LETO XXX., ST. 17 Ptuj, 28. aprila 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-197F GLASILO SOCIALISnČNi ZVEZE DELOVNEGA UUD8TVA iZ VSEBINE Organizacija ljudske obrambe v KS (str. 5) Krajevna skupnost Ptuj pred praz novanjerr (str. 7' Umrl v tujini (stranB) Mama, ti si moje sonce (stran 9) SHa mladega rodu bo gradila naprej našo izvirno samoupravno družbo v počastitev zgodovinskih obletnic tovariša TITA in Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je bil letošnji pohod po poteh revolucije zdnižen s proslavo obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije - ena n^veličastnejših manifestacij ptujskih občanov, vredna velikih jubilejev. Pdiod je bH posvečen tudi spominu Slovenskogoriške-Lackove čete, ki je bila na tem območju pred 35 leti prva organizirana partizanska enota Na prizoifču poslediqega boja Lackove čete pred 35 leti v Mos^u pri Juišincfli se je v soboto 23. i^rila 1977 zbralo okrog 12 tisoč ptujskih občanov. Foto: R l^los, ko praznujemo 40-lelnico tvojega prihoda na čelo KPJ, 40. obletnico lutanovnega kongresa KPS in tvoj 85. rojstni dan, se deset tiso^ mladine, detovntih ljudi in občanov, zbranih na Iraditionalnem pohodu PO POTEH REVOLUCIJE v Most ju pri Ptuju, kraju poslednjega boja Slovenskogoriške-Lackove čete, pridružujemo milijonom Jugoslovanov z k'ijo, da bi nas vodil še nrnoga leta. Vse svoje življenje, življenje čhjveka, revolucionarja, vojaka in državnika si posvetil nam, da smo se učili in prekalili v čvrste in lavedne borce za pravice delavskega ra/reda, za neuvrščenost in mir v svetu, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Zavedamo se, da revolucija, ki jo izvajamo ni.priložnost samo za eno generacijo, temveč je to stalni boj za lepšo in boljšo prihodnost, vseh. Zagotavljamo ti, da je in bo sleherni naš občan čvrst mejnik iBŠih meja, čvrst borec za uveljavljanje politike ZK Jugoslavije, ustave in zakona o združenem delu. Ponosni in srečni smo, da živimo v domovini, ki jo vodiš. Česar ne more povedati beseda, naj pove srce nas vseh: TITO, RADI TE IMAMO, OSTANI NAM ŠE DOLGO ČIL IN ZDRAV! Mostje pri Ptuju, 23. aprila 1977 Mladi, delovni ljudje in občani občine Ptuj Slavnostni govornik je bfl STANKO LEPEJ, član CK ZKJ m predsednik OK SZDL Ptuj, ki je tudi sprejel i^ort komandantov odredov. V svojem govoru je orisal našo težko, a ušesno prehojeno pot, na vs^em koraku povezano z imenom tovariša Tita Foto: M. Ozmec LOBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ^SLOVENIJE PTUJ ^VABI DELOVNE LJUDI IN OBČANE (rfia prvomajsko proslavo ifv počastitev 85-ietnice rojstva tovariša Tita ^40-letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije ^40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo ITkP Jugoslavije ^in praznika dela — 1. maja t V PTUJSKIH TOPLICAH V SOBOTO, taO. APRILA 1977 ^Tcb 15. uri; na prireditvenem prostoru ^ PRVOMAJSKI KONCERT J igra pihalni orkester Ptuj \ob 15.30: pričetek proslave in pozdrav slavnostni govornik EMIL TOMAŽIČ, ^ podpredsednik RS ZS Slovenije ^ podelitev srebrnega znaka sindikatov \ Slovenije zaslužnim sindikalnim delavcen L občine Ptuj ^ kulturni program, ki ga izvajajo: % — mladi srednješolskega centra Ptuj ^ in garnizije JLA ■a — folklorna skupina DPD Svoboda Ptu It — pihalni orkester Ptuj j^ob 19.30 ognjemet, kresovanje in baklada ^Po kulturnem programu zabava in ples. Prireditev iTbo ob vsakem vremenu. Vabljeni ^OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVE ^NUE PTUJ VSEM DELOVNIM LJUDEM l/\ IrOBČANOM ISKRENO ČESTITA K PRAZNIKL j^ELA IN JIM ŽELI PRIJETNO PRVOMAJSKC ^ PRAZNO VANJE! r 4 Prvomajsko budnico v Ptuju bo zaigrala godba n; ■»nihala I-7 Ptiiio 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 28. april 1977- JEDNIK Plamenica revolucije Pisati o zgodovinski nujnosti 27. aprila in 1. maja, še posebej v letu velikih jubilejev tovariša Tita in KP, ni lahko. Ob njiju se v najširši obliki prikazuje interes socialistične skupnosti in kot celote delavskega razreda ... V dneh pred 27. aprilom 1941, se je KP Slovenije ponovno pokazala kot edina sila resnične narodne obrambe na slovenskih tleh. Partija si je v teh dneh pridobila nove simpatije med najširšimi plastmi slovenskega naroda. Njena tedanja linija in njen tedanji nastop sta pripomogla, da je v času okupacije izvedla svojo zgodovinsko nalogo ... Teze, ki jih je sprejel ustanovni sestanek Osvobodilne fronte, pričajo, da Osvobodilna fronta v svojem družbenem bistvu pomeni združitev slovenskega ljudstva pod novim, v razmerah narodnoosvobodilnega gibanja vzpostavljenim družbenim vodstvom slovenskega naroda. Tisti čas je tudi potrdil, da prihaja čas za uresničenje Cankarjevega izreka..." na plečih delavca-proletarca sloni bodočnost slovenskega naroda- proletarca..." Rojstvo Osvobodilne fronte je pomenilo, da sta zgodovinsko vodstvo in odgovornost za usodo sloven- skega naroda prešli na delavski razred ... Skozi vsa obdobja revolucije, ki še traja, je partija potrjevala svojo enotnost v idejnem, političnem in akcijskem smislu. Posebno mesto v zgodovini naše samoupravne družbe nosi leto 1950, ko postane družbeno samoupravljanje, kot si ga je zamislil že Marxs, prvič stvarnost neke socialistične države... Uspehi, ki smo jih dosegli skozi desetletja nas ne smejo zadovoljevati v njih ne sme biti kratkovidnosti in ozkosrčnosti brez jasnega pogleda v prihodnost... Leto, ki je pred nami ni samo leto praznovanj velikih obeležij, velikih zmag naše skupnosti; je leto velikih nalog na področju doseganja višje stopnje družbenoekonomskega razvoja države, ki teče v treh smereh: v ustavni preobrazbi družbenoekonomskih odnosov, sprememb v gospodarski strukturi in prehodu na obdobje intenzivnega razvoja, temelječega na krepitvi kakovostnih dejavnikov gospodarjenja. Velika naloga pa čaka združenega delavca v uresničevanju njegovega vladajočega družbeno-ekonomskega položaja s svobodnim in enakopravnim združevanjem v sistem združenega dela. Zakon o združenem delu je zakon delavca, zato je treba naše napore usmeriti v okrepitev družbenega položaja delavca v organizaciji združenega dela, da bo le-ta resnični gospodar ustvarjenega dohodka. Ena izmed najpomembnejših nalog v letošnjem letu pa je uresničitev načela delitve po delu, da bo vsak zaslužil toliko, kolikor je prispeval. Simbolična plamenica revolucije, ki še traja, ni zgolj sama sebi namen, je ponovno trenutek za nadaljnji razvoj . .. Majda Gajzer Delavcem AGISA - obrat družbene prehrane že za letošnji 8. avgust Po stažu najstarejši delavec v AGISU - Jože Galun, ki že tri desetletja ustvarja v eni delovni organizaciji, je minuli petek sim- bolično zasadil lopato in položil temeljni kamen za novi obrat družbene prehrane, ki bo dajal malico in kosilo temu 1500-član- skemu kolektivu že za letošnji 8. avgust - občinski praznik. Po združitvi prejšnje Tovarne avtoopreme in Sigme je v tem delovnem kolektivu že nekaj časa prisotna skrb za prehrano delavcev in ideja, da bi zgradili novi sodobni obrat družbene prehrane, dobiva v teh dneh realne okvire. Načrt in finančna konstrukcija sta pripravljena, temeljni kamen je položen, dela so se začela. Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v AGISU - Zdravko VELDIN pravi: „Naš novi obrat družbene pre- hrane je le prišel končno na vrsto, ker sredstev za take obrate ob vseh drugih potrebah rukoli ni na voljo. Po /družitvi smo si bili edini, da moramo s skupnimi sredstvi zgraditi ta prepotreben objekt. Skušali smo pridobiti tudi sosednje delovne organizacije na tem industrijskem področju Ptuja, vendar dalj od razgovorov ni prišlo. Tudi Haloškemu biseru smo ponudili, da bi prevzel kuhanje hrane za naš kolektiv, vendar za ponudbo niso bili zainteresirani. Nazadnje smo se odločili za lastno izgradnjo. Vso dokumentacijo imamo že zbrano in obrat bo dobil svoje mesto v tovarnikem parku. Odločili smo se za tako investicgo, da bomo laliko zmogljivosti povečevali so- razmerno z rastjo zaposlenih in pripravljali tudi hrano za delavce v drugih kolektivih, če bodo seveda to želeli. To nam bo v prvi vrsti omogočila kapaciteta 3000 obro- kov pripravljenih v sodobno opremljeni kuhinji, z eno veliko jedilnico in dvema manjšima, ki bodo lahko služile tudi za razne zbore delavcev, sestanke in podob- no. Dela bo opravilo gradbeno pod- jetje GRADIŠ TOZD „Gradrije" Ptuj, investicija pa bo veljala okrog 6 milijonov 600 tisoč dinarjev." mš Jože Galun, najstarejši delavec polaga temeljni kamen za novi obrat družbene prehrane. Foto: F. Korpar Tudi v Ormožu mnogo škode Predstavniki Kmetijskega kom- binata ,.Jeruzalem" Ormož ugo- tavljajo, da je tudi v občini Ormož zaradi slabega vremena in mraza v aprilu nastala velika materialna škoda. Največje izgube bodo v sa- dovnjakih in vinogradih. Nizke temperature (na Jeruzalemu —4 stopinje C) so skoraj uničile le- tošnji bujni razcvet, ki je nastal v mesecu marcu. Sodeč po prvih ocenah in pred- videvanjih je škode za 6,645.000 dinarjev. Na breskvah je Škode za 400 tisoč dinarjev, na hruškah 715 tisoč dinarjev, jabolkih za 5,280.000 dinarjev, višnjah 100 ti- soč dinarjev in jagodah za 150 ti- soč dinarjev. Kot ugotavljajo , je v občini Ormož pozeblo okrog 60 odstotkov sadnih dreves in bo tako tudi letošnji pridelek podoben lan- skemu. Letošnja vegetacija se je pričela tri tedne prezgodaj, ugotavljajo ormoški vinogradniki, ki ocenjuje- jo 60 do 90 odstotno škodo. Naj povemo, da so to le trenutne ugotovitve, ki pa bodo v kasnej- šem času dosti bolj natančne kot dosedanje. V Ormožu so zato prejeli več ukrepov, med katerimi je najvažnejše varčevanje prek celega leta. ?.k V severovzhodni Sloveniji bi morali v tem srednjeročnem obdobju izsušiti in urediti 17.000 hektarjev zemljišč. V ta velik kompleks izsuševanja se vključuje tudi občina Ormož in sicer kmetijsko zemljiška skupnost. Na seji skupščine l6netijsko zemliiške skupnosti občine Ormož, ki je bila prejšnji teden, so delegati sprejeli načrt izsuševanja v letu 1977. Tako nameravajo v letošnjem letu izvesti melioracijska dela v Lipnju, kjer bo Kmetgski kombinat Ormož v letošnjem letu izsušil 100 hektarjev zemlje. V Krčevni pri Središču bodo pr^raviU 100 hektarjev za melioriranje, v Krčevni pod Vinskim vrhom pa tudi nameravajo pr^raviti za melioracijo 60 hekta^v zemlje. Poleg tega bodo v občini še urediU nekatere izlive rek in potokov ter meliorirali še 52 hektarjev zasebnih zemljišč v Grabah. V tem srednjeročnem obdobju bodo v občini izsušili okrog 1000 hektarjev zemlje, od t^a TOZD Kmetijstvo 700 ha in TOZD Obrat za kooperacijo 300 ha. Kot so ugotavljali delegati, bo izsušena ze mlia služila predvsem za sladkorno Mso, pšenico in koruzo. Načrti za M7 ha zemljišč so izdelani in pripravljeni, tako da bo mogoče z Melioracija - pomemben dejavnik pri razvoju kmetijstva melioracijskimi deli pričeti takoj. Seveda ob .tem ne bi smeli pozaWiati na že meliorirana zemlijšča, kajti obstoječe naprave je potrebno skrbno vzdrževati. Za bdišo strokovno delo bo pri melioracijah potrebno upoštevati dobro organizacijo in izvedbo del, strokovni kader in skrbna preučitev celotn^a zemljišča- V prihodnje bo potrebno več pozornosti posvetiti tudi zasebnim kmetovalcem in jim prikazati kq pomeni melioracija in kaj meliorirano zemljišče prinaša. Delegati so spr^ovorili tudi o oblikovanju melioracijske skup- nosti, v katero se bi združevali kmetje, ki bi hoteli izsušiti svojo zemljo in kmetje, ki že imajo meliorirano zemljo. Kmetje, člani te skupnosti bodo imeli pri izvedbi izsuševanja določene prednosti in ugodnosti Tako bi dobili kredit (mnogo kmetov ta kredit že ima) z 204etno dobo vpračanja po 3 odst obrestni meri V prihodnje bo potrebno tudi več sodelovanja s kmeti, da bi se le-ti lažje in hitreje o(iočali za melioracge. Potrebno bo najti skupen jezik, ki bo razumljiv za vsakega in tako u^eh ne bo izostal. zk Pričeli s setvijo sladkorne pese Prejšnji teden so v Ormožu pri- čeli s setvijo sladkorne pese. Tako so zasejali peso na 40 hektarjih 2Emljišč. Sejali so na velikih in skrbno pripravljenih kmetijskih površinah v Cvetkovcih na 22 ha in v Središču ob Dravi na 18 hek- tarjih. Setev sladkorne pese poteka strojno in pod strokovnim nadzor- stvom. Vrstna razdalja setve znaša 14,1 cm, medvrstna pa 45 cm. Ivan ŽINKO, delovodja setve in traktorist Branko Gjura sta pove- dala, da je pri setvi potreben le en delavec. Na uro zasejejo 1 hektar pripravljenega zemljišča, hitrost traktorja pri setvi 5 km na uro, na liektar pa porabijo približno 6 kg semena. Doslej so zasejali enokalična pilirana semena in sicer A 1 Mono vrsto na 10 ha, na 20 ha Monofort seme in na 10 ha Gemomonopen. Vsa semena so zaščitena (pilirana) proti škodljivcem, zemlji pa še do- dajajo Furadan zaščitno sredstvo. Besedilo in slika: zk Setev je hitra, kajti traktor ima 6 sejalnikov. Posnetek setve je iz Cvetkovec. VOZILO IZREDNIH ZMOGLJIVOSTI Ob cesti proti Šikolam smo opazili vozilo, ki je vzpone in nagibe premagovalo kot za šalo. Strokovnjaki tovarne avtomobilov iz Maribora so nam povedali, daje to njihovo terensko vozilo z izrednimi zmogljivostmi, v kar smo se lahko sami prepričali. Vozilo ima oznako TAM 110 - T7, moč 110 konjev in veliko sposobnost prilagajanja obliki te- rena. Namenjeno je predvsem gasilcem, gozdaijem, skratka za potrebe prevoza tovorov v težko dostopne predele. Premaga laliko vzpon tudi do 67 %. Glede na zemljišče lahko voznik iz kabine uravnava pritisk v kolesili: predr- tih gum pa to vozilo sploh ne pozna. Ko so naju s fotoreporteijem povabili na poskusno vožr^o, sva povabilo iz samo nama znanih razlogov odklonila. Pa kdaj dru-. gič, tovariši iz tovarne avtomobi- lov! 1. kotar Novo TAM-ovo vozilo izrednih zmogljivosti na preizkušnji v gramozni jami pri Šikolah Foto: R Delo TOZD Elektro Ptuj v lanskem letu Predstavniki TOZD Elektro Ptuj so pred kratkim na skupnem sestanku seznanili predstavnike krajevnih skupnosti ptujske občine o svojem poslovanju v pre- teklem letu, izvršitvi programa novogradenj in pro- gramu dela za letošnje leto. Preteklo leto bi lahko ocenili kot uspešno, saj je elektrogospodarstvo Slovenije prvič po letu 1971 poslovalo brez izgub. No, primanjkljaj je bil, vendar so ga pokrili s sredstvi za amortizacijo in iz prispevkov /a energetiko. Prav amortizacija pa nam kaže na staro ,,hibo" elektrogospodarstva. Namreč, kot smo lahko slišali, nimajo dovolj sredstev za obnavljanje osnov- nih sredstev, saj znaša amortizacija kar 70 odstotkov. Temeljna organizacija združenega dela Elektro Ptuj je preteklo poslovno leto sklenila z ostankom dohodka, ki pa so ga namenili za pokrivanje dela stroškov poslovanja elektrogospodarstva Slovenije. Zaposleni, teh je 95, so ustvarili približno 41,4 milijo- na dohodka ob približno 38 milijonih stroškov. Na območju občin Ptuj in Ormož smo porabili okrog 80 inilijonov kWh električne energije. Plan prodaje so presegli za 9,31 odstotka. Program investicij so izpol- nili le nekaj čez 62 odstotkov. Med drugim so postavili sedem transformatorskih postaj in sicer v Gradišču, Kupčinjem vrhu, Spuhlji, Tibolcih, Tratah, Zlatoličju in Stopercah. Pri tem so postavili tudi nizkonapetost- no omrežje. Ob tem naj omenimo, da so pri tem sodelovale tudi krajevne skupnosti s sredstvi, prostovoljnim delom in materialom. Načeloma je delitev sredstev petdeset odstotna. Zaradi manj razvitosti posameznih krajev- nih skupnosti od lega odstopajo, saj te težko zbero potrebna sredstva, več lahko prispevajo z delom in materialom. Slabša izvedba programa investicij ima več vzrokov. Najpomembnejši je gotovo velik časovni razmik od podpisa pogodbe za postavitev do izdaje potrebnih lokacijskih in gradbenih dovoljenj, saj traja lahko kar šest mesecev. Vsa dela, ki jih niso izvedli v preteklem letu imajo prednost v programu za leto 1977. Sredstva, ki jih plačujemo kot energetski prispe- vek, so namenjena za izgradnjo elektroenergetskih objektov kot so nuklearna elektrarna Krško, hidro- oentrala Formin in podobno. Po letu 1978, ko bodo ti objekti dokončani, bo tako več sredstev za gradnjo objektov v manjrazvitih območjih. Tu pa je naš velik interes, saj spadajo nekatera področja naše občine med nerazvita. Zanimivo je tudi to, da število novih priključkov iz leta v leto upada, čeprav bi pričakovali, glede na inten- zivno stanovanjsko gradnjo, prav obratno. Iz tega lahko sklepamo, da se razmerje med družbeno usmer- jeno in zasebno stanovanjsko gradnjo izboljšuje v korist prve. To je tudi v skladu z našimi prizadevanji. . Elektrogospodarstvo je organizacija posebnega družbenega pomena in zato pri izdelavi programov dela mora upoštevati potrebe družbe, to je občin, kra- jevnih skupnosti itd. Tako so tudi sestavili letošnji program dela, ki je vsklajen, v realnih mejah, s potrebami krajevnih skupnosti. To so opravili na skupnem sestanku s porabniki in vsemi, ki električno energijo potrebujejo. Moramo pa zapisati, da odziv ni bil takšen kot so pričakovali, saj seje kasneje pojavilo še nekaj krajevnih skupnosti s svojimi zahtevami. Pro- gram dela za leto 1977 je, lahko rečemo, sad skupnih dogovarjanj. O programu bomo več zapisali v eni na- ših prihodnjih številk. . 1. kotar TEDNIK -28. april 1977 NAŠIH 40 LET-3 Ivan Kreft Srečanje z Veljkom Vlahovičem in Djordjem Andrejevičem-Kunom Na periferiji Albacete je bila srednje velika vila, kjer je bil sedež osrednje pošte internacionalnih bri- giid, cenzure in kontrolne komisije, ki je bila neke vrste obveščevalna služba v teh brigadah. Na čelu obeh ustanov sta bila Jugoslovana. Prvo je vodil inž. Drago Gustinčjč, drugo pa Arnold Fajn (Roman Fi- lipovič). Kmalu po prihodu v Albaceto so mc dodelili kontrolni komisiji, da bi lahko v miru napisal poročilo o političnem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji, ki ga je po naročilu CK KI'J zahteval od mene inž. Drago Gustinčič kot dopolnilo k poročilu, ki sem ga dal le ustno tov. Valteru v Parizu. Predzadnji ali zadnji dan v mesecu marcu leta 1938 sem srečal pred to zgradbo, kjer sem začasno delal, Veljka Vlahoviča in Andre- jeviča Kuna. Slednji se je odprav- ljal v Francijo, oziroma v domo- vino, Veljko pa na okrevanje in rehabilitacijo zaradi v boju izgu- Mjene noge. Ko se nam je pridružil še Rudi Janhuba, smo skupaj šli v čakalnico kontrolne komisije, kjer je imel Kun spravljeno svojo prtlja- go. Čeprav je Veljko vedel, da ima Andrejevič Kun vse skice in slike z bojev v Španiji spravljene na dnu kovčka, je vendar pregovoril Kuna, da ga je odprl in z njegovega dna potegnil mapo s čudovitimi doku- menti o španskem boju proti združenem fašizmu. Ogledovanja in občudovanja slik ni hotelo biti konca, čemur pa ni bila kriva le moja radovednost, temveč tudi dobra volja obeh razla- galcev, ki sta na vsako mojo pri- pombo ali vprašanje nadrobno odgovarjala. Veljko je bil celo bolj zgovoren kot avtor slik, ki je bil preveč samokritičen in preskro- men, saj je na primer odklanjal vsako primerjavo z Goyevimi motivi, ki se je vsiljevala meni, čeprav je nisem mogel dovolj ute- meljiti, ker sem takrat poznal le nekaj Goyevih del. Pravzaprav sva v razpravo o slikah več posegala Veljko in jaz kot sam avtor. Kljub temu je preteklo nekaj ur, čeprav se je Kunu mudilo, Rudi Janhuba pa nas je zaradi nujnih opravkov zapustil že po nekaj minutah. v Španiji začeto razpravo o angažirani umetnosti smo lahko nadaljevali šele če/, nekaj let, nismo pu je nikoli končali, ker je najprej relativno mlad umrl Andrejevič Kun, nato pa še Veljko Vlahovič, ki ni dočakal niti Kunove starosti. l'o osvoboditvi Beograda sem od obeh prijateljev najprej srečal Veljka Vlahoviča. Dne 17. aprila 1945 sem odpotoval iz Splita z vo- jaškim avionom v Beograd in po nekaj dneh sem se moral s svojo partijsko karakteristiko oglasiti na CK KPJ, ki je bil takrat na Bulevarju revolucije. Telefonist se ni pravilno povezal in pri telefonu se je oglasil Veljko Vlahovič, čeprav nisem bil namenjen k njemu. Telefonist se je zaradi napačne povezave opravičeval Veljku in meni, vendar je Veljko vztrajal, da pridem k njemu, če ne takoj pa takrat, ko opravim pri tovarišu, h kateremu sem bil name- njen zaradi oddaje karakteristike. Ko so na kadrovskem oddelku kuverto odprli, so mi povedali, da me ne bodo dolgo zadrževali, ker so se pravkar z Veljkom po telefonu dogovorili, da me bo on prepričal, naj sprejmem kandidatu- ro za sekretarja druge partijske celice v Ministrstvu za zunanjo tr- govino. Veljko mi je že na vratih dejal, da je sicer nameraval imeti z menoj le tovariški in prijateljski razgovor, toda če bova hitro opravila uradne- ga, bo nekaj časa ostalo še za nadaljevanje kramljanja iz Albacete. Uradni razgovor sva res hitro končala. Zatem pa je vpraše- val o Stanetu Bobnarju in drugih, s katerimi je bil v Španiji nazadnje v Sagaru in potem še v Parizu. Spomnil se je tudi Eli Bebler, s katero sta se videvala v Parizu preden je odpotoval kot težak invalid v Sovjetsko zvezo. Moji odgovori so ga spravili v dobro voljo, saj je nasmejano dejal: „Menil .sem, da je Fli Ikbler prišla v Pariz zaradi svojega bratranca, sedaj pa mi je jasno, da je prišla zaradi svojega zaročenca, pa gotovo tudi zaradi bratranca". Veljko se je znal lepo pogovorili z vsakomur, tudi s tistim, ki ga je prvič srečal. Toda v Španiji je lahko trajal razgovor nekaj ur, na CX KPJ pa seveda ne, saj je oprav- ljal Veljko zelo odgovorno delo, vendar zanj niso bile izgubljene mi- nute, ki jih je komurkoli posvetil tudi v uradnem času, ker zanj ni bil nikoli omejen na 8 ur dela, temveč je bil včasih dvakrnt daljši. Po nepotrebnem ga nisem nikoli nadlegoval, pa tudi priložnosti za to ni bilo preveč, saj so me že leta 1945 poslali na 111. zasedanje UNRRE v Londonu, po vrnitvi pa kmalu v Sofijo in zatem na Dunaj. Tu sva se z Veljkom zopet srečala v drugi polovici leta 1946. Prišel je, da bi mu dunajski ortopedi specia- listi oskrbeli boljšo nožno protezo, ker je s staro težko hodil tudi ob palici. Vladimir Krivic je bil takrat pomočnik zunanjega ministra in povedal mu je, da sem na Dunaju tudi jaz ter naročil, naj se obrne — poleg dr. Franca Hočevarja in polkovnika Vladimirja Vodopivca — tudi name, če bo imel kakšne posebne želje ali potrebe. Poiskal me je v pisarni, toda moja pomoč mu ni bila potrebna, saj so mu vsi radi pomagali in mu tako ustregli, ker so ga vsi cenili kot najboljšega tovariša. Zato nam je bilo zelo žal, da je moral zapustiti Dunaj, ne da tš bilo zadovoljivo rešeno vpraša- nje njegove proteze. Zdravniki so obljubljali več, kot so bili sposobni storiti. Takšna je pač mentaliteta tistih zasebnih zdravnikov, ki skr- bijo za svojo popularnost z oblju- bami, ki jih niso sposobni uresni- čiti. Pozneje sva se z Veljkom sreče- vala v zvezni skupščini. Lahko rečem, da je razumel vse moje intervencije v korist elektrogo- spodarstva in kmetijstva, pa tudi druge, na primer tisto za rehabili- tacijo nekaterih španskih borcev v republiški skupščini. Zadnjič sva se srečala leta 1973 v Ilirski Bistrici, ko je govoril ob spomeniku prekomorcem. Čeprav sem imel vabilo na skupno svečano kosilo, je Veljko želel, naj se mu pridružim takoj po slavnostnem govoru, ker bi rad dobil od mene neko informacijo, vendar sva se zgrešila. Po tem se nisva več videla. Z Djordjem Andrejevičem-Ku- nom pa — ob Bileče naprej — ni bilo nobeno srečanje slučajno, tanveč zmeraj v naprej dogovorje- no. S Kunom sva se znova posveto- vala o tem, kakšno obliko in vse- bino naj bi imel spomenik, ki so ga nameravali slovenski španski borci postaviti v spomin svojim v Španiji padlim ali pozneje umrlim tovari- šem. Kot španski borec je bil Andreje- Nič Kun najbolj poklican, da mi kot predsedniku odbora za spomenik svetuje, saj je sam umetniško moj- strsko izoblikoval marsikaj iz naše- ga boja v Španiji in bi kiparju, ki t^a ni doživel, bil najboljši mentor Ž£ pri izdelavi osnutka za spome- nik. Ko pa je ugotovil, da nam manjka denarja, je bil pripravljen tudi na kakršno kompromisno re- šitev. Na Kunovo posredovanje je dr. Marjan Dermastja kot predsednik ljudskega odbora Ljubljane bil za to, da bi naj bili Tršarjevi ,,Mani- festanti" simboličen spomenik španskim borcem. O tem se je Kun pogovarjal tudi z Veljkom Vlahovi- čem, meni pa je naročil, naj se po- vežem z njim. Obrnil sem se nanj pismeno. Eno Vlahovičevo pismo o tan je tudi ohranjeno. Vendar do realizacije spomenika ni prišlo. Veljko Vlahovič se je zanimal tudi za moje izkušnje z Bolgari, tako v Španiji kot pozneje v Sofiji, kjer sem bil sedem mesecev od oktobra 1945 do maja 1946 svetnik na poslaništvu. O tem sva največ govorila, ko se je Veljko mudil na Dunaju. Toda to je preobširna stvar, zato ne kaže, da bi o njej razpravljal v bežnem spominskem zapisu, skušal pa bom nekatere raz- govore z njim obnoviti v ,.Spomi- nih". Visokošolskega študija, ki ga je začel Veljko v Beogradu in nadalje- val v Pragi, dokler ni odšel v Španijo z večjo skupino študentov, ni mogel končati. Znanstveno se je izpopolnjeval vse življenje in morda je to tudi eden od razlogov, da je ostal v stalnih stikih tudi s povojnimi štu- dentskimi generacijami, predvsem seveda z beograjsko, srečeval pa se je priložnostno tudi s študenti naših drugih univerz. Ni pa imel sreče, da bi doživel spremembo v Španiji, ki je prinesla s seboj tudi priznanje Komunistične partije Španije, katere član je bil v času španske dr- žavljanske vojne in je kot tak tudi pozneje skupno z drugimi jugoslo- vanskimi španskimi borci storil vse, da naša vlada nikoli ni priznala Francove. To nam štejejo v dobro vse napredne sile v Španiji, o čemer sem se lahko prepričal na nedav- nem pettedenskem potovanju po Španiji; Kakor bodo Kunove risbe iz Špa- nije spominjale na skupen boj proti fašizmu na španskih tleh, tako bodo ostali tudi Vlahovičevi članki, ki so takrat izšli v raznih knjižicah v španskem in srbohrvaškem jeziku, trajen dokument o veliki mednarodni slidarnosti, solidarno- sti, ki nikoli ne bo pozabljena. TITO Sedim ob oknu. Gledam s soncem obsijano pokrajino. Kako sem vesela, da lahko svoja mlada leta preživljam v svobodi in miru v socialistični domovini. Svoboda, mir in socializem pa so povezani z imenom Tito. Tito. . . Ena sama kratka beseda, vendar polna nečesa velikega, mogočnega. Tito . . . To je naš veliki vodja. To je člo- vek, ki ga ljubi vsa Jugoslavija in ceni ves svet. Rodil se je leta 1892 v Kumrovcu. Sel se je učit za ključav- ničarja. Med sotovariši je širil marksistično misel, zato ga je oblast preganjala. Kmalu je postal trn v peti vsem reakcionarnim silam. Obsodili so ga na petletno robijo, vendar ni opustil revolu- cionarne poti, po kateri je začel hoditi. Boril se je za pravice de- lavskega razreda. Leta 1937 je postal sekretar KPJ. Zaupali so mu to nalogo, ker so vedeli, da se lahko nanj zanesejo. Da se niso zmotili, se je pokazalo tudi ob napadu sovražnika na Jugoslavijo leta 1941. Tito je prevzel vodstvo narodnoosvobodil- nega boja. Po vsej domovini je vzplamtel ogenj upora proti oku- patorju, ki je stegoval kremplje po naši zemlji. Začel pa se je tudi boj za lepše življenje delovnih ljudi. Ko ie bila leta 1943 v Jajcu ustanovljena nova Jugoslavija, je bil Tito izvoljen za predsednika. Pod njegovim vodstvom smo zmagali, pod njegovim vodstvom gradimo socializem. Tito je priboril Jugoslaviji ugled v svetu. Postavil je temelje politiki neuvrščenosti in je borec za mir in enakopravnost vseh narodov. Srečni smo, tovariš Tito, da si naš predsednik. Cenimo te, vemo, da si velik človek. Tega pa ne vemo samo mi, ampak ljudje širom pc svetu. V tebi vidijo ne samo odloč- nega borca proti fašizmu in veli- kega državnika, ampak tudi člove- ka, ki ni ravnodušen za krivice, ki se še gode drugod po svetu. _ Hermina Zoreč, 7. c OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj TEH NAŠIH 40 LET (9. nadaljevanje) Vsi komunisti, ki' smo jih navedli že v prejšnjih sestavkih so se uveljavili pri politični vzgoji članov društva. Ob ustanovitvi je štelo društvo okjojg 40 članov, po letu 1932 pa je bilo včlanjenih ze okrog 150, Ki so čutili vphv marksistične vzgoje in postali nekateri komunisti, drugI pa simpatizerji komunistič- ne ideje. Veliko vlogo je odigral pri Svobodi in Vzajemnosti tudi Jože Lacko, ki je povezoval napredno kmečko in delavsko gibanje v ptujskem okraju. Od leta 1934 pa do leta 1936 so delavci pri Svobodi širili legalno gasilo komunistične partije Ljud- sko pravico, ki je krepilo napred- no kmečko in delavsko gibanje za demokracijo in boljše življenjske pogoje ter opozarjalo na nevarnost fašizma. Nastop Ljudje pravice in mno- žične demonstracije po Sloveniji pod vodstvom KP se pred obnovo Komunistične partije, so dokaz, kako se je zavedalo slovensko vodstvo Partfle svojih velikih nalog pri političnem usmerjanju delov- nih množic. Člani ptujdce Svobode in Vza- jemnosti so pripravljali javne na- stope za 1. maj, za obletnice ruske f)roletarske revolucije, prirdali iz- ete v ptujsko okolico, v Maribor in drugam, kjer so navezovali stike z delavci in kulturno nastopali. Podpirali so sindikalno gibanje, nastopali v narodnoobrambnih ic- cijah, sodelovali pri zbiranju po- moči španskim borcem v franco- skih koncentracijskih taboriščih. Delovali so v boju zoper proti- Ijudske režime, v Ljudski j&ronti in Zvezi delovnega ljudstva Slovence in še v vseh drugih akcijah KP. Tudi kulturni nastopi dramske skupine so bili pod idgnim vphvom kcHnunistov. ZVEZA KMEČKIH FANTOV IN DEKLET Leta 1930 so začeli ustanavljati pristaši nekdanje Slovenske kmeč- ke Stanke v ptujskem in ljutomer- skem okraju podružnice Zveze kmečkih fantov in deklet Prve so ustanovili v Destrniku, Juršincih, Vidmu ob Ščavnici in Bučkovcih, nasledrga leta pa v Novi vasi pri Ptuju, Domavi, na Hajdini, v Narapljah, Doliču, Staršah, Kiče- vini pri Vurberku, pri Bolfenku, na Humu in v Središču. V društvih je bilo včlanjenih navadno od 30 do 60 članov. Leta 1934 so ustanovih ptujski okrajni odbor ZKFD, v katerem so sodelovali komunisti: Jože Klep kot odbornik, Jože Lacko in Rudi Ilec pa kot sodelavca. Predsednik olaajnega odbora je bil Tomažič iz Vitanja, podpredsed- nika pa Cestnik s Hajdine in Hcic iz Zagorc. Z ustanovitvijo okrajne^ od- bora ZKFD je vpliv komunistov v zdmžtvu vedno bdj naraščal in usmerjal delo vseh podružnic v okraju. Prirejali so tekme koscev in žanjic in dmge zbore, kjer so komunisti vplivali na idejno usme- ritev članov. Društva so prirejala pod vphvom komunistov tudi razna predavanja, s področja kme- tijstva in zdravstva, a v debati po predavanjih so kritično obravna- vali kmečko vprašanje in pohtične razmere dcma in v svetu. Te.aio so bili z ZKFD povezani komunisti: Jože Lacko, Franc R^šp, Franc Osojnik, Rudi Ilec in seveda član okrajnega odbora ZKFD Jože Klep, ter še nekateri. Na ideološko usmeritev članov ie močno vplivala Ljudska pravica (1934-1936). Na vohtvah leta 1938 so stali člani ZKFD v vrstah združene opozicije. Uvrščali so se tudi v Ljudsko fronto in ZDLS, med osvobodilnim bgem pa so bili glavna opora (Jsvobodilne fronte na vasi. SKOJ Medtem ko je bia prva celica mladih komunistov na ptujski ^mnaziji, ustanovljena leta 1933, imenovana kar „celica komuni- stične partije", so z letom 1935 začeli v Ptuju ustanavljati dcojev- ske skupine. V ta namen je slovensko vodstvo KP poslalo v ptujski okraj tov. Rancingerja. Med mladimi komunisti na ptujski ^mnaziji so bili tedaj Vilma Bebler, Marjan Kveder, in Radim Visenjak naslednje leto pa še Nada in Marko Kafol m Ludvik Kovač. V letili 1937 do 1941 so skojevdce vrste močno narasle. SKOJ se je krepil na gimnaziji in v delavskili vrstah. Po letu 1937 so se uvrstili med agihie dcojevce dijaki Mitja Vošigak, Zvonko Sagadin, Mirko Bager, Bogdan Janžekovič, Neva Majcen, Nada Fqfar, Mica Cadež, Štefan Kuhar, Cvetka in Nada Pr^rotnik, Zdenko Kostanjevec in še nekateri Iz obrtniških in delavskih vrst so se v zadnjih predvojnih letih pridiužiU SKOJ Ludvik Mathans, Maks Neubauer, Slavko Kerenčič, Štefko Močnik, Leopold Perger, Ivan Hrenič in še mnogi dmgi. V ptujski gimnaziji so skojevci vedno bolj vpMvah na delovanje dijaških dmštev in krožkov. V vseh društvenih odborih so imeli svoje člane. Veliko skojevcev je delovalo tudi v dmštvih izven gimnazije, posebno pri Sokolu. Ptujski skojevci so bili med najagilnejšimi v Sloveniji Njihova poročila na raznili pokrajinskih sestankih so vzbujala pozornost Za politično vzgojo r^adine so skojevci veliko prispevah z razpe- čavanjem glasil Mlada pota (1935/36) in nato Slovenske i^adine. Na skupnih izletili delav- ske in dgaške mladine v ptujsko okolico so skojevci prav tako poglabljaU pri udeležencih kritič- no mišljenje o družbenih pojavili, o fašizmu, o pohtiki burzoaznih vlad v Jugoslaviji in krepih idejo socializma Skojevci so v zadnjih predvojnih letili okrepili boj proti hitkjrizmu. PORAZ STOJADINOVICEVE VLADE Zaradi vehkih ni^ak v zunanji in notranji pohtiki je bila Stojadi- novičeva vlada na vohtvah leta 1938 poražena, čeprav so pote- kale vohtve pod terorjem. Vrstile so se aretacije čuvarjev opozi- cijskili hst in nazadnje so masovno falzlicirali volilne izide. Komunistična partija je podprla v pripravali na volitve združeno q50zicij0 z dr. Mačkom na čelu in postavila v ptujskem okraju na tej isti svojega kandidata, kmeta Jožeta Lacka Po nalogu KP je bil že prej član vodstva Mačkovega gibanja za Slovenijo. Predsednik ptujske okrajne or- ganizacije združene opozicije za ptujski okraj je bil dr. Jurii Sluga, odvetnik v Ptuju, njeni člani pa Jože Potre, odvetnik Janko Šegula, Jože Lacko, kmet Jože 2^renik iz Levanjc in še nekateri. Na vohtve so se dobro pripravili in shodi združene opozicije so bih dobro obiskani. Poleg Jožeta Lac- ka so na shodih govorih Ludvik Sagadin, posestnik iz Srec pri Makolali, Janko Se^la, dr. Sluga in še nekateri Politična oblast pa se je trudila, da bi shode prepre- čila, ali vsaj pokvarila njihove uspehe. Letake zdmžene opozidje so vladni privrženci trgaU z zidov, orožniki pa so hodili h krajevnim voditeljem opozicije, jim preisko- vat domove, kakor pri Lacku, pri Toplaku v Mostah m drugod. Da bi volilce straliovali, so uvedh javne vohtve. Propi^andne letake so tiskali pri Lojzetu Šularju v Budini, njihovo skladišče pa so imeh pri trgovcu Jožetu Vnuku v Ptuju in kmetu Marku Obranu v Budini. Kljub skrbni pripravi združene opozicije na volitve v ptujskem okraju, ni odnesla pri vohtvah večine. V jugoslovandcem merilu je bila Jugoslovanska radikalna zajednica poražena Novi ministrski pred- sednik Cvetkovič pa je poiskal za velesrbsko buržoazijo novo za- vezništvo - vodstvo Mačkove seljačke stranke. Maček je fcta 1939 sodelovanje prejel in s tem razbil združeno opozicijo kmeč- kih in demokratičnih strank. Nova vlada pa se ni odtrgala od fašističnih sil, ampak je prejšnjo pohtiko nadaljevala. Vdilni prodaš združene opozicije pred volitvami leta 1938. Zveza kmečkih fantov in deklet je prirejala tekme koscev in žanjic in druge zbore. Jože Lacko (na konju) na eni od takih prireditev na Destrniku. DALJE PRIHODNJIČ 4- DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 28. april 1977- JEDNIK Na rešetu rezultati gospodarjenja v letu 1976 in zdravstvena problematika Široko javno razpravo o oceni gospodarje- nja po zaključnih računih OZD ptujske občine v letu 1976, je delovni razgovor na skupni seji predsedstva OK SZDL Ptuj in plenuma OS ZS občine Ptuj, ki je bil 20. aprila, dopolnil še z nekaterimi ugotovitvami, ki so se odrazile v uspešnosti oziroma neuspešnosti gospodarjenja v minulem obdobju. Med slednje uvrščamo neenakomerno giba- nje elementov dohodka po posameznih tromesečjih preteklega leta. Ivo Granda, predst*dnik gospodarske komisije pri OS ZS občine Ptuj, je nanizal še vrsto drugih pokazateljev, ki v dobri meri dokazujejo naš odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi. V prvem polletju 1976 je bilo ustvarjenih le 30 odstotkov dohodka za leto 1976 in če bi doho- dek rastel enakomerno skozi vso leto, bi lahko koncem leta izkazali za 20 odstotkov večji dohodek, ki bi zadoščal za več kot 1(X) odstotno kritje vseh podpisanih sporazumov v občini. Akumulativnost je v letu 1976 padla za 12 odstotkov, 16 TOZD posluje na meji rentabilnosti, 34 lOZD v letu 1976 ni doseglo stopnje rentabilnosti iz predhodnega obdobja, 25 rOZD ni imelo po ZR sredstev za izločitev v poslovni sklad. Zanimiv je tudi podatek, da niti ena TOZD ni izločila /a osebne dohodke manj sredstev kot v letu 1975 in to ne glede na doseženi poslovni uspeh in merila samouprav- nih sporazumov ter izhodišča občinske in republiške resolucije. Kot je povedal Ivo Gran- da, da ti podatki že dovolj zgovorno povedo, da so subjektivni vzroki v 90 odstotkih pogojevali (ne)uspešnost gospodarjenja. Razprava o gospodarskih rezultatih OZD ptujske občine po ZR za leto 1976 pa se bo nadaljevala tudi v prihodnje; o njih bo tekla ra/prava tudi na sejah zborov SO Ptuj, ki se bodo sestali 29. aprila. Ob teh in drugih razpra- vah pa bo potrebno jasno in nedvoumno začrtati akcijo, ki jo narekujejo pričujoči av.ultati in obenem določiti nosilce le-teh. Sanacijske programe velja skrbno proučiti, naj iK" bodo znova le zdravilo in izhodišče trenutne- ga stanja brez širše razvojne perspektive. O stanju zdravstvenega varstva v občini Ptuj je na seji v okviru dnevnega reda izčrpno poro- čal Jože SliCiUl A predsednik skupščine občin- ske zdravstvene skupnosti Ptuj. V zaključku svoje razprave je kakovostno opredelil cilje lx)doče samoupravne organiziranosti ptujskega zdravstva, l/.hajal je iz tega, da mora oblika samoupravne organiziranosti zdravstva imeti najširši odraz predvsem na strokovnem in nuUerialneni področju. MG Društva in njihova združenja so Nla v vsej svoji preteklosti sestavni del družbenopolitičnega sistema, liinkcija organizacij, nastalih po drugi svetovni vojni je bila krepiti socialistično zavest in gojiti različne oblike dejavnosti in so- cialistične odnose med ljudmi. V fazi administrativnega vode- nja družbenih zadev so organiza- cije dobivale sredstva iz skupne akumulacije, ki se je zbirala v proračunih občin, okrajev in republik. Društva so stremela za tem, da so si za vodstvo našla ljudi s položajem v političnih in drža- vnih forumih. Z razvojem samoupravljanja po ustavi iz leta 1963 in še posebej z ustavo iz leta 1974 pa se družbe- nopolitična funkcija društev bistveno menja. Poudarjen je ele- ment članstva združenega v društ- vih in njih delegatov povezanih v širših združenjih. Ob tem je iz- postavljena politična vloga, gradi- tev socialističnih samoupravnih odnosov in poglabljanje socialistične vsebine delovnega področja ter stalna skrb in vključevanje v delo in razvoj služb ter delovnih organizacij za posamezna področja. Naloga Socialistične zveze delovnega ljudstva je politična koordinacija različnih interesov na skupni, najširši interes socialistične družbene ureditve, njena dolžnost pa je tudi operativno izvajanje in skrb za materialne in druge pogo- je. Vloga društev pri graditvi samoupravne socialistične družbe je z ustavo in nekaterimi zakoni natančno opredeljena, zanjo pa so najbolj odgovorni komunisti v društvih in njihovih združenjih. Teze o bodoči organiziranosti socialistične zveze so ponovno opozorile na vprašanje v zvezi z mestom in vlogo družbenih organizacij in društev v sa- moupravni družbi, kjer ima in- teresno združevanje delovnih ljudi in občanov pomembno vlogo, ker združuje ljudi na podlagi njihovih dejanskih interesov. Zaradi družbenopolitičnega pomena moramo hitreje ustvarjati možno- sti za vključevanje delovnih ljudi v družbene organizacije in društva, kjer potekajo pomembni procesi usklajevanja interesov posamezni- ka z interesi skupine, oziroma članstva, društva kot celote. Vsekakor pa bodo morali v bodoče posvečati družbenim organizacijam in društvom več pozornosti, zlasti s področja financiranja in kadrovske politike. V kadrovski politiki moramo upoštevati, da je delo v družbenih organizacijah in društvih pravilo- ma prostovoljno. To pa zahteva nenehno širjenje kadrovske baze prostovoljnih sodelavcev. Razen tega se mora njihovo delo pravil- TO vrednotiti, zato jim moramo občasno izrekati družbena prizna- nja. Vsebinska zamisel sprememb v družbenoekonomskem in političnem sistemu je zagotoviti delovnemu človeku, da bo tudi na tem področju sam odločal in upravljal s sredstvi, ki jih ustvarja. To bo med drugim mogoče doseči z uveljavljanjem delegatskih odno- sov, zato se morajo vse organiza- cije in društva temu ustrezno organizirati in dobiti ustrezno nx?sto v temeljnih samoupravnih skupnostih. Da bi uresničevali te cilje, je potrebno, da vse družbene organizacije in društva mobilizira- jo in usposobijo svoje člane in da temeljito pregledajo svoje siunoupravne akte ter jih prila- godijo spremembam. Akcija socialistične zveze pa mora biti usmerjena tudi na področje mednarodnih odnosov, /ato se je treba dogovarjati o ;iktivnosti družbenih organizacij in društev pri izvajanju stikov s tujino. Se bolj je potrebno okrepiti sodelovanje družbenih oigani/acij in društev s sorodnimi v drugih republikah in pokrajinah« lina najpomembnejših obvezno- sti vseh družbenih organizacij in društev pa je njihova dejavnost v pripravah na splošni ljudski cxipor. Njihovi osnovni družbeni usmeritvi in funkciji pa mora biti ITilagojen tudi sistem financiranja. O tem in drugih vprašanjih so delegati 95 družbenih organizacij. Acz in društev razpravljali skupaj s člani izvršilnega odbora pred- sedstva občinske konference SZDL 1'tuj, člani koordinacijskega odbo- ra /a družbene organizacije in društva ter pet-člansko delegacijo občinskih konferenc ZKS, SZDl-t : ASMS, //B NOV v Ptuju na ITobIcmski konferenci o družbenil^ oigani/acijah in društvih, ki je bila v torek, 26. aprila v domu I ranča Krambcrgcrja v Ptuju. _ Skupne službe SIS Podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih služb SIS družbenih dejavnosti Predsedniki skupscin samo- upravnih interesnm skupnosti družbenih d^avnosti p+ujske občine so v četrtek 21. aprila 1977, podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih služb SIS. , Ob tej priložnosti je v sejni sobi na magistratu, predsednik inicia- tivnega odbora Feliks BAGAR poud^n, da je s tem dnem zaključeno skoraj dveletno p^-iza- devanje pri oblikovanju tega spor^uma, ki so ga predsedniki skupščin SIS za izobraževanje, otroško varst"o, kulturo, telesno kulturo in raziskovanje tudi podpisali V tem obdobju je bilo veliko razprav o ustanovitvi^ skupnih služb in njihovi bodoči organi- ziranosti Nemalo je bilo razprav in različnih stališč pri oblikovaniu besedila samoupravnega spora- zuma, vse pa v želji, da bi našli čimbolj praktične in racionalne rešitve. Ob tem so jim bila v precejšnjo pomoč tudi stališča predsedstva SO Ptuj in njenega izvršnega sveta in nekaterih posameznikov, ki so iniciativnemu odbor- vsestransko pomagalL , Skupščine samo- upravnih interesnih skupnosti so v mesecih marcu in aonlu, obrav- navale predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih služb in ga prejele v besedilu, kot so ga v četrtek pred"iedniki skupscin pndpisalL V razpravi, ki je sledila slovesnemu podpisu, so zadolžili iniciativni ocibor, da še po^ešeno pomaga pri prbravi sistem ati- zac^e, programa in finančnega načrta skupnih služb za drugo polletje letošnjega leta. Poleg tega je potrebno pripraviti še začasni statut delovne skupnosti in skupaj z delovno skupnostjo sprejeti program nadaljnjih nalog ter pripraviti vse potrebno za ustanovitev osnovne organizacije sindikata. Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti se bodo preselile v nove prostore v Rajčevi ulici že v mesecu maju, prvi julij pa bo uradni začetek poslovanja skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj. JUTRI ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ i'o skoraj ciiomcsečiicin prciiiorii sc bodo jutri, 29. aprila 1977, sestali vsi trije /bori skupščine občine Pluj na ločenih sejah. Pričakovali je, da bo nuj/ivahiiejša ra/prava na seji /bora združenega dela, ki se h.) sestal v delavskem domu I ranea Krambergerja, saj imajo na prvem mestu r;i/pravo o informaciji o položaju gospodarstva občine Ptuj po zaključnih računih /a leto 1976 / globalno oceno gospodarskih ra/mer v občini. Vsi trije /bori bodo ra/pravljali o poročilih o delu pravosodnih organov v lan- skem letu in to; občinskega javnega tožilstva, občinskega sodišča, občinskih sodnikov /ii prekrške in občinskega javnega pravobranilstva. i'rav tako bodo obravnavali poro- čilo o delu komisije /a samoupravne odnose in notranjo zakonodajo temeljnih orga- iii/acij /dru/encga dela, istočasno pa tudi osnutek odloka o prenehanju dela te komi- sije. Fo je potrebno zaradi tega, ker je v skladu z določili zakona o združenem delu, občinska skupščina na /adnji seji imenovala komisijo skupščine občine Ptuj za spremljanje i/vajanja zakona o združenem delu, zato je predsedstvo občinske skup- ščine predlagalo, da se ukine prejšnja komisija. Delegati /borov skupščine občine Ptuj bodo na sejah poslušali še informacijo o s[X)meniško-varstveni problematiki v občini, s posebnim poudarkom na prenovo zgo- dovinskega jedra Ptuja in /aščite arheoloških i/kopavanj. 7.ivahna razprava o tem pa lx) prav gotovo i/ vrst delegacij z območja Ptuja. Nadalje so na dnev nem redu predlogi odlokov o zvišanju stanarin v občini, kar bi mj veljalo od 1. julija dalje, o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini in odlok o oprostitv i plačevanja pristojbine za uporabo jav nih cest za kmetij- ske traktorske priklopnike. Delegati bodo sklepali tudi o odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za ureditev ITve faze gramoznice in centralnega odlagališča stneti v Rogoznici ter o nekaterih sklepih, kot je potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za komunalno ck.'jav nost za območje občine Ptuj. potrditev statuta raziskovalne skupnosti in podob- no. Posebej velja ouicniti priporočilo o prepovedi kajenja na sejah in sestankih z i*^nutkom sklepa in na koncu deleuatska vprašanja. FF ARHEOLOGI IZ POLJSKE NA OBISKU V PTUJU Na povabilo Kulturne skup- nosti Ljubljana, Mestnega muzeja ljubljanskega ter Slovenskega arheološkega društva, je pretekli teden obiskal Ljubljano direktor Arheološkega muzeja Poljske v Varšavi dr. Krištof Dabrowsky s soprogo, znano arheologinjo Vando Wolsko. Dr. Dabro\vsky je v Ljubljani v prostorih Mestnega muzeja najprej pre- daval članom Slovenskega arheo- loškega društva „0 izvoru Ibljakov v luči novih arheolo- ških izkopavanj", nato pa si je v spremstvu predstavnikov Sloven- skega arheološkega društva o^e- dal kulturne znamenitosti Lju- bljane, Kranja, Bleda, Šempetra (znamenita rimska nekropola!), Celja in Ptuja. Poleg arheološke zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu in zanimivih zbirk v muzeju na gradu, si je dr. Dabrowsky s soprogo Vando o^edal še arheološka izkopava- nja v Rabeljčji vasi. Dr. Dabrowsky s soprogo Vando Wolsko (desno) v prisrčnem pogovoru z direktorico Pokrajinskega muzeja v Ptuju Dr. Štefko Cobljevo Besedilo in slika: IC Seja skupščine kulturne skupnosti Ptuj Pod predsedstvom Vladimirja Bana, predsednika skupnosti Ptuj je bila v torek 26. aprila 21. seja skupščine na kateri so delegati uvodno razpravo namenili sta- Uščem in oceni izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ o aktualnih idejnopohtičnih vprašanjih gospo- darskih gibanj, ki jih je sprejel na svoji razšiijeni seji v mesecu febriiarju. Ob tem je bilo ugotov- ljeno, da so gospodarska gibanja kljub pomembnim pozitivnim do- sežkom začela v zadnjih mesecih preteklega in v začetku le tošnjega leta, na nekaterih pomembnih podroqili odstopati od dogovor- jene politike uresničevanja sred- njeročnega načrta v letu 1977 in od politike, zapisane v doku- mentih Zveze komunistov, kar bi lahko imelo neugodne posldice za celotni družbeni in ekonomski razvoj v naslednjem obdobju m s tem tudi določene politične pro- bleme. Delegati so na torkovi skupščini ocenili tudi delovanje svoje samo- upravne interesne skupnosti za kulturo. Posebej so se dotaknih dejavnosti Zveze komunistov v kulturni skupnosti Ptuj, samo- upravne organizirimosti kulturne skupnosti, družbenoekonomskih odnosov, sprejemanja srednjeroč- nih planov, vloge in naloge stro- kovne službe ter aktuahiih nalog in poti njihovega razreševanja. Zanimiva razprava je bila o osnutku samoupravnega spora- zuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje do leta 1980 za katero so delegati dobili povzetek dosedanjih raz- prav. V nadaljevanju dela na področju planiranja bo potrebno izgrajevati plan prav na programih kulturnega življenja tako v krajev- nih skupnostih kot v delovnih organizacijah. Z gradivom za sqo skupščine, so delegati dobili tudi podrobno obrazložitev finančnih razmer v našem zavodu za leto 1976 in samoupravni sporazum o zagoto- vitvi sredstev za sofinanciranje programa obveščanja javnosti po Zavodu RADIO-Tl DNIK v letu 1977. Ciradiva za r;izpravo je bilo pripravljenep dovolj, od priprav- ljenosti delegatov in njihovega poznavanja celotne predložene problematika pa je odvisno kakšna stališča bodo sprejeli delegati obeh zlHjrov skupščine kulturne skupnosti Ptuj. O tem l)oino podrobneje posvečali pri- hodnjič. mš V pričakovanju nove turistične sezone... Ptuj z bogato dediščino preteklosti postaja iz leta v leto privlačnejši za turističnega povpraševalca; žal pa je ptujska turistična ponudba še vedno zgrajena na šibki opori. Minulost je zapustila nezbrisljive sledove: denar, včasih pa naša togost in neznanje puščata turista prikrajšanega za marsika- tero lepoto. Za lep in privlačen videz mesta in okolice pa leži odgovornost na slehernem izmed nas. V letu organiziranega varstva za izboljšanje človeko- vega delovnega in življenskega prostora, je naša odgovornost tem večja. Naj ne bo 8. mesto po urejenosti kraja — pred dvema letoma — zgolj na- ključje; tudi v letošnjem letu bo v okviru slovenskega prostora tekla akcija za najlepše kulturno in hortikulturno urejen kraj. Ko v tem pomladnem času stopamo po naših skupnih prostorih, nam pogosto zastaja korak. . . Navlako vseh vrst še vedno raje nosimo drugam,, samo tja ne, kamor spada: v posode za smeti in kesone! Morda pa zajemamo sapo pri plačilu računa za odvoz smeti, le-ta znaša 5 dinarjev po posodi. . . V zadnjem času je tako na ptujskem območju zraslo čez noč nekaj ,,črnih odlagališč" — primer: Vičava. . . Samo zadnja akcija čiščenja okolice v mesecu marcu je pokazala, da smo bogati na ,,smeteh"; 55 avtomobilov je v enem dnevu odpeljalo 275 m3 razne navlake pa bi ver- jetno še več, če bi akcija ,.brezplačnega" odvoza smeti trajala še dlje. . . Tako bi veljalo, da se v sistem organiziranega odvoza smeti, vključijo tudi dsti, ki so navidezno ,,brez smeti". V celovitost turistične ponudbe na.šega območja bo poleg stalnih in nepogrešljivih členov, v bodoče prispevala tudi občinska turistična zveza in poslovna skupnost za turizem, ki je v postopku ustanavljanja; v kratkem pa naj bi zaživelo tudi hortikulturno društvo. Turistično društvo je na eni izmed svojih sej predlagalo, da bi naj na vidnih mestih postavili turistične znake pomembnih turističnih objektov in odstranili stare, ki nikomur ne služijo, najmanj pa turističnemu obiskovalcu. V bitki za urejanje okolja bomo tudi v prihodnje še zastajali; vendar prvi uspehi kažejo, da lahko bodoči proces v tej smeri, pričakujemo z dolo- čeno mero optimizma; pa tudi naša zavest se ob njem spreminja. . . Mc; (lani kolektiva ,,Haloške);a bisera" s prostovoljnim delom kopljejo jarek /a kanalizacijo skozi čcšnjev nasad na severni sirani grajskega hriba. Koto: R TEDNIK SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu Ker zakon o združenem delu piinaša nove in boljše samouprav- ne odnose ter konkretne spremem- be v dohodkovnih odnosih in pri dL.-litvi dela, so o tem spregovorili tudi ormoški komunisti. V osred- nji točki dnevnega reda so na seji člani komiteja občinske konteren- ^x ZKS Ormož razpravljali o ure- sničevanju zakona o združenem delu in sicer o vlogi funkcionalne- ga sistema ter dohodkovnih odno- sov med temeljno organizacijo združenega dela in delovno skup- nostjo (skupne službe). Člani komiteja so ugotovili, da je potrebno /amenjati dosedanje iKlnose in začeti / odkKnim in do- slednim uresničevanjem pravnega Ix)ložaja skupnih služb. Potrebno bo odpraviti vse dosedanje slabosti in skupnim službam dati takšno \logo, ki ga določa zakon o /dru- ženem delu. Doslej je bilo pri tk.'lovanju skupnih služb opaziti iK'kaj slabosti. Napake so se po- javljale pri vodenju dela, obsegu in razporeditvi dela. Iiidi odgovor- ivisti, obveznosti in pravice skup- nih služb še niso natančno oprede- ljene. V razpravi so člani komiteja govorili o delu skupnih služb v to- varni ,,Jože Kerenčič" Primat rOZD 4, Drogi, Kmetijskem kombinatu in še v ostalih orga- nizacijah združenega dela, kjer delujejo skupne službe. Sklenili .so, dit oblikujejo posebno komisijo, ki mora v čim krajšem času preučili razmere v zvezi odnosov med skupnimi službami in delovnimi oiganizacijami ter seveda na tej (xcni najti rešitve. V DO je čutiti in opaziti razkorak in nepoveza- nost med skupnimi službami in rOZD. Tako se pojavljajo dve skrajnosti. Prvič: skupne službe so ,,podrejene" v DO in so kol ,,strošek" združenega dela in sploh slab primer dela. V drugi skrajnosti pa veljajo skupne službe kol nadgradnja združenega dela, ki si piilašča pravico do dohodka, delitve dela ter z enim in drugitn krepko razpolaga. V nadaljevanju seje komiteja OK ZKS Ormož, ki jo je vodil Mi- lan Ritonja, je beseda tekla še o predkongresnih dejavnostih ZK in dejavnostih pred volitvami. Raz- pravljali .so še o novih izpopolni- tvah pri idejnopolitičnem delu v krajevnih organizacijah, ki bo iKiva oblika organiziranja zveze komunistov v KS in bo vključevala tudi osnovne organizacije. Ob koncu so analizirali še sanacijske programe TOZD 4, ,,Jože Keren- čič" — predelava plastičnih mas in še iz ostalih delovnih organizacij, ki pa so izeube že pokrile. zk Lubadarji Lubadaiji so najnevarnejši uni- čevalci naših gozdov. Največ škode napravijo v iglastih zlasti smrekovih in borovih sestojih. Skori^ verjeti ne moreš, da ta drobna milimeterska živalca pre- maga življenjsko moč drevesa. Zgodi se, da se zaradi malega lubadotja posušijo velike površine gozdov iglavcev. Množičnost lu- badaijev doživlja svoja nihanja; po nekiy letih biolofkega ravnotega se množjčno razvijajo, dosežejo svoj maksimum, nato pa njih število zopet pada. l.ubadarji napadajo korenine, debla in veje mladja in odraslih dreves predvsem liirajočih, posuše- nih ali sveže posekanih. Monokul- turne, neprimerno rastišče, nepri- merni khmatski ix)goji, prepozno izvedeni ali nepravilno izveden gozdnogojitveni in varstveni ukre- pi zmanjšujejo življenjsko silo in odpornost gozdnega drevja ter nudijo ugodne razmere za ravoj lubadaija. Eden izmed varstvenih ukrepov je beljenje lesa iglavcev. Zaradi popustljivejše zakonodaje v prejšnjih letih, se je zelo razpaslo skladiščenje neobeljenega lesa iglavcev. Ker je sveže posekan in neobeljen les iglavcev najpri- mernejši za razvoj lubadaijev, gozdaiji vztrajajo na beljenju lesa. Zakon o gozdovih še bolj pa uredba o urejevanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih, predpisujeta, da je posekana drevesa iglavcev in panje teh dreves treba takoj po sečnji obeliti. Neobeljen les iglavcev ni dovoljeno spravljati, prevažati in uskladiščiti. Od tega pravila so določene izjeme in sicer: — za impregniran les ah - za les, za katerega upravni organ izda dovoljenje, da se sme prevažati neobeljen. Dovoljenje upravni organ izdaja pod določenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni predhodno ah naknadno. Dovoljenje se sme izdajati gozdnogospodarskim orga- nizacijam in lesno predelovalnim organizacijam pa tudi zasebnikom od 1. novembra do 31. marca. Po tem roku so spet določene izjeme, ki se lahko upoštevajo ob določenih pogojih. Gozdnogospodarske in lesno- predelovalne organizacije predpise spoštujejo, tege pa je z zasebnimi lastniki lesa. Neobeljen les najde- mo povsod: v gozdu, na dvoriščih in žagah. Težko je razumet, da se lastniki lesa in gozdov nočejo zavedati posledic, kijih s takšnimi neodgovornimi dejanji povzroča- jo. Sveže posekana neobeljena drevesa iglravcev so pravo leglo za razmnoževanje, od tod pa hrošči letijo v gozd. Zarijejo se v skorjo in če je nalet dovolj množičen, lahko nastane za lastnika gozda prava katastrofa. Ker je nastopil čas, ko se les ne sme pojav^ati nikjer neobeljen in ker je situacija na terenu bistveno drugačna kot to zahteva varstvo gozdov, pozivamo vse imetnike lesa iglavcev, da les behjo takoj po sečnji, da belijo panje, da obelijo tudi star les, da lubje, ki že vsebuje leglo lubadaija sežgejo in da postopajo tako, da ne bodo ogrožali gozdov njihovega lastnika in našega skupnega narodnega bogastva. Zvonka KNEŽEViC, dipl. ing. gozd. Lubadaiji napravijo največ škode v smrekovih in borovih gozdo- vih. Foto: R Folklorni skupini iz Varaž- dina navdušili Ptujčane V okviru letošnjih jubilejnih prireditev sta na dveh osrednjih prosla- vah v Ptuju sodelovali v kulturnem programu folklorni .skupini s tamburaš- kima orkestroma iz Varaždina. Obe skupini sta se Ptujčanom predstavili z novim programom plesov in pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti od Prekmurja do Makedonije in od Baranjc do dalmatinskih otokov. Obe skupini sta na Ptujčane napravili izreden \ tis in želi navdušene aplavze. Na osrednji občinski proslavi Jubilejev tovariša Tita in KPS je v športni dvorani ..Mladika" v Ptuju sodelovala Folklorna skupina in tamburaški orkester ŽKL D .,ho Mikae" iz V ara/dina. Koto: S. kosi Dan železničarjev so ptujski občani proslavili s kulturnim programom v gledališču, povezanim z otvoritvijo 16. srečanj bratstva in prijateljstva. Celotni program je izvedla Folklorna skupina in tamburaški orkester mla- dinskega KI D ,,Milica Pavlič-Kata" iz Varaždina. Foto: S. Kosi Dr. Fran Brumen I__ Problemi potovanja z letali (4. nadaljevanje) Pri daljših potovanjih, posebno šc tedaj, ko potujemo iz enega klimatskega področja v drugega, napr. iz severnoevropskih de/el v vroče tropske pokrajine, pri čemer nastajajo zelo velike temperaturne spremembe, Je potrebno za potovanje izbrati PRIMKRNO KOI.KKC IJO OBLAČI I.. Leta 1952. Je svetovna zdravstvena organizacija izdala PRKDPISK O OBVKZNKM C;KPLJENJL' proti nekaterim nalezljivim boleznim. Cjepljenje Je treba opraviti v za to pooblaščenih zdravstvenih ustanovah, ki izdajajo INTKRNACIJON Al.NO VELJAVNA ZDRAVNIŠKA SPRIČEVALA. Seveda veljajo ti predpisi za potovanja na nekatere kontinente in v nekatere dežele, koder še vedno grozi nevarnost okužbe z nevarnejšimi nalezljivimi bole/nimi. Podrobnosti o tem nudijo na pristojnih informativnih oddelkih. Za proceduro takega preventivnega cepljenja Je v celoti POI RKBNIM 10 DNI. Najsmotrnejši vrstni red za kompletno cepljenje Je •akši'ii: 1. DAN cepljenje proti tifusu, koleri in rumeni mrzlici. 4. DAN vakeinaeije proti črnim kozam in 7. DO 9. DAN drugo cepljenje proti tifusu, koleri in rumeni mrzlici. Istočasno pa ugotovitev uspeha prvih cepljenj. Po tem vrstnem redu Je izguba časa najmanjša in so uspehi "cpljenj najboljši, pa tudi obremenitev organizma Je tako najmanjša. PROri ČRNIM KOZAM je treba cepljenje v smislu teh predpisov obnoviti po preteku 3 let po zadnjem uspešnem cepljenju. PROII KOLKRI po preteku 6 let. Cepljenje je obvezno opravili tudi v primerih, ko letalo zgolj začasno pristane v okuženem ozemlju, četudi prizadeli potnik ne izstopi. Izvajanje teh predpisov je slrog<». Pri nepravilno i/polnjenih pogojih se potnik izpostavlja NKVARNOSII, DA (.A PRIDRŽI.IO V K-ARAN I KNI (neke vrsle sanitarni zapor zaradi opazovanja) več dni, pa tudi več tednov. Po navadi zadostujejo za večino potovanj cepljenja proli tivm glavnim boleznim: tifus, kolera in koze. Kakor so povsod izjeme, tako tudi pri teh predpisih. So namreč |ii'kalere dežele, ki cepljenj v najstrožji obliki ne zahtevajo, vendar pa je Ovajanje predpisov važno za posameznika ZAR ADI I AS I N K(. A ARO\ AN.I A. Nekatere dežele imajo po svoje prikrojene predpise. Sledi 5. nadaljevanje Organizacija ljudske obrambe v krajevni skupnosti Krajevna skupnost je v sedanji Aczni ustavi prvikrat opredeljena kot konstituiven element našega samoupravnega sistema kot temeljna samoupravna skupnost občanov in delovnih ljudi na območju, za katerega je organizirana. Med področji delovanja krajevne skupnosti, v katerih delovni ljudje odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in zadovoljevanja skup- nih potreb je navedeno tudi področje ljudske obrambe. V republiški ustavi, pa je področje ljudske obrambe pri krajevni skupnosti še bolj razčlenjeno. Krajevna skupnost je namreč [Timarna oblika povezovanja in združevanja, zato je posebno pomembna za splošni ljudski odpor tako pri obrambnih pripra- vah v miru kot pri vseh oblikah cxlpora v morebitni vojni. ludi zvezni zakon o ljudski obrambi je opredelil vlogo krajev- ne skupnosti v skladu z določili, ki jih ima krajevna skupnost v našem sistemu organizii anja ljudske obrambe. Podrobneje pa razčlenjujeta organizacijo ljudske obrembe in družbene samozaščite v krajevni skupnosti republiški za- kon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samoza.ščiti, varnosti in iK)lranjih zadevah, ki opredeljuje- ta krajevno skupnost v enakem položaju kot jo ima po ustavi in bosta vsekakor pospešila razvoj pri organiziranju splošnega ljudskega odpora. Zakon o ljudski obrambi dolo- ča, da uresničujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, zlasti itislednje naloge: skrbijo za idej- iK)-pohtično in obrambno vzgojo ter pripravljenost občanov, oblikujejo teritorialno obrambo in se pripravljajo za vodenje oboroženega boja, določajo obrambni načrt krajevne skupno- sti, organizirajo štabe in enote dvilne zaščite, skrbijo za izvajanje ukrepov samozaščite ob naravnih in hudih nesrečah v miru in ob vojnih akcijah, pripravljajo nvttcrialno osnovo za preskrbo ITcbivalstva, oboroženih si! in drugih struktur ljudske obrambe v vojni, se pripravljajo za obdelova- nje kmetijskih površin, ter vzdrževanje naravnih in drugih vi- rov vode v vojnih razmerah, skrbi- jo za nastanitev enot oboroženih sil, umaknjenih proizvodnih orga- nizacij, šol. vzgojno varstvenih zavodov, zdravstvenih postaj in bolnišnic ter prebivalcev in begun- cev z ogroženih območij. V vojnih razmerah delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti organizirajo in vodijo splošni ljudski odpor ter skrbijo, da se v oborožen del in druge oblike odpora vključijo vse zmogljivosti krajevne skupnosti. Ob naravnih in drugih hudih iKsrcčah v miru pa delovni ljudje in občani rešujejo ljudi in premoženje ter odpravljajo posledice nesreč. S svojim statu- tom pa občani in delovni ljudje natančno določajo oblike in način organiziranja ljudske obrambe v krajevnih skupnostih ter naloge posameznih organov. Za ljudsko obrambo je v krajev- ni skupnosti odgovoren svet krajevne skupnosti, v miru in ob iKposrcdnih vojnih nevarnostih ali vojni, ko tudi vodi splošni ljudski cxlpor na svojem območju. Z ITcjšnjim zakonom o splošnem ljudskem odporu bi bila opredelje- na takšna vloga sveta krajevne skupnosti, vendar je v tem času povsem upravičeno, daj je svet krajevne skupnosti odgovoren tu- di za vse druge dejavnosti krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti za izvajanje obrambnih priprav ustanovi odbor za ljudsko obram- bo in družbeno samozaščito, štab /a teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito. Prav tako ustana- vlja enote in zavode teritorialne t)brambc, enote civilne zaščite in enote narodne zaščite v krajevni skupnosti. Svet krajevne skupnosti [Ttav tako skrbi, da druga delovna tdesa krajevne skupnosti izvajajo obrambne priprave na svojem cfclovncm področju. S samouprav- nim sporazumom ali z drugim cbgovorom s temeljnimi in drugi- mi organizacijami združenega de- Ui, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samouprav- nimi organizacijami in skupnost- mi, družbeno-političnimi in družbenimi organizacijami določa svet krajevne skupnosti naloge s lx)dročja ljudske obrembe, ki so skupnega pomena in zagotavlja sirdstva za njihovo izvršitev. Prav tako' obravnava poročila vseh organov o izvedenih obrambnih pripravah ter o tem poroča skupščini krajevne skupnosti. V vojnih razmerah lahko svet krajev- ne skupnosti odloča o zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti, v kolikor >e ti ne morejo sestati zaradi nastalih razmer. Prav tako pa lahko zaradi nastalih razmer sprejme ix;odložljive ukrepe predsednik sveta krajevne skupnosti, v kolikor se svet krajevne skupnosti ne more sestati, vendar mora pozneje te ukrepe dati v potrditev svetu krajevne skupnosti. Za izvajanje obrambnih priprav in uresničevanja družbene samoza- ščite se ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti. Zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in iK)tranjih zadevah tudi določata člane tega organa po položaju in sicer: komandant teritorialne obrambe krajevne skupnosti, načelnik narodne zaščite krajevne skupnosti in poveljnik štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti. Svoje predstavnike pa deligirajo v odbor krajevne organizacije ZK, SZDL, ZSMS, ZZB NOV in ZRVS. Za svcje delo je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito odgovoren svetu krajevne skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samoza.ščito krajevne skupnosti skrbi za opravljanje itislednjih nalog na področju ljud- ske obrambe: skrbi za organizira- nje in usposabljanje teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in vojnih zvez v krajevni skupnosti, organizira obrambno vzgojo in izobraževanje prebival- stva, usklajuje obrembne priprave z obrambnimi pripravami sosed- njih krajevnih skupnosti, skrbi da se vse zmogljivosti in materialni viri krajevne skupnosti pripravlja- jo za oborožen boj in druge oblike odpora ter opravlja določene (.)rganizacijske in mobilizacijske luiloge za potrebe oboroženih sil. V posameznih Vaseh oziroma na- seljih in ulicah lahko odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje pododbore lili komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito za opravljanje navedenih nalog na ivjcm strnjenem območju krajev- ne skupnosti. V vojnih razmerah pn opravlja naloge odbora svet krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti se ustanovi tudi štab za teritorialno obrambo v kolikor je to določeno z obramb- nim načrtom občine. Štab krajevne skupnosti za teritorialno obrambo ustanovi svet krajevne skupnosti, komandanta teritorialne obrambe krajevne skupnosti pa imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe občine na predlog sveta krajevne skupnosti in v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, var- nost in družbeno samozaščito občinske skupščine. Komandant teritorialne obrambe krajevne skupnosti je odgovoren za pripravljanje in organiziranje enot in zavodov teritorialne obrambe v krajevni skupnosti ter v miru odgovarja odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevne skupno- sti. Istočasno pa je odgovoren za bojno pripravljenost in uporabo enot nadrejenemu komandantu te- ritorialne obrambe občine. Civilna zaščita je del ljudske obrambe in družbene samozaščite in tudi najširša oblika priprav in udeležbe občanov in delovnih ljudi za zaščito, reševanje in odpravlja- nje posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč v miru in v drugih izrednih razmerah. Kot operativno-strokovni organ za področje civilne zaščite deluje v krajevni skupnosti štab za civilno zaščito krajevne skupnosti, katere- ga ustanovi svet krajevne skupno- sti. Štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni , svetu krajevne skupnosti, v strokovnem pogledu pa vedno občinskemu šta- bu za civilno zaščito. Štab za civil- no zaščito krajevne skupnosti lah- ko imenuje štabe za civilno zaščito tudi v posameznih naseljih in v stanovanjskih stavbah. Ob reševal- nih akcijah pa štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje in vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti. Takšna ureditev področja ljud- ske obrambe v krajevni skupnosti ustreza vlogi, pomenu in nalogam, ki jih bo imela krajevna skupnost v morebitni vojni glede na zamisel splošnega ljudskega odpora. Prihodnjič o organizaciji ljudske obrambe v občini. 6 - DELEGATSKA SPOROČILA 28.april1977- XEDNIK Dve tretjini zemeljske oble sta prekriti z vodo. Vendar je le malo te vode pitne. Za ljudi pa je ravno ta Življenjskega pomena. Z malo- marnim in neodgovornim od- nosom do narave te količine iz leta v leto zmanjšujemo. Zato bomo v razgovoru s sanitarnim inšpektor- jem pri SO Ptuj Francem Petrovi- čem poskušali osvetliti stanje v svetu in pri nas. V ospredje vedno bolj postavlja- mo problem preskrbe prebivalcev z zdravo pitno vodo. — Kakšno je stanje v svetu? ,,V mesecu marcu je potekala svetovna konferenca o problemih voda v Argentini, ki jo je organizi- rala Organizacija združenih naro- dov. Zakaj svetovna konferenca o problemih voda? Glavni tajnik svetovne konfe- rence o problemih voda je pred konferenco izjavil: Ce se človeštvo hoče izogniti svetovni vodni krizi, se mora nemudoma lotiti smotrne aganizacije vodnega gospodarstva Črpališče vode v Skorbi za ptuj^i vodovod. Drevesa ob straneh predstavlj^o zaščitni pas, ki je precej širok, čeprav ga nismo mogli z^eti na posnetek. Kakovost pitne vode v občini Ptuj in sicer ne samo na lokalni ah nacionalni ravni, ampak v svetov- nem merilu. Vedno več ljudi terja zdravo pitno vodo, le-te pa je ved- no manj ravno tam, kjer bi jo naj- bolj potrebovali. Ponekod narava ponuja pre- sežke, drugod ljudje trpijo žejo in umirajo zaradi nje. Tako na pri- mer zaradi pomanjkanja pitne vo- de umre letno do 5 milijonov lju- di, več kot 500 milijonov ljudi pa boleha za raznimi boleznimi, kijih povzročata pomanjkanje in slaba kakovost vode. Zadnja številka časopisa v izdaji OZN prinaša zanimivo zbirko po- datkov, med drugimi piše, da zna- šajo svetovne zaloge vode blizu 1,4 milijarde kubičnih km. To je ogromna količina, toda 97,2 od- stotka te vode je slana in je zato razen za ribolov in za plovbo neuporabna. Sladke vode na zemlji je vsega le 2,8 odstotka, toda tudi 3/4 te koli- čine so nedostopne ledene gmote v ledenikih in na obeh polih. Tako moramo torej živeti s preostankom 0,65 odstotka sladke vtxle. In še od tega velja dobro polovico odpisati, saj je več kot 750 m pod zemljo in je zaradi tega m mogoče izrabljati. V industrijskih državah več kot polovica potrošnje vode odpade na industrijo, v naši občini cca 85 od- stotkov, — v industriji uporablje- na voda pa je v pretežni meri neuporabna za človeka. Zastrupi Ijena in umazana se vrača v naravo." — Omenih ste preskrbo z zdravo pitno vodo. Kakšne so lahko posledice, če uporabljamo vodo, ki ni pitna, oziroma je včasih bila pa smo jo onesnažili? ,,Voda predstavlja enega najvažnejših faktorjev za zdravje in obstoj tako skupnosti, kot posameznika. Nujno potrebna je za zadovoljevanje fizioloških po- treb človeka, za vzdrževanje oseb- ne in javne higiene, v gospodar- stvu, turizmu itd. Voda predstavlja važen faktor za obstoj in razvoj človeka ter nje- govih dejavnosti. Stanje preskrbe s pitno vodo vpHva tudi na higien- sko in razvojno raven ljudi. Voda ima pomembno epidemio- loško in toksikološko vlogo. Bak- teriološko okužena in neprimerna voda postane povzročitelj hidri- čnih obolenj in epidemij, kot npr; griže, tifusa, paratifusa, enteritisa, kolere, hepatitisa itd. Razne kemične primesi pa so lahko — odvisno od količin — tudi zdrav- stveno in življenjsko nevarne. Kljub temu, da poznamo celo vrsto vodnih epidemij v svetu in pri nas imamo do vode nepravilen, lahko rečemo mačehovski odnos. Vodi posvečamo premajhno po- zornost. Vodne epidemije v manj- šem obsegu so pri nas še vedno prisotne in bi bila zmotna misel, da jih ni in da jih ne more biti. Problem preskrbe s pitno vodo rd enostaven. Tako se z njim ukvarja zdravstvo, varstvo okolja, urbanizem, ljudska obramba, komunalne organizacije, družbe- nopolitične organizacije itd." — Kako je v ptujski občini urejena preskrba s pitno vodo? ,,Pokrajina v naši občini ima razmeroma veliko vode. Štirje vodotoki so daljši od 10 km. To so Pesnica, Drava, Dravinja in Polskava. Največje območje talne vode v naši občini, trdimo lahko mdi v Sloveniji, je na Dravskem polju. Po evidenci smo v letu 1976 mčrpali cca 6,500.000 kub. me- trov vode za potrebe gospodinjstva in industrije. Poraba pitne vode v bližnji prihodnosti pa se bo znatno povečala z ozirom na intenzivno razširitev javnega vodovodnega omrežja na področju občine Ptuj, Slovenske Bistrice in del področja občine Maribor. Stalna razširitev vodovodnega omrežja v naši občini je cilj naše samoupravne družbene ureditve, oskrbeti prebivalstvo z zdravo pit- no vodo, saj ob nastanku nove Jugoslavije nismo imeli niti enega javnega vodovoda v naši občini. Brez vode ni rastlinstva, ni ži- valstva, ni človeka in še manj in- dustrije in obrti. Vodo uporablja- mo tako rekoč na vsakem koraku. Ljudje se še danes najbolj primitivno oskrbujejo z vodo iz iz- virov, potokov in mlak, kjer teh ni, zbirajo deževnico v kapnicah. Zdravstveno so ti načini oskrbe močno dvomljivi. Boljša je oskrba z vodnjaki, kjer je na razpolago talna voda." — Vehkokrat govorimo o nepri- merni kakovosti pitne vode. Kak- šno je stanje v ptujski občini? ,,Le 15 odstotkov vodnjakov na našem območju je zdravstveno primernih, ostali so ali slabo graje- ni ali pa obstaja možnost okuženja vode največkrat z gnojnico, pred- vsem na Dravskem in Ptujskem polju v strnjenih naseljih. Najbolj- ša in sodobna je oskrba z vodovo- di tako iz izvirov kot tudi iz talne vode. Zdravstveno je to najboljša oskrba, čeprav so lahko tudi vodo- vodi nevarni zaradi slabih izvirov ali slabih napeljav. Ze pri sami novogradnji javnega vodovoda moramo predvideti potrošnjo za 100 let naprej, pa tudi vse zaščitne cone pri črpališčih, ki morajo ostati nedotaknjene. Splošni pregled oskrbe z vodo — po podatkih ob popisu prebival- stva kaže, da se cca nad 40 odstot- kov prebivalstva še vedno oskrbuje iz vodnjakov, studencev in kapnic. Evidentirano imamo: 2 medob- činska vodovoda, en občinski, 18 krajevnih vodovodov in 72 javnih vodnjakov in studencev. Kvaliteta pitne vode je, razen iz treh vodo- vodov dvomljiva, lahko rečemo higiensko neprimerna predvsem v daljšem deževnem obdobju. Črevesnih bolezni zaradi slabe pitne vode nismo registrirah. Kljub temu ne smemo prezreti manjših epidemij hepatitisa kot npr. na področju KS Markovci, Dornave, Podlehnika, Leskovca in del KS Rogoznica. Če se povrnemo na že navedene podatke lahko ocenimo, da je z ozirom na laboratorijske izvide in sanitarno tehnično stanje, slabih okrog 50 odstotkov vodovodov medobčinskih in občinskih, nad 95 odstotkov krajevnih vodovodov, nad 90 odstotkov vodnjakov in cca 95 odstotkov kapnic. Lahko rečemo, da nad 40 od- stotkov prebivalstva naše občine pije slabo vodo, če upoštevamo v glavnem slabo stanje zasebne pre- skrbe. Posebno kritični so zasebni in manjši vodni viri. Tu ni urejeno vprašanje lastništva in odgovorno- sti za kvaliteto vode, znaten je vpliv odplak in odpadnih snovi na vire pitne vode — opuščene in obstoječe gramoznice." — Kaj lahko pričakujemo v prihodnje in kako moramo ukre- pati, da bo zdrave pitne vode dovolj? ,,Poleg že navedenih vzrokov te nezavidne situacije navedimo še druge, ki so lahko usodni za kva- liteto pitne vode v rednih ali izred- nih razmerah. Taki vzroki so: Onesnaženje okolja, neusklaje- nost izdatnosti vodnih virov in po- trošnje, neurejene zaščitne cone, premalo posluha za tekočo in si- stematično reševanje problemati- ke, posebno pri krajevnih vodovo- dih, tranzitni prevozi naftnih deri- vatov ob zaščitnih conah črpaHšč itd. Več skrbi kot doslej bomo morali vsi posvetiti problematiki oskrbe prebivalstva z neoporečno pitno vodo, saj smo v razmerah, ki nas lahko vsak trenutek pripelje do kake eppdemije. Ta bi vsekakor povzročila več škode in stroškov, kot pravočasna zagotovitev neopo- rečne pitne vode. Ze v prihodnjih 25 letih grozi vodna kriza, večjih razsežnosti, ki bo nedvomno imela veliko težje in trajnejše posledice kot jih ima in jih bo imela npr. sedanja energet- ska kriza. V primeru še večjega pomanjka- nja zdrave vode ne bo šlo več samo za zaposlitev in za gospodarski napredek, ampak za zdravje in življenje ljudi. Zato si moramo prav vsi prizadevati, da sedanje nezadovoljivo stanje čimprej iz- boljšamo, če se pa le da, tudi pov- sem odpravimo." 1. kotar Črpališče v Šikolah. V bližini je gramoznica, zato je potreben zaščitni pas Foto. R Kritično o stanovanjih v naselju Kidričevo II. Na zadnji seji zbora delegatov krajevne skupnosti Kidričevo, pod vodstvom Franca Klemenčiča, so kritično spregovorili o stanovanj- skih razmerah v naseliu Kidričevo II, za katerega mnogi še vedno uporabljajo naziv »taborišče" , ker bi ^ede na ureditev precej ustrezalo dejanskemu stanju. Delegati so menili, da bi Samoupravna stanovanjska skup- nost Ptuj morala za stanovalce tega naselja čimprej zgraditi vsaj en solidarnostni blok. Konkretno so predlagali, da bi naj ta blok stal v naselju iddričevo I. ali pa v Njivercah. Delegati so postavliali zahteve, da naj posebna komisija pride pogledat v kakšnih razmerah živijo stanovalci tega naselja. Na seji zbora delegatov je bila sprejeta zahteva, da se spremeni program gradnje stanovanj v Kidričevem in gradnja čimbolj pospeši. To utemeljujejo s tem, da se zbirajo v banki velika denarna sredstva za graadnjo stanovanj, vendar se jih ne koristi dovolj, čeprav stroŠKi gradnje iz leta v leto naraščajo. F.Meško Prodaja počitniškega doma v Crikvenici Člani delavskega sveta TGA ,,Boris Kidrič" so na seji prejšnji teden spregovorili o predlogu sveta za samoupravljanje, življenska vprašanja delavcev in obveščanje, da se počitniški dom v Crikvenici proda najbolj- šemu ponudniku. Predlagali so tudi orientacijsko ceno 5 milijonov dinar- jev- Za ta denar bi kupili zemljišče in postavili nove počitniške hišice na otoku Cresu, s pogojem, da se dom v Crikvenici proda šele takrat, ko bo v kraju Valun na Cresu že zgrajenih prvih 10 počitniških hišic. O tem pred- logu so prej že razpravljali vsi delavski sveti po TOZD in dali svoje soglasje k predlogu. Naj k temu še zapišemo, da bo marsikomu, ki je v Crikvenici preživel precej svojih dopustniških dni, še žal za tem počitniškim domom. Toda, razvoj gre naprej in sprijazniti se je treba. . . F. Meško IZ MRZLE DRVARNICE V TOPLO ZAVETJE BEZJAKOVE DRUŽINE Anica in Mirko Bezjak obdelujeta svojo kmetijo v Krčevini pri Ptuju in si ob pomoči njunih doraščajočih hčerk prizadevata, da bi družina živela zadovoljno in brezskrbno avljenje. Njun dom pa že nekaj časa razveseljujeta tudi drobceni prvošolki Suzana in Ksenija, ki pri svoji brezvestni materi nista bili nikoli deležni lepe in prijaz- ne besede, še manj pa družinske topline, ki jima je v teh doraščajočih letih še kako potrebna. Lep spomladanski dan je bil, sonce je počasi zahajalo in metalo zadnje žarke na travnik pred hišo, ki je bil poln veselega smeha in otroške razigranosti. Suzana in Ksenija sta že pozabili na tisti čas, ko ju je njuna mati goli zapirala v drvarnico iz katere sta lahko le še z jokom klicali na pomoč sosede, pozabili sta na čas, ko sta se selili iz družine k družini in le za mesec ali dva našli tako potreben dom, hrano in obleko... Sta res pozabili? Ali pa ves ta čas prekrijeta s svojo otroško brezskrbnostjo, zadovoljni, da sta končno našli svojega OCKA in MAMICO, da imata vsak dan svežo oblekco, svojo sobico in v njej sveže postlani posteljici na kateri sta tako ponos- ni, na šolski torbici in na svojo tovarišico Marijo, ki ju je že toliko naučila, ki se z nji- ma tako rada pogovarja... In če ju vprašaš, kako se spominjata svoje ,,prave" mame, se jima nežni otroški obrazek za trenutek zres- ni, preblisne ga komaj opazen strah, okleneta se svojega OCKA in MAMICE, ju pogledata in nasmeh z njunih obrazov jima pove dovolj, ne bo jima treba od hiše. Tega se Ksenija in Suzana najbolj bojita. Pri Bezjakovih jima je lepo, ničesar ne pogreša- ta, tudi domači hčerki sta jima kot pravi sestri in njihov dom tudi njima nudi vse tis- to za kar sta bili nekaj let prikrajšani. ,,Veste," mi je dejala Bezjakova mama, „najprej smo imeli pri naši hiši fantka Jordančka. Njegovi starši so bili na delu v Nemčiji in so ga čez čas ko bi moral v šolo, vzeli k sebi. V časopis sem dala nato oglas, da bi rada vzela eno deklico, ker je naša najmlajša hčerka Karolina stara 12 let in pogreša otroško družbo. Minilo je nekaj ča- sa, ko so nas obiskali iz skupnosti za social- rK) varstvo z dvema deklicama. Moram povedati, da sem se najprej zelo težko odločila. Vedela sem, da bo to za mene veli- ka odgovornost. Pa sta se mi tako neboglje- ni in zavrženi, zasmilili. Vzela sem ju. Mo- ja ljubezen do otrok je hitro premagala trenutno neodločnost in strah pred od- govornostjo. Zdi se mi, da ju sedaj ne bi mogla dati več nikamor tako sta mi prirastli k srcu, tako ju imam rada. Veste, njuna mati ju je imela kratek čas, zapirala ju je v drvarnico, v stanovanju pa gostila svoje prijatelje. O tem vesta dvojčici Suzanca in Ksenija veliko povedati. Zaradi brezvestne- ga ravnanja z otrokoma, sta bili materi odvzeti, nato nekaj časa v Kungoti pri Mariboru, kjer ju je mati brez dovoljenja odpeljala, pa spet v Moravčah pri Domža- lah in tako sem prišla jaz na vrsto. Z možem nisva nikoli delala nobene razlike med njima in najinima otrokoma. Redno jima preglejujem naloge, se z njima učim... tu sta sedaj doma in sta kot najini hčerki. Tudi tovarišica v šoli na Grajeni je z njima zadovoljna in jo imata tako radi." Ravno ta velika odgovornost in skrb je pogosto vzrok, da se malokatera družina odloči za rejništvo in da pogosto slišimo: „Tujih otrok pa že ne bi hotel imeti." Tudi Anici in Mirku Bezjakovima, je pogosto kdo ravno to rekel. Res je, da sta v začetku nekoliko oklevala, pa je ljubezen do otrok, sočutje do nebogljenega bitja, ki si FK more samo pomagati, tudi to oviro premagala. In danes jima ni žal, pravi Anica in nadaljuje: ,,Vsak mesec dobiva z možem 1700 dinarjev oskrbnine za naši dvojčici. Sedaj si pa preračunajte koliko stane obleka, malica v šoli, pa šolske potrebščine in kje je še vse drugo kar tak doraščajoči otrok potrebuje. Dela in skrbi seveda človek nima plačanega in če kdo na to računa, naj rajši otrok ne jemlje brez ljubezni in prepričanja, da si nekomu pomagal, da si pomagal otroku." Bezjakova mama Anica, je stisnila k sebi Suzanco in Ksenijo, ki sta se ji ves čas pletli pod nogami in ju nežno pobožala po njunih kuštravih laseh. ,,Pojdita se igrat," je toplo dejala in že ju ni bilo več v kuhinji. Le še smeh se je slišal s travnika pred hišo in prijazno lajanje psa, ki ga je ena izmed njiju potegnila za rep. OCKA Mirko je ves čas prikimaval svo- ji ženi, tu in tam katero pristavil in kar nekam zadovoljen dejal: ,,Tisti večer, ko so ju pripeljali, ju je bila polna hiša. Zvedavo sta preglejevali vse predale, zdaj sta bili tu, pa spet tam. Kar malce sem se popraskal za išesom in sam pri sebi dejal, da jima mo- ram razložiti takoj kaj smeta in kaj ne. Da- nes je vse drugače. Res ju ne bi dali nika- mor. Meni pravita OCKA, ženi pa MAMI- CA. Tudi najini hčerki ju imata radi. Z ženo redno hodiva na roditeljske sestanke, pokličejo naju tudi v Maribor, pridejo pogledat domov, pogovorimo se o tem in onem. Tisti, ki imajo voljo, da vzamejo tujega otroka in še odlašajo naj to kar storijo. Veste, tisto pravo človeško zadovoljstvo, da si nekomu pomagal, ne moreš poplačati z denarjem. Ko jih gledam, kako drobita s svojimi drobnimi korakci, kako sta naveza- ni druga na drugo in če se spomnim kaj sta otroka že v prvih mesecih in letih svojega avljenja pretrpela, se mi dostikrat orosi oko. Pravijo, da to ni najbolj moško, je pa aoveško..." Koliko otrok se s svojimi starši veseli avljenja, toplega sonca in cvetoče pomladi, koliko jih ljubezen greje in razveseljuje bolj kot vse drugo... Dosti jih je, pa tudi takih kot bi lahko bili Suzanca in Ksenija, če ne bi imeli svoje dobre Bezjakove MAMICE in OCKA Mirka. Razmislimo o tem, mogoče lahko komu olepšamo že to pomlad. Marjan Sneberger Anica in Mirko Bezjak z lastno hčerko Karolino in Ijub^enkama Ksenijo in Suzano Foto: R Ksenija in Suzana s svojo tovarišico Marijo Vaupotičevo v šoli na Grajeni Foto: R TEDNIK -28-aprili977 IZ NAŠIH KRAJEV - 7 Krajevna skupnost Ptuj pred praznovanjem 8. maj 1945. Iz Ptuja so se umaknili zadnji fašistični zločinci, z igimi so pobegnili tisti, ki so si okrvavili roke, omadeževali čast v službi tujemu zavojevalcu. V svoji sli po uničevalcu so razstrelili oba mostova čez Dravo. V Ptuju je bil mestni odbor pripravljen na prev- zem oblasti. Proti večeru so iz smeri Slovenskih goric vkorakale v Ptuj enote prve Prekmurske bri- gade, z juga preko Haloz pa divizije III. armade J A. V spomin na ta zgodovinski trenutek pred 32 leti praznuje krajevna ^upnost Ptuj letos že osmič svoj krajevni praznik. Letos se s sTojim programom vključuje v praznovanje vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ob velikih jubilejih tovariša TITA in KP oziroma Zveze komunistov Jugo- slav^e in Slove nge. Sedanja drevesa v paiku ob Dravi se bodo morala umakniti, ker je treba zgraditi tesnilno steno za zavarovanje Ptuja pred zvišano gladino Drave, ki bo spremenjena v umetno jezero za HE SD 2. Foto: R Aifieološka izkopavanja na območjih, kjer se Ptuj širi. Na sliki hipokaust — del central- ne kuijave rimske stanovanj- dce hiše — na parceli med B-3 in B~4 Foto: R Scozi ptujski paik teče spo- redni cevovod za vodovod na območju Slovenskih goric in Ptujdcega polja Foto: R Program dela krajevne skupnosti Ptuj v 1977 Krajevna skupnost predvideva, da bo zbrala iz naslova krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo občani po stopnji I % 4.200.000 Da bi lahko uresničila cilje, ki si jih je v programu zastavila pa bo najela še kredit v višini 2.000.0U0 3c upaj s saldom na računu samoprispevka iz leta 1976 157.219.35 bodo znašala predvidena sredstva na samoprispevku 6.357.219.35 Tako zbrana sredstva se bodo namensko uporabljala po programu po katerem je predvideno: vračilo kredita 2.200.000 sofinancirarge otroScega vrtca 3.000.000 sofinanciraige gasilskega doma 500.000 sofmanc. domov občanov, domovi na Turnišču, na Bregu in Vičavi 200.000 VračDo narobe nakazanih sredstev, ki pripadajo KS Rogoznica in Grajena 200.000 Za potrebe Hudske obrambe je predvideno 157.219.35 Zarežgopa 100.000 6.357.219.35 Razen s sredstvi iz rmslova kr£gevnega samoprispevka pa upravlja Kr^evna skupnost še s sredstvi iz mestnega zemljišča 3.762.508.90 s sredstvi, kijih predvideva od TOZD-ov v višini 2.000.000 in ostalimi dohodki v višini 1.758.584.70 7.521.093,60 Tudi trošenje teh sredstev je propamsko določeno po namenih in sicer se bodo sredstva iz mestnega zemljišča uporabila predvsem za vzdrževanje javnih površin v višini din 1.400.000 kot najvišje postavke za javno razsvetljavo din 800.00. Ostanek sredstev je namenjen za sofinanciranje čistilne naprave, vodovoda Brstje, asfaltiranje Carmanove in Slomškove ulice, gradnjo razsvetljave, vzdrževaitje cest, ureditev ribnika v Ljudskem vrtu in režgo. Celoten znesek je 3.762.508.90 Ostali dohodki v skupnem znesku 1,758.584.70 se bodo porabili za potrebe servisa za nego ostarelih in nege potrebnih občanov, sofinanciranja pokopališča, otroških igrišč, gasilskega doma, za funkcionalne izdatke in obveznosti iz leta 1976. Dohodki TOZD v predvidenern znesku 2.000.000 bodo uporabljeni za ureditev Čučkove in Vegove ulice 500.000 ureditev pločnikov na Ormoški in Potrčevi cesti 600.000 za parkirni prostor 500.000 in za pokopališče 400.000 Kaj Ptujčane najbolj žuli? V času med 7. in 23. marcem 1977 so bili na območju vseh 12 krajevnih-terenskih organizacij SZDL zbori delovnih ljudi in obča- nov, ki jih je v skladu s statutom krajevne skupnosti sklical predsed- nik skupščine krajevne skupnosti Lojze CENC. Vsa gospodinjstva na območju krajevne skupnosti so pred tem dobila napisano INFORMACIJO, ki je obsegala poročUo o delu KS v letu 1976, sestavo krajevne samouprave, ures- ničitev finančnega načrta krajevne skupnosti za lansko leto in predlog finančnega načrta za leto 1977. Udeležba na zborih ni bila pov- sod najboljša, boljša udeležba je bila tam, kjer so na terenu večji komunalni problemi, kar dokazu- je, da se občani zanimajo predvsem za tista vprašanja in probleme, s katerimi se neposredno srečujejo v svojem življenskem okolju. Vseh zborov sta se tudi osebno udeležila Jože BOTOLIN, predsednik sveta KS in Albin PISEK, tajnik KS, ki je obenem tudi predsednik mestne konference SZDL. Tako so imeli občani možnost dobiti odgovore neposredno ,,iz prve roke" na vsa vprašanja, ki jih zanimajo. Čeprav so bili zbori na dvanaj- stih terenskih območjih, bi jih lahko, glede na problematiko, inte- rese, potrebe in podobno, opredeli- li na 6 območij. Navajamo nekaj vprašanj, zahtev in problemov na katere so občani opozarjali na posameznih območjih. STARI DEL PTUJA: Onesnaževanje potoka Grajena in drugih zelenih površin. Pomanj- kljivosti odvoza smeti v mestu. Ureditev parkirišč za tovorne in osebne avtomobile. Pogosteje pre- barvati prehode za pešce. V starem delu Ptuja je slabo vzdrževanje stavb, ki so v splošni družbeni lasti, zlasti v slabem stanju so nekatera stanovanja. V starem delu mesta želijo občani trgovino z živili. Pro- dajalna kruha v Lackovi ulici je premajhna in v slabem stanju. Ure- diti je treba pločnike na Prešernovi ulici in popraviti lesene stopnice proti grajskemu hribu, namestiti je treba več smetiščnih košar v mestu in še vrsta raznih drobnih, vendar za marsikaterega občana pomemb- nih vprašanj. NOVI PREDEL PTUJA: Ureditev prehoda na Ormoški oesti in podhoda od avtobusne postaje pod Osojnikovo cesto, železniško progo in Rogozniško ce- sto v industrijski predel Ptuja. Potreba po gradnji otroških igrišč v noviti naseljih. Problematika parkirišč ob novih stanovanjskih Mokih in ureditev javne razsvetlja- ve, zlasti ob Volkmerjevi ulici in na Ziherlovi ploščadi. Dopuščanje uničevanja zelenih površin, podvzeti ostrejše ukrepe, nujno potrebno je urediti ribnik v Ljud- skem vrtu. Hišnim svetom ostaja premalo sredstev za uspešno delo. Delo potrošniških svetov, problem odpiralnega časa trgovin. INDUSTRIJSKI DEL PTUJA: Spremembe, ki jih prinaša grad- nja HE SD 2, ureditev posameznih problemov. Nujno je treba urediti Rajšpovo ulico in obloge na Novi cesti. Problem odprte kanalizacije na Rogozniški cesti in podobno. OBMOČJE VICAVE—ORES- JA IN KRČEVINE: Aktivno sodelovanje občanov in komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji HE SD 2. Ureditev 9omškove ulice in Vičavske poti, ureditev pločnikov na cesti Olge Megličeve in namestitev prometnih znakov. Sofinanciranje pri akcijah za ureditev kanalizacije v Orešju in asfaltiranje ceste proti naselju Stuki, ob sodelovanju občanov in organizacij združenega dela. Slabo električno omrežje v naselju Stuki. Na tem območju najti primerno lokacijo za trgovino, prav tako je treba pričeti s pripravami za novo- gradnjo doma občanov. PRIMESTNO OBMOČJE BU- DINA IN SPUHLJA: Obnova športnega igrišča v Budini in priprava nove lokacije. Nujno začeti z novogradnjo doma občanov v Budini. Vodovod in elektrifikacija, gramoziranje Ma- cunove in Šeronove ulice in še nekaterih drugih cest. Nujno urediti javno razsvetljavo ob glavni cesti v Spuhlji in zgraditi transformatorsko postajo. Otroci iz Spuhlje hodijo v šolo po več kilo- metrov daleč, nujno zlasti v zim- skem času urediti prevoz v šolo, tudi zaradi večje prometne varnosti, in še več drugih komunal- nih problemov. DESNA STRAN DRAVE — BREG IN TURNISČE: Problem kanalizacije na Mariborski cesti, ureditev pešpoti, enako tudi na Zagrebški cesti, kjer je nujna tudi elektrifikacija. Uredi- tev Zadružnega trga pred začetkom kopalne sezone, ureditev okolice doma občanov na Bregu in ureditev gostišča na Turnišču. Poostriti režim varstva okolja, zlasti ob potoku Studenčnica in odpraviti črna odlagališča smeti Ob železnici. Ureditev kanalizacije pri valilnici ,,Perutnine" in podobno. Občani so tudi opozarjali na problem propadanja gradu na Turnišču, parka itd. Našteta so v glavnem vsa pomembnejša vprašanja, ki so jih ptujski občani povedali na zborih delovnih ljudi in občanov, predla- gali in zahtevali njihovo rešitev. Marsikaj od tega je možno rešiti samo z nekaj dobre volje in z boljšo organizacijo dela posameznih služb, delovnih organizacij in skup- nosti. Nekaj takih problemov, bo vgrajenih v srednjeročni program razvoja krajevne skupnosti, ki ga bo moč uresničiti le s podaljšanjem krajevnega samoprispevka, saj je ta predlog bil obravnavan na vseh zborih in je povsod dobil tudi pod- poro. Nekateri predlogi pa bodo žal morali ostati le kot odprta potreba in želja občanov, saj bi njihova uresničitev zahtevala toliko denarja, da ga ne bi bilo moč zbrati, ker presega naše stvarne zmogljivosti. Prav gotovo je še precej več potreb, ki jih bo treba uresničiti, delno v prvem, delno pa v drugem srednjeročnem planskem obdobju. Kaj in koliko, o tem bodo odločali občani sami, zlasti še na referen- dumu za podaljšanje samoprispev- ka, delno pa tudi z dodatnimi pri- spevki, saj je vodstvo krajevne .skupnosti že doslej dajalo prednost tistim investicijam, kjer so občani sami dajali pobude in zbrali del lastnih sredstev. Povezano s tem bo treba čimprej prilagoditi krajevno samoupravo in jo kar najbolj približati občanu, da bo imel mož- nost neposrednega odločanja. Pripravil: FF Lojze Cene, predsednik skupščine KS Jože Botolin, predsednik sveta KS Albin Pišek, predsednik mestne konference SZDL Ptuj praznuje - program prireditev v POČASTITEV VIII. KRAJEVNEGA PRAZNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJ, 85-LETNICl ROJSTVA TOVARIŠA TITA, 40-LETNICE NJEGOVEGA VODENJA KPJ IN 40-LETNICE USTANOVNEGA KONGRESA KPS BODO NASLEDNJE PRIREDITVE: -ČETRTEK, 5. MAJA: Ob 18.00 - OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ, foto-kino kluba DPD Svoboda Ptuj, v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v mestnem paiku. -PETEK, 6. MAJA: Ob 19.00 - TEK PO PTUJSKIH ULICAH- V SPOMIN NA OSVOBODITEV MESTA Start in cilj na trgu MDB - pred magistrata« Ob 19.30 - DRAMA IVANA POTRČA „KREFLI" gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja v ptujskem gledališču. SOBOTA, 7. MAJA: Ob 10.00 - KONCERT - godbe na pihala Ptuj pod vodstvom Antona Horvata, na Titovem tigu (pred bl^ovnico) Ob 16.00 - v ptujskem jledališču KVIZ - TEKMOVANJE „TITOVO DELO - DATUMI NASE ZGODOVINE IN NAŠE STVARNOSTI" nastopajo ekipe srednjih šol in gamizije JLA -NEDELJA, 8. MAJA: Ob 9.00 - NARODNEM DOMU - JADRANSKA ULICA 13 OSREDNJA PROSLAVA IN SLAVNOSTNO ZASEDANJE ORGANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI — slavnostni govor, podelitev pl^et KS, — podelitev bronastih značk OF — podelitev priznanj za najlepše urejeno stanovanjsko ok(Jje V kulturnem programu sodelujejo: — moški k(»norni zbor, učenci osnovnih šol, člani MKUD gimnazije, vojaki gamizije JLA, plesnoscenska sekcija Kluba mladih in pihdni oikester glasbene šde Ptuj. DELOVNI LJUDJE IN OBČANI KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJ DOSTOJNO PROSLAVIMO PRAZNIK NAŠEGA ZGODOVINSKEGA MESTA! UDELEŽIMO SE VSEH PRIREDITEV V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! i^r^ Ji f^i i ti i A t r\ti i ^ r\-r- r^-rt # # Čestita delovnim ljudem l\ občanom ob mednarod- K AVZI /h\/f\l/X \K I IHl\li / S/ h^ I I J I nem prazniku dela - prvem maju - z željo, da bi ga ' v# L. V / V^š / v ^kJ i / i KJ\J praznovali v prijetnem razpoloženju! 3-IZ NASIH KRAJEV 28. april 1977- JEDMIK Lovrenc na Dr. polju Pozorni do starejših občanov v ijovrencu na Dravskem polju se prejšnjo nedeljo zbrali predstavniki Rdečega križa in Društva upokojencev ter na zboru pregledali delo in poslovanje obeh organizacij. OdlocaU so se, da morijo v prihodnje še v večjem števila sodelovat, pri krvodajalskih akcijah in v te akcije vključit zlasti mlade. Upokojenci so ugotovili da je delo društva zelo pomembno, kajti prek organizacije se starejši občani med set)oj povezujejo in družgo. ZavzcU no sc še v. i ; sodelovanje pri rekreativncii n društvenem delu. V nadalj* vjmju srečanja krvodajalcev in upokojen- cev je krajevna skupnost pripravila še krajšo slovensost za vse starejše občane kriqevnie skupnosti Sov renc. V programu so sodelovali učenci osnovne šole ni vaški pevski zl>or. Razdelili so tudi značke vsem tistim krvodajala^m. ki so oseni-iajstič ah dvajsetič darovali kri. Ob tej priložnosti so sc prizadevni delavci krajevne skup nosti spomnili tui! najstuicjših občanov, jih obdarih s skromnimi darili. Tako so se sj^mnih Janeza Zafošnika iz Župcčje vasi, I-ranca Medveda iz l.ovrenca in najstarejše občarJce, triindevetdesctletne Ma- rqe Turin. Srečanja se je poleg upokojencev in krvod^alcev ude- ležilo št^ 30 stiaejših občanov Starejši občani so se v takšni sredini dobro počutili in bili presenečeni ob pozornosti, ki so )im jo pripravili krajani krajevne skupnosti Lovrenc lakSnih sre- čanj. proslav in kuliurnih trenut- kov si še želimo, so bile besede starejših. zk Gasilci so zasadili lopate v skladu s sklepom zadnje letne konference občinske gasilske zve- ze Ptuj, da mora novi dom gasilcev v Ptuju stati do Dneva republike, so ptujski gasilci prejšnjo sredo prvi zasadili lopate na lokaciji, kjer bo stal dom gasilcev. M; gre za kopanje temeljev, temveč za arheološka izkopavanja, saj je najprg treba zemljišče arheološko raziskati, šele potem bodo lahko buldožerji zaorali teme^e. Člani gasflskega društva Ptuj so s prostovoljnim delom začeli z izkopi za arheološke razidtave zemljišča. Foto: S. Kosi Dober ck'n no lepo mi bote pozdrovleni. Gncs bon van malo napisu kak sc mi je to i' soboto na ptujsken Jurjoven sejmi godilo na kaj fse sen vidu: Napoku sen si jas duma rukzok, saj vete to je tista sprova, ki gtih luk zgledu kak, du bi fičcka na rami nesa, kozo sen si na štrik priveza no srna ti niija lak po niulcn prtu P tuji murširala. Na esti ba glih tokšni dr^rig kuk nu fušcnk gdo je maškerodu bilu. 7. mekieo srna šla tan mujmo ptujskega hotelu no so se glih nekšni Italjani vun z avta sprovlali. Eden je reku: ,,Ke bela koza..." Jaz pa sen mu nazaj zabrusa: ,,Trotln nori, kokšnu betu koza, saj ju vidiš, du mu črno dlako..." Malo rne je po stroni pogleda no reku: ,,Cuo sinjor .. " Jaz pa nazaj: ,,/ rdamani makaronar, mo ti že po koza kerije nor, ti ah jas. " Z mekieo srna šlu nuprej. Obema je bilo hujdo pri srcu, saj sma obo vedla, du mu se moglu ločiti. lak je štrik rikverc nazaj vlekla kak, da hi svojih kozjih možgonih vedla, da de dobila drugega virta. Pojava se jt prvi kupec no me pita: ..Stric kejko čete meti za toto živolco?" Z.ačeja sen jo na vse štiri tole hvoliti koka dobra dojnica je, da ma fsoko leto dvakrat mlode, da je pohlevna kak ovca no mo nazodjo poveda, da jo cenin za 50 jurjof, štorih seveda. Handlar se je začeja na ves glos kak zme.šuni režati no mi ponudu 20 jurjof. Nesen priša do besede nazodjo pa sen mu le reka: ,,Ce glih vidin, da sta si vija z mojo kozo malo v žlohti, tak fol pu van je resen ne don... " Od jeze je kak zeleni Jurij pozeleneja no se zguba v gužvi. Nazodjo sen mojo mekieo le za 40 jurjof oda, Mica pa me je dumu nudrla: ,,Kozel nori, kozo si tak poceni oda, zaj pa mo fsoko utro tebe dojila... " Ju pu še neke: Nea sejmi sen si hteja en ponošeni gvant kupiti. Resen sen ga dobu zu male peneze, kujdo pa me je razjezila ena gospa z zlotimi verižicami okranclana, ki je ponošeno, vena možovo robačo za deset jurjof ponujala. Niti zu dinar neje htela spistiti cene. Tak me je razjezla, ke sen ji moga povedati:,, Vete gospa, tovarišica, jaz bi toto robačo kupa, če mi vi poleg še pralni stroj dote, da mo si jo lehko najprej opra... " Te pa srečno.' Vaš Lujzek Mladi iz Rogoznice za vodovod v Halozah Madi iz Rogoznice so prišli na udarniško delo v Gorco. Besedilo in slika: JOS Prejšnjo soboto so mladi iz OO ZSMS v Rogoznici priskočili na pomoč občanom v Halozah, da bi tudi ti čimprej dobili zdravo pitno vodo. Znana so prizadevanja krajanov z območja KS Podlehnik, da bi prek turistične točke na Gorci čimprej položili vodovodne cevi do Rodnega vrha, za kar si še zlasti prizadevata ravnateljica šole Vida Uičnova in učitelj Gvido Cepin. Maks Krajnc, predsednik KS Podlehnik je povedal, da bo letos do konca junija že pritekla voda iz vodovodnih cevi na Gorci, toda do Rodnega vrha je še daleč. Krajani tega območja so že prispevali več tisoč prostovoljnih delovnih ur, potrebne pa bodo še mnoge udarniške akcije, pcdno bo pritekla zdrava pitna voda iz zajetja na Dravskem polju po aneli, položenih \ lapor izdolbene jarke, med haloškimi goricami, globačami in strminami do Rodnega vrha. Računajo pa tudi na delno I^imoč šil še družbene skupnt>sti. Videm pri Ptuju Pred nwozgrajeno kmetijio-posiovno zgriva]o za vasjo, ovito v puščoono sivmo mrzlega jutra. Spodaj, pri potoku, so čakale srne, nežtu- in plašne, z belimi repi, Ntak> ;o mimo, v vrsti in oprezak. Nekjc pof; bezgom je rumenel šop trobentic, nai' i^im pa so se sklanjali drobni zv neki V zvoniku je zazvonilo. Ura je bila sedem. vi ara sc je obnula proti dcHnu. Domovi so se ji zdeh prgazni in topli. Kako je ljubila to va.s, polje in potok za vasjo! Ljubila je vsako pomlad, brstenjc v brajdali in rumene cvetove regrata. Po dolgih suhili dnevih jc nestrpno čakala dežja, kakor razpokana zemlja. Predajala se je črnini težl^ oblakov, ki so sc zgrinjali iznad Pcrfiorja m poslušala jezno vršča- nje naraščajoče umazane Drave, ki sc je po takih nalivili razlila in napolnila ■'sako kotanjo. Ta voda jo jt vsdcj ^ominjala na vreščeč gjas njene mačehe na vse njene izbruhe, ki so tako ^ ob oko ostali v njej. Ničesar m mo^a pozabiti Še vedno je bila Mara, razigran in trmoglav otrok. Danes je bilo toliko žalosti v njenih oceh; pa je sama sebe zatajila in zbežala. Hotela je narediti kora^ morda še enega m potem obstati s časom, s pomlad- jo in srnami, s penečo vodo, ki je vrtinčila v tolmun. Pa ni obstala, kakor tudi pozabila ni..,. „Maia, vstani" je klicala mače- ha. „Mara, nakrmi prašiče!" „Mara, v tr^vino!" „Mara, kosilo moraš skuhati!" „Maj:a, popoldan na vrt!" „Mara, stori, kar sem rekla!" Ona pa je sedela v spalnid in se dolgočasila Kaj je le premišljeva- la, ko je tu in tam odprla vrata in pogledala, če Mara opravlja naro- čeno delo. Ob popoldnevih je mačeha kartala z Marinim starej- šim bratom. Njega je imela rada; Mara pa ji je bila trn v peti. Nekoč, pred leti, ko je bila še mama..,.. Maja se je zamislila. Kako vse drugače je bilo doma .,. Kesala se je za drobne krivice, ki jih je storila materi Jesen je bila, doma so Dosprav- Ijali pridelke. Mama je imda veliko dela. ,>iara, mi boš danes pomagala? Koruzo bo treba spraviti! Očeta ne bo domov, Ivan je v šoii!"' „Ne morem! Danes pišem šcJ- sko nalogo!" seje izmaloiilaMara Mati ni rekla ničesar. Pripravila je zajtrk, opravila pri živini in sama odšla na polje. Mara ni pisala šolske naloge, tudi učila se ni. S police je vzela knjigo in se predala udobju. Usti večer je prišla pozno iz šde. Doma je bilo vse razsvetlje- no, vrata so bila odrta Ivan je sedel v kuhinji za mizo in zrl predse. „Mama je v bolnišnici!" ji je rekel. Pa ni ostala dolgo tam. ^ obiskati je niso mogli. Naslednji dan je umrla. Tega ni nihče pričakoval „Mame ni več!" si je govorila Mara Ni več njenih raskavih rok, ki so le tu in tam obstale na krilu, nič več ni živih modrih oči in bledega lica Včasih, kadar ji je bilo vroče, e potegnila ruto na tilnik, da so .se : asje usipali na čelo. Mara k rada počesala rgene Ium,- in jih spletala v kito. ,;Siva postajam, kajne Mara? tako jo je nagovarjala njena mati. „Siva sem in pusta..." Mara pa ji ni odgovorila Danes je bila na grobu. Tanka breza je tiščala k nebu. Oče jo je zasadil. Prižgala je svečo in pobo- žala zem^o. Morala je zajokati. „Mama, v nisi bila siva in pusta, mama, ti bila moje sonce .. ." To je že leta ležalo v njenem srcu, danes ji je morala povedai.. svoji mrtvi materL Odšla je s pokc«)ališča, s kor. kom, ki jo je vrnil v stari svet, v čas, ki je drvel z njo naprej, naprej . ,. Morda bo še to leto sa »a postala mati, morda bo tudi c sonce svojemu otroku. Zagotovo tega ni vedela, kak ... nobena mati M. V počastitev dneva žena je Pokra^nski muzej Ptuj letos pred 8 marcem pripravil razstavo in kulturno prireditev, v kateri sos«- Ormožanke in Ptujčanke predstavile občinstvu v pesmi besedi Na otvoritvi v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju desne) Matija Matjasec, Elvira Karapandjič, Slava kakova Rozina Šebetič, Marija Bdovič in Hermina Tobias. Foto; F. Hovnii Krstna uprizoritev na odru prosvetnega društva v Grajeni Dramdia družina prosvetnega društva v Grajeni je preteldo neddjo uprizorila dramo plodnega dovensk^a dramatika Vitomla Zupana: STVAR JURi: TRAJ- BASA. To delo, do zdaj še neuprizoijeno, je doživelo svojo krstno uprizoritev na odru v Grajeni, kar si njihova dramska družina lahko šteje v veliko čast! Uprizoritev je v celo^; izredno usp^a in zasluži vso našo pozornost in hvalo! Vsa. teža uprizoritve te doboke tezne drame, je ležala k"=pak na režiserki, Mariji Vaupotr evi. Ona se že dolga leta pre^j.' ^^ledališki dejavnosti v Grajeni z neverjetno resnostjo in požrtvovaliTostjo ter tudi s trdnim gledališkim znanjem. Gradila je razumno in vešče to dramo, katere glavna el je »nemoč obasti in čina . Odvrgla je iz nje vse nebistveno, kljub temu pa mislim, da bi veljalo še poseči v tekst, gp krajšati, posebno v predolgili iialogih. &veda ji je bil v največ jo oporo interpret vodilne vloge Mirko Vaupotic. Z veliko sigi: nostjo je povsem obvladal to naporno vlogo. Zares, odlična kreacija! Posvetiti pa bo moral v prihodnje več pozornosti čisti, jasni dikciji! Enako skrb je posvetila reži- serka tudi likom ostaii!i igralcev; Izstopali s o Franc Vaupotič, Albina Potrč in Vinko Zemljič. Igra Janeza Kokola v q)izodni \4ogi je bila zelo sugesthoio po^na, pretresljiva! Tudi v mlajših igralcih, Milanu Krojslu, Mariji Gašparičevi, Jožetu Zajcu in drugih bo imda režiserka v bodoče, ko bodo ti že malo trdneje stali na odrskih deskah, za kar je potreben seveda čas in trdno ddo - veliko oporo! Nekoliko blede m nedognane so bile le masovne scene. Scenska in kostumska podoba uprizoritve je zelo funkcionalno in z veliko mero okusa podpirala osnovno zamisd dda. Skratka: dramska družina prosvetnega društva v Grajeni je brezdvomno ena najzrdejših in najmočnejših naših podeželskih dramskih sku- 3in in je tudi to pot na svojo etošnjo ustvaritev tega težkega dela, lahko ponosna. Peter Malec Prizor iz dela S tvar Jurija Tr»bajsa Uspeli koncert pevskega zbora UO v neddjo, 17. aprila je bila dvorana doma kulture v (^lotnici napolnjena kot malokdaj. To je dokaz več, da prebivalcem tc^a kraja primankuje takih prireditev. Tega dne ie prvič v času svojega nekaj letnega dHovanja, oktet Lesno indu4itrijskega obrata LIO OplotnKa, pripravil \ečii samo- stojni koncert domačih in narodnih pesmi Ta oktet že od ustanovitve leta 1974 u^ešno nastopa na mnogih svečanostih in prireditvah v svojem kraju pa tudi v širši okolici V zadnjem obdobju se vse uspešneje uveljavlja tudi v občinskem okvini, saj so lani uspešno nastopili na reviji pevskih zborov občine Slov. Bistrka, udeležili pa so se podobne prireditve v občini Slov. Konjice. Obakrat so nastopili z uspehoin. Skupno so na koncertu odpeli okoli 20 pesmi nckai tudi izvirnih domačih. Za vsako pesem pa so bili n^rajeni z dddgotrajnim ploskanjem. Oktet iz delovnega kolektiva LIO, kjer dobiva za svoje ddovanie tudi vso podporo in potrebno pomoč, ne druži samo pesem, saj so tudi sicer dobri tovariši in prijatdjl Že od ustanovitve delujejo pod vod- stvom pevovodje in mentorja Leopolda Rupnika. Člani okteta pa so Anton Podgrajšek, Alojz Lesko var, ivo Trdin, Ivan Vodovnik, Jože Sentočnik, Aloi?. Padežnik, Avgust Leskovar in Rihard Leva. Oktet ima v načrtu tudi letos večje število nastopov na domačih odrih in tudi ponovno sodelovanje na reviji pevskih •'borov občine Slov. Bistrica in št kakšen nastop drugje. V. Horvat FANTJE IN MOŽJE IZZABOVEC V prejšnji številki TEDNIKA smo vam predstavili šest ljudskih pevk iZ Zabovec, ki so v nedeljski oddaji IZ VASI V VAS zapele nekaj stariV,, skorajda pozabljenih ljudskih pesmi. Danes pa vam predstavljamo fante in može iz Zabovec, med njin več mož kot fantov, ki se s svojim petjem prav tako oglašajo v omen oddaji, vsi pa so tudi člani moškega pevskega zbora v Markovcih. Od leve proti desni stojijo: Stanko BRACiC, Jože CIGULA, Jar,- JANŽEKOVlC, Alojz LETONJA, Janez MEZNARiC in Martin M1KŠ.> . 10- nasi dopisniki 28. april 1977- JEDNIR Pismo noši Miciki v Lublono (Prebrano na /. kvizu Planinskega društva Ptuj, ,,Domovina si še kakor zdravje", ki je bil 26. marca J977 v Markovcih). Že strošno dugo ti nejsen piso, tok ka se je nabralo čuda novega. Doma je vse vredi, vgorici smo ie obrezali, pa skopoli smo ie tudi. A ta je šo drgoč nazaj v Nemčijo na delo. Včere nan je piso, ka prije za prvi majnik s cugom domov, zdaj pa nas skrbi, kon bomo cug posto- vili, če pa mamo tok malo kolar- nico. Moma je zdrova tok ka je pri hiši vse vredi. V šoli mi dobro gre. Vičin se tok hitro, ka sen sploh za eno leto pred novon matematikon. Veš v šoli pa nemamo somo nove matemotike, letos smo sprovili fkup na novo planinsko skupino. Le kon bomo cug postovfli? J A, DA JE TO ČISTA NEKA NOVEGA PRI NAS, TI MOREN OD TEGA NEKA VEČ PO VEJ- ATI. Ti itak veš, ka man jos vse povsod svoj nus polek, zato sen grato med prvimi član, pa če ti po pravici poven mi do zdaj še neje blo iau. Veš, planinci to so sami močni pa fejst Udje, ki strošno rodi hodijo na izlete v planine. Na prvi izlet smo šli na Donačho goro, pa nas je celi cajt tok deš namoko ka smo zgubili vso nošo hološko bloto. Da ti vidiš, kok nas je zeblo. Tok so mi h vustah zobje ruiili, kok vrata na fičeki od strica Lojzeka, če se pela po medribniški cesti. Predi kok smo prišli na breg, smo hodili skoro po takšni hosti, kok je noša najvekša fabrika v Bevšaki. A ja, se še ti ne veš, ki te ie dugo nej blo doma, ka mamo v Halozah vejko fabriko, ka se vujoj lahko zgibiš. To je v Bevšaki. Tan delamo vredi dobro robo, to so prvovrstne špole za klobase, prvi pa drugi klas odvisno od debeline in še ekstra za kašnate kllobase. Na Donački pa smo se glih tok jako dobro meli, kurili smo pa se kostoje pekli ka je tok pokalo, kok če noši jagri zafce lovijo pa mačke vstrelijo. Tok smo doiiveli noš prvi pla- ninski krst, senas je lepo poškropi- lo. Tovarišica nam je rekla ka bi blo dobro kupiti planinsko opremo. Prinas nosimo koše, noše hološke aktovke, planinci pa ruča- ke. To smo zdaj zamejali, pa se v toten društvi čisto po domače počutimo. Moma mi je povejala, ka so negda v takih ručakah nosili zvezke v šolo, pa so bili vsi zmučkani. Jos pa sen ovokrot, kda smo šli v Planico glejat smučarske skoke ie vutro hitro poskrbo za svojo juiino, ka se nebi v ručaki zmučkala in to ta cejt ka sen čoko na avtobus, ki je bio tok točen kok noša vareška vura, ki ie leto dni stoji. Pa ka si ti ne bi mislila, koso toti ručaki tok ejnfoh. Mi smo mogli tri posloti v mesto v planin- sko šolo, k a se bodo tan navučili kok se ručaki prof nosijo. Ja, na izleti v Planico pa sen vido čuda lepega. Pomisli — peloli smo se čez Jesenice. Tan majo vse vrste dimof, kerega češ — gostega, redkega, belega, iutega pa čisto črnega. Če glih smo se čez Jesenice peloli čisto po molen, me je tok zanimalo, ka bi skoro reko tovariši šofer i na vstavi, da bi si ro bar enega Jeseničana od bluzi pogled- no, kakšne farbe sploh je. Ja, pa povejajo, k a tan iupe nič ne štupa- jo — tota fabrička štupa jinsomoz lufta leti. Kda smo se pripeloli vun z Jesenic, nan je tovariš reko, ka si na poglednemo Vrata. Te pa sem gledo, pa gledo, kaj kej bi vido kakšne dveri, pa se mi je strošno čudno vidlo, ka je bla to ene vejka groba brez vrat. Potli pa so rekli na poglednemo še Triglaf. Z očmi sen isko tri glave, te pa Vidin somo tri špičaste brege, pa še sneg je skos nojih. Nazadnje smo le prilezali f Planico. Na Planici pa je bujo taki dreng, kok v noših mestnih toplicah poleti, ka si prišo pa si si lehko smo prst namočo. Potli pa sen gledo skakje, pa se nejsen mogo načuditi noSemo Norčiči, ka je tok visoko leto. Gvišno se je bau ka ga nebi dobo listi jeseniški smrad pa dim, da bi te gvišno grato teiiši pa bi ga prehitro dol potegnalo. Molo pa se je venda bau tudi tistega dima s pod skakalnice, ki so ga nekateri gostinci precik drago odavali. Po poti domou smo se fstovili f Podvini, ka bi noše cisterne spraz- nili. Tu smo se strošno čudili, kase je f tisti bazen pri hoteli en Ptujčan na lamp hito. Vsi bi še mislili, ka se je kaki Haloian vode razveselo, da smo jo ie celo jesen pa zdaj na vuletje z vozili. Potli pa smo se zmislili, ka smo f Podvini. pa je venda Ptujčan mislo, k a je spod vino. te pa se je tok lepo potopo. Moren še ti povejati, ka se noše dekline pripravljajo na kviz od var- stva narave, pa mi je ena rekla, ka je od 500 občin v Jugoslaviji samo 188 nerazvitih — to je takšnih, ki j in je čisti luft edino bogastvo. Veš ka pa so strokovnjaki rekli? ..BI AGOR REVNIM NERAZ- VITIM, SAM T! SE VEIX) K A JE ČIST ZRAK. " Viš. pa so se enkrat le zmeslili nonas. Samo zdaj nos je strah, ka bomo od tega mogli plačati štibro. da se je potrošnja strošno zvišala. Bog ga frdama. kok so turisti — vikendaši — prile- teli k nan. ki se jin lušta polek či- stega lufta še dobrega pa po fal ceni hološkega vina. Bodi preskrbi, kda bomo poslo- vili novi borlski most bomo toti luft vred spravili, na most i bomo peneze pobirali, luft pa carinili kok na taljanski meji kavbojke. Zdaj pa še reči. če neje nošo planinsko društvo neka ekstra. Tok kok vidiš, smo si ie dosta probali, pa čuda lepa doiiveli, če glih smo kuma letos s totin hecon začeli. Ne bi ti rod za celi Tednik napiso, zato bon hejo — pa srečno! Tvoj Franček Na Jesenicah m^o vse vrste dimof..,. Isko sen tri ^ave te pa vidin tri špičaste brege. , Več pozornosti za čisto in zdravo delovno okolje v letošnjem letu, ki je posvečeno varstvu okolja bodo mojali zaposleni v posameznih delovnih oiganizacijah posvetiti znatno več pozornosti za čisto in zdravo delovno okolje kot v prejšnjih letih. Lahko rečemo, da so v nekaterih delovnih oiganizac^ah prav na tan področju n^ravili velik korak, ki pa še vedno ni takšen, kot bi lahko bil. Ce si natančno ogledamo nekatera delovna mesta, na katerih delajo delavci in to za strojem ali sede v pisarni za delovno mizo lahko ugotovimo, da posamezna delovna mesta niso tako urejena kot bi morala biti Poču^e zaposlenih na takšnih delovnih mestih je slabo, zato je tudi znatno manjša storilnost. Velikokrat sem imel priliko opaziti v raznih delovnih oigani- zac^ah in to v neposredni proEvodnji, da so delavci po nepotrebnem založili transporti« poti z raznimi odpadnimi materiali in z vsemi mogočimi odpadki. Res pa je tudi, da v nekaterih delovnih sredinah delavci med- sebojno tekmujejo kateri bo imel bolj čisto in urejeno delovno okolje, kar je seveda že lep uspeh. Vendar pa je takšnih delovnih sredin v naših TOZD in OZD še vedno premalo. Pri tem je nujno potrebno, da v letošnjem letu napravimo znatno več, kot je bilo stogenega in s tem prispevamo svoj delež pri urejanju m čiščenju svojega delovnega okolja. Zlatko Novak Več naročnikov,mladine' V torek je bil v LjuHjani drugi posvet poverjenikov za prodajo in razširjanje revije ,>1LADINA" med mladimi Revija MLADINA je med redkimi, oziroma jp edina pri nas, ki se ukvarja z izključno mladinskimi probJemi in jih predstavlja širši javnosti Aktualni prispevka, poročila o dijaških domovih, odnosih med mladimi, razni nasveti.. so le del t^a, kar nam prinaša .Jklladina". »Mla- dina" je revija za mlade in pravzaprav bi jo moral poznati in biti nanjo naročen vsak mladinec. Vsak bi moral prejeti mladino kot neophodno potreben informa- tor in zabavno revijo, kar v resnici tudi je, a ne le to. Zaželjeno je tudi, da mladinci sami postanejo dopisniki revije, saj jim bo tako se bližja in problemi dela mladine na kakem področju ne bodo ostali le njeni problemi — poznali in tudi ^upaj reševali jih bodo vsi mladi. Uredništvo revije je poslalo na OK ZSMS po vsej Sloveniji naročilnke in tako olajšalo postopek naročanja na „Mladino" vsem tistim, ki so za to zainteresirani. Kljub prizadevanjem, da bi ,j;lladino" razširili, pa še nimajo veUkega u^eha in revija ne more doseči tiste vloge, ki ji ie namenjena Kajti vse premalo posameznikov se zaveda, kak pomen ima na vseh področjih mladinskega združevanja in izo- braževanja. Po sklepih sestanka naj bi bil naročen na ,>Iladino" vsak član ZSMS in kjer še ni stekla akcija razšiijanja je zaželjeno, da se to zgodi čim hitreje. M. R. Samo dvajset let mu je bilo Bik) mu je samo dvanajst let, ko se je pričela vdna. Oče je takoj odšel v gozd, da se bori proti sovražniku za svobodo. Mater, dva brata in sestro, kije bila še čisto majluia, so mu odpeljali fašisti. Ker fantiča takrat ni bilo doma, je ostal sam s pogoriščem hiš . Ko je videl, kaj se je zgodilo seje napotil v gozd, da poišče partizane. Po dolgem tavanju po gozdu je zagledal človeka s puško. Šel je k njemu in ga povprašal po partizanih. Ta mu je povedal, da so na spodnji strani ceste, kjer kopljejo bunker. Deček seje tega razveselil in šel naprg. Ko je prišel ^a, je bil silno vesel. Takoj je j)ovedal, kaj se je zgodilo z njegovo mateijo, bratoma, sestro in domačijo. Povedal je tudi, da se hoče boriti s sovražnikom in naj mu nikar ne rečejo, da Je premajhen. Ker se ie vsem že ob prvem srečanju priljubil so ga sprgeh medse in mu povedali, da bo njihov kurir. Vsak dan je moral veliko prehoditi, da je povezoval partizane s pismi. Vsake zasede se je izognU in partizani so bili ponosni, da imajo takšnega kurirja, ki mu lahko vse zaupajo. Pt koč, ko je šel v temni noči po gozdu in je pravkar mislil zaviti čez cesto, so ga ujeli fašisti. Hoteli so zvedeti, kam gre in od kod, a on ni hotel govoriti. Tam so ga dolgo tepli, nazadnje pa ustrelili. Takrat je bilo dobro, da ni imel pri sebi nobenega pisma, vendar to ni pomagalo, bilje mrtev. Ker ga naslednji dan ni bilo nazaj na dogovorjeno mesto, so partizani postali neučakani. Trije so se napotili po poti, kjer je odšel. Našli so ga ob cesti v jarku, kjer so ga fašisti pustili. Tam so ga dvignili in ga nesli med ostale partizane, da so ga pod lepo smreko pokopali. Vsem je bilo težko, saj so vedeU, da takšnega pogumnega kurirja ne bodo več imeli. Marica Sovec, 8/a, Juršinei TEDNIK april 1977 NASI DOPISNIKI - 11 Naša pot na Kozaro Maturanti gimnazge »Dušana Kvedra" iz Ptuja so priredili svoj zadnji izlet na Kozaro, kjer so si ogledali spomenik padlim borcem NOB. V soboto zjutraj so se pred ptujskim hotelom začeli polagoma zbirati maturanti in nestrpno čakali na avtobuse. Kljub kislemu vremenu, so bili obrazi dijakov vedri, pa ne zato, da bi jim odpadel en dan v šoh, marveč zaradi tega, ker večina izmed njih še ni bila v BIH in še ni imela priložnosti ogledati si iijenih zna- menitosti. Trije avtobusi so okrog 6. ure krenili izpred hotela v Ptuju, kaj kmalu smo prispeli v Zagreb in nato do odcepa na avtocesti proti Banja Luki in Kozari, naših izhodiščnih mest. Polamma smo se bližali mqi med republikama SR Hrvatske in Bo- sne in Hercegovine. Toda glej šmenta, na mimoidočih avtomo- bilih, avtobusih, tovornjakih smo lahko opazili sneg. Najprg nas je polagoma začel prati dež s snegom vse do Banja Luke, kjer je bilo belo kot pozimi. Vsi vemo, kako muhasto je aprilsko vreme, toda takrat je vreme pošteno zagodlo dqakom, ki so veliko pričakovali od te ekskurzge. Ustavili smo se pred skoraj novo gimnazijo v Banja Luki, katero so darovali prebivalci in gospodarske organizacije iz Sarajeva. Gimnazija je velika, saj prejme okrog 1600 dijakov. Dijaki obeh gimnazij smo se spoprgateljih, pogovarjah o problemih mladih, o šoh, o športu itd. Medtem ko smo dijaki izmenj- avali mnenja s svojimi sovrstniki iz Banja Luke pa so se naši tovariši profesoiji seznanjali z delom na podobni ustanovi v Banja Luki. Na koncu je prišlo do kratkega kulturnega programa; na koncu srečanja med maturanti pa smo banjaluškim maturantom predali značke in še druga darila. Seveda smo morali poskrbeti tudi za naše želodce, saj se po naporni vožnji prileže obilno kosilo. Kasneje smo obiskali spomenik borcem bosan- " ske Krajine nekoliko kilometrov iz Banja Luke. Žal je bilo okrog 15 cm snega, toda niti sneg nas ni oviral, da ne bi v nizkih čevljih pogle^li lepi spomenik, ki je napravljen iz znamenitega brač- kega kamna (marmoija). Malce smo se pove selili tudi snega in si zmetali nekoliko kep. Popoldan okrog 15. ure smo I^ispeli na planino Kozaro z majh- nimi težavami. Snega še niso splužili, zato smo avtobuse tudi malce potisnili. Polagoma smo se napotih do spomenika na Kozari.t Kaj premočeni čevlji, kaj ozeb- Une, na. vse slabo pozabiš, ko zagledaš ta čudoviti spomenik borcem NOB. Zares čudovit po- gled na spomenik, ki nas spominja na krvavo preteklost naših naro- dov, ki so na tleh Kozare pustih krvave korenine. Dijaki in profe- sorji so položili venec ob spome- niku na Kozari in oddali minuto tišine v čast borcem padhm na Kozari. Nekoliko metrov niqe smo si ogledali muzg in smo v nuaku prispeli do našega preno- čišča. Toda lesene barake so bile premrzle, da bi lahko prenočih na Kozari, zatorg smo imeli tukaj samo večerjo in se pozno zvečer vrnih v Banja Luko v hotel Bosna, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo odpotovali nazaj proti naši republiki. Kaj hitro smo bili v Za^ebu in kasneje tudi v Krškem. Čez nekaj časa smo se ustavili v Brestanici v nekdanjem Reichenburgu, kjer smo si ogledali ^ad. Iger so bih zaprti naši rodoljubi. Grad reno- virajo, toda kljub temu smo videli zelo lepo urejen muzej iz NOB. Naslednja naša postaja je bil Kunuovec, rojstni kraj tov. Tita, kjer smo obiskali novo zgrajeni dom. Po ogledu doma so nam obljubili, da bomo videli film o Titu, toda iz različnih razlogov je film odpadel. Zopet smo sedU v naše avtobuse in se odpeljali proti Ptuju. Pred hotelom smo na koncu zaplesah tudi kolo in se polagoma razšli. To je bila zadnja ekskurzija maturantov. Želeli so videti veli- ko; navezati stike z gimnazijo v Banja Luki; obiskati Kozaro, Kumrovec itd. Toda žal jim takrat vreme ni bilo naklonjeno, da bi svoj plan realizirali. Kljub temu pa so bili vsi zadovoljni, s^ so kljub neprijetnemu vremenu napraviU izjemno vzdušje vsepovsod, kjer so bUi in tako krepHi bratstvo in enotnost naših narodov. Maturanti na brestaniškem gradu — zadnjič skupaj na poučnem izletu. Besedilo in slika: D. Klajnšek BILI SMO NA ČEBINAH Cebine . . . majhna gorska zasavska vasica, skrita pred očmi scKlobnega življenja. Kot pravijo nekateri, je ta vasica bila nekoč res ,,bogu za hrbtom." Vendar se je prav v tej majhni vasici nad Trbov- ljami zgodila pred 40 leti pomembna zgodovinska si ran. listega aprilskega večera 1937. leta so .se pri Bcrličevih sestali tedanji najvidnejši napredni po- litični delavci Slovenije. V noči cxl 17. na 18. april st) osnovali KPS. Letošnje leto poteka v praznovanju mnogih ob- letnic. l ako praznujemo 85. rojstni dan tov. Tita, 40 let njegovega prihoda na čelo KPJ in za nas Slovence najpomembnejši dogodek, to je 40 let KPS. V soboto 16. aprila se člani marksističnega krožka pod vodstvom ravnatelja Krivca in planinci naše šole ter mnogo naših učiteljev vsedli v avtobus ter se odpeljali proti Cehinam. Spotoma smo .se ustavili v Trbovljah, kjer smo si oglcdah Hkovno raz.stavo na temo NOB — Cl BINH. Nato smo si ogledali znamke, ki uprizarjajo isto tematiko ter še nekatere ohranjene predmete iz NOV. Po ogledu znamenitosti v Trbovljah smo se odpeljali naprej proti Cebinam. Spotoma smo se mladi tudi kepali, saj je ležalo po zasavskih bregovih še precej snega. No, končno smo se pripeljali do Barličeve domačije. Povzpeli smo se na hrib nad domačijo. Ijepo smo videli praznično okrašen prostor — (xler. Program seje kmalu začel. Pri Barličevih so bili zbrani mnogi pomembni Slovenci, ki so bili tam tudi pred 40 leti. Skozi Cebine je vodila pot zvezno štafeto mla- dosti. Gledalci sojo z navdušenjem prejeli. Po končani proslavi smo peš krenili proti avto- busu v dolini. Med vožnjo domov so se naši pogovori vrteli okrog Cebin, Barličeve domačije ter drugih zgodovinskih dogodkov. Čeprav utrujeni, smo mnogi zvečer doma še sledili televizijskemu prenosu iz doma v Trbovljah ter govoru Mihe Marinka. Kar nekako ponosni smo na svojo udeležbo pri tem pomembnem vseslovenskem prazno van j ul Slavica Pičerko, 8/b, OS Markovci Ormožani na »Prežihovini 77" Tudi ormoški mladinci so se, kot toliko mladih iz vse Slovenije, udeležili srečanje na Prežihovni, domačiji Lovra Kuharja. Iz Ormoža je bilo prisotnih največ tabornikov iz odreda „Vinka Megle", ostalo pa so bili mladinke in mladin- ci iz vse občine. Za predsed- nike in sekretaija 00 ZSMS je bila udeležba obvezna. Vsaka skupina iz posameznih občin je imela zastavo, nekateri celo več. Največ je bilo seveda taborniških, saj je za tabor- nike srečanje na „Prežihovi- ni" še tradicionalno, le da letos ni bilo tekmovanj. Do rojstne hiše pisatelja so mladi odšli od zbirališča peš, da pa ne bi omagaH. so dobili tam dobro malico in se okreppajj. M.R. Umazane hlače z njunim otrokom sem šest ur dnevno, bdim nad njim, da se mu nič ne zgodi, skrbim in uporab- ljam vse mogoče vzgojne metode, da obvarigem discipUniranega otroka pred nediscipliniranim - skratka skrbim za duševni in telesni napredek otroka. Kadar po nerodnosti otrok pade, ponoči ne spim in čakam jutro in ko ga gutraj zagledam - zopet normal- no zadiham. Da, drage mamice in očetje, tako doživljam vašega otroka jaz - vzgojiteljica. In kako doživljate njegovo živ^enje v vrtcu vi, starši? Le malo je tistih, ki priznavajo naše delo. Mnogi starši nikoli ne vprašajo za svojega otroka, krivdo nerednega otroka pripisujejo vzgo- jiteljici, njegovo tovarišico le medlo pozdravijo oziroma ji od- zdravlj^o. Ko pa ima njihov otrok umazane hlače - takrat se ogla- sijo. Pa ne pri tovarišici njihovega otroka, ampak vse drugje: na službenem mestu, najbhgem sose- dom, drugim tovarišicam v vrtcu ... Žalosten si, ko zveš, da so starši nezadovoljni s tvojim delom. Sami otroka ne obvladajo, ti pa obvladaj v vrtcu 26 otrok hkrati, saj si vendar usposobljena za to! Kaj mi pomaga usposobljenost, ko pa nimam osnovne avtoritete nad posamezniki. In kako bi jo le imela, če starši pred otrokom! razprav^^o o upravičenih in ne-; upravičenih nezadovoljstvih v zve- zi z njihovo tovarišico. Imena nekaterih otrok mi bodo še dolga leta zvenela v glavi. Ce se samo spomnim, kolikokrat sem ga po- klicala^ kolikokrat opomnila, ko- likokrat preprečila i^egovo agre- sivnost nad nedolžnim otrokom. In največkrat je to ravno tisti otrok, ki si je zaradi neubogljivosti in predrznosti umazal hlače . .. cavič 12- NAŠI DOPISNIKI 28. april 1977- JEDNIK «kcna pot do javkk To se je zgodilo v našem kraju med NOB, marca 1943 leta. Pri moji stari mami so partizani skrivali živež, prali platnene krpe, zbirali zdravila in vse to nosili na javko, ki je bila v grapi pri Ormo- žu. Tako je bilo tudi tistega marca. Materiala je bilo dovolj. Naložili so ga v koš in ga odnesli. Ko so prišli do kovačnice je pripeljal mi- mo avtomobil poln sovražnih oficirjev. Okolico so razsvetljevali z reflektorji. Stara mama in soseda sta hitro stopili pod stopnice pri kovačnici. Nemci se na srečo niso ustavili. Stara mama je srečno prinesla koš na javko, od koder so ga kasneje odnesli v bližnjo bolnišnico. Aneta Toš, 0§, Franca Osojnika, Ptuj NOVA ŠOLA HODIM ŠELE V PRVI RAZ- RED. A SE ŽE VESELIM NOVE ŠOLE. TAKRAT BOM JO TUDI JAZ OBISKOVALA. RADA SE BOM UCILA IN POSLUŠALA TOVARIŠE. DRAGICA raKONJA, 1. A, VIDEM PRI PTUJU mama se je bala zame Spominjam se dogodka iz prvih let življenja. Bilo mi je kakih pet let. Bil sem še majhen, imel sem brate in sestre. Najbolj, neroden iznajdljiv, včasih pa tudi hitrih nog, sem bil seveda jaz. Vse te vrline so mi koristile takrat, ko sem katero ušpičil ali se stepel z bratom. Tako je bilo nekega dne... Mama je odšla v Ptuj. Otroci smo ostali sami doma. Nekaj časa smo se igrali zunaj, toda igra nam je postala dolgočasna. Spomnil sem se nekaj novega. Stekel sem na podstrešje in poiskal star lonče- ni vrč. Bil je lepe starinske oblike, ki smo ga hranili na podstrešju že nekaj let. V vrč sem natočil vode. Domišljal sem si, da imam vino. Postal sem gostilničar in to vino prodajal bratom in sestri. Nekaj časa so z veseljem kupovali moje vino, nato pa so začeli z menoj trgovati. Zahteval sem tri jabolka za kozarec vina in nisem popustil na dve jabolki. Bratje so si začeli sami točiti vino in pričel se je pretep. Vrč smo začeli vleči iz rok v roke, saj jim nisem dovolil, da bi meni — slavnemu gostilničarju gostje sami točili vino. Tako se je zgodilo. Vrč je padel na tla in se razbil. Ves prestrašen sem strmel v črepinje na tleh. Ve- del sem, da bom tepen. Pogledam naokoli in zagledam mamo, ki je prihajala domov. Stekel sem po hribu navzdol, splezal na vrh drevesa in izpod zelene krošnje opazoval, kaj se bo zgodilo. Nihče se ni zmenil zame. Nato so me začeli vsi iskati. Za klice se sploh nisem zmenil. Bilo mi je smešno, ko so po kotanjah pregledovali vse studence, šli so od soseda do soseda, preiskali bližnji del gozda. Ko se je zmračilo, sem odšel v sobo. Nihče me ni opazil. Brez večerje sem odšel spat. Ker je bilo iskanje zaman, je mama vsa obupana prišla v mojo sobo. V premišljevanju, kaj naj stori, me sprva sploh ni opazila, saj sem se ves zgrb.il pod odejo. Ko me je zagledala, od presenečenja in od veselja ni mogla spregovoriti. Pozabljen je bil razbiti vrč, pozabljeno je bilo iskanje — materin stisk je povedal vse. Alojz Topolovec, 6/b, Leskovec KINO PTUJ Četrtek, 28. aprila: an. it. barv. pustolovka TAJNI HUDIČEV AGENT, ob 20. uri bo am. bar. v kriminalka UMAZANA MARY, NEUMNI LARRY; Petek, 29. aprila: am. barv. kriminalka UMAZANA MARY, NEUMNI LARRV; Sobota, 30. aprila in ne- delja, 1. maja: am. bar. film JEZ- DEC NA STRANSKI POTI; V ne- deljo, 1. maja bo ob 10. in 16. uri Disneyev film, am. barv. risanka maCji koncert. v obnovljeni Soli Med polletnimi počitnicami so začeli obnavljati našo šolo, ki je bila obnove že dolgo potrebna. V začetku šolskega leta, so bila vsa dela v največjem zamahu, zato smo morali k pouku v staro zgradbo pri pošti. Tam je bil prostor zelo maj- hen, zato smo bili utesnjeni. Mali- cali smo kar zunaj. Komaj smo ča- kali, da pridemo v obnovljeno šolo. Novembra smo se le presehli. Vsi smo ostrmeli od začudenja, ko smo stopili v obnovljeno šolo. Komaj smo se znašli, saj je bilo marsikaj spremenjeno. Stene na novo pre- pleskane, nova okna, nove luči, svetlikajoč parket, vodovod, cen- tralna kurjava, saj smo komaj ver- jeli, da je to res. Pionirji smo skle- nili, da bomo zelo pazili na red in snago v šoli, v kateri se sedaj poču- timo zelo prijetno. Hvaležni smo vsem, ki so pripo- mogli k temu, da so nam omogočih šolanje v tako lepih prostorih. Angelca Fideršek, OS Ptujska gora moja prva nagrada V tednu požarne varnosti smo morali napisati spis. Najlepši spisi so bili nagrajeni. Med njimi je bil tudi moj spis. Tovarišica nam je povedala, da bomo nagrade spre- jeli v Ptuju. Težko sem čakala tisti dan, ko bomo šli po nagrade. Nisem mogla verjeti, da je bil moj spis tako lep. In končno je napočil dan, ko smo se odpeljali v Ptuj. Zgodaj zjutraj sem vstala in se s kolesom odpeljala v Gorišnico, od tu pa z gasilskim avtom v Ptuj. Tam je bila proslava. Program smo pripravili gorišniški pionirji. Po kulturnem programu nam je tovariš Janko Znidarič čestital k uspehu in podaril lepe knjižne na- grade. Prebrali so tudi naše spise. Po prireditvi so nas pogostili s sendviči in z oro. Veseli in nasmejani smo se vračali domov. Knjigo sem že prebrala. Rada jo pokažem vsakomur in sem nanjo zelo ponosna. Prva nagrada je najlepše doživetje iz mojega mla- dega življenja. Upam, da bom še kdaj kaj podobnega doživela. Danica Tomažič, 6. b OŠ Gorišnica ptiCek s poškodovano perutnicko dobili smo ptička. imel je poškodovano perut- ničko. tatjana je prine- sla iz kuhinje škatlo. v škatlo smo dali cunjo. ima črne oči in rjav vrat. ime mu je bilo ščinkavec. bil je majhen ptiček. ko ga je dala tovarišica v škatlo, je takoj skočil iz nje. potem je zvonilo in smo morali iti na mesto. tovarišica nam ga je po- kazala. ima oster kljun. drejčl je šel skozi okno in je ptička dal na dvorišče. zlatka planinc, 1. r. Za gradnjo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in nabavo medicinske aparature so daro- vali: VESELA DRUŽBA IZ ORMOŽA 1.050,00 OO SINDIKATA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA PTUJ, namesto venca na grob pok. očetu njihovega sodelavca, Božu Kavariču 500,00 DELAVCI STROKOVNE SLUŽBE SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ, namesto venca na grob pok. Boža Kavarič 380,00 Darovalcem iskrena hvala! moj bratje vojak Bile so počitnice. Pismonoša je iK'kega dne prinesel pismo za biata Stanka. Vsi smo bili radovedni, kdo mu je pisal. Povedal nam je, da je dobil poziv, da mora k voja- kom v Šibenik. Tistega dne, ko je šel k voja- kom, se je pri nas zbralo nekaj fantov iz va.si. Malo so pomalicali, nato so ga spremljali v Ptuj. Težko nam je bilo slovo od brata, vedeli smo, da ga ne bomo dolgo videli. Stanko nam je pisal že tretji dan po odhodu. V prvem pismu se je potožil, da so mu porezali njegove lepe lase. V pismih nam je opisoval vojaško življenje. Bratu sem tudi jaz napisal dve kartici. Stanko mi je poslal svojo sHko. Veste, kar lep vojak je. Za dan republike je moj brat nepričakovano prišel domov. Ni- sem se ga mogel nagledati. V vo- jaških hlačah, dolgem sivem plašču in s kapo na glavi mi je bil zelo všeč. Tudi Stanko je bil vesel, saj je dejal, kako se mu včasih stoži po domu. Ko se je preoblekel, sem hitro zlezel v njegove hlače. Suknje ni- sem rabil, saj so mi hlače segale do vratu. Se kapo sem si dal na glavo in tudi jaz sem bil malo vojak. Martin Vidovič, 2. razred osn. šole Sela Mamica me Je presenetila Vsak dan prihajam iz šole do- mov. Najprej se zatečem v svojo sobo, zakurim peč ter pišem do- mačo nalogo. V zimskih počitnicah sem bila pri teti na Črešnjevcu. Bilo mi je dolgčas po moji sobi ter po pevcih, ki so nalepljeni po vratih. Tudi v omari jih imam nekaj. Vsako ju- tro, ko vstanem, se mi tako prijaz- no nasmejijo, da postanem takoj budna. Če bi imela novo pohištvo, bi bila še raje v sobi. Počitnice so se končale. Prišla sem domov. Morala sem napisati še nalogo, ker je bilo treba nasled- nji dan v šolo. Hitro sem stekla po stopnicah naravnost proti svoji sobi. Odprla sem vrata in se skoraj zaletela v omaro. Začudeno sem gledala, kajti nikoli še nisem imela omare na tistem mestu. Vrata sem rahlo odprla do konca. Mamica me je hotela presenetiti. Kupila mi je novo pohištvo. Bilo je tako le- po, da sem ga kar naprej občudo- vala. Prav takšno pohištvo sem si želela. Soba je bila lepo posprav- ljena in urejena. Toda nekaj sem fx)grešala. Moj Oto Pestner ni bil več na steni. Hitro sem pogledala po sobi, da bi ga odkrila. Mamica mi ga je nalepila na vrata, ker mi ne dovoli lepiti po tapetah. Bila sem zadovoljna. Vrata so bila vsa nalepljena, tudi v omari je bila Ljupka Dimitrovska. Od veselja nisem vedela, kaj naj napravim. Stekla sem v kuhinjo k mamici. Objela sem jo in se ji iz srca zahvalila. Vlekla sem jo za sabo v sobo. Darinka je že šivala oblekce za punčke, ki so bile raz- stavljene v novi omari. Hitro sem napisala domačo nalo- go ter legla v novo posteljo. Imela sem lepe sanje. Zjutraj me je zbu- dila budilka in morala sem v šolo. Sedaj še raje grem v sobo, mamico pa imam še rajši. Lidija Hajšek 7/b, OŠ ,,Anica Černe", Makole TA5CICA Taščica drobna na veji sedi čaka na hrano pa nič ne dobi. Deklica draga prinesi mi kaj, ielodček je prazen pa mraz je da kaj! Deklica prinese pogačici dve taščica hitro poskusi obe. Hvala ti deklica, hvala stokrat, vrnila ti bom ko pride pomlad. Mirjana Žlahtič, 4. r., OS Sela srečanje s pisateljem Letos mineva 70 let, odkar se je v Polskavi rodil znan in zelo iriljubljen pisatelj Anton Ingolič. Ravno zaradi jubileja so ga povabili tudi na mariborsko pedagoško akademijo. Srečanja smo se tudi mi, učenci, lahko udeležili. Ko smo prišli v prostore akademije, še ni bilo tovariša Ingoliča. Zato smo si malo ogleda- li stavbo in razstavo v njej. Ob pol petih pa je prišel in smo ga prisrčno pozdravili. Uvodni govor je imela tovarišica Medved Mira. Povedala nam je, kako je ona pričela brati Ingoliče- ve knjige že kot dijakinja in kasne- je kot študentka, kajti bile so ji ze- lo všeč. Potem pa sta bila s tovari- šem Ingoličem skupaj v službi v klasični gimnaziji v Mariboru. Kasneje je moral tovariš Ingolič v Ljubljano. Za tem pa nam je govoril sam o svojem delu. Tovariš Ingolič je pisal že v prvem razredu. V razredu sta bila dva ki sta imela zvezek in vedno je kateri kaj napisal. Pisal je vse do 6. razreda, potem pa mu je prišlo v glavo, da kaj bi pisal, ko pa skoraj nič ne ve. Tako .se je podal v bra- nje, vedno je samo bral. Nekaj ča- sa je študiral pri nas. Potem pa je odpotoval v Pariz. V Parizu je zelo slabo živel, od nikoder ni dobil nič denarja, tako je šel v gledališče. V gledališču je bil začasno sprejet za statista. Pri neki predstavi pa je umiril konja. Tako je dobil redno zaposlitev. Od vsake predstave je dobil 10 frankov. Povedal nam je tudi, kakšno je imel stanovanje, če je deževalo, je moral odpreti dežnik, da ni bil moker. Po leto dni bivanja v Parizu se je vrnil v domovino. Potem je začel študirati slavistiko. Študij je končal v 4 le- tih. Ko je postal profesor sloven- ščine, se je poročil, vendar ni imel službe. Z ženo in hčerko so živeli v okolici Ptuja. Tam je napisal prvi roman — Lukarji. Prvi del je poslal v objavo v Ljubljanski zvon. Vendar ga urednik ni dolgo objavil. Poznal je Ingoliča kot študenta in že je mis- lil, da ni dobro napisal. Potem ga je prebral v eni noči in ga takoj objavil. Ko je tovariš Ingolič napi- sal drugi del, je dal natisniti knji- go. A kjer je bilo v njej napisano o socialnih razmerah v tistem času so duhovniki in drugi knjigo na vso moč odvračali. Tako se je sam odločil, da jo bo prodajal. Vendar on se še vedno ni štel za pisatelja. Potem pa so knjigo prevedli v več jezikov. Tako so ga povabili v Prago in je dobil prosto vožnjo. V Pragi pa so ga slavili kot velikega psatelja in od tedaj se počuti kot pisatelj. Povedal nam je tudi, kako je - napisal knjigo Pradedje. Najprej je začel raziskovati, kako dolgo ži- vi Ingoličev rod na Pohorju. Sedaj bo izšel drugi del te knjige. V tret- jem delu pa nam bo opisal 9 rodov Ingoličev. Povedal nam je tudi, kako je napisal knjigo Šumijo gozdovi domači. Tovariš Ingolič je bil kot majhen deček večkrat na Pohorju pri starih starših. Takrat je že spoznaval velike pohorske gozdove. Na več krajih je tudi poizkušal, kako bi izboljšal varovanje pohorskih gozdov, ven- dar mu ni vedno uspelo. Čas je hitro mineval in morali smo se vrniti. Vendar bo vsem ostalo v lepem in trajnem spomi- nu. Saj smo .se tudi marsikaj naučili in vzljubili Ingoličeve l^jige. Jožica Peršah, 8/b, Poljčane moja učiteuica Moji učiteljici je ime Anika. 7.e več let uči peti razred. Je srednje postave. Stara je 46 let. Na šoli vodi dva krožka: bralno značko in pionirsko hranilnico. Nas otroke ima zelo rada. Vedno nam poma- ga. Če česa ne razumemo, nam ponovno razloži. Z nami je zelo potrpežljiva, a se včasih tudi razje- zi, če nismo taki, kot bi morali bi- ti. Marjana Ploj, OŠ, Vitomarci moj prijaiklj ciciban Ko sem pričela hoditi v šolo sem se naročila na Cicibana. Bil mi je zelo všeč, zato ga imam naročene- ga tudi letos. V njem najdem mno- go lepega. Nada Horvat, Oš Vitomarci PARTIZAN Trpel si za svobodo, trpel si za nas, trpel si za kruh. Ko ti je sovrainik srce prestrelil, so te tovariši v gomilo polotili in se tiho od te poslovili. Iz tvoje srčne je krvi vzcvetela na gomili rdeča vrtnica, ta nam oznanja tu padel je naš partizan. Sestavili učenci dopisnega krožka OS Sela kurirckova torbica pri- poveduje Sem majhna, stara preprosta torbica. Moja hrabra pot se je začela že, ko je v našo domovino vdrl neusmiljeni sovražnik. 2e v začetku me je nosil majhen črnolas deček. V njega sem popolnoma zaupala, saj sem vedela, da je pogumen kot le mora biti vsak ku- rir. Z njim sem preživela vojno, spremljala sem ga na vsako še tako težko pot. Vsako noč sva bila sku- paj in vsako noč sva se bala, da naju v roke ne dobe fašisti. Če je bilo kurirčka strah me je kakor svojo najboljšo prijateljico vedno toplo stisnil k sebi. Ta hvaležnost mi je bila vedno ljuba kajti tudi mene je preganjal strah. Sedaj, ko pa je moj mali tovariš po vseh bridkobah že velik mož, me nosijo pionirji. Tudi sedaj so v meni pisma, samo drugačna, kajti mnogim partizanom so rešila življenja. Danes nosim v sebi pis- ma in v njih polno toplih pozdra- vov tovarišu Titu. Andrejka Debeljak, OŠ, Franca Osojnika, Ptuj TI 1)1 Ml POMAGAMO Otroci naše ulice smo se zmenili, da bomo pomagali dvema ostarelima prebivalcema. Živita na bregu. Ker sta stara in nimata toli- ko moči, jima pomagamo nesti živila do njihove male slamnate hiške. Tam živita in se preživljata s 60 tisoč dinarji. Imata dosti hčerk in sinov a vsi se jih sramujejo. Za- to smo sklenili, da jima bomo pomagali. Doma smo mame vprašali, če imajo kakšne obleke, čevlje ali odeje in smo jima odne- sli. Nasekali smo jima drv, poriba- li tla, deklice smo jima oprale peri- lo, dečki so nahranili dve kokoši kolikor jih starčka imata. Preoblekli smo jima posteljnino. Včasih smo jima prinesli sadje ah kakšne rože. Jeseni smo jima iz gozda kjer so posekali drevesa, prinesli drv, da sta imela za zimsko kurjavo. Zraven njihove male hiške so gradili veliko hišo in v načrtu je bilo, da to malo hiško podrejo. Zato sta se presehla v neko slabo kletno stanovanje v mestu. Zelo nam je žal, da sta uboga starca za vedno odšla od nas. Jolanda šamperl, 5/b, OŠ Franca Osojnika, Ptuj občudujem naravo Narava je okolje, v katerem živimo. Naravo občudujem, ker so v njej naravni pojavi lepote, kot so kraške jame, gozdovi, polja. Narava je lepa in nežna, če jo človežka roka ali kakšna druga sila ne zatira in ji omogoča njen naravni razvoj. Prav je, da človek izpopolnjuje naravo, da jo varuje pred neredom in nečistočo. Tako le lahko ohrani svojo prirodo. Kajti tudi človek bo imel korist, da bo lep pogled na prirodo, v kateri živi tudi zdravje mu bo bolj naklonjeno s svežim zrakom. Zato ne smemo zanemarjati okolja in je ne smemo izkoriščati v slabe namene. Kajti narava je del člove- ka. Mnogi se tega ne zavedajo, predvsem turisti, ki prihajajo iz tujine in se ne ozirajo za tem, kaj pustijo za sabo. Mladi se tega zavedajo, saj so o tem vedno bolj poučeni. Zato šolarji čistimo okolje in vsako leto tudi pogozdujemo. Zbiramo tudi star papir. Imamo mdi delovne akcije, vsi skrbimo za našo prirodo. Torej — vse moči za zdravo — lepo naravo. Anita Klančnik, 8/b, OŠ Poljčane Prepir Mislim, da ni človeka, ki se ne bi še nikoli prepiral. Tudi moj brat Janez in jaz se večkrat spreva. Včasih se pridruži bratranec Miran in takrat je prava jezična bitka. Dobro se spominjam dne, ko smo uprizorili hud jezični boj. Ho- tela sem pisati domačo nalogo, pa nisem našla peresnice. Vse sem premetala, pa zaman. Od jeze sem sedla na tla. V sobo je stopil brat Janez in me začudeno pogledal. Janez: Kaj ti je? Kaj ti je mačka hlače odnesla? O, že vem! Mačka ti je odnesla peresnico. Jaz: Čuj ti, smrkavec! Ti si tisti grešnik, ki mi je vzel peresnico. Takoj mi jo vrni! Janez: Kakšno peresnico? Jaz: Nikar se ne pretvarjaj. Vrni jo, če ne, te premikastim. Janez: Premikastiš? Ti, mene? hnaš visoko vročino? Jaz: Ne, nimam je. Hočem pa svojo peresnico; Vražji paglavec pa je obraz skremžil v nerazumljivo spako. Janez: Evo, figo! Jaz: Ti, ti, ti... dojenček! Vrni peresnico! __ Janez: Ti, kdo je dojenček? Jaz: Ti! Vrni peresnico! Janez: Ne bom. V sobo je stopil bratranec Miran in hotel vedeti zakaj takšen hrup. Janez mu je takoj povedal in Mi- ran je postal njegov zaveznik. Miran: Janez ti že ne bo vrnil peresnice. Kaj le tako vreščiš. Jaz: Kdo pa je tebe kaj vprašal? Miran: Sam sem se vprašal. Jaz: Oh, revčka, kar dva do- jenčka! Janez in Miran: Kaj? Kaj si rekla? Ti pa si, čakaj... važna go- ska. Jaz: Kdo je goska? Miran: Ti! Če ti ni všeč goska, pa bodi... hijena! Jaz: Zdaj pa hijena! — Bosta imela cuclje? Janez: Ja, če ga boš vtaknila tudi v usta. Jaz: Ne, toda vidva ga potrebu- jeta, da bosta zaprla svoja kljuna. Miran: Saj bi ga izpljunila. Jaz v usta, Janez pa v oko. Tebi namreč. To me je tako razjezilo, da sem pograbila ravnilo z njim zamahni- la. Jaz: Zmaličila vaju bom. Slišita? Miran: Se te prav nič ne bojim. Jaz: Kaj si moreš? Frajer je fra- jer! Frajerji pa se nikogar ne boje. Z vso močjo sem ga lopnila po hrbtu. Nato sem zamahnila proti Janezu, toda Miran me je prehitel. Miran: Ti, koza! Jaz: Kozel, hvala! Miran: Tebi pa hvala za udarec. Jaz: Janez, za kaj pa se mi boš ti zahvalil? Janez: Ne poznam besede ,,hva- la". Znam samo povrniti. Zakadil se je vame in me povlekel za lase. Jaz: Nehaj, nehaj! Janez: Še eno bedarijo pa boš jutri plešasta. Miran: In jutri se ti ne bo treba česati. Jaz: Oba sta zmešana. Gosaka, purana, neumna! Janez: Me zanima, kdo je neumen. Sedla sem na stol in že v trenutku skočila, tako me je zaskelelo. Na stolu je ostal risalni žebljiček. Mi- ran in Janez pa sta se smejala kot tepca. Jaz: Tepca! Miran: Jelka, imaš morda pre- luknjano zadnjo plat? Jaz: Po celi sobi boš iskal svoje koščice, če še eno pisneš! Miran: Je mar prepovedano? Jaz: Da. Jaz prepovedujem. Miran: Hahaha! Tebe pa že ne bova poslušala, kaj Janez! Jaz: Zverini. V živalski vrt z vama. Tam lahko rjujeta po mili volji. Tedaj je nekdo zaklical: Miran! IVOra-a-a-an! Miran: To je mama. Adijo, bu- dalo! Jaz: Baj-baj, cepec! Podgana smrdljiva! Miran: To boš še plačala. (K Ja- nezu). Daj zdaj peresnico. Če ne, boš še jokala. Janez mi je vrnil peresnico in prepira je bilo konec. Jelka Horvat, 8/a, Oš Gorišnica Z AHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene nenadomestljive mame, stare mame, sestre, botre in tete Neže Druzovič rojene Rašl, iz Zg. Velovlaka 14, ki se je za vedno poslovila od nas na prve pomladanske dni. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, poklonjeno cvetjc m vence. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tako lepem številu spremili v njen zadnji tihi dom. Hvala krajevni skupnosti Destrnik, g. Rodošeku za poslovilne besede in pevcem iz Destrnika. Posebna hvala g. duhovnikoma za opravljen obred in poslovilne besede. Iskrena hvala Anici Podhovnik, družini Vrabl, sosedom Toplak in Petrovič. Žalujoči: sinovi, snahe, vnuki, sestra in drugo sorodstvo TEDNIK -28. april 1977 šport in društva -13 Nadaljevanje tekmovanja v občinski nogometni ligi v nedeljo je bilo odigrano tretje kolo v spomladanskem delu tekmovanja v občinski nogometni ligi Ptuj. Takoj na začetku naj vas opozorimo, da bomo v Tedniku objavljjili rezultate z enotedensko zamudo. Ziakaj tako? Redakcija našega usta je zaključena vsak torek do desete ure. Tekmovalna komisija se sestane isti dan popoldan in do takrat prispejo vsi rezultati. Poskusili smo, da bi le nekako prejeli rezultate v torek zjutraj, vendar nam to ne uspeva, ker predstavniki klubov pravočasno, seveda za nas, ne oddajo poročil oziroma zapisnika. V prvem kolu nadaljevanja so bili doseženi naslednji izidi: Nadaljevanje tekmovanja v občinski nogometni Ugi Ptuj. V skupini A je trenutno v vodstvu (iorišnica pred Kidričevim in Hajdino. V skupini B vodi Rogoznica pred Lovrencem in Skorbo. V skupini C pa vodi Prepolje pred Kungoto in Tržcem. 1. kotar Sc upina A: Gr^ena-Gorišnica 1:2 Markovci-Ilajdina 1:1 Kidričevo-Ptuj 3:2 Videm-Domava 2:1 Sc upina B: Slovenja vas-Gerečja vas 2:4 Skorba-Lovrenc 2:2 Stonjci-Apače 3:3 Zavrč-Rogoznica 1:3 Skupina C: Draženci-Tržeč 1:1 Mladinec-Varnica 4:0 Gorišnica B-Kungota 3:4 Leskovec-Prepolje 0:3 Rezultati drugega kola: Skupina A: Videm-Grajena 5:3 Dornava-Kidričevo 1:1 Ptuj-Markovci 3:0 Hajdina-Gorišnica rezultat še ni potrjen Skupina B: Zavrč-Slovenj a vas 1:1 Rogoznica-Stonjci 5:1 Apače-Skorba 1:1 Lovrenc—Gerečja vas 4:1 Skupina C: Leskovec-Draženci 1:0 Prepolje-Gorišnica B 3:0 Kungota-Mladinec 20 Varnica-Tržeč 2:3 Lebarju bron na republiškem prvenstvu v maratonu v nedeljo 24. aprila 1977^ je bilo v Velenju republiško prvenstvo v malem maratonu 25 km, ki se ga je med drugimi atleti iz Slovenije udeležil tudi tekač TVD Partizan Ptuj Alojz Lebar iz Gorišnica. Tekači so tekli v dveh kategorijah in to člani in veterani. Pri članih je zmagal Milan Balek AK lenje, drugače doma_iz Murske Sobote. Drugi je bil Šamu prav tako iz Velenja, a tretje mesto in s tem bronasto kolajno pa si je pritekel Alojz Lebar. Lansko leto je bilo prvenstvo v Trbovljah, kjer je bil le bar celo drugi. OP NOGOMET Apače-Aluminij 8:7 (3:3,1:3) v počastitev 6. krajevnega praznika krajevne skupnosti Kidri- čevo je bil organiziran nogometni turnir. Najprej sta se j)omerili ekipi Kidričevega in Apač (0:2 za Apače) ter ekipi Aluminija in Kimgote. Toda do zadnjega ni prišlo zaradi neresnosti ekipe iz Kungote. V finalu sta se pomerili tako ekipi Aluminija in ekipa Apač. Seveda so bili veliki favoritil igralci Aluminija, toda neborbe- nost in podcenievanje se jim je maščevalo. Ekipa Apač, ki nasto- pa v občinski ligi je začela borbeno in napadalno in tudi prva povedla. Igralci Aluminija so rezultat izenačili in nato dosegli š dva zadetka. Mislili so, da so že končali srečanje, toda borbeni igralci iz Anač so uspeli rezultat izenačiti. Ker ni prišlo do zmagovalca v regularnem delu, so se izvajale najstrožje kazni, pri katerih so imeli več sreče igralci iz Apač, ki so tako zasluženo osvojili prvo mesto. Za ekipo iz Apač so f' ;rali: Beranič, Turk, Stumbereer. tefančič, Skledar L, Skledar II., Jeza L, Jeza II., Zaje, Predikaka, Colnarič in Kaučevič. Pred 100 gledalci je dobro sodila trojka iz Kidričevega. D. Klignšk Drava-Branik 1:0(1:0) Igralci Drave so z zadetkom Verdenika takoj v začetku srečanja zaslu- ženo premagali goste iz Maribora, ki so trenutno v medobčinski ligi na I-H-vem mestu. I. kotar I Aluminij-Slivnica 3:1 (2:0) Nogometaši Aluminija so v nede- ljo v povprečni igri premagali solid- iK) ekipo iz Slivnice. Domačini so prišli v vodstvo že v 8 minuti po zelo požrtvovalni potezi Vinkierja. Domačini so bili v tem delu igre premočni, vendar niso uspeli reali- zirati nobene zrele priložnosti razen Mesarica, ki je po napaki gostujoče obrambe dosegel zadetek. V drugem polčasu so gostje v 54 minuti znižali rezultat preko Rojkota. Po tem zadetku so doma- čini zaigrali nekoliko zmedeno, toda vseeno so bili še vedno boljši. V tem obdobju premoči je Mesaric zastrcija! najstrožjo kazen. Končni rezultat je dosegel Muratovič, ki je bil tudi najboljši igralec na igrišču. NK Aluminij: Vugrinec, Hadler (Vindiš II.), Horvat, Panikvar, Fa- bek, Dončec, Vindiš 1. (Bek), Vink- ler, Mesaric, Muratovič in Skrja- nec. Pred 200 gledalci je zelo dobro sodila trojka s Cvirnom iz Maribo- ra. Pobrežje-Aluminij 0:0 Mlajši pionirji Aluminija so na zelo slabem igrišču na Pobrežju v Mariboru uspeli osvojiti točko. Kljub temu, da so bili boljši pa svoje , priložnosti niso uspeli realizirati. D. Klajnšek ' ROKOMET PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - ČLANI J. Flander-Velika Nedelja 23:36(12:18) Nadaljevanje prvenstva v podravski rokometni ligi je članski ekipi Velika Nedelja prineslo popoln uspeh. V tekmi 11. kola je ekipa Velika Nedelja gostovala v Mariboru pn ekipi Jožice Flander. Igralci \felike Nedelje so bili boljši nasprotnik in visoko porazili ekipo J. Flander. Strelci za Veliko Nedeljo: Zorko in Kumer po 10, Lah 9, 9<:ok 6 in CVetko 1. Po kolih v jjodravski rokometni ligi za člane je lestvica naslednja. Branik 22 točk, Ka vinar 18, Velika Nedelja 16, Središče 8, Kamnica 6, Drava 6 in J. Flander 2. Velika Nedelja-Kovinar 29:28 (14:12) V tekmi 12. kola so se rokometaši Velike Nedelje doma srečali z ekipo mariborskega Kovinarja. To je bila tekma med konkurentoma za druog mesto na prvenstveni lestvici. Igralci Velike Nedelje so bili boljši skozi ves prvi polčas in do sredine drugega polčasa, ko so vodili že s petimi gob razlike. Takrat pa so igralci Kovinarja poškodovali ključna Igralca Velike Nedelje Kumra in Laha. Igralci Velike Nedelje so izdržali do konca tek me in zasluženo zmagali z minimalno razliko. Strelci za Veliko Nedeljo: Lah 12, Kumer 6, Majcen 7, Zorko 3 in Skok 1. Pri gostih je bil najuspešnejši Lazar z 9 zadetki. p Cvetko PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI Velika Nedelja-Ormož 22:31 (10:18) v tekmi 9. kola v podravski rokometni ligi za mladince, sta se v Veliki Nedelji srečali ekipi Velike Nedelje in Ormoža. Igralci Ormoža so zaigrali že v prvem jjolcasu zelo dobro in si ustvarili prednost osmih golov. V drugem polčasu pa so igralci \b like Nedelje zaigrali nekoliko boljše, toda kljub temu so igralci Ormoža zasluženo zmagali. Strelci zadetkov za Veliko Nedeljo: D. Cvetko 9, Hrga 5, F. Cvetko in Roškar po 3 in Tomažič 2. Strelci za Ormož: Krstič in Zabavnik po 9, Hebar 5, Rajšp 4, Erhatič 3 in Vukan 1. Mladinska reprezentanca Ormoža- Drava 19:12(8:6) Mladinska reprezentanca Ormoža in ekipa ptujske Drave bi morali v Veliki Nedelji odigrati tekmo 9. kola v republiški mladinski ligi. Ker pa na srečanje niso pripotovali sodniki, sta ekipi odigrali prijateljsko tekmo. Mladinska reprezentanca je skozi vso tekmo igrala bolj,se in na koncu zmagala. Strelci zadetkov za mladinsko;eprezentanco Ormoža: Vukan 4, Kr stič. Zabavnik in Rajšp po 3, R)škar in Tomažič po 2, Cvetko in Hebar po 1. Za Dravo so bili uspešni: Škerget 5, Kumer 3, Kamensek, Muhič, Kelenc in Kodela po 1. D. Oetko Gojitev rib - osnovna naloga ribičev! v začetku lanskega leta je ribiška družina Ptuj postala lastnik treh gojitvenih ribnikov, v Podvincih, Pacinju in Velovlaku, katerih skupna vodna površina znaša 23 ha. V prvi fazi sanacije ribogojnice so v te ribnike takoj investirali prek 100.000 dinarjev. Sanacijski pro- gram je v glavnem slonel na dveh važnejših opravilih. Na gradbenih delih ob izkopu 250 m dolgega izlovnega kanala in betoniranju tega kanala ter drugem delu, to je pripravi zemljišča za gojitev rib. Prav od priprave zemljišča je pri- marno odvisen letni prirastek rib, zato še preden spustijo vodo v rib- nik, zemljišče poapnijo, nato pa ga potrosijo z naravnim gnojem ter pustijo, da zraste trava. Na hektar površine potrosijo okoli 1000 kg apna, ker je pesniška dolina v sesta- vi tal kislasta, razen tega ribnik s tem razkužujejo, vodo pa bogatijo s kisikom. Prejšnji teden nas je Ribiška dru- žina Ptuj povabila v Velovlak na enega izmed treh gojitvenih ribni- kov, kjer so odlavljali ribe. Jože Erhatič, predsednik Ribiške družine Ptuj nam je ob tem pove- dal: ,,Od prve faze, to je vzreje mla- dic, do vzreje konzumnih ribje cik- lus, ki traja dve leti, razen tega je potrebno, da imamo najmanj tri ribnike. In sicer: matični ribnik, prezimovnik in vzrejni-gojitveni ribnik. Danes ločujemo matice od mladice. Teža matic je od 5 do 12 kg, teža mladic pa od 3 do 5 dkg. Matice prevažamo v ribnik Pod- vinci, kjer se bodo v začetku junija drstile. Mladice pa v gojitveni rib- nik Pacinje, kjer bomo z majem pričeli intenzivno krmiti, tako, da bodo ribe imele ob koncu septem- bra težo od 80 dkg, do 1 kg 30 dkg." — Koliko rib ste danes odlovili? „Menim, da je bilo okoli 15.000 mladic in 60 matičnih krapov. Ribogojstvo je veja kmetijstva, zato je analogno, da je tudi ta veja v celoti odvisna od vremena. Zado- voljni bomo, če bomo ,,pridelali" 6 ton rib, srečni, če jih bo 8 ali 9 ton. Vsekakor pa so vse to tudi veliki stroški, ne upoštevajoč prostovolj- no delo ribičev, saj bomo samo v letošnjem letu porabili nad 20 ton raznih krmil, predvsem koruznega zdroba in oljnih pogač. Ribnik v Velovlaku preide sedaj v obdelavo in bo miroval do spomladi 1978." — In kaj pomeni ribogojnica ptujski ribiški družini? ,,Vsekakor je to za nas velika pridobitev, saj gojimo razne vrste rib, izključno za poribljavanje naših voda, tudi delno uničenih voda, ki zaradi raznih posegov, tehničnih in komunalnih izplak, vsekakor zmanjšuje naravni prirast favne in flore. Poribljavanje je naš delni soprispevek za ohranitev vodnega bogastva na območju naše občine, katere vode imamo v upravljanju." M. Ozmec AVTO MOTO DRUŠTVO „FRANC GALUIM " KIDRIČEVO razpisuje prosto delovno mesto INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE Pogoi: izpit za inštruktorja kategori- je A, B. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta oziroma 15 dni po objavi razpisa. 1. maja svečana otvoritev olimpijskega strelišča v Hajdošah Zveza lovskih družin občine Ptuj bo v okviru praznovanja velikih jubilejev, združenega s proslavo 70-obletnice slovenskega lovskega društva in 56-obletnice lovskega društva Ptuj, pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije, 1. maja pripravila na novem olimpijskem strelišču v Hajdošah (pri kartodromu) tradicionalno prvomajsko tekmovanje lovcev-strdcev. V domu Zveze lovskih družin Ptuj, na Potrčevi cesti 45, pa bo pod istim naslovom cxi 30. ^rila do vključno 2. maja, dnevno od 10. do 14. ure cxiprta lovska razstava. Novo strelišče, ki ustreza mednarcxlnim normam in je prvo strehšče te vrste v Jugoslaviji, bo že v naslednjih mesecih gostitelj tekmovanj strelcev v republiškem, državnem in mednarodnem merilu. Predračunska investicijska vrednost novega strelišča znaša 670.000 dinarjev. Sredstva zanj so združili člani zveze sami na podlagi samoupravnega sporazuma; ostanek sredstev pa so pridobili z drugimi oblikami prispevkov. Na svečanosti ob priložnosti otvoritve novega olimpijskega strelišča, bo iavnostni govornik Lojze Briški, predsednik Lovske zveze Slovenije. NAMIZNI TENIS Neuspeh na Ravnah v soboto, 16. aprila, je bilo na Ravnah na Koroikem repubh3co pionirsko prvenstvo za posamezni- ke in dvojice, katerega so se udeležili tudi igralci in igralke ptujske PETOVIE. Tokrat športna serča ni bila na strani naših, saj so skoraj vsi izpadli že v prvem kolu, le dvema: Džankičevi in Krsnikovi se je posrečilo prebiti se med 8 najboljših. Navajeni na čisto drugačne rezultate naših igralk smo morda malo preveč kritični, ko pišemo o neuspehu, vendar so bili tudi ostali udeleženci presenečeni nad tokrat popolno dominacgo doma- čih igrt^. M. J. Džankičeva dvakrat prva na Jesenicah v nedeljo 24. aprila je bil na Jesenicah 1. memorialni namiz- noteniški turnir v spomin Judite PavUč-Novak, katerega se je udeležilo skoraj 100 igralcev oz. igralk. 'E kmovalo se je v mladinski in članski konkurenci. Iz ptujske fe tovie sta se memoriala udeležili dve igralki: Majnikova in Džankičeva. Sled- nja je po zadnjem neuspehu, o katerem smo poročali, zaigrala zopet izvrstvno. Pri mladinkah je ta pionirka v finalu premagala Ojsterškovo iz Kemičarja in ji tako vrnila dolg iz njenega preteklega srečanja, tre^e in četrto mesto pa si delita Pančur (OUmpia) in Štrukelj (Sava), Majnikova se je uvrstila med 8 najboljših. Pri članicah je bilo prese- nečenje popolno. Džankičeva je šla od zmage do zmage; v polfinalu premagala Nišavičevo iz Ilirije, v finalu pa še Langerholcovo, igralko, ki nasto- pa v prvi zvezni ligi za Olimpijo. ^ enega dejstva ne smemo pozabiti ob tem poročilu: obe igralki sta se na to tekmovanje sijali na lastne stroške, zato ker je položaj financiranja kluba še precej nejasen. Isti dan je bil v Ptuju organiziran selekcij ski turnir mladinske vzhodne regije, katere- ga se je udeležilo 10 igralk. Igrala je vsaka z vsako, prvo mesto pa je zasluženo pripadlo igralki PETOVIE Krsnikovi, ki je t ekmovanje zaključila brez pora za. Druga in tretja stbUi Zverova in Sker^tova iz Sobote, četrta pa Udovičeva (Petovia) itd. M. J. KOŠARKA Košarkarji ptujske Drave so pričeli s tekmovanji v kvalifikacijski ligi za vstop v 1 slovensko ligo. Dravaši so že odigrali 2 tekmi, obe doma v športni dvorani Mladika. Drava-Ruše 60:65 v soboto 16. aprila 1977 so se Ptujčani pomerili z nasprotnikom iz Ruš. Doma- či košarkarji so nas razočarali. Vodili so vse do 17 minute II. polčasa, nato pa so naenkrat popustili in igralcem Ruš ni bilo težko izenačiti in povesti. V preostalih 2 minutah pa so košarkarji Ruš taktično zadrževali žogo in si s tem priborili zmago. Videli smo, da košarkarji Drave niso povsem pripravljeni na tekmovanje. Vzrok je verjetno iskati v premali psihični pripravljenosti, kar da slutiti na slab individualni trening posameznih igralcev. Uspešni za Dravo: M.ARCiC Z. 18; DOBRIJl^VlC 14; RUSiC 12; SOTLER 7; m tPlC 4; KILIBARDA, 5EROMa\ 2. Drava-Šmarje 101:61 Sobota 23. aprila 1977 športna dvorana Mladika. Domači košarkarji so se pomerili s selekcijo občine Šmarje. Tekma ni bila kij posebnega, saj misprotnik ni bil dorasel razigranim domačinom. Upamo, da soigralci Drave dobili s to zmago zaupanje vase in da bodo z nadaljevanjem tekmovanja uspešno zastopali ptujsko košarko. Ostale ekipe košarkaškega kluba ,,Drava" pa bodo pričele s tekmovanjem v maju. Marčič Miran V kvalifikacijah za ekipno prvenstvo SFRJ Ptujčanke druge v Sloveniji v nedeljo, 29. aprila 1977 je bilo v Celju kvalifikacijsko tekmovanje za ekipno mladinsko državno prvenstvo v atletiki za mladince in mladinke. Tekmo- vanja so se udeležile tudi tekmovalke iz Ptuja. Največ točk in zmago v obeh kategorijah so zbrali atleti Kladivarja iz Celja. Mladinke TVD Partizan Ptuj pa so osvojile drugo mesto. Med posameznicami so se najbolje izkazale Lijana Horvat, ki je osvojila prvo mesto v daljino. Zmagala je tudi Vita Toininc v metu diska. Irne Kolar je preskočila 145 cm in bila druga, Jurasova pa s 140 cm tretja. Tretje mesto sta osvojili tudi Jugovec v metu krogle. Brmežova v metu diska in kopja. Skupno so zbrale Ptujčanke 10.825 točk, mladinke iz Celja pa so dosegle 12.832 točk in imajo dobre izglede za uvrstitev med šest najboljših v Jugoslaviji. OP KEGLJANJE Kegljaški klub Drava se vključu- je v jubilejne proslave in ob otvo- ritvi prenovljenega športnega keg- ljišča na stadionu Drava bo pri- pravil nagradno tekmovanje. Otvoritev kegljišča in pričetek na- gradnega tekmovanja bo v soboto 30. aprila ob deveti uri. Tekmova- nje bo trajalo do tretjega maja in to vsak dan od 9. do 19. ure. Po- liitite s prijavami! 14- ZA RAZVEDRILO 21. april 1977- TEDNIIC - 28. april 1977 OGLASNIM OBJAVE - 15 Spomenik NOB v Ormožu Foto: R Zeki svečano ob praznScu Dan osvobodilne fronte so v Ormožu zelo svečano proslavili. Že na predvečer praznika se je zvrstilo več kulturnih manifestacij in shodov prijateljstva. V torek zvečer je bil sprejem delegacij iz bratskih občin. Ob 18. uri pa so v Domu kulture v Ormožu odprli likovno razstavo nekaterih ptujskih slikarjev. Na sam dan praznika OF je bila najprej slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občine Ormož in svečana podelitev srebrnih značk Osvobodilne fronte. V dvorani delavske univerze se je zbralo mnogo družbenopolitičnih, javnih in kulturnih delavcev, ki so s spontanim ploskanjem pozdravljali dobitnike priznanj. Letošnja priznanja so prejeli: Julka ZIDARIČ iz Središča ob Dravi za plodno in ustvarjalno družbenopolitično delo in prizadevanja pri skupnosti otroškega varstva; Mirko KUHARIC iz Jastrebcev za d^žbenopolitično delo v krajevni skupnosti; Jože ZADRAVEC iz Lačevasi, za družbenopohtično delo in za prizadevanja v kulturnem siovanju v krajevni skupnosti; Janez KUPClC iz Savcev za družbenopo- litično delo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah; Savko SLODNJAK iz Podgorcev za delo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah, Franc ŠKRINJER iz Mihalovec za družbenopolitično delo v krajevni skupnosti; Martin KRAMAR iz Pavlovcev za družbenopolitično delo v občini, gospodarski organizaciji in v društvih. Franc BEZJAK iz Mihovcev za družbenopolitično aktivnost v krajevni skupnosti in gasilskem društvu. Po tej svečanosti se je na Kerenčičevem trgu nadaljeval še kulturni program, v katerem je nastopil pihalni orkester glasbene šole Ormož, ob 10. un pa je bilo pred spomenikom narodnega heroja Jožeta Kerenčiča zborovanje delovnih ljudi, mladine in pionirjev. Sledil je še bogat in dobro pripravljen kulturni program, v katerem so nastopili osnovnošolci in mladina z recitacijami in petjem. Slavnostni govornik na Kerenčičevem trgu je bil Silvo Bedrač, zbranim v dvorani delavske univerze pa je govoril Mirko Novak. zk Pred prevzemom še odgovornejše dolžnosti Na seji medobčinskega s-veta ZKS olinočja Maribor je bil predlagan za kandidata za novega sekretaija medobčinskega sveta ZKS ALOJZ CX)JClC, sekretar komiteja občinske konference ZKS Ptuj. Sedanji sekretar medobčinskima sveta ZKS SLAVKO SORSAK opravlja to odgovorno dolžnost že drugo mandatno dobo, zato je zaprosil medobčinski svet za razrešitev, ker želi natlaljevati delo na ped^oški akadetniji v Mariboru kot profesor socioiogijc in poUtičnega sistema. O predlaganem kandidatu za novega sekretarja sc bodo v enem mesecu izrekli komiteji občinskili konferenc ZKS območja podrav- ske regije. Ce bo glede kandidata stališče komitejev pozitivno, bo novega sekretaija izvolil med- občinski svet ZKS v sogla^u z občinskimi konferencami ZKS. Alojz Gojčič je dipl. politolog, pred prevzemom profesionalne politične dolžnosti je bil profesor na gimnaziji Dušana Kvedra in ravnatelj SC za kovinsko stroko „Veljko Vlaliovič" v Ptuju. Kot sekretar komiteja občinske konle- rence ZKS Ptuj nadvse u.spcšno in učinkovito vodi občinsko orga- nizacijo ZKS, polcv tega pa še opravlja vrsio cb-ugili dolžnosti v raznih organih in komisijah ZKS. Vse to je dovoljno zagotovilo, da bo novo še odgovornejšo dolžnost opravljal enako uspešno. Alojz Gojčič v svojem delovnem prostoru. Foto: S. Kosi VELIČASTNA PROSLAVA V MOST JU Nf adim prostovoljcem teritorialnih enot je spregovoril Jože Perko. Kolo: M. Ozmec /e rano zjutraj so se začele /hirati množice pri spomeniku poslednjega boja Lackovc čete v Mostju, organizatorji in tudi drugi. Okrog 11. ure se je zbralo že precej čez 2 tisoč ljudi. Tedaj so začeli prihajali na prireditve- ni prostor odredi in se postrojili pred slavnostno tribuno. Komandanti odredov so predali raport slavnostnemu govorniku, Sta- nku Lepeju, članu ( K ZKJ in predsedniku OK SZDL Ptuj. Ciril ŠateJ: l.ackov odred 2.400 udeležencev, Franc Vamberger: Krambergerjev odred 2.500 udeležencev, Jože Kolar: Osojnikov odred 2.700 udeležencev in Milan Vogrinec: Kvedrov odred 1.800 udeležencev pohoda. Po slavnostnem govoru so mladinci-prostovoljci teritorialnih enot svečano zaobljubili, pripadnica teh enot Silva Razlagova pa je prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu, ki ga je množica sprejela z navdušenim aplavzem. Kulturni program so izvajale združene godbe na pihala Ptuja, Kidričevega in Bukovec. Ptujski golobarji so kot simbol miru in prijatelj- stva spustili stotine golobov-pismonoš. Radioamaterji so bili delavni že od ranega jutra, vzpostavljali so zveze z radioamaterji po vsej Jugoslaviji in tudi L mnogimi širom po svetu. Po slavnostni prireditvi pa so člani Aerokluba Ptuj izvedli nad prireditvenim prostorom še kratek letalski mi- ting L atraktivnimi skoki padalcev. Pohod posameznih odredov so spremljali naši sodelavci in o tem poročajo. Pot Osojnlkovega odreda Pred osnovno šolo Franca Osojnika v Ptuju se je zbralo čez 2700 udeležencev, ki so bili razdeljeni v 11 čet iz 11 krajevnih skupnosti Dravskega polja in gornjih Haloz. Po tem, ko so dobili še zadnja navodila glede poti in morebit- nih nevšečnosti, so mladi z zastavami in prapori z vedrim nasmehom krenili na pot po poteh revolucije. Ves čas pohoda, ob poti, v gozdu, na drevesih je bilo zaslediti jubilejne letake z že znanimi Titovimi in partnskimi gesli. Tudi Osojnikov odred je obšel Lackovo domačijo, ustavili pa so se še od drugih zgodovinskih obeležjih iz NOB, ob njihovi poti v Mostje. Brez mahce seveda ni šlo. Letos za spremembo je bil odličen mesni narezek, s kruhom in sokom. Na slavnostno mesto pri spomeniku Slovenskogoriške- Lackove čete v Mostje je Osojnikov odred prispel skupaj z ostahmi odredi in četami nekaj čez enajsto uro. -OM Pot Lackovega odreda Pr ed spomenikom narodnemu hercyu Jožetu Lacku se je zbralo okoli 2400 udeležencev ^hoda po poteh revolucije. I^ackov odred je krenil po svoji tradicionalni poti mimo ptujske opekarne in rojstne hiše Jožeta Lacka proti Mostju. &stavljah so ga dijaki ptujskih srednjih šol, razen gimnazije, ki je sodelovala v Kvedrovem odredu. Nadalje so bili tu dijaki kmetijske šole Turnišče^ učenci osnovnih šol Toneta Znidariča in Ivana Spolenjaka, člani ptujskih društev in delovnih organizacij in krajani KS Ptuj. Poleg nekaj veteranov so Lackov odred sestavljali povečini mladi ljudje - učenci in dijaki ter mladi delavci. Razumljivo je torej, da ni manjkalo dobre volje. K dobremu razpoloženju so prispevah svoj delež tudi harmonikarji, ki so vso pot igrali partizanske pesmi, ki smo jih slišali tudi iz mladih grl. Lepo vreme je prispevalo svoje in vsi udeleženci so bili enotni, da tako uspelega pohoda po poteh revolucije še ne pomnijo. J. Bračič Krambergerjev odred: Pred domom Slovensko-goriške čete v Rogoznici so se udeleženci pohoda, zbirah že pred sedmo uro. Nato so s krajšo slovestnostjo počastili ^omin na Slovensko-goriško četo; v kratkem je njeno revolucionarno pot predstavil mladinec Rajko Kralj. Na spominsko obeležje pred domom pa so položili venec. S partizansko pesmijo na ustih so nekaj pred osmo uro pohodniki krenili proti Mostju; med potjo so imeli krajši postaneK v Kicaiju. Skupno se je pohoda v Kr ambergerjevem odredu udelC' žilo blizu 2500 udeležencev v Reševi četi iz KS Destrnika, Spindlepevi četi iz KS Juršinci, Natašini' četi iz KS Polenšaka, Slovensko-goriški četi iz KS Rogoznica, Kostanjevčevi četi iz KS Vitomarci, Frasovi četi iz KS Trnovska vas in delegacija mladih iz pobratenih občin. Partizanska pesem, ki se je oglašala vso pot je dajala celotnemu pohodu revolucionar- en navdih, MG Na območju ptujske občine je bilo v tednu od 18. do vključno 25. aprila 1977 skupaj 12 prometnih nesreč, pri katerih je nastalo za 34.800 dinarjev materialne škode, na srečo pa je samo ena oseba bila težje poškodovana, ena pa la^e. Vzroki nesreč so bili predvsem v izsiljevanju prednosti, nepravilne- mu prehitevanju ter neprimerni hitrosti. S KOLESOM POD AVTOMOBIL , V torek, 19. aprila 1977 ob 17.45 je bila v Bukovcih huda prometna nesreča. 5-letna kolesarka H. A. iz Bukovec 29 je peljala iz smeri Ptuja proti Bukovcem po levem delu cestišča v smeri vožnje. Za njo je pripeljal voznik osebnega avtomo- bila Branko Varga iz Korenjaka pri Varaždinu. Varga je vozil pravilno po desni strani cestišča, ko pa je dohitel kolesarko H. A., je ta nena- doma zavila na desno, pred njego- vo vozilo. Pri trčenju jc dobila kolesarka hude telesne poškodbe in sc zdravi v ptujski bolnišnici. IX) PREPIRU PRITFP V sredo, 20. aprila ob 19. uii je šel Anton Korez iz Sitcža 40 na obisk k sorodnikom v Kočice. Ko je |xišel do kleti Maksa Sakclšck na Piajnskcni 40 je prišlo med njima do prepira. Sakcl.šck je po prepiru pobral 1,5 m dolg kol ter začel Korcza pretepati po nogah in glavi. Korez jc dobil hude telesne poškod- be in se /dravi v ptujski bolnišnici. ~C)M Požar v objektu Droge v Središču v četrtek popoldne, 21. aprila 1977 je izbruhnil požar v novi dvorani portoroške ,,Droge", TOZD Ciosad v Središču ob Dravi. Ogenj jc poškodoval prostor, namenjen /a hladilnico. Na srečo v prostoru še ni bilo opreme, zato jc ogenj uničil le ostrešje in del ste- ne v gradbeni konstrukciji. Delavcem na gradbišču in gasil- cem gre zasluga, da .sc požiir ni la/sMil na M.)S(.dnjc piostorc, na površini 3 tisoč kvadratnih metrov. Predstavnik izvajalca del Clradis ~ Ciradbcna enota Maribor nam jc ix)valal, da požar nc bo /avrl gradnje, ki bo končana po plaiui in bo obrat tlan v pogon /c julija letos, kot jc bilo predvideno. vreme Do nedelje, 8. maja 1977. Od 30. aprila do 6. maja bo lepo in toplo vreme. V doUnan je meseca aprila bila slana 12 juter, v višjih legah nekoliko manj. Ker je to zimsko, mrzlo obdobje traja- lo ves mesec april, mislim da bodo ledeni možje, laliko prišh brez rokavice. Alojz Cestnik V __y Ogenj Je uničil ostrešje na novi proizvodnji hali. Besedilo in slika: JOS Bralcem in poslušalcem prisrčne čestitke ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju! Zveste bralce TEDNIKA obveščamo, da bo naslednja številka izšla v četrtek 12. maja. Uredništvo in uprava ZAVODA RADIO-TEDNIK PTUJ RODILE SO: Ana Janžekovič, Čopova 13, Maribor - Bernardko; Jožefa Trstenjak, Ddena 34 - Dragico; Terezija Kukovec, Nova vas 19/a pri Markovcih - Janjo; Zdenica Horvat, Apače 213 deklico; Milena Kra^, Tomaž 29 - Dejana; Rozalija Bezjak, Zamušani o 3 - Viktorja: Marija Hvaleč, Majski vrh 45 - dečka; Darinka Hliš, Prešernova 27 - dečka; Kristina Kiuner. Cerovec 19 - Danila; Milica Vrabelj, Stara c.81, Ljutomer — Boštjana; Jožica Smodek, Kciodvorska 2, Ormož - Pavla; Anica Zclenjak, Rucmanci 40 — Bojana; Marica Poplatnik, Gorišnica 8 - Simona; Vlasta Ivanuša, Plešivica 14 - Stanka; Anica Sovič, Hermanci 40 - Boš^ana; Antonija Koščak, Miklavž 61/a - Tomislava; Zdenka Šmuc, Budina 26 - Evo; Ana Kokolj, Gregorčičev dr. 7 - deklico; Jožefa Vuk, Naraplje 30 - dečka; Marjana Slivnjek, Ob Grajeni 8/a - Nušo; Nežka Maučič, Zakl 36 - dekhco; Marjana Horvat, Hajdoše 49 - Klavdijo; Stanislava Siviloti, Opekamiška 1, Ormož Petro; Irena Cokl, Zagrebška 122 - dekhco. POROKI': Franc Emcršič, Lancova vas 44 in Danica Drevenšek, Lancova vas 44: Avguštin Zemljak, Miliovci pri Veliki Nede^i in Marta Nasko, Gorišnica 48; Jakob Grabrovec, Maribor, Ptuj-^ka 149 in Vojislava Turk, VeL Varnica 54; Dušan Ceh, Trubarjtwa 11 in Renata Mataj, Tiha pot 3; Alojz Štebih, Vrimika, Stara cesta 34 in Andrcm Ščupec, Vrhnika, Tržaška c. 18,; Marijan Kocijan, Variiždin, Vilka Novaka 26 in Draga Sršan, CirilMetodov dr. 15; Martin Lampret, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 5 in Vanja Vuk, Maj^rk 95: Franc Pernek, Ložina 8 in Ana Amuš, Trdobojci 80; Dr^o Belovič, Cirilmetodov dr. 13 in Milena Vinko, Bezjakova 3; Franc Muršec, Bišečki vrh 34 in Marija Toplak, Loč ki vrh 48; Janez Horvat, Dobrava 21 in Daniela Lah, Dobrava 21. UMRLI SO: Antonija Rozman, Sp. Hajdina 56, roj. 1892, umrla 16. aprila 1977; Terezija Korošec, Prečna pot 16, roj. 1892, umrla 15. ^rila 1977: Anton Peršuh, Pleteije 40, roj. 1901, umrl 20. ^rila 1977; Matilda Orthaber, Cirkovce 12, roj. 1896, umrla 16. aprila 1977: Janez Štebih, Gabemik 27, roj. 1889, umrl 22. aprila 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, VoSnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniSki odk)or, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. UredniStvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletn« naročnina znaš« 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČOP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.