LETO XXX., ST. 17	Ptuj, 28. aprila 1977	CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-197F
GLASILO
SOCIALISnČNi
ZVEZE
DELOVNEGA
UUD8TVA
iZ VSEBINE
Organizacija ljudske obrambe v KS (str. 5)
Krajevna skupnost Ptuj pred praz novanjerr
(str. 7'
Umrl v tujini (stranB)
Mama, ti si moje sonce (stran 9)
SHa mladega rodu
bo gradila naprej našo izvirno
samoupravno družbo
v počastitev zgodovinskih obletnic tovariša TITA in Zveze
komunistov Jugoslavije in Slovenije, je bil letošnji pohod po
poteh revolucije zdnižen s proslavo obletnice ustanovitve
Osvobodilne fronte Slovenije - ena n^veličastnejših
manifestacij ptujskih občanov, vredna velikih jubilejev. Pdiod
je bH posvečen tudi spominu Slovenskogoriške-Lackove čete, ki
je bila na tem območju pred 35 leti prva organizirana
partizanska enota
Na prizoifču poslediqega boja Lackove čete pred 35 leti v Mos^u pri Juišincfli se je v soboto 23. i^rila 1977 zbralo okrog 12
tisoč ptujskih občanov.	Foto: R

l^los, ko praznujemo 40-lelnico tvojega prihoda na čelo KPJ,
40. obletnico lutanovnega kongresa KPS in tvoj 85. rojstni dan, se
deset tiso^ mladine, detovntih ljudi in občanov, zbranih na
Iraditionalnem pohodu PO POTEH REVOLUCIJE v Most ju pri
Ptuju, kraju poslednjega boja Slovenskogoriške-Lackove čete,
pridružujemo milijonom Jugoslovanov z k'ijo, da bi nas vodil še
nrnoga leta.
Vse svoje življenje, življenje čhjveka, revolucionarja, vojaka in
državnika si posvetil nam, da smo se učili in prekalili v čvrste in
lavedne borce za pravice delavskega ra/reda, za neuvrščenost in mir
v svetu, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Zavedamo se, da revolucija, ki jo izvajamo ni.priložnost samo za
eno generacijo, temveč je to stalni boj za lepšo in boljšo prihodnost,
vseh.
Zagotavljamo ti, da je in bo sleherni naš občan čvrst mejnik
iBŠih meja, čvrst borec za uveljavljanje politike ZK Jugoslavije,
ustave in zakona o združenem delu.
Ponosni in srečni smo, da živimo v domovini, ki jo vodiš. Česar
ne more povedati beseda, naj pove srce nas vseh:
TITO, RADI TE IMAMO, OSTANI NAM ŠE DOLGO ČIL IN
ZDRAV!
Mostje pri Ptuju, 23. aprila 1977
Mladi, delovni ljudje in
občani občine Ptuj
Slavnostni govornik je bfl STANKO LEPEJ, član CK ZKJ m
predsednik OK SZDL Ptuj, ki je tudi sprejel i^ort
komandantov odredov. V svojem govoru je orisal našo težko, a
ušesno prehojeno pot, na vs^em koraku povezano z imenom
tovariša Tita
Foto: M. Ozmec
LOBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV
^SLOVENIJE PTUJ
^VABI DELOVNE LJUDI IN OBČANE
(rfia prvomajsko proslavo
ifv počastitev 85-ietnice rojstva tovariša Tita
^40-letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije
^40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo
ITkP Jugoslavije
^in praznika dela — 1. maja
t V PTUJSKIH TOPLICAH V SOBOTO,
taO. APRILA 1977
^Tcb 15. uri;	na prireditvenem prostoru
^	PRVOMAJSKI KONCERT
J	igra pihalni orkester Ptuj
\ob 15.30:	pričetek proslave in pozdrav
slavnostni govornik EMIL TOMAŽIČ,
^	podpredsednik RS ZS Slovenije
^	podelitev srebrnega znaka sindikatov
\	Slovenije zaslužnim sindikalnim delavcen
L	občine Ptuj
^	kulturni program, ki ga izvajajo:
%	— mladi srednješolskega centra Ptuj
^ in garnizije JLA
■a	— folklorna skupina DPD Svoboda Ptu
It	— pihalni orkester Ptuj
j^ob 19.30	ognjemet, kresovanje in baklada
^Po kulturnem programu zabava in ples. Prireditev
iTbo ob vsakem vremenu.
Vabljeni
^OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVE
^NUE PTUJ VSEM DELOVNIM LJUDEM l/\
IrOBČANOM ISKRENO ČESTITA K PRAZNIKL
j^ELA IN JIM ŽELI PRIJETNO PRVOMAJSKC
^ PRAZNO VANJE!
r
4 Prvomajsko budnico v Ptuju bo zaigrala godba n;
■»nihala I-7 Ptiiio
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. april 1977- JEDNIK
Plamenica
revolucije
Pisati o zgodovinski nujnosti 27. aprila in 1. maja, še
posebej v letu velikih jubilejev tovariša Tita in KP, ni lahko.
Ob njiju se v najširši obliki prikazuje interes socialistične
skupnosti in kot celote delavskega razreda ...
V dneh pred 27. aprilom 1941, se je KP Slovenije
ponovno pokazala kot edina sila resnične narodne obrambe
na slovenskih tleh. Partija si je v teh dneh pridobila nove
simpatije med najširšimi plastmi slovenskega naroda. Njena
tedanja linija in njen tedanji nastop sta pripomogla, da je v
času okupacije izvedla svojo zgodovinsko nalogo ... Teze, ki
jih je sprejel ustanovni sestanek Osvobodilne fronte, pričajo,
da Osvobodilna fronta v svojem družbenem bistvu pomeni
združitev slovenskega ljudstva pod novim, v razmerah
narodnoosvobodilnega gibanja vzpostavljenim družbenim
vodstvom slovenskega naroda. Tisti čas je tudi potrdil, da
prihaja čas za uresničenje Cankarjevega izreka..." na plečih
delavca-proletarca sloni bodočnost slovenskega naroda-
proletarca..." Rojstvo Osvobodilne fronte je pomenilo, da
sta zgodovinsko vodstvo in odgovornost za usodo sloven-
skega naroda prešli na delavski razred ...
Skozi vsa obdobja revolucije, ki še traja, je partija
potrjevala svojo enotnost v idejnem, političnem in akcijskem
smislu. Posebno mesto v zgodovini naše samoupravne družbe
nosi leto 1950, ko postane družbeno samoupravljanje, kot si
ga je zamislil že Marxs, prvič stvarnost neke socialistične
države...
Uspehi, ki smo jih dosegli skozi desetletja nas ne smejo
zadovoljevati v njih ne sme biti kratkovidnosti in
ozkosrčnosti brez jasnega pogleda v prihodnost...
Leto, ki je pred nami ni samo leto praznovanj velikih
obeležij, velikih zmag naše skupnosti; je leto velikih nalog na
področju doseganja višje stopnje družbenoekonomskega
razvoja države, ki teče v treh smereh: v ustavni preobrazbi
družbenoekonomskih odnosov, sprememb v gospodarski
strukturi in prehodu na obdobje intenzivnega razvoja,
temelječega na krepitvi kakovostnih dejavnikov
gospodarjenja.
Velika naloga pa čaka združenega delavca v
uresničevanju njegovega vladajočega družbeno-ekonomskega
položaja s svobodnim in enakopravnim združevanjem v
sistem združenega dela. Zakon o združenem delu je zakon
delavca, zato je treba naše napore usmeriti v okrepitev
družbenega položaja delavca v organizaciji združenega dela,
da bo le-ta resnični gospodar ustvarjenega dohodka. Ena
izmed najpomembnejših nalog v letošnjem letu pa je
uresničitev načela delitve po delu, da bo vsak zaslužil toliko,
kolikor je prispeval.
Simbolična plamenica revolucije, ki še traja, ni zgolj
sama sebi namen, je ponovno trenutek za nadaljnji razvoj . ..
Majda Gajzer
Delavcem AGISA - obrat družbene
prehrane že za letošnji 8. avgust
Po stažu najstarejši delavec v
AGISU - Jože Galun, ki že tri
desetletja ustvarja v eni delovni
organizaciji, je minuli petek sim-
bolično zasadil lopato in položil
temeljni kamen za novi obrat
družbene prehrane, ki bo dajal
malico in kosilo temu 1500-član-
skemu kolektivu že za letošnji 8.
avgust - občinski praznik.
Po združitvi prejšnje Tovarne
avtoopreme in Sigme je v tem
delovnem kolektivu že nekaj časa
prisotna skrb za prehrano delavcev
in ideja, da bi zgradili novi
sodobni obrat družbene prehrane,
dobiva v teh dneh realne okvire.
Načrt in finančna konstrukcija sta
pripravljena, temeljni kamen je
položen, dela so se začela.
Predsednik konference osnovnih
organizacij sindikata v AGISU -
Zdravko VELDIN pravi:
„Naš novi obrat družbene pre-
hrane je le prišel končno na vrsto,
ker sredstev za take obrate ob
vseh drugih potrebah rukoli ni na
voljo. Po /družitvi smo si bili
edini, da moramo s skupnimi
sredstvi zgraditi ta prepotreben
objekt. Skušali smo pridobiti tudi
sosednje delovne organizacije na
tem industrijskem področju Ptuja,
vendar dalj od razgovorov ni
prišlo. Tudi Haloškemu biseru
smo ponudili, da bi prevzel
kuhanje hrane za naš kolektiv,
vendar za ponudbo niso bili
zainteresirani. Nazadnje smo se
odločili za lastno izgradnjo. Vso
dokumentacijo imamo že zbrano
in obrat bo dobil svoje mesto v
tovarnikem parku. Odločili smo
se za tako investicgo, da bomo
laliko zmogljivosti povečevali so-
razmerno z rastjo zaposlenih in
pripravljali tudi hrano za delavce v
drugih kolektivih, če bodo seveda
to želeli. To nam bo v prvi vrsti
omogočila kapaciteta 3000 obro-
kov pripravljenih v sodobno
opremljeni kuhinji, z eno veliko
jedilnico in dvema manjšima, ki
bodo lahko služile tudi za razne
zbore delavcev, sestanke in podob-
no.
Dela bo opravilo gradbeno pod-
jetje GRADIŠ TOZD „Gradrije"
Ptuj, investicija pa bo veljala
okrog 6 milijonov 600 tisoč
dinarjev."
mš
Jože Galun, najstarejši delavec polaga temeljni kamen za novi
obrat družbene prehrane.	Foto: F. Korpar
Tudi v Ormožu
mnogo škode
Predstavniki Kmetijskega kom-
binata ,.Jeruzalem" Ormož ugo-
tavljajo, da je tudi v občini Ormož
zaradi slabega vremena in mraza v
aprilu nastala velika materialna
škoda. Največje izgube bodo v sa-
dovnjakih in vinogradih. Nizke
temperature (na Jeruzalemu —4
stopinje C) so skoraj uničile le-
tošnji bujni razcvet, ki je nastal v
mesecu marcu.
Sodeč po prvih ocenah in pred-
videvanjih je škode za 6,645.000
dinarjev. Na breskvah je Škode za
400 tisoč dinarjev, na hruškah 715
tisoč dinarjev, jabolkih za
5,280.000 dinarjev, višnjah 100 ti-
soč dinarjev in jagodah za 150 ti-
soč dinarjev. Kot ugotavljajo , je v
občini Ormož pozeblo okrog 60
odstotkov sadnih dreves in bo tako
tudi letošnji pridelek podoben lan-
skemu.
Letošnja vegetacija se je pričela
tri tedne prezgodaj, ugotavljajo
ormoški vinogradniki, ki ocenjuje-
jo 60 do 90 odstotno škodo. Naj
povemo, da so to le trenutne
ugotovitve, ki pa bodo v kasnej-
šem času dosti bolj natančne kot
dosedanje. V Ormožu so zato
prejeli več ukrepov, med katerimi
je najvažnejše varčevanje prek
celega leta.	?.k
V	severovzhodni Sloveniji bi
morali v tem srednjeročnem
obdobju izsušiti in urediti 17.000
hektarjev zemljišč. V ta velik
kompleks izsuševanja se vključuje
tudi občina Ormož in sicer
kmetijsko zemljiška skupnost. Na
seji skupščine l6netijsko zemliiške
skupnosti občine Ormož, ki je bila
prejšnji teden, so delegati sprejeli
načrt izsuševanja v letu 1977.
Tako nameravajo v letošnjem letu
izvesti melioracijska dela v Lipnju,
kjer bo Kmetgski kombinat
Ormož v letošnjem letu izsušil 100
hektarjev zemlje. V Krčevni pri
Središču bodo pr^raviU 100
hektarjev za melioriranje, v
Krčevni pod Vinskim vrhom pa
tudi nameravajo pr^raviti za
melioracijo 60 hekta^v zemlje.
Poleg tega bodo v občini še urediU
nekatere izlive rek in potokov ter
meliorirali še 52 hektarjev
zasebnih zemljišč v Grabah.
V	tem srednjeročnem obdobju
bodo v občini izsušili okrog 1000
hektarjev zemlje, od t^a TOZD
Kmetijstvo 700 ha in TOZD Obrat
za kooperacijo 300 ha. Kot so
ugotavljali delegati, bo izsušena ze
mlia služila predvsem za sladkorno
Mso, pšenico in koruzo. Načrti za
M7 ha zemljišč so izdelani in
pripravljeni, tako da bo mogoče z
Melioracija -
pomemben dejavnik
pri razvoju kmetijstva
melioracijskimi deli pričeti takoj.
Seveda ob .tem ne bi smeli
pozaWiati na že meliorirana
zemlijšča, kajti obstoječe naprave
je potrebno skrbno vzdrževati. Za
bdišo strokovno delo bo pri
melioracijah potrebno upoštevati
dobro organizacijo in izvedbo del,
strokovni kader in skrbna
preučitev celotn^a zemljišča- V
prihodnje bo potrebno več
pozornosti posvetiti tudi zasebnim
kmetovalcem in jim prikazati kq
pomeni melioracija in kaj
meliorirano zemljišče prinaša.
Delegati so spr^ovorili tudi o
oblikovanju melioracijske skup-
nosti, v katero se bi združevali
kmetje, ki bi hoteli izsušiti svojo
zemljo in kmetje, ki že imajo
meliorirano zemljo. Kmetje, člani
te skupnosti bodo imeli pri
izvedbi izsuševanja določene
prednosti in ugodnosti Tako bi
dobili kredit (mnogo kmetov ta
kredit že ima) z 204etno dobo
vpračanja po 3 odst obrestni
meri
V prihodnje bo potrebno tudi
več sodelovanja s kmeti, da bi se
le-ti lažje in hitreje o(iočali za
melioracge. Potrebno bo najti
skupen jezik, ki bo razumljiv za
vsakega in tako u^eh ne bo
izostal.
zk
Pričeli s setvijo sladkorne
pese
Prejšnji teden so v Ormožu pri-
čeli s setvijo sladkorne pese. Tako
so zasejali peso na 40 hektarjih
2Emljišč. Sejali so na velikih in
skrbno pripravljenih kmetijskih
površinah v Cvetkovcih na 22 ha
in v Središču ob Dravi na 18 hek-
tarjih.
Setev sladkorne pese poteka
strojno in pod strokovnim nadzor-
stvom. Vrstna razdalja setve znaša
14,1 cm, medvrstna pa 45 cm.
Ivan ŽINKO, delovodja setve in
traktorist Branko Gjura sta pove-
dala, da je pri setvi potreben le en
delavec. Na uro zasejejo 1 hektar
pripravljenega zemljišča, hitrost
traktorja pri setvi 5 km na uro, na
liektar pa porabijo približno 6 kg
semena.
Doslej so zasejali enokalična
pilirana semena in sicer A 1 Mono
vrsto na 10 ha, na 20 ha Monofort
seme in na 10 ha Gemomonopen.
Vsa semena so zaščitena (pilirana)
proti škodljivcem, zemlji pa še do-
dajajo Furadan zaščitno sredstvo.
Besedilo in slika: zk
Setev je hitra, kajti traktor ima 6
sejalnikov. Posnetek setve je iz
Cvetkovec.
VOZILO IZREDNIH
ZMOGLJIVOSTI
Ob cesti proti Šikolam smo
opazili vozilo, ki je vzpone in
nagibe premagovalo kot za šalo.
Strokovnjaki tovarne avtomobilov
iz Maribora so nam povedali, daje
to njihovo terensko vozilo z
izrednimi zmogljivostmi, v kar
smo se lahko sami prepričali.
Vozilo ima oznako TAM 110 -
T7, moč 110 konjev in veliko
sposobnost prilagajanja obliki te-
rena. Namenjeno je predvsem
gasilcem, gozdaijem, skratka za
potrebe prevoza tovorov v težko
dostopne predele. Premaga laliko
vzpon tudi do 67 %. Glede na
zemljišče lahko voznik iz kabine
uravnava pritisk v kolesili: predr-
tih gum pa to vozilo sploh ne
pozna.
Ko so naju s fotoreporteijem
povabili na poskusno vožr^o, sva
povabilo iz samo nama znanih
razlogov odklonila. Pa kdaj dru-.
gič, tovariši iz tovarne avtomobi-
lov!
1. kotar
Novo TAM-ovo vozilo izrednih zmogljivosti na preizkušnji v
gramozni jami pri Šikolah	Foto: R
Delo TOZD Elektro Ptuj v lanskem letu
Predstavniki TOZD Elektro Ptuj so pred kratkim
na skupnem sestanku seznanili predstavnike krajevnih
skupnosti ptujske občine o svojem poslovanju v pre-
teklem letu, izvršitvi programa novogradenj in pro-
gramu dela za letošnje leto.
Preteklo leto bi lahko ocenili kot uspešno, saj je
elektrogospodarstvo Slovenije prvič po letu 1971
poslovalo brez izgub. No, primanjkljaj je bil, vendar
so ga pokrili s sredstvi za amortizacijo in iz prispevkov
/a energetiko. Prav amortizacija pa nam kaže na staro
,,hibo" elektrogospodarstva. Namreč, kot smo lahko
slišali, nimajo dovolj sredstev za obnavljanje osnov-
nih sredstev, saj znaša amortizacija kar 70 odstotkov.
Temeljna organizacija združenega dela Elektro
Ptuj je preteklo poslovno leto sklenila z ostankom
dohodka, ki pa so ga namenili za pokrivanje dela
stroškov poslovanja elektrogospodarstva Slovenije.
Zaposleni, teh je 95, so ustvarili približno 41,4 milijo-
na dohodka ob približno 38 milijonih stroškov. Na
območju občin Ptuj in Ormož smo porabili okrog 80
inilijonov kWh električne energije. Plan prodaje so
presegli za 9,31 odstotka. Program investicij so izpol-
nili le nekaj čez 62 odstotkov. Med drugim so postavili
sedem transformatorskih postaj in sicer v Gradišču,
Kupčinjem vrhu, Spuhlji, Tibolcih, Tratah, Zlatoličju
in Stopercah. Pri tem so postavili tudi nizkonapetost-
no omrežje.
Ob tem naj omenimo, da so pri tem sodelovale tudi
krajevne skupnosti s sredstvi, prostovoljnim delom in
materialom. Načeloma je delitev sredstev petdeset
odstotna. Zaradi manj razvitosti posameznih krajev-
nih skupnosti od lega odstopajo, saj te težko zbero
potrebna sredstva, več lahko prispevajo z delom in
materialom. Slabša izvedba programa investicij ima
več vzrokov. Najpomembnejši je gotovo velik časovni
razmik od podpisa pogodbe za postavitev do izdaje
potrebnih lokacijskih in gradbenih dovoljenj, saj traja
lahko kar šest mesecev. Vsa dela, ki jih niso izvedli v
preteklem letu imajo prednost v programu za leto
1977. Sredstva, ki jih plačujemo kot energetski prispe-
vek, so namenjena za izgradnjo elektroenergetskih
objektov kot so nuklearna elektrarna Krško, hidro-
oentrala Formin in podobno. Po letu 1978, ko bodo ti
objekti dokončani, bo tako več sredstev za gradnjo
objektov v manjrazvitih območjih. Tu pa je naš velik
interes, saj spadajo nekatera področja naše občine
med nerazvita.
Zanimivo je tudi to, da število novih priključkov iz
leta v leto upada, čeprav bi pričakovali, glede na inten-
zivno stanovanjsko gradnjo, prav obratno. Iz tega
lahko sklepamo, da se razmerje med družbeno usmer-
jeno in zasebno stanovanjsko gradnjo izboljšuje v
korist prve. To je tudi v skladu z našimi prizadevanji. .
Elektrogospodarstvo je organizacija posebnega
družbenega pomena in zato pri izdelavi programov
dela mora upoštevati potrebe družbe, to je občin, kra-
jevnih skupnosti itd. Tako so tudi sestavili letošnji
program dela, ki je vsklajen, v realnih mejah, s
potrebami krajevnih skupnosti. To so opravili na
skupnem sestanku s porabniki in vsemi, ki električno
energijo potrebujejo. Moramo pa zapisati, da odziv ni
bil takšen kot so pričakovali, saj seje kasneje pojavilo
še nekaj krajevnih skupnosti s svojimi zahtevami. Pro-
gram dela za leto 1977 je, lahko rečemo, sad skupnih
dogovarjanj. O programu bomo več zapisali v eni na-
ših prihodnjih številk.	. 1. kotar
TEDNIK -28. april 1977
NAŠIH 40 LET-3
Ivan Kreft
Srečanje z Veljkom Vlahovičem in
Djordjem Andrejevičem-Kunom
Na periferiji Albacete je bila
srednje velika vila, kjer je bil sedež
osrednje pošte internacionalnih bri-
giid, cenzure in kontrolne komisije,
ki je bila neke vrste obveščevalna
služba v teh brigadah. Na čelu obeh
ustanov sta bila Jugoslovana. Prvo
je vodil inž. Drago Gustinčjč,
drugo pa Arnold Fajn (Roman Fi-
lipovič).
Kmalu po prihodu v Albaceto so
mc dodelili kontrolni komisiji, da
bi lahko v miru napisal poročilo o
političnem položaju v Sloveniji in
Jugoslaviji, ki ga je po naročilu CK
KI'J zahteval od mene inž. Drago
Gustinčič kot dopolnilo k poročilu,
ki sem ga dal le ustno tov. Valteru v
Parizu.
Predzadnji ali zadnji dan v
mesecu marcu leta 1938 sem srečal
pred to zgradbo, kjer sem začasno
delal, Veljka Vlahoviča in Andre-
jeviča Kuna. Slednji se je odprav-
ljal v Francijo, oziroma v domo-
vino, Veljko pa na okrevanje in
rehabilitacijo zaradi v boju izgu-
Mjene noge. Ko se nam je pridružil
še Rudi Janhuba, smo skupaj šli v
čakalnico kontrolne komisije, kjer
je imel Kun spravljeno svojo prtlja-
go. Čeprav je Veljko vedel, da ima
Andrejevič Kun vse skice in slike z
bojev v Španiji spravljene na dnu
kovčka, je vendar pregovoril Kuna,
da ga je odprl in z njegovega dna
potegnil mapo s čudovitimi doku-
menti o španskem boju proti
združenem fašizmu.
Ogledovanja in občudovanja slik
ni hotelo biti konca, čemur pa ni
bila kriva le moja radovednost,
temveč tudi dobra volja obeh razla-
galcev, ki sta na vsako mojo pri-
pombo ali vprašanje nadrobno
odgovarjala. Veljko je bil celo bolj
zgovoren kot avtor slik, ki je bil
preveč samokritičen in preskro-
men, saj je na primer odklanjal
vsako primerjavo z Goyevimi
motivi, ki se je vsiljevala meni,
čeprav je nisem mogel dovolj ute-
meljiti, ker sem takrat poznal le
nekaj Goyevih del. Pravzaprav sva
v razpravo o slikah več posegala
Veljko in jaz kot sam avtor. Kljub
temu je preteklo nekaj ur, čeprav se
je Kunu mudilo, Rudi Janhuba pa
nas je zaradi nujnih opravkov
zapustil že po nekaj minutah.
v Španiji začeto razpravo o
angažirani umetnosti smo lahko
nadaljevali šele če/, nekaj let, nismo
pu je nikoli končali, ker je najprej
relativno mlad umrl Andrejevič
Kun, nato pa še Veljko Vlahovič, ki
ni dočakal niti Kunove starosti.
l'o osvoboditvi Beograda sem od
obeh prijateljev najprej srečal
Veljka Vlahoviča. Dne 17. aprila
1945 sem odpotoval iz Splita z vo-
jaškim avionom v Beograd in po
nekaj dneh sem se moral s svojo
partijsko karakteristiko oglasiti na
CK KPJ, ki je bil takrat na
Bulevarju revolucije. Telefonist se
ni pravilno povezal in pri telefonu
se je oglasil Veljko Vlahovič,
čeprav nisem bil namenjen k
njemu. Telefonist se je zaradi
napačne povezave opravičeval
Veljku in meni, vendar je Veljko
vztrajal, da pridem k njemu, če ne
takoj pa takrat, ko opravim pri
tovarišu, h kateremu sem bil name-
njen zaradi oddaje karakteristike.
Ko so na kadrovskem oddelku
kuverto odprli, so mi povedali, da
me ne bodo dolgo zadrževali, ker
so se pravkar z Veljkom po
telefonu dogovorili, da me bo on
prepričal, naj sprejmem kandidatu-
ro za sekretarja druge partijske
celice v Ministrstvu za zunanjo tr-
govino.
Veljko mi je že na vratih dejal,
da je sicer nameraval imeti z menoj
le tovariški in prijateljski razgovor,
toda če bova hitro opravila uradne-
ga, bo nekaj časa ostalo še za
nadaljevanje kramljanja iz
Albacete. Uradni razgovor sva res
hitro končala. Zatem pa je vpraše-
val o Stanetu Bobnarju in drugih, s
katerimi je bil v Španiji nazadnje v
Sagaru in potem še v Parizu.
Spomnil se je tudi Eli Bebler, s
katero sta se videvala v Parizu
preden je odpotoval kot težak
invalid v Sovjetsko zvezo. Moji
odgovori so ga spravili v dobro
voljo, saj je nasmejano dejal:
„Menil .sem, da je Fli Ikbler prišla
v Pariz zaradi svojega bratranca,
sedaj pa mi je jasno, da je prišla
zaradi svojega zaročenca, pa
gotovo tudi zaradi bratranca".
Veljko se je znal lepo pogovorili
z vsakomur, tudi s tistim, ki ga je
prvič srečal. Toda v Španiji je
lahko trajal razgovor nekaj ur, na
CX KPJ pa seveda ne, saj je oprav-
ljal Veljko zelo odgovorno delo,
vendar zanj niso bile izgubljene mi-
nute, ki jih je komurkoli posvetil
tudi v uradnem času, ker zanj ni bil
nikoli omejen na 8 ur dela, temveč
je bil včasih dvakrnt daljši.
Po nepotrebnem ga nisem nikoli
nadlegoval, pa tudi priložnosti za
to ni bilo preveč, saj so me že leta
1945 poslali na 111. zasedanje
UNRRE v Londonu, po vrnitvi pa
kmalu v Sofijo in zatem na Dunaj.
Tu sva se z Veljkom zopet srečala
v drugi polovici leta 1946. Prišel je,
da bi mu dunajski ortopedi specia-
listi oskrbeli boljšo nožno protezo,
ker je s staro težko hodil tudi ob
palici. Vladimir Krivic je bil takrat
pomočnik zunanjega ministra in
povedal mu je, da sem na Dunaju
tudi jaz ter naročil, naj se obrne —
poleg dr. Franca Hočevarja in
polkovnika Vladimirja Vodopivca
— tudi name, če bo imel kakšne
posebne želje ali potrebe. Poiskal
me je v pisarni, toda moja pomoč
mu ni bila potrebna, saj so mu vsi
radi pomagali in mu tako ustregli,
ker so ga vsi cenili kot najboljšega
tovariša. Zato nam je bilo zelo žal,
da je moral zapustiti Dunaj, ne da
tš bilo zadovoljivo rešeno vpraša-
nje njegove proteze. Zdravniki so
obljubljali več, kot so bili sposobni
storiti. Takšna je pač mentaliteta
tistih zasebnih zdravnikov, ki skr-
bijo za svojo popularnost z oblju-
bami, ki jih niso sposobni uresni-
čiti.
Pozneje sva se z Veljkom sreče-
vala v zvezni skupščini. Lahko
rečem, da je razumel vse moje
intervencije v korist elektrogo-
spodarstva in kmetijstva, pa tudi
druge, na primer tisto za rehabili-
tacijo nekaterih španskih borcev v
republiški skupščini.
Zadnjič sva se srečala leta 1973 v
Ilirski Bistrici, ko je govoril ob
spomeniku prekomorcem. Čeprav
sem imel vabilo na skupno svečano
kosilo, je Veljko želel, naj se mu
pridružim takoj po slavnostnem
govoru, ker bi rad dobil od mene
neko informacijo, vendar sva se
zgrešila. Po tem se nisva več videla.
Z Djordjem Andrejevičem-Ku-
nom pa — ob Bileče naprej — ni
bilo nobeno srečanje slučajno,
tanveč zmeraj v naprej dogovorje-
no. S Kunom sva se znova posveto-
vala o tem, kakšno obliko in vse-
bino naj bi imel spomenik, ki so ga
nameravali slovenski španski borci
postaviti v spomin svojim v Španiji
padlim ali pozneje umrlim tovari-
šem.
Kot španski borec je bil Andreje-
Nič Kun najbolj poklican, da mi kot
predsedniku odbora za spomenik
svetuje, saj je sam umetniško moj-
strsko izoblikoval marsikaj iz naše-
ga boja v Španiji in bi kiparju, ki
t^a ni doživel, bil najboljši mentor
Ž£ pri izdelavi osnutka za spome-
nik. Ko pa je ugotovil, da nam
manjka denarja, je bil pripravljen
tudi na kakršno kompromisno re-
šitev.
Na Kunovo posredovanje je dr.
Marjan Dermastja kot predsednik
ljudskega odbora Ljubljane bil za
to, da bi naj bili Tršarjevi ,,Mani-
festanti" simboličen spomenik
španskim borcem. O tem se je Kun
pogovarjal tudi z Veljkom Vlahovi-
čem, meni pa je naročil, naj se po-
vežem z njim. Obrnil sem se nanj
pismeno. Eno Vlahovičevo pismo o
tan je tudi ohranjeno. Vendar do
realizacije spomenika ni prišlo.
Veljko Vlahovič se je zanimal
tudi za moje izkušnje z Bolgari,
tako v Španiji kot pozneje v Sofiji,
kjer sem bil sedem mesecev od
oktobra 1945 do maja 1946 svetnik
na poslaništvu. O tem sva največ
govorila, ko se je Veljko mudil
na Dunaju. Toda to je preobširna
stvar, zato ne kaže, da bi o njej
razpravljal v bežnem spominskem
zapisu, skušal pa bom nekatere raz-
govore z njim obnoviti v ,.Spomi-
nih".
Visokošolskega študija, ki ga je
začel Veljko v Beogradu in nadalje-
val v Pragi, dokler ni odšel v
Španijo z večjo skupino študentov,
ni mogel končati.
Znanstveno se je izpopolnjeval
vse življenje in morda je to tudi
eden od razlogov, da je ostal v
stalnih stikih tudi s povojnimi štu-
dentskimi generacijami, predvsem
seveda z beograjsko, srečeval pa se
je priložnostno tudi s študenti naših
drugih univerz. Ni pa imel sreče, da
bi doživel spremembo v Španiji, ki
je prinesla s seboj tudi priznanje
Komunistične partije Španije,
katere član je bil v času španske dr-
žavljanske vojne in je kot tak tudi
pozneje skupno z drugimi jugoslo-
vanskimi španskimi borci storil vse,
da naša vlada nikoli ni priznala
Francove. To nam štejejo v dobro
vse napredne sile v Španiji, o čemer
sem se lahko prepričal na nedav-
nem pettedenskem potovanju po
Španiji;
Kakor bodo Kunove risbe iz Špa-
nije spominjale na skupen boj proti
fašizmu na španskih tleh, tako
bodo ostali tudi Vlahovičevi članki,
ki so takrat izšli v raznih knjižicah
v španskem in srbohrvaškem
jeziku, trajen dokument o veliki
mednarodni slidarnosti, solidarno-
sti, ki nikoli ne bo pozabljena.
TITO
Sedim ob oknu. Gledam s
soncem obsijano pokrajino. Kako
sem vesela, da lahko svoja mlada
leta preživljam v svobodi in miru v
socialistični domovini.
Svoboda, mir in socializem pa so
povezani z imenom Tito. Tito. . .
Ena sama kratka beseda, vendar
polna nečesa velikega, mogočnega.
Tito . . .
To je naš veliki vodja. To je člo-
vek, ki ga ljubi vsa Jugoslavija in
ceni ves svet.
Rodil se je leta 1892 v
Kumrovcu. Sel se je učit za ključav-
ničarja. Med sotovariši je širil
marksistično misel, zato ga je
oblast preganjala. Kmalu je postal
trn v peti vsem reakcionarnim
silam. Obsodili so ga na petletno
robijo, vendar ni opustil revolu-
cionarne poti, po kateri je začel
hoditi. Boril se je za pravice de-
lavskega razreda. Leta 1937 je
postal sekretar KPJ. Zaupali so mu
to nalogo, ker so vedeli, da se lahko
nanj zanesejo.
Da se niso zmotili, se je pokazalo
tudi ob napadu sovražnika na
Jugoslavijo leta 1941. Tito je
prevzel vodstvo narodnoosvobodil-
nega boja. Po vsej domovini je
vzplamtel ogenj upora proti oku-
patorju, ki je stegoval kremplje po
naši zemlji. Začel pa se je tudi boj
za lepše življenje delovnih ljudi.
Ko ie bila leta 1943 v Jajcu
ustanovljena nova Jugoslavija, je
bil Tito izvoljen za predsednika.
Pod njegovim vodstvom smo
zmagali, pod njegovim vodstvom
gradimo socializem. Tito je priboril
Jugoslaviji ugled v svetu. Postavil
je temelje politiki neuvrščenosti in
je borec za mir in enakopravnost
vseh narodov.
Srečni smo, tovariš Tito, da si
naš predsednik. Cenimo te, vemo,
da si velik človek. Tega pa ne vemo
samo mi, ampak ljudje širom pc
svetu. V tebi vidijo ne samo odloč-
nega borca proti fašizmu in veli-
kega državnika, ampak tudi člove-
ka, ki ni ravnodušen za krivice, ki
se še gode drugod po svetu.
_ Hermina Zoreč, 7. c
OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj
TEH NAŠIH 40 LET
(9. nadaljevanje)
Vsi komunisti, ki' smo jih
navedli že v prejšnjih sestavkih so
se uveljavili pri politični vzgoji
članov društva.
Ob ustanovitvi je štelo društvo
okjojg 40 članov, po letu 1932 pa
je bilo včlanjenih ze okrog 150, Ki
so čutili vphv marksistične vzgoje
in postali nekateri komunisti,
drugI pa simpatizerji komunistič-
ne ideje.
Veliko vlogo je odigral pri
Svobodi in Vzajemnosti tudi Jože
Lacko, ki je povezoval napredno
kmečko in delavsko gibanje v
ptujskem okraju.
Od leta 1934 pa do leta 1936 so
delavci pri Svobodi širili legalno
gasilo komunistične partije Ljud-
sko pravico, ki je krepilo napred-
no kmečko in delavsko gibanje za
demokracijo in boljše življenjske
pogoje ter opozarjalo na nevarnost
fašizma.
Nastop Ljudje pravice in mno-
žične demonstracije po Sloveniji
pod vodstvom KP se pred obnovo
Komunistične partije, so dokaz,
kako se je zavedalo slovensko
vodstvo Partfle svojih velikih nalog
pri političnem usmerjanju delov-
nih množic.
Člani ptujdce Svobode in Vza-
jemnosti so pripravljali javne na-
stope za 1. maj, za obletnice ruske
f)roletarske revolucije, prirdali iz-
ete v ptujsko okolico, v Maribor
in drugam, kjer so navezovali stike
z delavci in kulturno nastopali.
Podpirali so sindikalno gibanje,
nastopali v narodnoobrambnih ic-
cijah, sodelovali pri zbiranju po-
moči španskim borcem v franco-
skih koncentracijskih taboriščih.
Delovali so v boju zoper proti-
Ijudske režime, v Ljudski j&ronti in
Zvezi delovnega ljudstva Slovence
in še v vseh drugih akcijah KP.
Tudi kulturni nastopi dramske
skupine so bili pod idgnim
vphvom kcHnunistov.
ZVEZA KMEČKIH FANTOV IN
DEKLET
Leta 1930 so začeli ustanavljati
pristaši nekdanje Slovenske kmeč-
ke Stanke v ptujskem in ljutomer-
skem okraju podružnice Zveze
kmečkih fantov in deklet Prve so
ustanovili v Destrniku, Juršincih,
Vidmu ob Ščavnici in Bučkovcih,
nasledrga leta pa v Novi vasi pri
Ptuju, Domavi, na Hajdini, v
Narapljah, Doliču, Staršah, Kiče-
vini pri Vurberku, pri Bolfenku,
na Humu in v Središču. V društvih
je bilo včlanjenih navadno od 30
do 60 članov.
Leta 1934 so ustanovih ptujski
okrajni odbor ZKFD, v katerem
so sodelovali komunisti: Jože
Klep kot odbornik, Jože Lacko in
Rudi Ilec pa kot sodelavca.
Predsednik olaajnega odbora je bil
Tomažič iz Vitanja, podpredsed-
nika pa Cestnik s Hajdine in Hcic
iz Zagorc.
Z ustanovitvijo okrajne^ od-
bora ZKFD je vpliv komunistov v
zdmžtvu vedno bdj naraščal in
usmerjal delo vseh podružnic v
okraju. Prirejali so tekme koscev
in žanjic in dmge zbore, kjer so
komunisti vplivali na idejno usme-
ritev članov. Društva so prirejala
pod vphvom komunistov tudi
razna predavanja, s področja kme-
tijstva in zdravstva, a v debati po
predavanjih so kritično obravna-
vali kmečko vprašanje in pohtične
razmere dcma in v svetu. Te.aio so
bili z ZKFD povezani komunisti:
Jože Lacko, Franc R^šp, Franc
Osojnik, Rudi Ilec in seveda član
okrajnega odbora ZKFD Jože
Klep, ter še nekateri.
Na ideološko usmeritev članov
ie močno vplivala Ljudska pravica
(1934-1936). Na vohtvah leta
1938 so stali člani ZKFD v vrstah
združene opozicije. Uvrščali so se
tudi v Ljudsko fronto in ZDLS,
med osvobodilnim bgem pa so
bili glavna opora (Jsvobodilne
fronte na vasi.
SKOJ
Medtem ko je bia prva celica
mladih komunistov na ptujski
^mnaziji, ustanovljena leta 1933,
imenovana kar „celica komuni-
stične partije", so z letom 1935
začeli v Ptuju ustanavljati dcojev-
ske skupine. V ta namen je
slovensko vodstvo KP poslalo v
ptujski okraj tov. Rancingerja.
Med mladimi komunisti na ptujski
^mnaziji so bili tedaj Vilma
Bebler, Marjan Kveder, in Radim
Visenjak naslednje leto pa še Nada
in Marko Kafol m Ludvik Kovač.
V letili 1937 do 1941 so skojevdce
vrste močno narasle. SKOJ se je
krepil na gimnaziji in v delavskili
vrstah. Po letu 1937 so se uvrstili
med agihie dcojevce dijaki Mitja
Vošigak, Zvonko Sagadin, Mirko
Bager, Bogdan Janžekovič, Neva
Majcen, Nada Fqfar, Mica Cadež,
Štefan Kuhar, Cvetka in Nada
Pr^rotnik, Zdenko Kostanjevec
in še nekateri
Iz obrtniških in delavskih vrst
so se v zadnjih predvojnih letih
pridiužiU SKOJ Ludvik Mathans,
Maks Neubauer, Slavko Kerenčič,
Štefko Močnik, Leopold Perger,
Ivan Hrenič in še mnogi dmgi.
V ptujski gimnaziji so skojevci
vedno bolj vpMvah na delovanje
dijaških dmštev in krožkov. V
vseh društvenih odborih so imeli
svoje člane. Veliko skojevcev je
delovalo tudi v dmštvih izven
gimnazije, posebno pri Sokolu.
Ptujski skojevci so bili med
najagilnejšimi v Sloveniji Njihova
poročila na raznili pokrajinskih
sestankih so vzbujala pozornost
Za politično vzgojo r^adine so
skojevci veliko prispevah z razpe-
čavanjem glasil Mlada pota
(1935/36) in nato Slovenske
i^adine. Na skupnih izletili delav-
ske in dgaške mladine v ptujsko
okolico so skojevci prav tako
poglabljaU pri udeležencih kritič-
no mišljenje o družbenih pojavili,
o fašizmu, o pohtiki burzoaznih
vlad v Jugoslaviji in krepih idejo
socializma
Skojevci so v zadnjih predvojnih
letili okrepili boj proti hitkjrizmu.
PORAZ STOJADINOVICEVE
VLADE
Zaradi vehkih ni^ak v zunanji
in notranji pohtiki je bila Stojadi-
novičeva vlada na vohtvah leta
1938 poražena, čeprav so pote-
kale vohtve pod terorjem. Vrstile
so se aretacije čuvarjev opozi-
cijskili hst in nazadnje so masovno
falzlicirali volilne izide.
Komunistična partija je podprla
v pripravali na volitve združeno
q50zicij0 z dr. Mačkom na čelu in
postavila v ptujskem okraju na tej
isti svojega kandidata, kmeta
Jožeta Lacka Po nalogu KP je bil
že prej član vodstva Mačkovega
gibanja za Slovenijo.
Predsednik ptujske okrajne or-
ganizacije združene opozicije za
ptujski okraj je bil dr. Jurii Sluga,
odvetnik v Ptuju, njeni člani pa
Jože Potre, odvetnik Janko
Šegula, Jože Lacko, kmet Jože
2^renik iz Levanjc in še nekateri.
Na vohtve so se dobro pripravili
in shodi združene opozicije so bih
dobro obiskani. Poleg Jožeta Lac-
ka so na shodih govorih Ludvik
Sagadin, posestnik iz Srec pri
Makolali, Janko Se^la, dr. Sluga
in še nekateri Politična oblast pa
se je trudila, da bi shode prepre-
čila, ali vsaj pokvarila njihove
uspehe. Letake zdmžene opozidje
so vladni privrženci trgaU z zidov,
orožniki pa so hodili h krajevnim
voditeljem opozicije, jim preisko-
vat domove, kakor pri Lacku, pri
Toplaku v Mostah m drugod. Da
bi volilce straliovali, so uvedh
javne vohtve.
Propi^andne letake so tiskali
pri Lojzetu Šularju v Budini,
njihovo skladišče pa so imeh pri
trgovcu Jožetu Vnuku v Ptuju in
kmetu Marku Obranu v Budini.
Kljub skrbni pripravi združene
opozicije na volitve v ptujskem
okraju, ni odnesla pri vohtvah
večine.
V jugoslovandcem merilu je bila
Jugoslovanska radikalna zajednica
poražena Novi ministrski pred-
sednik Cvetkovič pa je poiskal za
velesrbsko buržoazijo novo za-
vezništvo - vodstvo Mačkove
seljačke stranke. Maček je fcta
1939 sodelovanje prejel in s tem
razbil združeno opozicijo kmeč-
kih in demokratičnih strank. Nova
vlada pa se ni odtrgala od
fašističnih sil, ampak je prejšnjo
pohtiko nadaljevala.
Vdilni prodaš združene opozicije pred volitvami leta 1938.
Zveza kmečkih fantov in deklet je prirejala tekme koscev in
žanjic in druge zbore. Jože Lacko (na konju) na eni od takih
prireditev na Destrniku.
DALJE PRIHODNJIČ
4- DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
28. april 1977- JEDNIK
Na rešetu rezultati gospodarjenja v letu 1976
in zdravstvena problematika
Široko javno razpravo o oceni gospodarje-
nja po zaključnih računih OZD ptujske občine
v letu 1976, je delovni razgovor na skupni seji
predsedstva OK SZDL Ptuj in plenuma OS ZS
občine Ptuj, ki je bil 20. aprila, dopolnil še z
nekaterimi ugotovitvami, ki so se odrazile v
uspešnosti oziroma neuspešnosti gospodarjenja
v minulem obdobju.
Med slednje uvrščamo neenakomerno giba-
nje elementov dohodka po posameznih
tromesečjih preteklega leta. Ivo Granda,
predst*dnik gospodarske komisije pri OS ZS
občine Ptuj, je nanizal še vrsto drugih
pokazateljev, ki v dobri meri dokazujejo naš
odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
V prvem polletju 1976 je bilo ustvarjenih le 30
odstotkov dohodka za leto 1976 in če bi doho-
dek rastel enakomerno skozi vso leto, bi lahko
koncem leta izkazali za 20 odstotkov večji
dohodek, ki bi zadoščal za več kot 1(X) odstotno
kritje vseh podpisanih sporazumov v občini.
Akumulativnost je v letu 1976 padla za 12
odstotkov, 16 TOZD posluje na meji
rentabilnosti, 34 lOZD v letu 1976 ni doseglo
stopnje rentabilnosti iz predhodnega obdobja,
25 rOZD ni imelo po ZR sredstev za izločitev v
poslovni sklad. Zanimiv je tudi podatek, da niti
ena TOZD ni izločila /a osebne dohodke manj
sredstev kot v letu 1975 in to ne glede na
doseženi poslovni uspeh in merila samouprav-
nih sporazumov ter izhodišča občinske in
republiške resolucije. Kot je povedal Ivo Gran-
da, da ti podatki že dovolj zgovorno povedo, da
so subjektivni vzroki v 90 odstotkih pogojevali
(ne)uspešnost gospodarjenja.
Razprava o gospodarskih rezultatih OZD
ptujske občine po ZR za leto 1976 pa se bo
nadaljevala tudi v prihodnje; o njih bo tekla
ra/prava tudi na sejah zborov SO Ptuj, ki se
bodo sestali 29. aprila. Ob teh in drugih razpra-
vah pa bo potrebno jasno in nedvoumno
začrtati akcijo, ki jo narekujejo pričujoči
av.ultati in obenem določiti nosilce le-teh.
Sanacijske programe velja skrbno proučiti, naj
iK" bodo znova le zdravilo in izhodišče trenutne-
ga stanja brez širše razvojne perspektive.
O stanju zdravstvenega varstva v občini Ptuj
je na seji v okviru dnevnega reda izčrpno poro-
čal Jože SliCiUl A predsednik skupščine občin-
ske zdravstvene skupnosti Ptuj. V zaključku
svoje razprave je kakovostno opredelil cilje
lx)doče samoupravne organiziranosti ptujskega
zdravstva, l/.hajal je iz tega, da mora oblika
samoupravne organiziranosti zdravstva imeti
najširši odraz predvsem na strokovnem in
nuUerialneni področju.
MG
Društva in njihova združenja so
Nla v vsej svoji preteklosti sestavni
del družbenopolitičnega sistema,
liinkcija organizacij, nastalih po
drugi svetovni vojni je bila krepiti
socialistično zavest in gojiti
različne oblike dejavnosti in so-
cialistične odnose med ljudmi.
V fazi administrativnega vode-
nja družbenih zadev so organiza-
cije dobivale sredstva iz skupne
akumulacije, ki se je zbirala v
proračunih občin, okrajev in
republik. Društva so stremela za
tem, da so si za vodstvo našla ljudi
s položajem v političnih in drža-
vnih forumih.
Z razvojem samoupravljanja po
ustavi iz leta 1963 in še posebej z
ustavo iz leta 1974 pa se družbe-
nopolitična funkcija društev
bistveno menja. Poudarjen je ele-
ment članstva združenega v društ-
vih in njih delegatov povezanih v
širših združenjih. Ob tem je iz-
postavljena politična vloga, gradi-
tev socialističnih samoupravnih
odnosov in poglabljanje
socialistične vsebine delovnega
področja ter stalna skrb in
vključevanje v delo in razvoj služb
ter delovnih organizacij za
posamezna področja.
Naloga Socialistične zveze
delovnega ljudstva je politična
koordinacija različnih interesov na
skupni, najširši interes socialistične
družbene ureditve, njena dolžnost
pa je tudi operativno izvajanje in
skrb za materialne in druge pogo-
je.
Vloga društev pri graditvi
samoupravne socialistične družbe
je z ustavo in nekaterimi zakoni
natančno opredeljena, zanjo pa so
najbolj odgovorni komunisti v
društvih in njihovih združenjih.
Teze o bodoči organiziranosti
socialistične zveze so ponovno
opozorile na vprašanje v zvezi z
mestom in vlogo družbenih
organizacij in društev v sa-
moupravni družbi, kjer ima in-
teresno združevanje delovnih ljudi
in občanov pomembno vlogo, ker
združuje ljudi na podlagi njihovih
dejanskih interesov. Zaradi
družbenopolitičnega pomena
moramo hitreje ustvarjati možno-
sti za vključevanje delovnih ljudi v
družbene organizacije in društva,
kjer potekajo pomembni procesi
usklajevanja interesov posamezni-
ka z interesi skupine, oziroma
članstva, društva kot celote.
Vsekakor pa bodo morali v
bodoče posvečati družbenim
organizacijam in društvom več
pozornosti, zlasti s področja
financiranja in kadrovske politike.
V kadrovski politiki moramo
upoštevati, da je delo v družbenih
organizacijah in društvih pravilo-
ma prostovoljno. To pa zahteva
nenehno širjenje kadrovske baze
prostovoljnih sodelavcev. Razen
tega se mora njihovo delo pravil-
TO vrednotiti, zato jim moramo
občasno izrekati družbena prizna-
nja.
Vsebinska zamisel sprememb v
družbenoekonomskem in
političnem sistemu je zagotoviti
delovnemu človeku, da bo tudi na
tem področju sam odločal in
upravljal s sredstvi, ki jih ustvarja.
To bo med drugim mogoče doseči
z uveljavljanjem delegatskih odno-
sov, zato se morajo vse organiza-
cije in društva temu ustrezno
organizirati in dobiti ustrezno
nx?sto v temeljnih samoupravnih
skupnostih.
Da bi uresničevali te cilje, je
potrebno, da vse družbene
organizacije in društva mobilizira-
jo in usposobijo svoje člane in da
temeljito pregledajo svoje
siunoupravne akte ter jih prila-
godijo spremembam.
Akcija socialistične zveze pa
mora biti usmerjena tudi na
področje mednarodnih odnosov,
/ato se je treba dogovarjati o
;iktivnosti družbenih organizacij
in društev pri izvajanju stikov s
tujino. Se bolj je potrebno
okrepiti sodelovanje družbenih
oigani/acij in društev s sorodnimi
v drugih republikah in pokrajinah«
lina najpomembnejših obvezno-
sti vseh družbenih organizacij in
društev pa je njihova dejavnost v
pripravah na splošni ljudski
cxipor. Njihovi osnovni družbeni
usmeritvi in funkciji pa mora biti
ITilagojen tudi sistem financiranja.
O tem in drugih vprašanjih so
delegati 95 družbenih organizacij.
Acz in društev razpravljali skupaj
s člani izvršilnega odbora pred-
sedstva občinske konference SZDL
1'tuj, člani koordinacijskega odbo-
ra /a družbene organizacije in
društva ter pet-člansko delegacijo
občinskih konferenc ZKS, SZDl-t
: ASMS, //B NOV v Ptuju na
ITobIcmski konferenci o družbenil^
oigani/acijah in društvih, ki je bila
v torek, 26. aprila v domu I ranča
Krambcrgcrja v Ptuju. _
Skupne službe SIS
Podpisan samoupravni
sporazum o ustanovitvi
skupnih služb SIS
družbenih dejavnosti
Predsedniki skupscin samo-
upravnih interesnm skupnosti
družbenih d^avnosti p+ujske
občine so v četrtek 21. aprila
1977, podpisali samoupravni
sporazum o ustanovitvi skupnih
služb SIS. ,
Ob tej priložnosti je v sejni sobi
na magistratu, predsednik inicia-
tivnega odbora Feliks BAGAR
poud^n, da je s tem dnem
zaključeno skoraj dveletno p^-iza-
devanje pri oblikovanju tega
spor^uma, ki so ga predsedniki
skupščin SIS za izobraževanje,
otroško varst"o, kulturo, telesno
kulturo in raziskovanje tudi
podpisali
V tem obdobju je bilo veliko
razprav o ustanovitvi^ skupnih
služb in njihovi bodoči organi-
ziranosti Nemalo je bilo razprav
in različnih stališč pri oblikovaniu
besedila samoupravnega spora-
zuma, vse pa v želji, da bi našli
čimbolj praktične in racionalne
rešitve.
Ob tem so jim bila v precejšnjo
pomoč tudi stališča predsedstva
SO Ptuj in njenega izvršnega sveta
in nekaterih posameznikov, ki so
iniciativnemu odbor- vsestransko
pomagalL , Skupščine samo-
upravnih interesnih skupnosti so v
mesecih marcu in aonlu, obrav-
navale predlog samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi skupnih
služb in ga prejele v besedilu, kot
so ga v četrtek pred"iedniki
skupscin pndpisalL
V razpravi, ki je sledila
slovesnemu podpisu, so zadolžili
iniciativni ocibor, da še po^ešeno
pomaga pri prbravi sistem ati-
zac^e, programa in finančnega
načrta skupnih služb za drugo
polletje letošnjega leta. Poleg tega
je potrebno pripraviti še začasni
statut delovne skupnosti in skupaj
z delovno skupnostjo sprejeti
program nadaljnjih nalog ter
pripraviti vse potrebno za
ustanovitev osnovne organizacije
sindikata.
Skupne službe samoupravnih
interesnih skupnosti se bodo
preselile v nove prostore v Rajčevi
ulici že v mesecu maju, prvi julij
pa bo uradni začetek poslovanja
skupnih služb samoupravnih
interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti občine Ptuj.
JUTRI ZASEDANJE
ZBOROV SKUPŠČINE
OBČINE PTUJ
i'o skoraj ciiomcsečiicin prciiiorii sc bodo jutri, 29. aprila 1977, sestali vsi trije
/bori skupščine občine Pluj na ločenih sejah.
Pričakovali je, da bo nuj/ivahiiejša ra/prava na seji /bora združenega dela, ki se
h.) sestal v delavskem domu I ranea Krambergerja, saj imajo na prvem mestu
r;i/pravo o informaciji o položaju gospodarstva občine Ptuj po zaključnih računih /a
leto 1976 / globalno oceno gospodarskih ra/mer v občini.
Vsi trije /bori bodo ra/pravljali o poročilih o delu pravosodnih organov v lan-
skem letu in to; občinskega javnega tožilstva, občinskega sodišča, občinskih sodnikov
/ii prekrške in občinskega javnega pravobranilstva. i'rav tako bodo obravnavali poro-
čilo o delu komisije /a samoupravne odnose in notranjo zakonodajo temeljnih orga-
iii/acij /dru/encga dela, istočasno pa tudi osnutek odloka o prenehanju dela te komi-
sije. Fo je potrebno zaradi tega, ker je v skladu z določili zakona o združenem
delu, občinska skupščina na /adnji seji imenovala komisijo skupščine občine Ptuj za
spremljanje i/vajanja zakona o združenem delu, zato je predsedstvo občinske skup-
ščine predlagalo, da se ukine prejšnja komisija.
Delegati /borov skupščine občine Ptuj bodo na sejah poslušali še informacijo o
s[X)meniško-varstveni problematiki v občini, s posebnim poudarkom na prenovo zgo-
dovinskega jedra Ptuja in /aščite arheoloških i/kopavanj. 7.ivahna razprava o tem pa
lx) prav gotovo i/ vrst delegacij z območja Ptuja.
Nadalje so na dnev nem redu predlogi odlokov o zvišanju stanarin v občini, kar bi
mj veljalo od 1. julija dalje, o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v
občini in odlok o oprostitv i plačevanja pristojbine za uporabo jav nih cest za kmetij-
ske traktorske priklopnike.
Delegati bodo sklepali tudi o odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za ureditev
ITve faze gramoznice in centralnega odlagališča stneti v Rogoznici ter o nekaterih
sklepih, kot je potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za komunalno
ck.'jav nost za območje občine Ptuj. potrditev statuta raziskovalne skupnosti in podob-
no.
Posebej velja ouicniti priporočilo o prepovedi kajenja na sejah in sestankih z
i*^nutkom sklepa in na koncu deleuatska vprašanja.
FF
ARHEOLOGI IZ POLJSKE NA
OBISKU V PTUJU
Na povabilo Kulturne skup-
nosti Ljubljana, Mestnega muzeja
ljubljanskega ter Slovenskega
arheološkega društva, je pretekli
teden obiskal Ljubljano direktor
Arheološkega muzeja Poljske v
Varšavi dr. Krištof Dabrowsky s
soprogo, znano arheologinjo
Vando Wolsko. Dr. Dabro\vsky
je v Ljubljani v prostorih
Mestnega muzeja najprej pre-
daval članom Slovenskega arheo-
loškega društva „0 izvoru
Ibljakov v luči novih arheolo-
ških izkopavanj", nato pa si je v
spremstvu predstavnikov Sloven-
skega arheološkega društva o^e-
dal kulturne znamenitosti Lju-
bljane, Kranja, Bleda, Šempetra
(znamenita rimska nekropola!),
Celja in Ptuja.
Poleg arheološke zbirke v
nekdanjem	dominikanskem
samostanu in zanimivih zbirk v
muzeju na gradu, si je dr.
Dabrowsky s soprogo Vando
o^edal še arheološka izkopava-
nja v Rabeljčji vasi.
Dr. Dabrowsky s soprogo Vando Wolsko (desno) v prisrčnem
pogovoru z direktorico Pokrajinskega muzeja v Ptuju Dr. Štefko
Cobljevo	Besedilo in slika: IC
Seja skupščine
kulturne skupnosti Ptuj
Pod predsedstvom Vladimirja
Bana, predsednika skupnosti Ptuj
je bila v torek 26. aprila 21. seja
skupščine na kateri so delegati
uvodno razpravo namenili sta-
Uščem in oceni izvršnega komiteja
predsedstva CK ZKJ o aktualnih
idejnopohtičnih vprašanjih gospo-
darskih gibanj, ki jih je sprejel na
svoji razšiijeni seji v mesecu
febriiarju. Ob tem je bilo ugotov-
ljeno, da so gospodarska gibanja
kljub pomembnim pozitivnim do-
sežkom začela v zadnjih mesecih
preteklega in v začetku le tošnjega
leta, na nekaterih pomembnih
podroqili odstopati od dogovor-
jene politike uresničevanja sred-
njeročnega načrta v letu 1977 in
od politike, zapisane v doku-
mentih Zveze komunistov, kar bi
lahko imelo neugodne posldice za
celotni družbeni in ekonomski
razvoj v naslednjem obdobju m s
tem tudi določene politične pro-
bleme.
Delegati so na torkovi skupščini
ocenili tudi delovanje svoje samo-
upravne interesne skupnosti za
kulturo. Posebej so se dotaknih
dejavnosti Zveze komunistov v
kulturni skupnosti Ptuj, samo-
upravne organizirimosti kulturne
skupnosti, družbenoekonomskih
odnosov, sprejemanja srednjeroč-
nih planov, vloge in naloge stro-
kovne službe ter aktuahiih nalog
in poti njihovega razreševanja.
Zanimiva razprava je bila o
osnutku samoupravnega spora-
zuma o temeljih plana Kulturne
skupnosti občine Ptuj za obdobje
do leta 1980 za katero so delegati
dobili povzetek dosedanjih raz-
prav. V nadaljevanju dela na
področju planiranja bo potrebno
izgrajevati plan prav na programih
kulturnega življenja tako v krajev-
nih skupnostih kot v delovnih
organizacijah.
Z gradivom za sqo skupščine,
so delegati dobili tudi podrobno
obrazložitev finančnih razmer v
našem zavodu za leto 1976 in
samoupravni sporazum o zagoto-
vitvi sredstev za sofinanciranje
programa obveščanja javnosti po
Zavodu RADIO-Tl DNIK v letu
1977.
Ciradiva za r;izpravo je bilo
pripravljenep dovolj, od priprav-
ljenosti delegatov in njihovega
poznavanja celotne predložene
problematika pa je odvisno kakšna
stališča bodo sprejeli delegati
obeh zlHjrov skupščine kulturne
skupnosti Ptuj.	O tem
l)oino podrobneje posvečali pri-
hodnjič.
mš
V	pričakovanju nove
turistične sezone...
Ptuj z bogato dediščino preteklosti postaja iz leta v leto privlačnejši za
turističnega povpraševalca; žal pa je ptujska turistična ponudba še vedno
zgrajena na šibki opori. Minulost je zapustila nezbrisljive sledove: denar,
včasih pa naša togost in neznanje puščata turista prikrajšanega za marsika-
tero lepoto.
Za lep in privlačen videz mesta in okolice pa leži odgovornost na
slehernem izmed nas. V letu organiziranega varstva za izboljšanje človeko-
vega delovnega in življenskega prostora, je naša odgovornost tem večja.
Naj ne bo 8. mesto po urejenosti kraja — pred dvema letoma — zgolj na-
ključje; tudi v letošnjem letu bo v okviru slovenskega prostora tekla akcija
za najlepše kulturno in hortikulturno urejen kraj.
Ko v tem pomladnem času stopamo po naših skupnih prostorih, nam
pogosto zastaja korak. . . Navlako vseh vrst še vedno raje nosimo drugam,,
samo tja ne, kamor spada: v posode za smeti in kesone! Morda pa
zajemamo sapo pri plačilu računa za odvoz smeti, le-ta znaša 5 dinarjev po
posodi. . . V zadnjem času je tako na ptujskem območju zraslo čez noč
nekaj ,,črnih odlagališč" — primer: Vičava. . . Samo zadnja akcija
čiščenja okolice v mesecu marcu je pokazala, da smo bogati na ,,smeteh";
55 avtomobilov je v enem dnevu odpeljalo 275 m3 razne navlake pa bi ver-
jetno še več, če bi akcija ,.brezplačnega" odvoza smeti trajala še dlje. . .
Tako bi veljalo, da se v sistem organiziranega odvoza smeti, vključijo tudi
dsti, ki so navidezno ,,brez smeti".
V	celovitost turistične ponudbe na.šega območja bo poleg stalnih in
nepogrešljivih členov, v bodoče prispevala tudi občinska turistična zveza in
poslovna skupnost za turizem, ki je v postopku ustanavljanja; v kratkem
pa naj bi zaživelo tudi hortikulturno društvo. Turistično društvo je na eni
izmed svojih sej predlagalo, da bi naj na vidnih mestih postavili turistične
znake pomembnih turističnih objektov in odstranili stare, ki nikomur ne
služijo, najmanj pa turističnemu obiskovalcu.
V	bitki za urejanje okolja bomo tudi v prihodnje še zastajali; vendar
prvi uspehi kažejo, da lahko bodoči proces v tej smeri, pričakujemo z dolo-
čeno mero optimizma; pa tudi naša zavest se ob njem spreminja. . .
Mc;
(lani kolektiva ,,Haloške);a bisera" s prostovoljnim delom kopljejo jarek
/a kanalizacijo skozi čcšnjev nasad na severni sirani grajskega hriba.
Koto: R
TEDNIK
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Za dosledno uresničevanje
zakona o združenem delu
Ker zakon o združenem delu
piinaša nove in boljše samouprav-
ne odnose ter konkretne spremem-
be v dohodkovnih odnosih in pri
dL.-litvi dela, so o tem spregovorili
tudi ormoški komunisti. V osred-
nji točki dnevnega reda so na seji
člani komiteja občinske konteren-
^x ZKS Ormož razpravljali o ure-
sničevanju zakona o združenem
delu in sicer o vlogi funkcionalne-
ga sistema ter dohodkovnih odno-
sov med temeljno organizacijo
združenega dela in delovno skup-
nostjo (skupne službe).
Člani komiteja so ugotovili, da
je potrebno /amenjati dosedanje
iKlnose in začeti / odkKnim in do-
slednim uresničevanjem pravnega
Ix)ložaja skupnih služb. Potrebno
bo odpraviti vse dosedanje slabosti
in skupnim službam dati takšno
\logo, ki ga določa zakon o /dru-
ženem delu. Doslej je bilo pri
tk.'lovanju skupnih služb opaziti
iK'kaj slabosti. Napake so se po-
javljale pri vodenju dela, obsegu in
razporeditvi dela. Iiidi odgovor-
ivisti, obveznosti in pravice skup-
nih služb še niso natančno oprede-
ljene.
V	razpravi so člani komiteja
govorili o delu skupnih služb v to-
varni ,,Jože Kerenčič" Primat
rOZD 4, Drogi, Kmetijskem
kombinatu in še v ostalih orga-
nizacijah združenega dela, kjer
delujejo skupne službe. Sklenili .so,
dit oblikujejo posebno komisijo, ki
mora v čim krajšem času preučili
razmere v zvezi odnosov med
skupnimi službami in delovnimi
oiganizacijami ter seveda na tej
(xcni najti rešitve. V DO je čutiti
in opaziti razkorak in nepoveza-
nost med skupnimi službami in
rOZD. Tako se pojavljajo dve
skrajnosti. Prvič: skupne službe so
,,podrejene" v DO in so kol
,,strošek" združenega dela in
sploh slab primer dela. V drugi
skrajnosti pa veljajo skupne službe
kol nadgradnja združenega dela,
ki si piilašča pravico do dohodka,
delitve dela ter z enim in drugitn
krepko razpolaga.
V	nadaljevanju seje komiteja
OK ZKS Ormož, ki jo je vodil Mi-
lan Ritonja, je beseda tekla še o
predkongresnih dejavnostih ZK in
dejavnostih pred volitvami. Raz-
pravljali .so še o novih izpopolni-
tvah pri idejnopolitičnem delu v
krajevnih organizacijah, ki bo
iKiva oblika organiziranja zveze
komunistov v KS in bo vključevala
tudi osnovne organizacije. Ob
koncu so analizirali še sanacijske
programe TOZD 4, ,,Jože Keren-
čič" — predelava plastičnih mas in
še iz ostalih delovnih organizacij,
ki pa so izeube že pokrile.
zk
Lubadarji
Lubadaiji so najnevarnejši uni-
čevalci naših gozdov. Največ
škode napravijo v iglastih zlasti
smrekovih in borovih sestojih.
Skori^ verjeti ne moreš, da ta
drobna milimeterska živalca pre-
maga življenjsko moč drevesa.
Zgodi se, da se zaradi malega
lubadotja posušijo velike površine
gozdov iglavcev. Množičnost lu-
badaijev doživlja svoja nihanja; po
nekiy letih biolofkega ravnotega
se množjčno razvijajo, dosežejo
svoj maksimum, nato pa njih
število zopet pada.
l.ubadarji napadajo korenine,
debla in veje mladja in odraslih
dreves predvsem liirajočih, posuše-
nih ali sveže posekanih. Monokul-
turne, neprimerno rastišče, nepri-
merni khmatski ix)goji, prepozno
izvedeni ali nepravilno izveden
gozdnogojitveni in varstveni ukre-
pi zmanjšujejo življenjsko silo in
odpornost gozdnega drevja ter
nudijo ugodne razmere za ravoj
lubadaija. Eden izmed varstvenih
ukrepov je beljenje lesa iglavcev.
Zaradi popustljivejše zakonodaje v
prejšnjih letih, se je zelo razpaslo
skladiščenje neobeljenega lesa
iglavcev. Ker je sveže posekan in
neobeljen les iglavcev najpri-
mernejši za razvoj lubadaijev,
gozdaiji vztrajajo na beljenju lesa.
Zakon o gozdovih še bolj pa
uredba o urejevanju posameznih
razmerij iz zakona o gozdovih,
predpisujeta, da je posekana
drevesa iglavcev in panje teh
dreves treba takoj po sečnji
obeliti. Neobeljen les iglavcev ni
dovoljeno spravljati, prevažati in
uskladiščiti. Od tega pravila so
določene izjeme in sicer:
—	za impregniran les ah
-	za les, za katerega upravni
organ izda dovoljenje, da se sme
prevažati neobeljen.
Dovoljenje upravni organ izdaja
pod določenimi pogoji, ki morajo
biti izpolnjeni predhodno ah
naknadno. Dovoljenje se sme
izdajati gozdnogospodarskim orga-
nizacijam in lesno predelovalnim
organizacijam pa tudi zasebnikom
od 1. novembra do 31. marca. Po
tem roku so spet določene izjeme,
ki se lahko upoštevajo ob
določenih pogojih.
Gozdnogospodarske in lesno-
predelovalne organizacije predpise
spoštujejo, tege pa je z zasebnimi
lastniki lesa. Neobeljen les najde-
mo povsod: v gozdu, na dvoriščih
in žagah. Težko je razumet, da se
lastniki lesa in gozdov nočejo
zavedati posledic, kijih s takšnimi
neodgovornimi dejanji povzroča-
jo. Sveže posekana neobeljena
drevesa iglravcev so pravo leglo za
razmnoževanje, od tod pa hrošči
letijo v gozd. Zarijejo se v skorjo
in če je nalet dovolj množičen,
lahko nastane za lastnika gozda
prava katastrofa.
Ker je nastopil čas, ko se les ne
sme pojav^ati nikjer neobeljen in
ker je situacija na terenu bistveno
drugačna kot to zahteva varstvo
gozdov, pozivamo vse imetnike
lesa iglavcev, da les behjo takoj po
sečnji, da belijo panje, da obelijo
tudi star les, da lubje, ki že
vsebuje leglo lubadaija sežgejo in
da postopajo tako, da ne bodo
ogrožali gozdov njihovega lastnika
in našega skupnega narodnega
bogastva.
Zvonka KNEŽEViC,
dipl. ing. gozd.
Lubadaiji napravijo največ škode v smrekovih in borovih gozdo-
vih.
Foto: R
Folklorni skupini iz Varaž-
dina navdušili Ptujčane
V okviru letošnjih jubilejnih prireditev sta na dveh osrednjih prosla-
vah v Ptuju sodelovali v kulturnem programu folklorni .skupini s tamburaš-
kima orkestroma iz Varaždina. Obe skupini sta se Ptujčanom predstavili z
novim programom plesov in pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti
od Prekmurja do Makedonije in od Baranjc do dalmatinskih otokov. Obe
skupini sta na Ptujčane napravili izreden \ tis in želi navdušene aplavze.
Na osrednji občinski proslavi Jubilejev tovariša Tita in KPS je v
športni dvorani ..Mladika" v Ptuju sodelovala Folklorna skupina in
tamburaški orkester ŽKL D .,ho Mikae" iz V ara/dina. Koto: S. kosi
Dan železničarjev so ptujski občani proslavili s kulturnim programom v
gledališču, povezanim z otvoritvijo 16. srečanj bratstva in prijateljstva.
Celotni program je izvedla Folklorna skupina in tamburaški orkester mla-
dinskega KI D ,,Milica Pavlič-Kata" iz Varaždina.	Foto: S. Kosi
Dr. Fran Brumen
I__
Problemi
potovanja
z letali
(4. nadaljevanje)
Pri daljših potovanjih, posebno šc tedaj, ko potujemo iz enega
klimatskega področja v drugega, napr. iz severnoevropskih de/el v vroče
tropske pokrajine, pri čemer nastajajo zelo velike temperaturne
spremembe, Je potrebno za potovanje izbrati PRIMKRNO KOI.KKC IJO
OBLAČI I..
Leta 1952. Je svetovna zdravstvena organizacija izdala PRKDPISK O
OBVKZNKM C;KPLJENJL' proti nekaterim nalezljivim boleznim.
Cjepljenje Je treba opraviti v za to pooblaščenih zdravstvenih ustanovah,
ki izdajajo INTKRNACIJON Al.NO VELJAVNA ZDRAVNIŠKA
SPRIČEVALA. Seveda veljajo ti predpisi za potovanja na nekatere
kontinente in v nekatere dežele, koder še vedno grozi nevarnost okužbe z
nevarnejšimi nalezljivimi bole/nimi. Podrobnosti o tem nudijo na
pristojnih informativnih oddelkih.
Za proceduro takega preventivnega cepljenja Je v celoti
POI RKBNIM 10 DNI. Najsmotrnejši vrstni red za kompletno cepljenje Je
•akši'ii: 1. DAN cepljenje proti tifusu, koleri in rumeni mrzlici. 4. DAN
vakeinaeije proti črnim kozam in 7. DO 9. DAN drugo cepljenje proti
tifusu, koleri in rumeni mrzlici. Istočasno pa ugotovitev uspeha prvih
cepljenj. Po tem vrstnem redu Je izguba časa najmanjša in so uspehi
"cpljenj najboljši, pa tudi obremenitev organizma Je tako najmanjša.
PROri ČRNIM KOZAM je treba cepljenje v smislu teh predpisov
obnoviti po preteku 3 let po zadnjem uspešnem cepljenju. PROII
KOLKRI po preteku 6 let. Cepljenje je obvezno opravili tudi v primerih,
ko letalo zgolj začasno pristane v okuženem ozemlju, četudi prizadeli
potnik ne izstopi.
Izvajanje teh predpisov je slrog<». Pri nepravilno i/polnjenih pogojih
se potnik izpostavlja NKVARNOSII, DA (.A PRIDRŽI.IO V
K-ARAN I KNI (neke vrsle sanitarni zapor zaradi opazovanja) več dni, pa
tudi več tednov. Po navadi zadostujejo za večino potovanj cepljenja proli
tivm glavnim boleznim: tifus, kolera in koze.
Kakor so povsod izjeme, tako tudi pri teh predpisih. So namreč
|ii'kalere dežele, ki cepljenj v najstrožji obliki ne zahtevajo, vendar pa je
Ovajanje predpisov važno za posameznika ZAR ADI I AS I N K(. A
ARO\ AN.I A. Nekatere dežele imajo po svoje prikrojene predpise.
Sledi 5. nadaljevanje
Organizacija ljudske obrambe
v krajevni skupnosti
Krajevna skupnost je v sedanji
Aczni ustavi prvikrat opredeljena
kot konstituiven element našega
samoupravnega sistema kot
temeljna samoupravna skupnost
občanov in delovnih ljudi na
območju, za katerega je
organizirana. Med področji
delovanja krajevne skupnosti, v
katerih delovni ljudje odločajo o
uresničevanju svojih skupnih
interesov in zadovoljevanja skup-
nih potreb je navedeno tudi
področje ljudske obrambe. V
republiški ustavi, pa je področje
ljudske obrambe pri krajevni
skupnosti še bolj razčlenjeno.
Krajevna skupnost je namreč
[Timarna oblika povezovanja in
združevanja, zato je posebno
pomembna za splošni ljudski
odpor tako pri obrambnih pripra-
vah v miru kot pri vseh oblikah
cxlpora v morebitni vojni.
ludi zvezni zakon o ljudski
obrambi je opredelil vlogo krajev-
ne skupnosti v skladu z določili, ki
jih ima krajevna skupnost v našem
sistemu organizii anja ljudske
obrambe. Podrobneje pa
razčlenjujeta organizacijo ljudske
obrembe in družbene samozaščite
v krajevni skupnosti republiški za-
kon o ljudski obrambi in zakon o
družbeni samoza.ščiti, varnosti in
iK)lranjih zadevah, ki opredeljuje-
ta krajevno skupnost v enakem
položaju kot jo ima po ustavi in
bosta vsekakor pospešila razvoj pri
organiziranju splošnega ljudskega
odpora.
Zakon o ljudski obrambi dolo-
ča, da uresničujejo delovni ljudje
in občani v krajevni skupnosti na
področju ljudske obrambe, zlasti
itislednje naloge: skrbijo za idej-
iK)-pohtično in obrambno vzgojo
ter pripravljenost občanov,
oblikujejo teritorialno obrambo in
se pripravljajo za vodenje
oboroženega boja, določajo
obrambni načrt krajevne skupno-
sti, organizirajo štabe in enote
dvilne zaščite, skrbijo za izvajanje
ukrepov samozaščite ob naravnih
in hudih nesrečah v miru in ob
vojnih akcijah, pripravljajo
nvttcrialno osnovo za preskrbo
ITcbivalstva, oboroženih si! in
drugih struktur ljudske obrambe v
vojni, se pripravljajo za obdelova-
nje kmetijskih površin, ter
vzdrževanje naravnih in drugih vi-
rov vode v vojnih razmerah, skrbi-
jo za nastanitev enot oboroženih
sil, umaknjenih proizvodnih orga-
nizacij, šol. vzgojno varstvenih
zavodov, zdravstvenih postaj in
bolnišnic ter prebivalcev in begun-
cev z ogroženih območij. V vojnih
razmerah delovni ljudje in občani
v krajevni skupnosti organizirajo
in vodijo splošni ljudski odpor ter
skrbijo, da se v oborožen del in
druge oblike odpora vključijo vse
zmogljivosti krajevne skupnosti.
Ob naravnih in drugih hudih
iKsrcčah v miru pa delovni ljudje
in občani rešujejo ljudi in
premoženje ter odpravljajo
posledice nesreč. S svojim statu-
tom pa občani in delovni ljudje
natančno določajo oblike in način
organiziranja ljudske obrambe v
krajevnih skupnostih ter naloge
posameznih organov.
Za ljudsko obrambo je v krajev-
ni skupnosti odgovoren svet
krajevne skupnosti, v miru in ob
iKposrcdnih vojnih nevarnostih ali
vojni, ko tudi vodi splošni ljudski
cxlpor na svojem območju. Z
ITcjšnjim zakonom o splošnem
ljudskem odporu bi bila opredelje-
na takšna vloga sveta krajevne
skupnosti, vendar je v tem času
povsem upravičeno, daj je svet
krajevne skupnosti odgovoren tu-
di za vse druge dejavnosti krajevne
skupnosti.
Svet krajevne skupnosti za
izvajanje obrambnih priprav
ustanovi odbor za ljudsko obram-
bo in družbeno samozaščito, štab
/a teritorialno obrambo in štab za
civilno zaščito. Prav tako ustana-
vlja enote in zavode teritorialne
t)brambc, enote civilne zaščite in
enote narodne zaščite v krajevni
skupnosti. Svet krajevne skupnosti
[Ttav tako skrbi, da druga delovna
tdesa krajevne skupnosti izvajajo
obrambne priprave na svojem
cfclovncm področju. S samouprav-
nim sporazumom ali z drugim
cbgovorom s temeljnimi in drugi-
mi organizacijami združenega de-
Ui, samoupravnimi interesnimi
skupnostmi, drugimi samouprav-
nimi organizacijami in skupnost-
mi, družbeno-političnimi in
družbenimi organizacijami določa
svet krajevne skupnosti naloge s
lx)dročja ljudske obrembe, ki so
skupnega pomena in zagotavlja
sirdstva za njihovo izvršitev. Prav
tako' obravnava poročila vseh
organov o izvedenih obrambnih
pripravah ter o tem poroča
skupščini krajevne skupnosti. V
vojnih razmerah lahko svet krajev-
ne skupnosti odloča o zadevah iz
pristojnosti drugih organov
krajevne skupnosti, v kolikor >e ti
ne morejo sestati zaradi nastalih
razmer. Prav tako pa lahko zaradi
nastalih razmer sprejme
ix;odložljive ukrepe predsednik
sveta krajevne skupnosti, v kolikor
se svet krajevne skupnosti ne more
sestati, vendar mora pozneje te
ukrepe dati v potrditev svetu
krajevne skupnosti.
Za izvajanje obrambnih priprav
in uresničevanja družbene samoza-
ščite se ustanovi odbor za ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito
v krajevni skupnosti. Zakon o
ljudski obrambi in zakon o
družbeni samozaščiti, varnosti in
iK)tranjih zadevah tudi določata
člane tega organa po položaju in
sicer: komandant teritorialne
obrambe krajevne skupnosti,
načelnik narodne zaščite krajevne
skupnosti in poveljnik štaba za
civilno zaščito krajevne skupnosti.
Svoje predstavnike pa deligirajo v
odbor krajevne organizacije ZK,
SZDL, ZSMS, ZZB NOV in
ZRVS. Za svcje delo je odbor za
ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito odgovoren svetu
krajevne skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in
družbeno samoza.ščito krajevne
skupnosti skrbi za opravljanje
itislednjih nalog na področju ljud-
ske obrambe: skrbi za organizira-
nje in usposabljanje teritorialne
obrambe, narodne zaščite, civilne
zaščite in vojnih zvez v krajevni
skupnosti, organizira obrambno
vzgojo in izobraževanje prebival-
stva, usklajuje obrembne priprave
z obrambnimi pripravami sosed-
njih krajevnih skupnosti, skrbi da
se vse zmogljivosti in materialni
viri krajevne skupnosti pripravlja-
jo za oborožen boj in druge oblike
odpora ter opravlja določene
(.)rganizacijske in mobilizacijske
luiloge za potrebe oboroženih sil.
V posameznih Vaseh oziroma na-
seljih in ulicah lahko odbor za
ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito imenuje pododbore
lili komisije za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito za
opravljanje navedenih nalog na
ivjcm strnjenem območju krajev-
ne skupnosti. V vojnih razmerah
pn opravlja naloge odbora svet
krajevne skupnosti.
V krajevni skupnosti se ustanovi
tudi štab za teritorialno obrambo v
kolikor je to določeno z obramb-
nim načrtom občine. Štab krajevne
skupnosti za teritorialno obrambo
ustanovi svet krajevne skupnosti,
komandanta teritorialne obrambe
krajevne skupnosti pa imenuje in
razrešuje komandant teritorialne
obrambe občine na predlog sveta
krajevne skupnosti in v soglasju s
svetom za ljudsko obrambo, var-
nost in družbeno samozaščito
občinske skupščine. Komandant
teritorialne obrambe krajevne
skupnosti je odgovoren za
pripravljanje in organiziranje enot
in zavodov teritorialne obrambe v
krajevni skupnosti ter v miru
odgovarja odboru za ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito,
ob neposredni vojni nevarnosti in
v vojni pa svetu krajevne skupno-
sti. Istočasno pa je odgovoren za
bojno pripravljenost in uporabo
enot nadrejenemu komandantu te-
ritorialne obrambe občine.
Civilna zaščita je del ljudske
obrambe in družbene samozaščite
in tudi najširša oblika priprav in
udeležbe občanov in delovnih ljudi
za zaščito, reševanje in odpravlja-
nje posledic vojnih akcij, naravnih
in drugih hudih nesreč v miru in v
drugih izrednih razmerah. Kot
operativno-strokovni organ za
področje civilne zaščite deluje v
krajevni skupnosti štab za civilno
zaščito krajevne skupnosti, katere-
ga ustanovi svet krajevne skupno-
sti. Štab za civilno zaščito je za
svoje delo odgovoren odboru za
ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito ob neposredni vojni
nevarnosti in v vojni , svetu
krajevne skupnosti, v strokovnem
pogledu pa vedno občinskemu šta-
bu za civilno zaščito. Štab za civil-
no zaščito krajevne skupnosti lah-
ko imenuje štabe za civilno zaščito
tudi v posameznih naseljih in v
stanovanjskih stavbah. Ob reševal-
nih akcijah pa štab za civilno
zaščito krajevne skupnosti
usklajuje in vodi delo vseh štabov
za civilno zaščito na območju
krajevne skupnosti.
Takšna ureditev področja ljud-
ske obrambe v krajevni skupnosti
ustreza vlogi, pomenu in nalogam,
ki jih bo imela krajevna skupnost
v morebitni vojni glede na zamisel
splošnega ljudskega odpora.
Prihodnjič o organizaciji
ljudske obrambe v občini.
6 - DELEGATSKA SPOROČILA
28.april1977- XEDNIK
Dve tretjini zemeljske oble sta
prekriti z vodo. Vendar je le malo
te vode pitne. Za ljudi pa je ravno
ta Življenjskega pomena. Z malo-
marnim in neodgovornim od-
nosom do narave te količine iz leta
v leto zmanjšujemo. Zato bomo v
razgovoru s sanitarnim inšpektor-
jem pri SO Ptuj Francem Petrovi-
čem poskušali osvetliti stanje v
svetu in pri nas.
V ospredje vedno bolj postavlja-
mo problem preskrbe prebivalcev z
zdravo pitno vodo. — Kakšno je
stanje v svetu?
,,V mesecu marcu je potekala
svetovna konferenca o problemih
voda v Argentini, ki jo je organizi-
rala Organizacija združenih naro-
dov. Zakaj svetovna konferenca o
problemih voda?
Glavni tajnik svetovne konfe-
rence o problemih voda je pred
konferenco izjavil: Ce se človeštvo
hoče izogniti svetovni vodni krizi,
se mora nemudoma lotiti smotrne
aganizacije vodnega gospodarstva
Črpališče vode v Skorbi za ptuj^i vodovod. Drevesa ob straneh
predstavlj^o zaščitni pas, ki je precej širok, čeprav ga nismo
mogli z^eti na posnetek.
Kakovost pitne vode
v občini Ptuj
in sicer ne samo na lokalni ah
nacionalni ravni, ampak v svetov-
nem merilu. Vedno več ljudi terja
zdravo pitno vodo, le-te pa je ved-
no manj ravno tam, kjer bi jo naj-
bolj potrebovali.
Ponekod narava ponuja pre-
sežke, drugod ljudje trpijo žejo in
umirajo zaradi nje. Tako na pri-
mer zaradi pomanjkanja pitne vo-
de umre letno do 5 milijonov lju-
di, več kot 500 milijonov ljudi pa
boleha za raznimi boleznimi, kijih
povzročata pomanjkanje in slaba
kakovost vode.
Zadnja številka časopisa v izdaji
OZN prinaša zanimivo zbirko po-
datkov, med drugimi piše, da zna-
šajo svetovne zaloge vode blizu 1,4
milijarde kubičnih km. To je
ogromna količina, toda 97,2 od-
stotka te vode je slana in je zato
razen za ribolov in za plovbo
neuporabna.
Sladke vode na zemlji je vsega le
2,8 odstotka, toda tudi 3/4 te koli-
čine so nedostopne ledene gmote v
ledenikih in na obeh polih.
Tako moramo torej živeti s
preostankom 0,65 odstotka sladke
vtxle. In še od tega velja dobro
polovico odpisati, saj je več kot
750 m pod zemljo in je zaradi tega
m mogoče izrabljati.
V industrijskih državah več kot
polovica potrošnje vode odpade na
industrijo, v naši občini cca 85 od-
stotkov, — v industriji uporablje-
na voda pa je v pretežni meri
neuporabna za človeka. Zastrupi
Ijena in umazana se vrača v
naravo."
— Omenih ste preskrbo z zdravo
pitno vodo. Kakšne so lahko
posledice, če uporabljamo vodo, ki
ni pitna, oziroma je včasih bila pa
smo jo onesnažili?
,,Voda predstavlja enega
najvažnejših faktorjev za zdravje
in obstoj tako skupnosti, kot
posameznika. Nujno potrebna je
za zadovoljevanje fizioloških po-
treb človeka, za vzdrževanje oseb-
ne in javne higiene, v gospodar-
stvu, turizmu itd.
Voda predstavlja važen faktor
za obstoj in razvoj človeka ter nje-
govih dejavnosti. Stanje preskrbe s
pitno vodo vpHva tudi na higien-
sko in razvojno raven ljudi.
Voda ima pomembno epidemio-
loško in toksikološko vlogo. Bak-
teriološko okužena in neprimerna
voda postane povzročitelj hidri-
čnih obolenj in epidemij, kot npr;
griže, tifusa, paratifusa, enteritisa,
kolere, hepatitisa itd. Razne
kemične primesi pa so lahko —
odvisno od količin — tudi zdrav-
stveno in življenjsko nevarne.
Kljub temu, da poznamo celo
vrsto vodnih epidemij v svetu in
pri nas imamo do vode nepravilen,
lahko rečemo mačehovski odnos.
Vodi posvečamo premajhno po-
zornost. Vodne epidemije v manj-
šem obsegu so pri nas še vedno
prisotne in bi bila zmotna misel,
da jih ni in da jih ne more biti.
Problem preskrbe s pitno vodo
rd enostaven. Tako se z njim
ukvarja zdravstvo, varstvo okolja,
urbanizem, ljudska obramba,
komunalne organizacije, družbe-
nopolitične organizacije itd."
— Kako je v ptujski občini
urejena preskrba s pitno vodo?
,,Pokrajina v naši občini ima
razmeroma veliko vode. Štirje
vodotoki so daljši od 10 km. To so
Pesnica, Drava, Dravinja in
Polskava. Največje območje talne
vode v naši občini, trdimo lahko
mdi v Sloveniji, je na Dravskem
polju.
Po evidenci smo v letu 1976
mčrpali cca 6,500.000 kub. me-
trov vode za potrebe gospodinjstva
in industrije. Poraba pitne vode v
bližnji prihodnosti pa se bo znatno
povečala z ozirom na intenzivno
razširitev javnega vodovodnega
omrežja na področju občine Ptuj,
Slovenske Bistrice in del področja
občine Maribor.
Stalna razširitev vodovodnega
omrežja v naši občini je cilj naše
samoupravne družbene ureditve,
oskrbeti prebivalstvo z zdravo pit-
no vodo, saj ob nastanku nove
Jugoslavije nismo imeli niti enega
javnega vodovoda v naši občini.
Brez vode ni rastlinstva, ni ži-
valstva, ni človeka in še manj in-
dustrije in obrti. Vodo uporablja-
mo tako rekoč na vsakem koraku.
Ljudje se še danes najbolj
primitivno oskrbujejo z vodo iz iz-
virov, potokov in mlak, kjer teh
ni, zbirajo deževnico v kapnicah.
Zdravstveno so ti načini oskrbe
močno dvomljivi. Boljša je oskrba
z vodnjaki, kjer je na razpolago
talna voda."
— Vehkokrat govorimo o nepri-
merni kakovosti pitne vode. Kak-
šno je stanje v ptujski občini?
,,Le 15 odstotkov vodnjakov na
našem območju je zdravstveno
primernih, ostali so ali slabo graje-
ni ali pa obstaja možnost okuženja
vode največkrat z gnojnico, pred-
vsem na Dravskem in Ptujskem
polju v strnjenih naseljih. Najbolj-
ša in sodobna je oskrba z vodovo-
di tako iz izvirov kot tudi iz talne
vode.
Zdravstveno je to najboljša
oskrba, čeprav so lahko tudi vodo-
vodi nevarni zaradi slabih izvirov
ali slabih napeljav. Ze pri sami
novogradnji javnega vodovoda
moramo predvideti potrošnjo za
100 let naprej, pa tudi vse zaščitne
cone pri črpališčih, ki morajo
ostati nedotaknjene.
Splošni pregled oskrbe z vodo —
po podatkih ob popisu prebival-
stva kaže, da se cca nad 40 odstot-
kov prebivalstva še vedno oskrbuje
iz vodnjakov, studencev in kapnic.
Evidentirano imamo: 2 medob-
činska vodovoda, en občinski, 18
krajevnih vodovodov in 72 javnih
vodnjakov in studencev. Kvaliteta
pitne vode je, razen iz treh vodo-
vodov dvomljiva, lahko rečemo
higiensko neprimerna predvsem v
daljšem deževnem obdobju.
Črevesnih bolezni zaradi slabe
pitne vode nismo registrirah. Kljub
temu ne smemo prezreti manjših
epidemij hepatitisa kot npr. na
področju KS Markovci, Dornave,
Podlehnika, Leskovca in del KS
Rogoznica.
Če se povrnemo na že navedene
podatke lahko ocenimo, da je z
ozirom na laboratorijske izvide in
sanitarno tehnično stanje, slabih
okrog 50 odstotkov vodovodov
medobčinskih in občinskih, nad 95
odstotkov krajevnih vodovodov,
nad 90 odstotkov vodnjakov in cca
95 odstotkov kapnic.
Lahko rečemo, da nad 40 od-
stotkov prebivalstva naše občine
pije slabo vodo, če upoštevamo v
glavnem slabo stanje zasebne pre-
skrbe. Posebno kritični so zasebni
in manjši vodni viri. Tu ni urejeno
vprašanje lastništva in odgovorno-
sti za kvaliteto vode, znaten je
vpliv odplak in odpadnih snovi na
vire pitne vode — opuščene in
obstoječe gramoznice."
— Kaj lahko pričakujemo v
prihodnje in kako moramo ukre-
pati, da bo zdrave pitne vode
dovolj?
,,Poleg že navedenih vzrokov te
nezavidne situacije navedimo še
druge, ki so lahko usodni za kva-
liteto pitne vode v rednih ali izred-
nih razmerah. Taki vzroki so:
Onesnaženje okolja, neusklaje-
nost izdatnosti vodnih virov in po-
trošnje, neurejene zaščitne cone,
premalo posluha za tekočo in si-
stematično reševanje problemati-
ke, posebno pri krajevnih vodovo-
dih, tranzitni prevozi naftnih deri-
vatov ob zaščitnih conah črpaHšč
itd.
Več skrbi kot doslej bomo
morali vsi posvetiti problematiki
oskrbe prebivalstva z neoporečno
pitno vodo, saj smo v razmerah, ki
nas lahko vsak trenutek pripelje do
kake eppdemije. Ta bi vsekakor
povzročila več škode in stroškov,
kot pravočasna zagotovitev neopo-
rečne pitne vode.
Ze v prihodnjih 25 letih grozi
vodna kriza, večjih razsežnosti, ki
bo nedvomno imela veliko težje in
trajnejše posledice kot jih ima in
jih bo imela npr. sedanja energet-
ska kriza.
V primeru še večjega pomanjka-
nja zdrave vode ne bo šlo več samo
za zaposlitev in za gospodarski
napredek, ampak za zdravje in
življenje ljudi. Zato si moramo
prav vsi prizadevati, da sedanje
nezadovoljivo stanje čimprej iz-
boljšamo, če se pa le da, tudi pov-
sem odpravimo."
1. kotar
Črpališče v Šikolah. V bližini je gramoznica, zato je potreben
zaščitni pas
Foto. R
Kritično o stanovanjih v naselju Kidričevo II.
Na zadnji seji zbora delegatov
krajevne skupnosti Kidričevo, pod
vodstvom Franca Klemenčiča, so
kritično spregovorili o stanovanj-
skih razmerah v naseliu Kidričevo
II, za katerega mnogi še vedno
uporabljajo naziv »taborišče" ,
ker bi ^ede na ureditev precej
ustrezalo dejanskemu stanju.
Delegati so menili, da bi
Samoupravna stanovanjska skup-
nost Ptuj morala za stanovalce
tega naselja čimprej zgraditi vsaj
en solidarnostni blok. Konkretno
so predlagali, da bi naj ta blok stal
v naselju iddričevo I. ali pa v
Njivercah. Delegati so postavliali
zahteve, da naj posebna komisija
pride pogledat v kakšnih razmerah
živijo stanovalci tega naselja.
Na seji zbora delegatov je bila
sprejeta zahteva, da se spremeni
program gradnje stanovanj v
Kidričevem in gradnja čimbolj
pospeši. To utemeljujejo s tem, da
se zbirajo v banki velika denarna
sredstva za graadnjo stanovanj,
vendar se jih ne koristi dovolj,
čeprav stroŠKi gradnje iz leta v
leto naraščajo.
F.Meško
Prodaja počitniškega doma v Crikvenici
Člani delavskega sveta TGA ,,Boris Kidrič" so na seji prejšnji teden
spregovorili o predlogu sveta za samoupravljanje, življenska vprašanja
delavcev in obveščanje, da se počitniški dom v Crikvenici proda najbolj-
šemu ponudniku. Predlagali so tudi orientacijsko ceno 5 milijonov dinar-
jev-
Za ta denar bi kupili zemljišče in postavili nove počitniške hišice na
otoku Cresu, s pogojem, da se dom v Crikvenici proda šele takrat, ko bo v
kraju Valun na Cresu že zgrajenih prvih 10 počitniških hišic. O tem pred-
logu so prej že razpravljali vsi delavski sveti po TOZD in dali svoje soglasje
k predlogu. Naj k temu še zapišemo, da bo marsikomu, ki je v Crikvenici
preživel precej svojih dopustniških dni, še žal za tem počitniškim domom.
Toda, razvoj gre naprej in sprijazniti se je treba. . .
F. Meško
IZ MRZLE DRVARNICE V TOPLO ZAVETJE
BEZJAKOVE DRUŽINE
Anica in Mirko Bezjak obdelujeta svojo
kmetijo v Krčevini pri Ptuju in si ob pomoči
njunih doraščajočih hčerk prizadevata, da
bi družina živela zadovoljno in brezskrbno
avljenje. Njun dom pa že nekaj časa
razveseljujeta tudi drobceni prvošolki
Suzana in Ksenija, ki pri svoji brezvestni
materi nista bili nikoli deležni lepe in prijaz-
ne besede, še manj pa družinske topline, ki
jima je v teh doraščajočih letih še kako
potrebna.
Lep spomladanski dan je bil, sonce je
počasi zahajalo in metalo zadnje žarke na
travnik pred hišo, ki je bil poln veselega
smeha in otroške razigranosti. Suzana in
Ksenija sta že pozabili na tisti čas, ko ju je
njuna mati goli zapirala v drvarnico iz
katere sta lahko le še z jokom klicali na
pomoč sosede, pozabili sta na čas, ko sta se
selili iz družine k družini in le za mesec ali
dva našli tako potreben dom, hrano in
obleko...
Sta res pozabili? Ali pa ves ta čas
prekrijeta s svojo otroško brezskrbnostjo,
zadovoljni, da sta končno našli svojega
OCKA in MAMICO, da imata vsak dan
svežo oblekco, svojo sobico in v njej sveže
postlani posteljici na kateri sta tako ponos-
ni, na šolski torbici in na svojo tovarišico
Marijo, ki ju je že toliko naučila, ki se z nji-
ma tako rada pogovarja... In če ju vprašaš,
kako se spominjata svoje ,,prave" mame, se
jima nežni otroški obrazek za trenutek zres-
ni, preblisne ga komaj opazen strah,
okleneta se svojega OCKA in MAMICE, ju
pogledata in nasmeh z njunih obrazov jima
pove dovolj, ne bo jima treba od hiše. Tega
se Ksenija in Suzana najbolj bojita. Pri
Bezjakovih jima je lepo, ničesar ne pogreša-
ta, tudi domači hčerki sta jima kot pravi
sestri in njihov dom tudi njima nudi vse tis-
to za kar sta bili nekaj let prikrajšani.
,,Veste," mi je dejala Bezjakova mama,
„najprej smo imeli pri naši hiši fantka
Jordančka. Njegovi starši so bili na delu v
Nemčiji in so ga čez čas ko bi moral v šolo,
vzeli k sebi. V časopis sem dala nato oglas,
da bi rada vzela eno deklico, ker je naša
najmlajša hčerka Karolina stara 12 let in
pogreša otroško družbo. Minilo je nekaj ča-
sa, ko so nas obiskali iz skupnosti za social-
rK) varstvo z dvema deklicama. Moram
povedati, da sem se najprej zelo težko
odločila. Vedela sem, da bo to za mene veli-
ka odgovornost. Pa sta se mi tako neboglje-
ni in zavrženi, zasmilili. Vzela sem ju. Mo-
ja ljubezen do otrok je hitro premagala
trenutno neodločnost in strah pred od-
govornostjo. Zdi se mi, da ju sedaj ne bi
mogla dati več nikamor tako sta mi prirastli
k srcu, tako ju imam rada. Veste, njuna
mati ju je imela kratek čas, zapirala ju je v
drvarnico, v stanovanju pa gostila svoje
prijatelje. O tem vesta dvojčici Suzanca in
Ksenija veliko povedati. Zaradi brezvestne-
ga ravnanja z otrokoma, sta bili materi
odvzeti, nato nekaj časa v Kungoti pri
Mariboru, kjer ju je mati brez dovoljenja
odpeljala, pa spet v Moravčah pri Domža-
lah in tako sem prišla jaz na vrsto. Z možem
nisva nikoli delala nobene razlike med njima
in najinima otrokoma. Redno jima
preglejujem naloge, se z njima učim... tu sta
sedaj doma in sta kot najini hčerki. Tudi
tovarišica v šoli na Grajeni je z njima
zadovoljna in jo imata tako radi."
Ravno ta velika odgovornost in skrb je
pogosto vzrok, da se malokatera družina
odloči za rejništvo in da pogosto slišimo:
„Tujih otrok pa že ne bi hotel imeti."
Tudi Anici in Mirku Bezjakovima, je
pogosto kdo ravno to rekel. Res je, da sta v
začetku nekoliko oklevala, pa je ljubezen do
otrok, sočutje do nebogljenega bitja, ki si
FK more samo pomagati, tudi to oviro
premagala. In danes jima ni žal, pravi Anica
in nadaljuje: ,,Vsak mesec dobiva z možem
1700 dinarjev oskrbnine za naši dvojčici.
Sedaj si pa preračunajte koliko stane
obleka, malica v šoli, pa šolske potrebščine
in kje je še vse drugo kar tak doraščajoči
otrok potrebuje. Dela in skrbi seveda človek
nima plačanega in če kdo na to računa, naj
rajši otrok ne jemlje brez ljubezni in
prepričanja, da si nekomu pomagal, da si
pomagal otroku."
Bezjakova mama Anica, je stisnila k sebi
Suzanco in Ksenijo, ki sta se ji ves čas pletli
pod nogami in ju nežno pobožala po njunih
kuštravih laseh. ,,Pojdita se igrat," je toplo
dejala in že ju ni bilo več v kuhinji. Le še
smeh se je slišal s travnika pred hišo in
prijazno lajanje psa, ki ga je ena izmed njiju
potegnila za rep.
OCKA Mirko je ves čas prikimaval svo-
ji ženi, tu in tam katero pristavil in kar
nekam zadovoljen dejal: ,,Tisti večer, ko so
ju pripeljali, ju je bila polna hiša. Zvedavo
sta preglejevali vse predale, zdaj sta bili tu,
pa spet tam. Kar malce sem se popraskal za
išesom in sam pri sebi dejal, da jima mo-
ram razložiti takoj kaj smeta in kaj ne. Da-
nes je vse drugače. Res ju ne bi dali nika-
mor. Meni pravita OCKA, ženi pa MAMI-
CA. Tudi najini hčerki ju imata radi.
Z ženo redno hodiva na roditeljske
sestanke, pokličejo naju tudi v Maribor,
pridejo pogledat domov, pogovorimo se o
tem in onem.
Tisti, ki imajo voljo, da vzamejo tujega
otroka in še odlašajo naj to kar storijo.
Veste, tisto pravo človeško zadovoljstvo, da
si nekomu pomagal, ne moreš poplačati z
denarjem. Ko jih gledam, kako drobita s
svojimi drobnimi korakci, kako sta naveza-
ni druga na drugo in če se spomnim kaj sta
otroka že v prvih mesecih in letih svojega
avljenja pretrpela, se mi dostikrat orosi
oko. Pravijo, da to ni najbolj moško, je pa
aoveško..."
Koliko otrok se s svojimi starši veseli
avljenja, toplega sonca in cvetoče pomladi,
koliko jih ljubezen greje in razveseljuje bolj
kot vse drugo... Dosti jih je, pa tudi takih
kot bi lahko bili Suzanca in Ksenija, če ne bi
imeli svoje dobre Bezjakove MAMICE in
OCKA Mirka. Razmislimo o tem, mogoče
lahko komu olepšamo že to pomlad.
Marjan Sneberger
Anica in Mirko Bezjak z lastno hčerko
Karolino in Ijub^enkama Ksenijo in
Suzano
Foto: R
Ksenija in Suzana s svojo tovarišico
Marijo Vaupotičevo v šoli na Grajeni
Foto: R
TEDNIK -28-aprili977
IZ NAŠIH KRAJEV - 7
Krajevna skupnost Ptuj pred praznovanjem
8. maj 1945. Iz Ptuja so se
umaknili zadnji fašistični zločinci,
z igimi so pobegnili tisti, ki so si
okrvavili roke, omadeževali čast v
službi tujemu zavojevalcu. V svoji
sli po uničevalcu so razstrelili oba
mostova čez Dravo. V Ptuju je bil
mestni odbor pripravljen na prev-
zem oblasti. Proti večeru so iz
smeri Slovenskih goric vkorakale v
Ptuj enote prve Prekmurske bri-
gade, z juga preko Haloz pa
divizije III. armade J A.
V spomin na ta zgodovinski
trenutek pred 32 leti praznuje
krajevna ^upnost Ptuj letos že
osmič svoj krajevni praznik. Letos
se s sTojim programom vključuje v
praznovanje vseh jugoslovanskih
narodov in narodnosti ob velikih
jubilejih tovariša TITA in KP
oziroma Zveze komunistov Jugo-
slav^e in Slove nge.
Sedanja drevesa v paiku ob Dravi se bodo morala umakniti, ker
je treba zgraditi tesnilno steno za zavarovanje Ptuja pred
zvišano gladino Drave, ki bo spremenjena v umetno jezero za
HE SD 2.	Foto: R
Aifieološka izkopavanja na
območjih, kjer se Ptuj širi. Na
sliki hipokaust — del central-
ne kuijave rimske stanovanj-
dce hiše — na parceli med
B-3 in B~4	Foto: R
Scozi ptujski paik teče spo-
redni cevovod za vodovod na
območju Slovenskih goric in
Ptujdcega polja Foto: R
Program dela krajevne skupnosti
Ptuj v 1977
Krajevna skupnost predvideva, da bo zbrala iz naslova
krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo občani po
stopnji I %	4.200.000
Da bi lahko uresničila cilje, ki si jih je v programu
zastavila pa bo najela še kredit v višini	2.000.0U0
3c upaj s saldom na računu samoprispevka iz leta 1976 157.219.35
bodo znašala predvidena sredstva na samoprispevku	6.357.219.35
Tako zbrana sredstva se bodo namensko uporabljala po programu
po katerem je predvideno:
vračilo kredita	2.200.000
sofinancirarge otroScega vrtca	3.000.000
sofinanciraige gasilskega doma	500.000
sofmanc. domov občanov, domovi na
Turnišču, na Bregu in Vičavi	200.000
VračDo narobe nakazanih sredstev, ki
pripadajo KS Rogoznica in Grajena	200.000
Za potrebe Hudske obrambe je predvideno 157.219.35
Zarežgopa	100.000
6.357.219.35
Razen s sredstvi iz rmslova kr£gevnega samoprispevka pa
upravlja Kr^evna skupnost še s sredstvi iz mestnega
zemljišča	3.762.508.90
s sredstvi, kijih predvideva od TOZD-ov v višini	2.000.000
in ostalimi dohodki v višini	1.758.584.70
7.521.093,60
Tudi trošenje teh sredstev je propamsko določeno po
namenih in sicer se bodo sredstva iz mestnega zemljišča
uporabila predvsem za vzdrževanje javnih površin v
višini din 1.400.000 kot najvišje postavke za javno
razsvetljavo din 800.00. Ostanek sredstev je namenjen
za sofinanciranje čistilne naprave, vodovoda Brstje,
asfaltiranje Carmanove in Slomškove ulice, gradnjo
razsvetljave, vzdrževaitje cest, ureditev ribnika v
Ljudskem vrtu in režgo. Celoten znesek je	3.762.508.90
Ostali dohodki v skupnem znesku	1,758.584.70
se bodo porabili za potrebe servisa za nego ostarelih in nege potrebnih
občanov, sofinanciranja pokopališča, otroških igrišč, gasilskega doma, za
funkcionalne izdatke in obveznosti iz leta 1976.
Dohodki TOZD v predvidenern znesku	2.000.000
bodo uporabljeni za ureditev Čučkove in Vegove ulice	500.000
ureditev pločnikov na Ormoški in Potrčevi cesti	600.000
za parkirni prostor	500.000
in za pokopališče	400.000
Kaj Ptujčane najbolj žuli?
V času med 7. in 23. marcem
1977 so bili na območju vseh 12
krajevnih-terenskih organizacij
SZDL zbori delovnih ljudi in obča-
nov, ki jih je v skladu s statutom
krajevne skupnosti sklical predsed-
nik skupščine krajevne skupnosti
Lojze CENC. Vsa gospodinjstva na
območju krajevne skupnosti so
pred tem dobila napisano
INFORMACIJO, ki je obsegala
poročUo o delu KS v letu 1976,
sestavo krajevne samouprave, ures-
ničitev finančnega načrta krajevne
skupnosti za lansko leto in predlog
finančnega načrta za leto 1977.
Udeležba na zborih ni bila pov-
sod najboljša, boljša udeležba je
bila tam, kjer so na terenu večji
komunalni problemi, kar dokazu-
je, da se občani zanimajo predvsem
za tista vprašanja in probleme, s
katerimi se neposredno srečujejo v
svojem življenskem okolju. Vseh
zborov sta se tudi osebno udeležila
Jože BOTOLIN, predsednik sveta
KS in Albin PISEK, tajnik KS, ki je
obenem tudi predsednik mestne
konference SZDL. Tako so imeli
občani možnost dobiti odgovore
neposredno ,,iz prve roke" na vsa
vprašanja, ki jih zanimajo.
Čeprav so bili zbori na dvanaj-
stih terenskih območjih, bi jih
lahko, glede na problematiko, inte-
rese, potrebe in podobno, opredeli-
li na 6 območij. Navajamo nekaj
vprašanj, zahtev in problemov na
katere so občani opozarjali na
posameznih območjih.
STARI DEL PTUJA:
Onesnaževanje potoka Grajena
in drugih zelenih površin. Pomanj-
kljivosti odvoza smeti v mestu.
Ureditev parkirišč za tovorne in
osebne avtomobile. Pogosteje pre-
barvati prehode za pešce. V starem
delu Ptuja je slabo vzdrževanje
stavb, ki so v splošni družbeni lasti,
zlasti v slabem stanju so nekatera
stanovanja. V starem delu mesta
želijo občani trgovino z živili. Pro-
dajalna kruha v Lackovi ulici je
premajhna in v slabem stanju. Ure-
diti je treba pločnike na Prešernovi
ulici in popraviti lesene stopnice
proti grajskemu hribu, namestiti je
treba več smetiščnih košar v mestu
in še vrsta raznih drobnih, vendar
za marsikaterega občana pomemb-
nih vprašanj.
NOVI PREDEL PTUJA:
Ureditev prehoda na Ormoški
oesti in podhoda od avtobusne
postaje pod Osojnikovo cesto,
železniško progo in Rogozniško ce-
sto v industrijski predel Ptuja.
Potreba po gradnji otroških igrišč v
noviti naseljih. Problematika
parkirišč ob novih stanovanjskih
Mokih in ureditev javne razsvetlja-
ve, zlasti ob Volkmerjevi ulici in na
Ziherlovi ploščadi. Dopuščanje
uničevanja zelenih površin,
podvzeti ostrejše ukrepe, nujno
potrebno je urediti ribnik v Ljud-
skem vrtu. Hišnim svetom ostaja
premalo sredstev za uspešno delo.
Delo potrošniških svetov, problem
odpiralnega časa trgovin.
INDUSTRIJSKI DEL PTUJA:
Spremembe, ki jih prinaša grad-
nja HE SD 2, ureditev posameznih
problemov. Nujno je treba urediti
Rajšpovo ulico in obloge na Novi
cesti. Problem odprte kanalizacije
na Rogozniški cesti in podobno.
OBMOČJE VICAVE—ORES-
JA IN KRČEVINE:
Aktivno sodelovanje občanov in
komisije za zaščito interesov občine
Ptuj pri gradnji HE SD 2. Ureditev
9omškove ulice in Vičavske poti,
ureditev pločnikov na cesti Olge
Megličeve in namestitev prometnih
znakov. Sofinanciranje pri akcijah
za ureditev kanalizacije v Orešju in
asfaltiranje ceste proti naselju
Stuki, ob sodelovanju občanov in
organizacij združenega dela. Slabo
električno omrežje v naselju Stuki.
Na tem območju najti primerno
lokacijo za trgovino, prav tako je
treba pričeti s pripravami za novo-
gradnjo doma občanov.
PRIMESTNO OBMOČJE BU-
DINA IN SPUHLJA:
Obnova športnega igrišča v
Budini in priprava nove lokacije.
Nujno začeti z novogradnjo doma
občanov v Budini. Vodovod in
elektrifikacija, gramoziranje Ma-
cunove in Šeronove ulice in še
nekaterih drugih cest. Nujno
urediti javno razsvetljavo ob glavni
cesti v Spuhlji in zgraditi
transformatorsko postajo. Otroci
iz Spuhlje hodijo v šolo po več kilo-
metrov daleč, nujno zlasti v zim-
skem času urediti prevoz v šolo,
tudi zaradi večje prometne
varnosti, in še več drugih komunal-
nih problemov.
DESNA STRAN DRAVE —
BREG IN TURNISČE:
Problem kanalizacije na
Mariborski cesti, ureditev pešpoti,
enako tudi na Zagrebški cesti, kjer
je nujna tudi elektrifikacija. Uredi-
tev Zadružnega trga pred začetkom
kopalne sezone, ureditev okolice
doma občanov na Bregu in ureditev
gostišča na Turnišču. Poostriti
režim varstva okolja, zlasti ob
potoku Studenčnica in odpraviti
črna odlagališča smeti Ob železnici.
Ureditev kanalizacije pri valilnici
,,Perutnine" in podobno. Občani
so tudi opozarjali na problem
propadanja gradu na Turnišču,
parka itd.
Našteta so v glavnem vsa
pomembnejša vprašanja, ki so jih
ptujski občani povedali na zborih
delovnih ljudi in občanov, predla-
gali in zahtevali njihovo rešitev.
Marsikaj od tega je možno rešiti
samo z nekaj dobre volje in z boljšo
organizacijo dela posameznih
služb, delovnih organizacij in skup-
nosti. Nekaj takih problemov, bo
vgrajenih v srednjeročni program
razvoja krajevne skupnosti, ki ga
bo moč uresničiti le s podaljšanjem
krajevnega samoprispevka, saj je ta
predlog bil obravnavan na vseh
zborih in je povsod dobil tudi pod-
poro. Nekateri predlogi pa bodo
žal morali ostati le kot odprta
potreba in želja občanov, saj bi
njihova uresničitev zahtevala toliko
denarja, da ga ne bi bilo moč
zbrati, ker presega naše stvarne
zmogljivosti.
Prav gotovo je še precej več
potreb, ki jih bo treba uresničiti,
delno v prvem, delno pa v drugem
srednjeročnem planskem obdobju.
Kaj in koliko, o tem bodo odločali
občani sami, zlasti še na referen-
dumu za podaljšanje samoprispev-
ka, delno pa tudi z dodatnimi pri-
spevki, saj je vodstvo krajevne
.skupnosti že doslej dajalo prednost
tistim investicijam, kjer so občani
sami dajali pobude in zbrali del
lastnih sredstev. Povezano s tem bo
treba čimprej prilagoditi krajevno
samoupravo in jo kar najbolj
približati občanu, da bo imel mož-
nost neposrednega odločanja.
Pripravil: FF
Lojze Cene, predsednik skupščine
KS
Jože Botolin, predsednik sveta KS
Albin Pišek, predsednik mestne
konference SZDL
Ptuj praznuje - program prireditev
v POČASTITEV VIII. KRAJEVNEGA PRAZNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
PTUJ, 85-LETNICl ROJSTVA TOVARIŠA TITA, 40-LETNICE NJEGOVEGA
VODENJA KPJ IN 40-LETNICE USTANOVNEGA KONGRESA KPS BODO
NASLEDNJE PRIREDITVE:
-ČETRTEK, 5. MAJA:
Ob 18.00 - OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ, foto-kino kluba DPD
Svoboda Ptuj, v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v mestnem paiku.
-PETEK, 6. MAJA:
Ob 19.00 - TEK PO PTUJSKIH ULICAH- V SPOMIN NA OSVOBODITEV MESTA
Start in cilj na trgu MDB - pred magistrata«
Ob 19.30 - DRAMA IVANA POTRČA „KREFLI" gostovanje Prešernovega
gledališča iz Kranja v ptujskem gledališču.
SOBOTA, 7. MAJA:
Ob 10.00 - KONCERT - godbe na pihala Ptuj pod vodstvom Antona Horvata, na
Titovem tigu (pred bl^ovnico)
Ob 16.00 - v ptujskem jledališču KVIZ - TEKMOVANJE „TITOVO
DELO - DATUMI NASE ZGODOVINE IN NAŠE STVARNOSTI"
nastopajo ekipe srednjih šol in gamizije JLA
-NEDELJA, 8. MAJA:
Ob 9.00 - NARODNEM DOMU - JADRANSKA ULICA 13
OSREDNJA PROSLAVA IN SLAVNOSTNO ZASEDANJE ORGANOV
KRAJEVNE SKUPNOSTI
—	slavnostni govor,
podelitev pl^et KS,
—	podelitev bronastih značk OF
—	podelitev priznanj za najlepše urejeno stanovanjsko ok(Jje
V kulturnem programu sodelujejo: — moški k(»norni zbor, učenci osnovnih šol,
člani MKUD gimnazije, vojaki gamizije JLA, plesnoscenska sekcija Kluba mladih in
pihdni oikester glasbene šde Ptuj.
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJ DOSTOJNO
PROSLAVIMO PRAZNIK NAŠEGA ZGODOVINSKEGA MESTA!
UDELEŽIMO SE VSEH PRIREDITEV V ČIM VEČJEM ŠTEVILU!
i^r^ Ji f^i i ti i A	t r\ti i ^ r\-r- r^-rt # # Čestita delovnim ljudem l\ občanom ob mednarod-
K AVZI /h\/f\l/X \K I IHl\li / S/ h^ I I J I nem prazniku dela - prvem maju - z željo, da bi ga
' v#	L. V /	V^š / v ^kJ i / i KJ\J	praznovali v prijetnem razpoloženju!
3-IZ NASIH KRAJEV
28. april 1977- JEDMIK
Lovrenc na Dr. polju
Pozorni do starejših občanov
v ijovrencu na Dravskem polju
se prejšnjo nedeljo zbrali
predstavniki Rdečega križa in
Društva upokojencev ter na zboru
pregledali delo in poslovanje obeh
organizacij. OdlocaU so se, da
morijo v prihodnje še v večjem
števila sodelovat, pri krvodajalskih
akcijah in v te akcije vključit
zlasti mlade.
Upokojenci so ugotovili da je
delo društva zelo pomembno,
kajti prek organizacije se starejši
občani med set)oj povezujejo in
družgo. ZavzcU no sc še v. i ;
sodelovanje pri rekreativncii n
društvenem delu. V nadalj* vjmju
srečanja krvodajalcev in upokojen-
cev je krajevna skupnost pripravila
še krajšo slovensost za vse starejše
občane kriqevnie skupnosti Sov
renc. V programu so sodelovali
učenci osnovne šole ni vaški
pevski zl>or. Razdelili so tudi
značke vsem tistim krvodajala^m.
ki so oseni-iajstič ah dvajsetič
darovali kri.
Ob tej priložnosti so sc
prizadevni delavci krajevne skup
nosti spomnili tui! najstuicjših
občanov, jih obdarih s skromnimi
darili. Tako so se sj^mnih Janeza
Zafošnika iz Župcčje vasi, I-ranca
Medveda iz l.ovrenca in najstarejše
občarJce, triindevetdesctletne Ma-
rqe Turin. Srečanja se je poleg
upokojencev in krvod^alcev ude-
ležilo št^ 30 stiaejših občanov
Starejši občani so se v takšni
sredini dobro počutili in bili
presenečeni ob pozornosti, ki so
)im jo pripravili krajani krajevne
skupnosti Lovrenc lakSnih sre-
čanj. proslav in kuliurnih trenut-
kov si še želimo, so bile besede
starejših.	zk
Gasilci so
zasadili lopate
v skladu s sklepom zadnje letne
konference občinske gasilske zve-
ze Ptuj, da mora novi dom gasilcev
v Ptuju stati do Dneva republike,
so ptujski gasilci prejšnjo sredo
prvi zasadili lopate na lokaciji,
kjer bo stal dom gasilcev.
M; gre za kopanje temeljev,
temveč za arheološka izkopavanja,
saj je najprg treba zemljišče
arheološko raziskati, šele potem
bodo lahko buldožerji zaorali
teme^e.
Člani gasflskega društva Ptuj
so s prostovoljnim delom
začeli z izkopi za arheološke
razidtave zemljišča.
Foto: S. Kosi
Dober ck'n no lepo mi bote pozdrovleni. Gncs bon van malo napisu
kak sc mi je to i' soboto na ptujsken Jurjoven sejmi godilo na kaj fse sen
vidu: Napoku sen si jas duma rukzok, saj vete to je tista sprova, ki gtih
luk zgledu kak, du bi fičcka na rami nesa, kozo sen si na štrik priveza no
srna ti niija lak po niulcn prtu P tuji murširala. Na esti ba glih tokšni
dr^rig kuk nu fušcnk gdo je maškerodu bilu. 7. mekieo srna šla tan mujmo
ptujskega hotelu no so se glih nekšni Italjani vun z avta sprovlali. Eden je
reku: ,,Ke bela koza..." Jaz pa sen mu nazaj zabrusa: ,,Trotln nori,
kokšnu betu koza, saj ju vidiš, du mu črno dlako..." Malo rne je po stroni
pogleda no reku: ,,Cuo sinjor .. " Jaz pa nazaj: ,,/ rdamani makaronar,
mo ti že po koza kerije nor, ti ah jas. "
Z mekieo srna šlu nuprej. Obema je bilo hujdo pri srcu, saj sma obo
vedla, du mu se moglu ločiti. lak je štrik rikverc nazaj vlekla kak, da hi
svojih kozjih možgonih vedla, da de dobila drugega virta. Pojava se jt
prvi kupec no me pita: ..Stric kejko čete meti za toto živolco?" Z.ačeja
sen jo na vse štiri tole hvoliti koka dobra dojnica je, da ma fsoko leto
dvakrat mlode, da je pohlevna kak ovca no mo nazodjo poveda, da jo
cenin za 50 jurjof, štorih seveda. Handlar se je začeja na ves glos kak
zme.šuni režati no mi ponudu 20 jurjof. Nesen priša do besede nazodjo pa
sen mu le reka: ,,Ce glih vidin, da sta si vija z mojo kozo malo v žlohti,
tak fol pu van je resen ne don... " Od jeze je kak zeleni Jurij pozeleneja
no se zguba v gužvi. Nazodjo sen mojo mekieo le za 40 jurjof oda, Mica
pa me je dumu nudrla: ,,Kozel nori, kozo si tak poceni oda, zaj pa mo
fsoko utro tebe dojila... "
Ju pu še neke: Nea sejmi sen si hteja en ponošeni gvant kupiti. Resen
sen ga dobu zu male peneze, kujdo pa me je razjezila ena gospa z zlotimi
verižicami okranclana, ki je ponošeno, vena možovo robačo za deset
jurjof ponujala. Niti zu dinar neje htela spistiti cene. Tak me je razjezla,
ke sen ji moga povedati:,, Vete gospa, tovarišica, jaz bi toto robačo kupa,
če mi vi poleg še pralni stroj dote, da mo si jo lehko najprej opra... " Te
pa srečno.'	Vaš Lujzek
Mladi iz Rogoznice
za vodovod v Halozah
Madi iz Rogoznice so prišli na udarniško delo v Gorco.
Besedilo in slika: JOS
Prejšnjo soboto so mladi iz OO ZSMS v Rogoznici priskočili na
pomoč občanom v Halozah, da bi tudi ti čimprej dobili zdravo pitno
vodo. Znana so prizadevanja krajanov z območja KS Podlehnik, da bi
prek turistične točke na Gorci čimprej položili vodovodne cevi do
Rodnega vrha, za kar si še zlasti prizadevata ravnateljica šole Vida
Uičnova in učitelj Gvido Cepin.
Maks Krajnc, predsednik KS Podlehnik je povedal, da bo letos do
konca junija že pritekla voda iz vodovodnih cevi na Gorci, toda do
Rodnega vrha je še daleč. Krajani tega območja so že prispevali več tisoč
prostovoljnih delovnih ur, potrebne pa bodo še mnoge udarniške akcije,
pcdno bo pritekla zdrava pitna voda iz zajetja na Dravskem polju po
aneli, položenih \ lapor izdolbene jarke, med haloškimi goricami,
globačami in strminami do Rodnega vrha. Računajo pa tudi na delno
I^imoč šil še družbene skupnt>sti.
Videm pri Ptuju
Pred nwozgrajeno kmetijio-posiovno zgr<idbo v Vidmu ob
otvoritveni slovesnosti.
Pomembna pridobitev
- nov poslovni center
v času, ko proslavljamo
pomembne obletnice Komu-
nistične partije in tovariša Tita, se
prazniku dela, 1. maju pridružuje
še ena vehka delovna zmaga in
pomembna pridobitev za Videm
in okolico. To je nov, izredno
funkcionalen kmetijsko-poslovni
center, v katerem so dobiln
ustrezne prostore: kmetijska
trgovina, s priročnimi skladišči.
Krajevna skupnost Videm in
tamkajšnja krajevna pisarna. Kre-
ditna banka Maribor podružnica
Ptuj, pisarna proizvodnega okoliša
obrata koperacije z izpostavo
hranilno kreditne službe, sejna
soba s 50 sedeži kjer se bo odslej
odvijala vsa družbenopolitična,
samoupravna in strokovno izobra-
ževalna aktivnost Celotna inve-
sticija zgradbe urejanja okolice je
veljala 5 miUjonov dinarjev.
V	sredo, 20. aprila se je pred
novo poslovno zgradbo v Vidmu
zbrala množica krajanov, pred-
stavnikov družbenopolitičnih or-
ganizacij, načrtovalcev, gradite-
|ev, investitorjev in ^loh vseh, ki
so kakorkoli pripomoči, da je v
manj razvitem območju, na
severnih obronkih Haloz in
jugovzhodnem dehi Dravskega
polja zgrajen potreben go^o-
darski objekt, prvi javni objekt,
zgrajen na novo po tlrugi svetovni
vojni. PozdravTM in otvorit\'cnf
govor jc imel Janke Petrovič,
predsednik delavskega sveta obra-
ta za kooperacijo Jože Lacko Ptuj,
ki je poudaril ekonomsko
pomembnost novozgrajenega po-
slovnega centra, zgrajenega z
združevanjem sredstc in dobre
volje ter dejal: „Dcjavnosti, ki jih
razvija (»brat Kix)pcracija v
(losi)danjih razmerah ni biJo
mogoče več us{)cšno izvajati, zato
je bila od Kmetijskega kombinata
Ptuj dana pobuda, da sc zaradi
racionalnosti in večje poslovnosti
za potrebe kinetijskih proizva-
jalcev okoliša Videm in krajanov
krajevne skupnosti Videm zgradi
skuiHMi objekt."
V	imenu Kreditne IJanke
Maribor, podružnice v Ptuju je
nato govoril I''ranjo Lukman,
predsednik izvršilnega odbora KB
Maribor in poudaril pomen
hranilnk,- za kmetijske proizvajalce
in prebivalstvo nas^lc^i.
Andrej Petelin, pred.sednik
Zadružne zveze Slovenije pa ic
nato orisal pomtanbna podrocj.;
združevanja kmetov in njihovega
povezovanja s krajevno skup-
nostjo, pri tem pa je posebej
poudaril pomembnost solidne
oskrbe kmetov z rcpromaterialom.
V	kulturnem programu so
sodelovali pioniiji osnovne šole
Videm, s svojim pevskim zborom
ter recitacijskimi in glasbenimi
točkam L
Janko Petrovič je za tem
slovesno prereza] trak pred novo
podovno zgradbo, ključe pa jc
predal Antonu Lenartu, poslo-
vodji kmetijske trgovine, ki jc
našla prostor v novi sodobni
zgradbi.
Sledil je ogled prostorov
poslovne zgradbe. V imenu
pionirske hranilnice je prvo vlogo
v tamkajšnjo posJoviilnko ptujske
podružnice KB Maribor vložil
Anton Sedlašek, pionir OŠ Videm.
Banka pa je pionirski hranilnici,
kot prvemu vlagatelju pripisala na
knjižico 1000 dinarjev.
V novi sejni sobi s 50 sedeži so
sc kmalu za tem zbrali člani
upravnega odbora Zadružne zveze
Slovenije na svoji 36. redni seji, s
čemer so otvoritveni slovesnosti
dali še poseben poudarek. Na seji
so razpravljali o uresničevanju in
izvrševanju srednjeročnega pro-
grama kmetijstva, o razvoju
kmetijskili zadrug in obratov za
kooperacijo, o samoupravni orga-
niziranosti združenega dela v
fozdarstvu, o prilagoditvi kmeč-
ih društev novemu zakonu o
društvih, ing. agronom. Miran
Glušič pa je prisotnim predstavil
kmetgstvo ptujske občine.
Gostje in člani Zadružne zveze
Slovenge so si nato ogledali še dve
prcusmeijeni kmetiji kmetov -
kooperantov Janka Rožmarina iz
Markovec 28 in Marge ter Janeza
Lmeršiča iz Gradišča 79 pri
Cirkulanaii.
Besedilo in slika. M. Ozmec
Umri v tujini
(Zgodilo se je v Luksemburgu)
Vsem bolniškim sobam enaka, le
da je še mnogo nižji ta strop v stari
zgradbi. Iz moje postelje se vidi
skozi okno letnica 1678, še malo
pa bo stara 300 let. To pričajo
ozka okna, vrata, postelje, inven-
tar, vse je staro v tej bolnišnici 3.
vrste, namenjena za tuje delavce,
navadne ljudi, čeprav nosi zveneči
naziv: Bolnišnica sv. Frančiška.
Bilo je po večerji, ni se še
popolnoma stemnilo. Ležim v bol-
niški postelji, sosed ob meni še be-
re časopis, tretji potihoma ječi, ker
je bil dopoldne operiran. V mislih
sem bil daleč, daleč od tega more-
čega vzdušja. Misli so mi odplava-
le tja v moj domači kraj ob Dra-
vinji, kjer se prebuja pomlad, kjer
ob vodi cveto mačice, zvončki in
marjetice po livadah. Kako lepo
mora biti sedaj tam, če to povežem
s spomini svoje mladosti, otroštva
na svojo drago mamo, ko je
prihajala zvečer z dnine pri kme-
tih... To je bilo še pred vojno,
otroci smo ji stekli nasproti, če-
Povedal mi je, da je doma iz
D oboja, še bolj se je razveselil, da
njegov rojstni kraj poznam, ker
sem tam bil nekaj časa kot vojak.
S ponosom mi je povedal, da ima-
jo sedaj nov, lepši in večji fis kul-
turni dom, v njem je tudi trgovina.
Na delu v tujini je že dve 'leti,
doma je bil za novo leto. Ima že-
no, dve hčerkici in sina, ki bo začet
letos obiskovati osnovno šolo. Do-
ma si gradi hišico, ki bo kmalu
pod streho, zemljišče za gradnjo
sta mu dala starša. Hrani kolikor
more, pošilja domov denar za hi-
šo, za otroke, zato si pritrguje od
ust, kuha si sam, kar je večinoma
navada nas zdomcev.
Tako živo mi je vse to
pripovedoval, iz njegovih oči je
sijalo upanje, vera v življenje... Se
bi govorila, toda ura je bila pozna
in sestra me je opozorila, da je čas
počitka. Poslovil sem se in ga da
mu bo nočna dežurna sestra že pri-
nesla čaja, da se bo odžejal. Hva-
ležno me je pogledal in narahlo
pomahal v slovo, ko sem mu zaže-
lel lahko noč..
Dolgo nisem mogel zatsniti oče-
sa, premišljeval sem o ebi, o nas
zdomcih, ki se mučimo za ta ljubi
,,boljši" košček kruha po celi
Evropi, daleč od svojih dragih —
žene, otrok, staršev, domovine...
Ali je vso to pehanje potrebno... v
teh mislih sem končno zaspal.
Zjutraj me je prebudila sestra,
ki je merila temperaturo in mi
povedala, da mojega rojaka ni več,
proti jutru da je umrl, ker se je
napil vode. V trenutku sem se
predramil, ali je to sploh mogoče,
saj je bil še pred nekaj urami tako
poln volje doživljenja, tako poln
načrtov. Toda ni mogel premagati
Žeje, ni pomislil na nepopravljivo
posledico — smrt. Ta novica me je
močno pretresla, saj tudi sam ni-
sem več trdnega zdravja.
Proti deseti uri sem vstal, si ogr-
nil plašč in odšel po stopnicah na
dvorišče in proti mrtvašnici, kjer je
ležal sam. Pristopim h krsti, iz
navadnih smrekovih desk zbitemu
zaboju, kamor so ga položili,
oblečenega v delovno obleko v
kateri je še prejšnji dan delal, ob
krsti je medlo brlela svečka. Pre-
tresel me je pogled nanj...
Njegovi kodrasti lasje, napol
priprta usta, kot da bi še hotel ne-
kaj povedati, sporočiti svoji ženi,
otrokom... Solze so začele polzeti
po mojem licu, čeprav se nisva
prej poznala, nisva sorodnika le
Jugoslovana, ki ljubiva in nosiva v
srcu isto domovino, socialistično
Jugoslavijo, v kateri si je gradil
svoj domek zase in za svojo druži-
no, pa mu je nepričakovana smrt
prekrižala vse načrte, smrt, ki jo je
zaradi nepremagljive žeje sam pri-
klical...
Najbrž njegovega trupla niso
prepeljali v njegov domači kraj, da
bi se žena, otroci, starši in drugi
svojci še poslovili od njega. Preda-
leč je od doma, preveč in mnogo,
mnogo denarja je potrebno za tak
prevoz. Mislim, da bi lahko tu
njegovi tovariši in vsi naši delavci
zbrali toliko denarja, da bi plačali
prevoz, če bi kdo organiziral zbi-
ranje, čeprav je med nami zdomci
še vedno mnogo premalo tova-
rištva in čuta za medsebojno po-
moč. Tudi tega se bomo morah
bolj navaditi. Tako so tega mojega
znanca iz Doboja v BiH pokopali
tu, na mestnem pokopališču, čisto
ob strani, kjer pokopavajo revne...
Leopold Pernek
Ne bodi žalostna žena, otroci...
prav zmučena se je nasmehnila,
segla za ,,prislic" v predpasniku
po košček kruha ali gibanice in nas
obdarila, saj smo bili doma brez
skorje kruha. Takšna je bila naša
mladost, pa kaj bi to...
Ob obujanju teh spominov
slišim iz sosednje sobe močno sto-
kanje. Čeprav omotičen, se vsta-
nem, ogrnem bolniški plašč in odi-
dem na hodnik tej žalostni zgodbi
nasproti. Srečam bolniško sestro,
ki mi pove, da imam v sosednji
sobi rojaka, le iz radovednosti
sem stopil v sobo. Takoj sem ga
spoznal, ležal je v postelji v kotu
sobe, na videz sem ga poznal iz
našega jugoslovanskega kluba v
Luksemburgu. Bil je doma iz
Bosne, pravkar se je prebujal iz
narkoze. Z motnimi očmi se je
zazrl vame, ustnice so zašepetale:
,,Ja, Slovenac, kako tiovdje?"
Stopil sem k njemu, prosil me je
za kozarec vode, bil je strašno že-
jen. Stopim k umivalniku, da bi
natočil kozarček vode, ko me dru-
gi bolniki opozorijo, da ne sme
piti. ker je bil pravkar operiran na
slepiču. Povedal sem mu to, zmo-
čil prtiček in mu z vlažno krpo
močil suhe ustnice, vendar ga to ni
odžejalo. Sel sem v svojo sobo,
prinesel dve oranži in mu jih v
majhnih koščkih dajal v usta, da si
je s sokom blažil žejo. Pri tem mi
je povedal, da je zaposlen pri
gradbenem podjetju, da je že dva
dni čutil močne bolečine v trebu-
hu, kljub temu je še danes zjutraj
odšel na delo, po obedu, ki si ga je
prinesel s sabo in tudi prej sam
skuhal, je začutil še hujše bolečine,
zgrudil se je in v bolnišnico ga je
pripeljal rešilni avtorhobil.
TEDNIK
KULTURA IM IZOBRAZEVANjE - d
Dvajseto srečanje
gledaliških skupin
Slovenije
Slovenska Bib
v ponedeljek, 18. aprila se je
pričelo na območju občine Slov.
Bistrica dvajseto, jubilejno podro-
čno srečarge gledaliških skupin
SR Sovenge. Letošnja srečanja so
posvečena tudi pomembnim jubi-
lejem 40. obletnice ustanovnega
kongresa KPS, 40. obletnice pri-
hoda tov. Tita na čelo KPJ in
njegovemu 85. rojstnem dnevu.
V Domu kulture Slov Bistrica
so se DO krajši slovesn< pred-
stavili občinstvu člani am lerske-
ga gledališča KUD „Slavr. Klavo-
ra" iz Maribora z igro PRE-
BRISANA VDOVA C fia (loldo-
nga. Nadaljnja srečanja gledaliških
skupin Slovenije so potekala do
23. aprila in so gostovali; v torek
19. aprila, skupina KI^D „Ivan
Kovačič" iz Ljutomera, se je
predstavila z odrskim delom Sama
in Bella Spevvadcega NAŠI IRIJE
angele v sredo, 20. aprila v
Domu kulture Poljcane dramska
skupina KUD „Milka Zoreč" iz
Hotinje vasi s predstavo VETER V
VEJAH S AS Al-RASA Rene de
Obaldga. Gledališka skupina KUD
„Štefan Kovač" iz Murske Sobote
se je v četrtek, 21. aprila v lX)mu
kulture Slov. Bistrica predstavila z
delom Ludvviga llolberga JEPPE S
HRIBA. V petek pa še gledališka
skupina DPD Svoboda Pekre
-Limbuš, katera je uprizorila igro
Slawomirn Mrožeka POLICIJA.
Zaključna prireditev v okviru
letošnjih praznovanj jutMlejnih
dvajsetih srečanj gledahk ih sku-
pin Slovenge na območju bistriške
občine je bilo v soboto, 23. aprila
v Domu kuhure Slov. Bistrica.
Občinstvu se je predstavila še
gledališka skupina Kulturno pro-
svetnega društva „Prežihov Vo-
rane" iz Raven na Koroškem z
delom Garcia Lorce DOM BI-R-
NARDE ALBE.
Viktor Horvat

, ui vr..^alc nad poljem,
k. je p«*>iva]o za vasjo, ovito v
puščoono sivmo mrzlega jutra.
Spodaj, pri potoku, so čakale
srne, nežtu- in plašne, z belimi
repi, Ntak> ;o mimo, v vrsti in
oprezak.
Nekjc pof; bezgom je rumenel
šop trobentic, nai' i^im pa so se
sklanjali drobni zv neki
V zvoniku je zazvonilo. Ura je
bila sedem.
vi ara sc je obnula proti dcHnu.
Domovi so se ji zdeh prgazni in
topli. Kako je ljubila to va.s, polje
in potok za vasjo! Ljubila je vsako
pomlad, brstenjc v brajdali in
rumene cvetove regrata. Po dolgih
suhili dnevih jc nestrpno čakala
dežja, kakor razpokana zemlja.
Predajala se je črnini težl^
oblakov, ki so sc zgrinjali iznad
Pcrfiorja m poslušala jezno vršča-
nje naraščajoče umazane Drave, ki
sc je po takih nalivili razlila in
napolnila ■'sako kotanjo.
Ta voda jo jt vsdcj ^ominjala
na vreščeč gjas njene mačehe na
vse njene izbruhe, ki so tako
^ ob oko ostali v njej. Ničesar m
mo^a pozabiti Še vedno je bila
Mara, razigran in trmoglav otrok.
Danes je bilo toliko žalosti v
njenih oceh; pa je sama sebe
zatajila in zbežala. Hotela je
narediti kora^ morda še enega m
potem obstati s časom, s pomlad-
jo in srnami, s penečo vodo, ki je
vrtinčila v tolmun. Pa ni obstala,
kakor tudi pozabila ni..,.
„Maia, vstani" je klicala mače-
ha.
„Mara, nakrmi prašiče!"
„Mara, v tr^vino!"
„Mara, kosilo moraš skuhati!"
„Maj:a, popoldan na vrt!"
„Mara, stori, kar sem rekla!"
Ona pa je sedela v spalnid in se
dolgočasila Kaj je le premišljeva-
la, ko je tu in tam odprla vrata in
pogledala, če Mara opravlja naro-
čeno delo. Ob popoldnevih je
mačeha kartala z Marinim starej-
šim bratom. Njega je imela rada;
Mara pa ji je bila trn v peti.
Nekoč, pred leti, ko je bila še
mama..,..
Maja se je zamislila. Kako vse
drugače je bilo doma .,.
Kesala se je za drobne krivice,
ki jih je storila materi
Jesen je bila, doma so Dosprav-
Ijali pridelke. Mama je imda
veliko dela.
,>iara, mi boš danes pomagala?
Koruzo bo treba spraviti! Očeta
ne bo domov, Ivan je v šoii!"'
„Ne morem! Danes pišem šcJ-
sko nalogo!" seje izmaloiilaMara
Mati ni rekla ničesar. Pripravila
je zajtrk, opravila pri živini in
sama odšla na polje. Mara ni pisala
šolske naloge, tudi učila se ni. S
police je vzela knjigo in se predala
udobju.
Usti večer je prišla pozno iz
šde. Doma je bilo vse razsvetlje-
no, vrata so bila odrta Ivan je
sedel v kuhinji za mizo in zrl
predse.
„Mama je v bolnišnici!" ji je
rekel. Pa ni ostala dolgo tam. ^
obiskati je niso mogli. Naslednji
dan je umrla. Tega ni nihče
pričakoval
„Mame ni več!" si je govorila
Mara Ni več njenih raskavih rok,
ki so le tu in tam obstale na krilu,
nič več ni živih modrih oči in
bledega lica
Včasih, kadar ji je bilo vroče,
e potegnila ruto na tilnik, da so .se
: asje usipali na čelo.
Mara k rada počesala rgene Ium,-
in jih spletala v kito.
,;Siva postajam, kajne Mara?
tako jo je nagovarjala njena mati.
„Siva sem in pusta..." Mara pa
ji ni odgovorila
Danes je bila na grobu. Tanka
breza je tiščala k nebu. Oče jo je
zasadil. Prižgala je svečo in pobo-
žala zem^o.
Morala je zajokati. „Mama, v
nisi bila siva in pusta, mama, ti
bila moje sonce .. ."
To je že leta ležalo v njenem
srcu, danes ji je morala povedai..
svoji mrtvi materL
Odšla je s pokc«)ališča, s kor.
kom, ki jo je vrnil v stari svet, v
čas, ki je drvel z njo naprej,
naprej . ,.
Morda bo še to leto sa »a
postala mati, morda bo tudi c
sonce svojemu otroku.
Zagotovo tega ni vedela, kak ...
nobena mati
M.
V počastitev dneva žena je Pokra^nski muzej Ptuj letos pred 8
marcem pripravil razstavo in kulturno prireditev, v kateri sos«-
Ormožanke in Ptujčanke predstavile občinstvu v pesmi
besedi Na otvoritvi v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju
desne) Matija Matjasec, Elvira Karapandjič, Slava kakova
Rozina Šebetič, Marija Bdovič in Hermina Tobias.
Foto; F. Hovnii
Krstna uprizoritev na odru
prosvetnega društva v Grajeni
Dramdia družina prosvetnega
društva v Grajeni je preteldo
neddjo uprizorila dramo plodnega
dovensk^a dramatika Vitomla
Zupana: STVAR JURi: TRAJ-
BASA. To delo, do zdaj še
neuprizoijeno, je doživelo svojo
krstno uprizoritev na odru v
Grajeni, kar si njihova dramska
družina lahko šteje v veliko čast!
Uprizoritev je v celo^; izredno
usp^a in zasluži vso našo
pozornost in hvalo! Vsa. teža
uprizoritve te doboke tezne
drame, je ležala k"=pak na
režiserki, Mariji Vaupotr evi. Ona
se že dolga leta pre^j.' ^^ledališki
dejavnosti v Grajeni z neverjetno
resnostjo in požrtvovaliTostjo ter
tudi s trdnim gledališkim znanjem.
Gradila je razumno in vešče to
dramo, katere glavna el je
»nemoč obasti in čina .
Odvrgla je iz nje vse nebistveno,
kljub temu pa mislim, da bi veljalo
še poseči v tekst, gp krajšati,
posebno v predolgili iialogih.
&veda ji je bil v največ jo oporo
interpret vodilne vloge Mirko
Vaupotic. Z veliko sigi: nostjo je
povsem obvladal to naporno
vlogo. Zares, odlična kreacija!
Posvetiti pa bo moral v prihodnje
več pozornosti čisti, jasni dikciji!
Enako skrb je posvetila reži-
serka tudi likom ostaii!i igralcev;
Izstopali s o Franc Vaupotič,
Albina Potrč in Vinko Zemljič.
Igra Janeza Kokola v q)izodni
\4ogi je bila zelo sugesthoio
po^na, pretresljiva! Tudi v
mlajših igralcih, Milanu Krojslu,
Mariji Gašparičevi, Jožetu Zajcu
in drugih bo imda režiserka v
bodoče, ko bodo ti že malo
trdneje stali na odrskih deskah, za
kar je potreben seveda čas in
trdno ddo - veliko oporo!
Nekoliko blede m nedognane so
bile le masovne scene.
Scenska in kostumska podoba
uprizoritve je zelo funkcionalno in
z veliko mero okusa podpirala
osnovno zamisd dda. Skratka:
dramska družina prosvetnega
društva v Grajeni je brezdvomno
ena najzrdejših in najmočnejših
naših podeželskih dramskih sku-
3in in je tudi to pot na svojo
etošnjo ustvaritev tega težkega
dela, lahko ponosna. Peter Malec
Prizor iz dela S tvar Jurija Tr»bajsa
Uspeli koncert
pevskega zbora
UO
v neddjo, 17. aprila je bila
dvorana doma kulture v (^lotnici
napolnjena kot malokdaj. To je
dokaz več, da prebivalcem tc^a
kraja primankuje takih prireditev.
Tega dne ie prvič v času svojega
nekaj letnega dHovanja, oktet
Lesno indu4itrijskega obrata LIO
OplotnKa, pripravil \ečii samo-
stojni koncert domačih in
narodnih pesmi
Ta oktet že od ustanovitve leta
1974 u^ešno nastopa na mnogih
svečanostih in prireditvah v
svojem kraju pa tudi v širši
okolici V zadnjem obdobju se vse
uspešneje uveljavlja tudi v
občinskem okvini, saj so lani
uspešno nastopili na reviji pevskih
zborov občine Slov. Bistrka,
udeležili pa so se podobne
prireditve v občini Slov. Konjice.
Obakrat so nastopili z uspehoin.
Skupno so na koncertu odpeli
okoli 20 pesmi nckai tudi izvirnih
domačih. Za vsako pesem pa so
bili n^rajeni z dddgotrajnim
ploskanjem.
Oktet iz delovnega kolektiva
LIO, kjer dobiva za svoje
ddovanie tudi vso podporo in
potrebno pomoč, ne druži samo
pesem, saj so tudi sicer dobri
tovariši in prijatdjl Že od
ustanovitve delujejo pod vod-
stvom pevovodje in mentorja
Leopolda Rupnika. Člani okteta
pa so Anton Podgrajšek, Alojz
Lesko var, ivo Trdin, Ivan
Vodovnik, Jože Sentočnik, Aloi?.
Padežnik, Avgust Leskovar in
Rihard Leva.
Oktet ima v načrtu tudi letos
večje število nastopov na domačih
odrih in tudi ponovno sodelovanje
na reviji pevskih •'borov občine
Slov. Bistrica in št kakšen nastop
drugje.
V. Horvat
FANTJE IN MOŽJE
IZZABOVEC
V prejšnji številki TEDNIKA smo vam predstavili šest ljudskih pevk iZ
Zabovec, ki so v nedeljski oddaji IZ VASI V VAS zapele nekaj stariV,,
skorajda pozabljenih ljudskih pesmi.
Danes pa vam predstavljamo fante in može iz Zabovec, med njin
več mož kot fantov, ki se s svojim petjem prav tako oglašajo v omen
oddaji, vsi pa so tudi člani moškega pevskega zbora v Markovcih.
Od leve proti desni stojijo: Stanko BRACiC, Jože CIGULA, Jar,-
JANŽEKOVlC, Alojz LETONJA, Janez MEZNARiC in Martin M1KŠ.> .
10- nasi dopisniki
28. april 1977- JEDNIR
Pismo noši Miciki v Lublono
(Prebrano na /. kvizu Planinskega
društva Ptuj, ,,Domovina si še
kakor zdravje", ki je bil 26. marca
J977 v Markovcih).
Že strošno dugo ti nejsen piso,
tok ka se je nabralo čuda novega.
Doma je vse vredi, vgorici smo ie
obrezali, pa skopoli smo ie tudi.
A ta je šo drgoč nazaj v Nemčijo na
delo. Včere nan je piso, ka prije za
prvi majnik s cugom domov, zdaj
pa nas skrbi, kon bomo cug posto-
vili, če pa mamo tok malo kolar-
nico. Moma je zdrova tok ka je pri
hiši vse vredi. V šoli mi dobro gre.
Vičin se tok hitro, ka sen sploh za
eno leto pred novon matematikon.
Veš v šoli pa nemamo somo nove
matemotike, letos smo sprovili
fkup na novo planinsko skupino.
Le kon bomo cug postovfli?
J A, DA JE TO ČISTA NEKA
NOVEGA PRI NAS, TI MOREN
OD TEGA NEKA VEČ PO VEJ-
ATI. Ti itak veš, ka man jos vse
povsod svoj nus polek, zato sen
grato med prvimi član, pa če ti po
pravici poven mi do zdaj še neje blo
iau. Veš, planinci to so sami močni
pa fejst Udje, ki strošno rodi hodijo
na izlete v planine.
Na prvi izlet smo šli na Donačho
goro, pa nas je celi cajt tok deš
namoko ka smo zgubili vso nošo
hološko bloto. Da ti vidiš, kok nas
je zeblo. Tok so mi h vustah zobje
ruiili, kok vrata na fičeki od strica
Lojzeka, če se pela po medribniški
cesti. Predi kok smo prišli na breg,
smo hodili skoro po takšni hosti,
kok je noša najvekša fabrika v
Bevšaki. A ja, se še ti ne veš, ki te
ie dugo nej blo doma, ka mamo v
Halozah vejko fabriko, ka se vujoj
lahko zgibiš. To je v Bevšaki. Tan
delamo vredi dobro robo, to so
prvovrstne špole za klobase, prvi
pa drugi klas odvisno od debeline
in še ekstra za kašnate kllobase. Na
Donački pa smo se glih tok jako
dobro meli, kurili smo pa se
kostoje pekli ka je tok pokalo, kok
če noši jagri zafce lovijo pa mačke
vstrelijo.
Tok smo doiiveli noš prvi pla-
ninski krst, senas je lepo poškropi-
lo. Tovarišica nam je rekla ka bi
blo dobro kupiti planinsko
opremo. Prinas nosimo koše, noše
hološke aktovke, planinci pa ruča-
ke. To smo zdaj zamejali, pa se v
toten društvi čisto po domače
počutimo. Moma mi je povejala,
ka so negda v takih ručakah nosili
zvezke v šolo, pa so bili vsi
zmučkani. Jos pa sen ovokrot, kda
smo šli v Planico glejat smučarske
skoke ie vutro hitro poskrbo za
svojo juiino, ka se nebi v ručaki
zmučkala in to ta cejt ka sen čoko
na avtobus, ki je bio tok točen kok
noša vareška vura, ki ie leto dni
stoji. Pa ka si ti ne bi mislila, koso
toti ručaki tok ejnfoh. Mi smo
mogli tri posloti v mesto v planin-
sko šolo, k a se bodo tan navučili
kok se ručaki prof nosijo.
Ja, na izleti v Planico pa sen vido
čuda lepega. Pomisli — peloli smo
se čez Jesenice. Tan majo vse vrste
dimof, kerega češ — gostega,
redkega, belega, iutega pa čisto
črnega. Če glih smo se čez Jesenice
peloli čisto po molen, me je tok
zanimalo, ka bi skoro reko tovariši
šofer i na vstavi, da bi si ro bar
enega Jeseničana od bluzi pogled-
no, kakšne farbe sploh je. Ja, pa
povejajo, k a tan iupe nič ne štupa-
jo — tota fabrička štupa jinsomoz
lufta leti. Kda smo se pripeloli vun
z Jesenic, nan je tovariš reko, ka si
na poglednemo Vrata. Te pa sem
gledo, pa gledo, kaj kej bi vido
kakšne dveri, pa se mi je strošno
čudno vidlo, ka je bla to ene vejka
groba brez vrat.
Potli pa so rekli na poglednemo
še Triglaf. Z očmi sen isko tri glave,
te pa Vidin somo tri špičaste brege,
pa še sneg je skos nojih. Nazadnje
smo le prilezali f Planico. Na
Planici pa je bujo taki dreng, kok v
noših mestnih toplicah poleti, ka si
prišo pa si si lehko smo prst
namočo. Potli pa sen gledo skakje,
pa se nejsen mogo načuditi noSemo
Norčiči, ka je tok visoko leto.
Gvišno se je bau ka ga nebi dobo
listi jeseniški smrad pa dim, da bi te
gvišno grato teiiši pa bi ga prehitro
dol potegnalo. Molo pa se je venda
bau tudi tistega dima s pod
skakalnice, ki so ga nekateri
gostinci precik drago odavali.
Po poti domou smo se fstovili f
Podvini, ka bi noše cisterne spraz-
nili. Tu smo se strošno čudili, kase
je f tisti bazen pri hoteli en Ptujčan
na lamp hito. Vsi bi še mislili, ka se
je kaki Haloian vode razveselo, da
smo jo ie celo jesen pa zdaj na
vuletje z vozili. Potli pa smo se
zmislili, ka smo f Podvini. pa je
venda Ptujčan mislo, k a je spod
vino. te pa se je tok lepo potopo.
Moren še ti povejati, ka se noše
dekline pripravljajo na kviz od var-
stva narave, pa mi je ena rekla, ka
je od 500 občin v Jugoslaviji samo
188 nerazvitih — to je takšnih, ki
j in je čisti luft edino bogastvo. Veš
ka pa so strokovnjaki rekli?
..BI AGOR REVNIM NERAZ-
VITIM, SAM T! SE VEIX) K A JE
ČIST ZRAK. " Viš. pa so se enkrat
le zmeslili nonas. Samo zdaj nos je
strah, ka bomo od tega mogli
plačati štibro. da se je potrošnja
strošno zvišala. Bog ga frdama.
kok so turisti — vikendaši — prile-
teli k nan. ki se jin lušta polek či-
stega lufta še dobrega pa po fal ceni
hološkega vina.
Bodi preskrbi, kda bomo poslo-
vili novi borlski most bomo toti luft
vred spravili, na most i bomo
peneze pobirali, luft pa carinili kok
na taljanski meji kavbojke.
Zdaj pa še reči. če neje nošo
planinsko društvo neka ekstra. Tok
kok vidiš, smo si ie dosta probali,
pa čuda lepa doiiveli, če glih smo
kuma letos s totin hecon začeli. Ne
bi ti rod za celi Tednik napiso, zato
bon hejo — pa srečno!
Tvoj Franček
Na Jesenicah m^o vse vrste
dimof..,.
Isko sen tri ^ave te pa vidin tri špičaste brege. ,
Več pozornosti za čisto
in zdravo delovno okolje
v letošnjem letu, ki je
posvečeno varstvu okolja bodo
mojali zaposleni v posameznih
delovnih oiganizacijah posvetiti
znatno več pozornosti za čisto in
zdravo delovno okolje kot v
prejšnjih letih.
Lahko rečemo, da so v
nekaterih delovnih oiganizac^ah
prav na tan področju n^ravili
velik korak, ki pa še vedno ni
takšen, kot bi lahko bil.
Ce si natančno ogledamo
nekatera delovna mesta, na
katerih delajo delavci in to za
strojem ali sede v pisarni za
delovno mizo lahko ugotovimo,
da posamezna delovna mesta niso
tako urejena kot bi morala biti
Poču^e zaposlenih na takšnih
delovnih mestih je slabo, zato je
tudi znatno manjša storilnost.
Velikokrat sem imel priliko
opaziti v raznih delovnih oigani-
zac^ah in to v neposredni
proEvodnji, da so delavci po
nepotrebnem založili transporti«
poti z raznimi odpadnimi
materiali in z vsemi mogočimi
odpadki.
Res pa je tudi, da v nekaterih
delovnih sredinah delavci med-
sebojno tekmujejo kateri bo imel
bolj čisto in urejeno delovno
okolje, kar je seveda že lep uspeh.
Vendar pa je takšnih delovnih
sredin v naših TOZD in OZD še
vedno premalo. Pri tem je nujno
potrebno, da v letošnjem letu
napravimo znatno več, kot je bilo
stogenega in s tem prispevamo
svoj delež pri urejanju m čiščenju
svojega delovnega okolja.
Zlatko Novak
Več naročnikov,mladine'
V torek je bil v LjuHjani drugi
posvet poverjenikov za prodajo in
razširjanje revije ,>1LADINA"
med mladimi Revija MLADINA
je med redkimi, oziroma jp edina
pri nas, ki se ukvarja z izključno
mladinskimi probJemi in jih
predstavlja širši javnosti Aktualni
prispevka, poročila o dijaških
domovih, odnosih med mladimi,
razni nasveti.. so le del t^a, kar
nam prinaša .Jklladina". »Mla-
dina" je revija za mlade in
pravzaprav bi jo moral poznati in
biti nanjo naročen vsak mladinec.
Vsak bi moral prejeti mladino
kot neophodno potreben informa-
tor in zabavno revijo, kar v resnici
tudi je, a ne le to. Zaželjeno je
tudi, da mladinci sami postanejo
dopisniki revije, saj jim bo tako se
bližja in problemi dela mladine na
kakem področju ne bodo ostali le
njeni problemi — poznali in tudi
^upaj reševali jih bodo vsi mladi.
Uredništvo revije je poslalo na OK
ZSMS po vsej Sloveniji naročilnke
in tako olajšalo postopek
naročanja na „Mladino" vsem
tistim, ki so za to zainteresirani.
Kljub prizadevanjem, da bi
,j;lladino" razširili, pa še nimajo
veUkega u^eha in revija ne more
doseči tiste vloge, ki ji ie
namenjena Kajti vse premalo
posameznikov se zaveda, kak
pomen ima na vseh področjih
mladinskega združevanja in izo-
braževanja. Po sklepih sestanka
naj bi bil naročen na ,>Iladino"
vsak član ZSMS in kjer še ni stekla
akcija razšiijanja je zaželjeno, da
se to zgodi čim hitreje.
M. R.
Samo dvajset let
mu je bilo
Bik) mu je samo dvanajst let, ko se je pričela vdna. Oče je takoj
odšel v gozd, da se bori proti sovražniku za svobodo. Mater, dva brata in
sestro, kije bila še čisto majluia, so mu odpeljali fašisti.
Ker fantiča takrat ni bilo doma, je ostal sam s pogoriščem hiš . Ko
je videl, kaj se je zgodilo seje napotil v gozd, da poišče partizane.
Po dolgem tavanju po gozdu je zagledal človeka s puško. Šel je k
njemu in ga povprašal po partizanih. Ta mu je povedal, da so na spodnji
strani ceste, kjer kopljejo bunker. Deček seje tega razveselil in šel naprg.
Ko je prišel ^a, je bil silno vesel. Takoj je j)ovedal, kaj se je zgodilo z
njegovo mateijo, bratoma, sestro in domačijo. Povedal je tudi, da se
hoče boriti s sovražnikom in naj mu nikar ne rečejo, da Je premajhen.
Ker se ie vsem že ob prvem srečanju priljubil so ga sprgeh medse in mu
povedali, da bo njihov kurir.
Vsak dan je moral veliko prehoditi, da je povezoval partizane s
pismi. Vsake zasede se je izognU in partizani so bili ponosni, da imajo
takšnega kurirja, ki mu lahko vse zaupajo.
Pt koč, ko je šel v temni noči po gozdu in je pravkar mislil zaviti čez
cesto, so ga ujeli fašisti. Hoteli so zvedeti, kam gre in od kod, a on ni
hotel govoriti. Tam so ga dolgo tepli, nazadnje pa ustrelili. Takrat je bilo
dobro, da ni imel pri sebi nobenega pisma, vendar to ni pomagalo, bilje
mrtev.
Ker ga naslednji dan ni bilo nazaj na dogovorjeno mesto, so
partizani postali neučakani. Trije so se napotili po poti, kjer je odšel.
Našli so ga ob cesti v jarku, kjer so ga fašisti pustili. Tam so ga dvignili in
ga nesli med ostale partizane, da so ga pod lepo smreko pokopali. Vsem
je bilo težko, saj so vedeU, da takšnega pogumnega kurirja ne bodo več
imeli.
Marica Sovec,
8/a, Juršinei
TEDNIK april 1977
NASI DOPISNIKI - 11
Naša pot na Kozaro
Maturanti gimnazge »Dušana
Kvedra" iz Ptuja so priredili svoj
zadnji izlet na Kozaro, kjer so si
ogledali spomenik padlim borcem
NOB.
V soboto zjutraj so se pred
ptujskim hotelom začeli polagoma
zbirati maturanti in nestrpno
čakali na avtobuse. Kljub kislemu
vremenu, so bili obrazi dijakov
vedri, pa ne zato, da bi jim
odpadel en dan v šoh, marveč
zaradi tega, ker večina izmed njih
še ni bila v BIH in še ni imela
priložnosti ogledati si iijenih zna-
menitosti. Trije avtobusi so okrog
6. ure krenili izpred hotela v
Ptuju, kaj kmalu smo prispeli v
Zagreb in nato do odcepa na
avtocesti proti Banja Luki in
Kozari, naših izhodiščnih mest.
Polamma smo se bližali mqi med
republikama SR Hrvatske in Bo-
sne in Hercegovine. Toda glej
šmenta, na mimoidočih avtomo-
bilih, avtobusih, tovornjakih smo
lahko opazili sneg. Najprg nas je
polagoma začel prati dež s snegom
vse do Banja Luke, kjer je bilo
belo kot pozimi. Vsi vemo, kako
muhasto je aprilsko vreme, toda
takrat je vreme pošteno zagodlo
dqakom, ki so veliko pričakovali
od te ekskurzge.
Ustavili smo se pred skoraj novo
gimnazijo v Banja Luki, katero so
darovali prebivalci in gospodarske
organizacije iz Sarajeva. Gimnazija
je velika, saj prejme okrog 1600
dijakov. Dijaki obeh gimnazij smo
se spoprgateljih, pogovarjah o
problemih mladih, o šoh, o športu
itd. Medtem ko smo dijaki izmenj-
avali mnenja s svojimi sovrstniki iz
Banja Luke pa so se naši tovariši
profesoiji seznanjali z delom na
podobni ustanovi v Banja Luki.
Na koncu je prišlo do kratkega
kulturnega programa; na koncu
srečanja med maturanti pa smo
banjaluškim maturantom predali
značke in še druga darila. Seveda
smo morali poskrbeti tudi za naše
želodce, saj se po naporni vožnji
prileže obilno kosilo. Kasneje smo
obiskali spomenik borcem bosan-
" ske Krajine nekoliko kilometrov iz
Banja Luke. Žal je bilo okrog 15
cm snega, toda niti sneg nas ni
oviral, da ne bi v nizkih čevljih
pogle^li lepi spomenik, ki je
napravljen iz znamenitega brač-
kega kamna (marmoija). Malce
smo se pove selili tudi snega in si
zmetali nekoliko kep.
Popoldan okrog 15. ure smo
I^ispeli na planino Kozaro z majh-
nimi težavami. Snega še niso
splužili, zato smo avtobuse tudi
malce potisnili. Polagoma smo se
napotih do spomenika na Kozari.t
Kaj premočeni čevlji, kaj ozeb-
Une, na. vse slabo pozabiš, ko
zagledaš ta čudoviti spomenik
borcem NOB. Zares čudovit po-
gled na spomenik, ki nas spominja
na krvavo preteklost naših naro-
dov, ki so na tleh Kozare pustih
krvave korenine. Dijaki in profe-
sorji so položili venec ob spome-
niku na Kozari in oddali minuto
tišine v čast borcem padhm na
Kozari. Nekoliko metrov niqe
smo si ogledali muzg in smo v
nuaku prispeli do našega preno-
čišča. Toda lesene barake so bile
premrzle, da bi lahko prenočih na
Kozari, zatorg smo imeli tukaj
samo večerjo in se pozno zvečer
vrnih v Banja Luko v hotel Bosna,
kjer smo prenočili.
Naslednji dan smo odpotovali
nazaj proti naši republiki. Kaj
hitro smo bili v Za^ebu in kasneje
tudi v Krškem. Čez nekaj časa
smo se ustavili v Brestanici v
nekdanjem Reichenburgu, kjer
smo si ogledali ^ad. Iger so bih
zaprti naši rodoljubi. Grad reno-
virajo, toda kljub temu smo videli
zelo lepo urejen muzej iz NOB.
Naslednja naša postaja je bil
Kunuovec, rojstni kraj tov. Tita,
kjer smo obiskali novo zgrajeni
dom. Po ogledu doma so nam
obljubili, da bomo videli film o
Titu, toda iz različnih razlogov je
film odpadel.
Zopet smo sedU v naše avtobuse
in se odpeljali proti Ptuju. Pred
hotelom smo na koncu zaplesah
tudi kolo in se polagoma razšli.
To je bila zadnja ekskurzija
maturantov. Želeli so videti veli-
ko; navezati stike z gimnazijo v
Banja Luki; obiskati Kozaro,
Kumrovec itd. Toda žal jim takrat
vreme ni bilo naklonjeno, da bi
svoj plan realizirali. Kljub temu pa
so bili vsi zadovoljni, s^ so kljub
neprijetnemu vremenu napraviU
izjemno vzdušje vsepovsod, kjer so
bUi in tako krepHi bratstvo in
enotnost naših narodov.
Maturanti na brestaniškem gradu — zadnjič skupaj na poučnem
izletu.
Besedilo in slika: D. Klajnšek
BILI SMO NA ČEBINAH
Cebine . . . majhna gorska zasavska vasica,
skrita pred očmi scKlobnega življenja. Kot pravijo
nekateri, je ta vasica bila nekoč res ,,bogu za
hrbtom."
Vendar se je prav v tej majhni vasici nad Trbov-
ljami zgodila pred 40 leti pomembna zgodovinska
si ran.
listega aprilskega večera 1937. leta so .se pri
Bcrličevih sestali tedanji najvidnejši napredni po-
litični delavci Slovenije. V noči cxl 17. na 18. april
st) osnovali KPS.
Letošnje leto poteka v praznovanju mnogih ob-
letnic. l ako praznujemo 85. rojstni dan tov. Tita,
40 let njegovega prihoda na čelo KPJ in za nas
Slovence najpomembnejši dogodek, to je 40 let
KPS.
V soboto 16. aprila se člani marksističnega
krožka pod vodstvom ravnatelja Krivca in planinci
naše šole ter mnogo naših učiteljev vsedli v
avtobus ter se odpeljali proti Cehinam.
Spotoma smo .se ustavili v Trbovljah, kjer smo
si oglcdah Hkovno raz.stavo na temo NOB —
Cl BINH. Nato smo si ogledali znamke, ki
uprizarjajo isto tematiko ter še nekatere ohranjene
predmete iz NOV.
Po ogledu znamenitosti v Trbovljah smo se
odpeljali naprej proti Cebinam. Spotoma smo se
mladi tudi kepali, saj je ležalo po zasavskih
bregovih	še	precej	snega.
No, končno smo se pripeljali do Barličeve
domačije. Povzpeli smo se na hrib nad domačijo.
Ijepo smo videli praznično okrašen prostor —
(xler. Program seje kmalu začel. Pri Barličevih so
bili zbrani mnogi pomembni Slovenci, ki so bili
tam tudi pred 40 leti.
Skozi Cebine je vodila pot zvezno štafeto mla-
dosti. Gledalci sojo z navdušenjem prejeli.
Po končani proslavi smo peš krenili proti avto-
busu v dolini.
Med vožnjo domov so se naši pogovori vrteli
okrog Cebin, Barličeve domačije ter drugih
zgodovinskih dogodkov. Čeprav utrujeni, smo
mnogi zvečer doma še sledili televizijskemu
prenosu iz doma v Trbovljah ter govoru Mihe
Marinka. Kar nekako ponosni smo na svojo
udeležbo pri tem pomembnem vseslovenskem
prazno van j ul
Slavica Pičerko, 8/b, OS Markovci
Ormožani na
»Prežihovini
77"
Tudi ormoški mladinci so
se, kot toliko mladih iz vse
Slovenije, udeležili srečanje
na Prežihovni, domačiji Lovra
Kuharja. Iz Ormoža je bilo
prisotnih največ tabornikov iz
odreda „Vinka Megle", ostalo
pa so bili mladinke in mladin-
ci iz vse občine. Za predsed-
nike in sekretaija 00 ZSMS je
bila udeležba obvezna. Vsaka
skupina iz posameznih občin
je imela zastavo, nekateri celo
več. Največ je bilo seveda
taborniških, saj je za tabor-
nike srečanje na „Prežihovi-
ni" še tradicionalno, le da
letos ni bilo tekmovanj. Do
rojstne hiše pisatelja so mladi
odšli od zbirališča peš, da pa
ne bi omagaH. so dobili tam
dobro malico in se okreppajj.
M.R.
Umazane hlače
z njunim otrokom sem šest ur
dnevno, bdim nad njim, da se mu
nič ne zgodi, skrbim in uporab-
ljam vse mogoče vzgojne metode,
da obvarigem discipUniranega
otroka pred nediscipliniranim -
skratka skrbim za duševni in
telesni napredek otroka. Kadar po
nerodnosti otrok pade, ponoči ne
spim in čakam jutro in ko ga
gutraj zagledam - zopet normal-
no zadiham.
Da, drage mamice in očetje,
tako doživljam vašega otroka jaz
- vzgojiteljica. In kako doživljate
njegovo živ^enje v vrtcu vi, starši?
Le malo je tistih, ki priznavajo
naše delo. Mnogi starši nikoli ne
vprašajo za svojega otroka, krivdo
nerednega otroka pripisujejo vzgo-
jiteljici, njegovo tovarišico le
medlo pozdravijo oziroma ji od-
zdravlj^o. Ko pa ima njihov otrok
umazane hlače - takrat se ogla-
sijo. Pa ne pri tovarišici njihovega
otroka, ampak vse drugje: na
službenem mestu, najbhgem sose-
dom, drugim tovarišicam v
vrtcu ... Žalosten si, ko zveš, da
so starši nezadovoljni s tvojim
delom. Sami otroka ne obvladajo,
ti pa obvladaj v vrtcu 26 otrok
hkrati, saj si vendar usposobljena
za to!
Kaj mi pomaga usposobljenost,
ko pa nimam osnovne avtoritete
nad posamezniki. In kako bi jo le
imela, če starši pred otrokom!
razprav^^o o upravičenih in ne-;
upravičenih nezadovoljstvih v zve-
zi z njihovo tovarišico. Imena
nekaterih otrok mi bodo še dolga
leta zvenela v glavi. Ce se samo
spomnim, kolikokrat sem ga po-
klicala^ kolikokrat opomnila, ko-
likokrat preprečila i^egovo agre-
sivnost nad nedolžnim otrokom.
In največkrat je to ravno tisti
otrok, ki si je zaradi neubogljivosti
in predrznosti umazal hlače . ..
cavič
12- NAŠI DOPISNIKI
28. april 1977- JEDNIK
«kcna pot do javkk
To se je zgodilo v našem kraju
med NOB, marca 1943 leta. Pri
moji stari mami so partizani
skrivali živež, prali platnene krpe,
zbirali zdravila in vse to nosili na
javko, ki je bila v grapi pri Ormo-
žu. Tako je bilo tudi tistega marca.
Materiala je bilo dovolj. Naložili
so ga v koš in ga odnesli. Ko so
prišli do kovačnice je pripeljal mi-
mo avtomobil poln sovražnih
oficirjev. Okolico so razsvetljevali
z reflektorji. Stara mama in soseda
sta hitro stopili pod stopnice pri
kovačnici. Nemci se na srečo niso
ustavili. Stara mama je srečno
prinesla koš na javko, od koder so
ga kasneje odnesli v bližnjo
bolnišnico.
Aneta Toš, 0§,
Franca Osojnika, Ptuj
NOVA ŠOLA
HODIM ŠELE V PRVI RAZ-
RED. A SE ŽE VESELIM NOVE
ŠOLE. TAKRAT BOM JO TUDI
JAZ OBISKOVALA. RADA SE
BOM UCILA IN POSLUŠALA
TOVARIŠE.
DRAGICA raKONJA, 1. A,
VIDEM PRI PTUJU
mama se je bala zame
Spominjam se dogodka iz prvih
let življenja. Bilo mi je kakih pet
let. Bil sem še majhen, imel sem
brate in sestre. Najbolj, neroden
iznajdljiv, včasih pa tudi hitrih
nog, sem bil seveda jaz. Vse te
vrline so mi koristile takrat, ko
sem katero ušpičil ali se stepel z
bratom. Tako je bilo nekega dne...
Mama je odšla v Ptuj. Otroci
smo ostali sami doma. Nekaj časa
smo se igrali zunaj, toda igra nam
je postala dolgočasna. Spomnil
sem se nekaj novega. Stekel sem
na podstrešje in poiskal star lonče-
ni vrč. Bil je lepe starinske oblike,
ki smo ga hranili na podstrešju že
nekaj let. V vrč sem natočil vode.
Domišljal sem si, da imam vino.
Postal sem gostilničar in to vino
prodajal bratom in sestri. Nekaj
časa so z veseljem kupovali moje
vino, nato pa so začeli z menoj
trgovati. Zahteval sem tri jabolka
za kozarec vina in nisem popustil
na dve jabolki. Bratje so si začeli
sami točiti vino in pričel se je
pretep. Vrč smo začeli vleči iz rok
v roke, saj jim nisem dovolil, da bi
meni — slavnemu gostilničarju
gostje sami točili vino.
Tako se je zgodilo. Vrč je padel
na tla in se razbil. Ves prestrašen
sem strmel v črepinje na tleh. Ve-
del sem, da bom tepen. Pogledam
naokoli in zagledam mamo, ki je
prihajala domov.
Stekel sem po hribu navzdol,
splezal na vrh drevesa in izpod
zelene krošnje opazoval, kaj se bo
zgodilo. Nihče se ni zmenil zame.
Nato so me začeli vsi iskati. Za
klice se sploh nisem zmenil. Bilo
mi je smešno, ko so po kotanjah
pregledovali vse studence, šli so od
soseda do soseda, preiskali bližnji
del gozda. Ko se je zmračilo, sem
odšel v sobo. Nihče me ni opazil.
Brez večerje sem odšel spat.
Ker je bilo iskanje zaman, je
mama vsa obupana prišla v mojo
sobo. V premišljevanju, kaj naj
stori, me sprva sploh ni opazila,
saj sem se ves zgrb.il pod odejo. Ko
me je zagledala, od presenečenja in
od veselja ni mogla spregovoriti.
Pozabljen je bil razbiti vrč,
pozabljeno je bilo iskanje —
materin stisk je povedal vse.
Alojz Topolovec,
6/b, Leskovec
KINO PTUJ
Četrtek, 28. aprila: an. it. barv.
pustolovka TAJNI HUDIČEV
AGENT, ob 20. uri bo am. bar. v
kriminalka UMAZANA MARY,
NEUMNI LARRY; Petek, 29.
aprila: am. barv. kriminalka
UMAZANA MARY, NEUMNI
LARRV; Sobota, 30. aprila in ne-
delja, 1. maja: am. bar. film JEZ-
DEC NA STRANSKI POTI; V ne-
deljo, 1. maja bo ob 10. in 16. uri
Disneyev film, am. barv. risanka
maCji koncert.
v obnovljeni Soli
Med polletnimi počitnicami so
začeli obnavljati našo šolo, ki je
bila obnove že dolgo potrebna. V
začetku šolskega leta, so bila vsa
dela v največjem zamahu, zato smo
morali k pouku v staro zgradbo pri
pošti. Tam je bil prostor zelo maj-
hen, zato smo bili utesnjeni. Mali-
cali smo kar zunaj. Komaj smo ča-
kali, da pridemo v obnovljeno šolo.
Novembra smo se le presehli. Vsi
smo ostrmeli od začudenja, ko smo
stopili v obnovljeno šolo. Komaj
smo se znašli, saj je bilo marsikaj
spremenjeno. Stene na novo pre-
pleskane, nova okna, nove luči,
svetlikajoč parket, vodovod, cen-
tralna kurjava, saj smo komaj ver-
jeli, da je to res. Pionirji smo skle-
nili, da bomo zelo pazili na red in
snago v šoli, v kateri se sedaj poču-
timo zelo prijetno.
Hvaležni smo vsem, ki so pripo-
mogli k temu, da so nam omogočih
šolanje v tako lepih prostorih.
Angelca Fideršek,
OS Ptujska gora
moja prva nagrada
V tednu požarne varnosti smo
morali napisati spis. Najlepši spisi
so bili nagrajeni. Med njimi je bil
tudi moj spis. Tovarišica nam je
povedala, da bomo nagrade spre-
jeli v Ptuju.
Težko sem čakala tisti dan, ko
bomo šli po nagrade. Nisem mogla
verjeti, da je bil moj spis tako lep.
In končno je napočil dan, ko smo
se odpeljali v Ptuj.
Zgodaj zjutraj sem vstala in se s
kolesom odpeljala v Gorišnico, od
tu pa z gasilskim avtom v Ptuj.
Tam je bila proslava. Program
smo pripravili gorišniški pionirji.
Po kulturnem programu nam je
tovariš Janko Znidarič čestital k
uspehu in podaril lepe knjižne na-
grade. Prebrali so tudi naše spise.
Po prireditvi so nas pogostili s
sendviči in z oro. Veseli in
nasmejani smo se vračali domov.
Knjigo sem že prebrala. Rada jo
pokažem vsakomur in sem nanjo
zelo ponosna. Prva nagrada je
najlepše doživetje iz mojega mla-
dega življenja. Upam, da bom še
kdaj kaj podobnega doživela.
Danica Tomažič, 6. b
OŠ Gorišnica
ptiCek s
poškodovano perutnicko
dobili smo ptička. imel
je poškodovano perut-
ničko. tatjana je prine-
sla iz kuhinje škatlo. v
škatlo smo dali cunjo.
ima črne oči in rjav vrat.
ime mu je bilo ščinkavec.
bil je majhen ptiček. ko
ga je dala tovarišica v
škatlo, je takoj skočil iz
nje. potem je zvonilo in
smo morali iti na mesto.
tovarišica nam ga je po-
kazala. ima oster kljun.
drejčl je šel skozi okno
in je ptička dal na
dvorišče.
zlatka planinc, 1. r.
Za gradnjo Splošne bolnišnice
dr. Jožeta Potrča Ptuj in nabavo
medicinske aparature so daro-
vali:
VESELA DRUŽBA IZ ORMOŽA
1.050,00
OO SINDIKATA SKUPNOSTI
SOCIALNEGA SKRBSTVA
PTUJ, namesto venca na grob
pok. očetu njihovega sodelavca,
Božu Kavariču	500,00
DELAVCI STROKOVNE SLUŽBE
SOCIALNEGA SKRBSTVA
OBČINE PTUJ, namesto venca
na grob pok. Boža Kavarič 380,00
Darovalcem iskrena hvala!
moj bratje vojak
Bile so počitnice. Pismonoša je
iK'kega dne prinesel pismo za biata
Stanka. Vsi smo bili radovedni,
kdo mu je pisal. Povedal nam je,
da je dobil poziv, da mora k voja-
kom v Šibenik.
Tistega dne, ko je šel k voja-
kom, se je pri nas zbralo nekaj
fantov iz va.si. Malo so pomalicali,
nato so ga spremljali v Ptuj. Težko
nam je bilo slovo od brata, vedeli
smo, da ga ne bomo dolgo videli.
Stanko nam je pisal že tretji dan
po odhodu. V prvem pismu se je
potožil, da so mu porezali njegove
lepe lase. V pismih nam je opisoval
vojaško življenje. Bratu sem tudi
jaz napisal dve kartici. Stanko mi
je poslal svojo sHko. Veste, kar lep
vojak je.
Za dan republike je moj brat
nepričakovano prišel domov. Ni-
sem se ga mogel nagledati. V vo-
jaških hlačah, dolgem sivem plašču
in s kapo na glavi mi je bil zelo
všeč. Tudi Stanko je bil vesel, saj
je dejal, kako se mu včasih stoži
po domu.
Ko se je preoblekel, sem hitro
zlezel v njegove hlače. Suknje ni-
sem rabil, saj so mi hlače segale do
vratu. Se kapo sem si dal na glavo
in tudi jaz sem bil malo vojak.
Martin Vidovič,
2. razred
osn. šole Sela
Mamica me Je presenetila
Vsak dan prihajam iz šole do-
mov. Najprej se zatečem v svojo
sobo, zakurim peč ter pišem do-
mačo nalogo.
V zimskih počitnicah sem bila
pri teti na Črešnjevcu. Bilo mi je
dolgčas po moji sobi ter po pevcih,
ki so nalepljeni po vratih. Tudi v
omari jih imam nekaj. Vsako ju-
tro, ko vstanem, se mi tako prijaz-
no nasmejijo, da postanem takoj
budna. Če bi imela novo pohištvo,
bi bila še raje v sobi.
Počitnice so se končale. Prišla
sem domov. Morala sem napisati
še nalogo, ker je bilo treba nasled-
nji dan v šolo. Hitro sem stekla po
stopnicah naravnost proti svoji
sobi. Odprla sem vrata in se skoraj
zaletela v omaro. Začudeno sem
gledala, kajti nikoli še nisem imela
omare na tistem mestu. Vrata sem
rahlo odprla do konca. Mamica
me je hotela presenetiti. Kupila mi
je novo pohištvo. Bilo je tako le-
po, da sem ga kar naprej občudo-
vala. Prav takšno pohištvo sem si
želela. Soba je bila lepo posprav-
ljena in urejena. Toda nekaj sem
fx)grešala. Moj Oto Pestner ni bil
več na steni. Hitro sem pogledala
po sobi, da bi ga odkrila. Mamica
mi ga je nalepila na vrata, ker mi
ne dovoli lepiti po tapetah. Bila
sem zadovoljna. Vrata so bila vsa
nalepljena, tudi v omari je bila
Ljupka Dimitrovska. Od veselja
nisem vedela, kaj naj napravim.
Stekla sem v kuhinjo k mamici.
Objela sem jo in se ji iz srca
zahvalila. Vlekla sem jo za sabo v
sobo. Darinka je že šivala oblekce
za punčke, ki so bile	raz-
stavljene v novi omari.
Hitro sem napisala domačo nalo-
go ter legla v novo posteljo. Imela
sem lepe sanje. Zjutraj me je zbu-
dila budilka in morala sem v šolo.
Sedaj še raje grem v sobo, mamico
pa imam še rajši.
Lidija Hajšek 7/b,
OŠ ,,Anica Černe", Makole
TA5CICA
Taščica drobna na veji sedi
čaka na hrano pa nič ne dobi.
Deklica draga prinesi mi kaj,
ielodček je prazen pa mraz je da
kaj!
Deklica prinese pogačici dve
taščica hitro poskusi obe.
Hvala ti deklica, hvala stokrat,
vrnila ti bom ko pride pomlad.
Mirjana Žlahtič,
4. r., OS Sela
srečanje s pisateljem
Letos mineva 70 let, odkar se je
v Polskavi rodil znan in zelo
iriljubljen pisatelj Anton Ingolič.
Ravno zaradi jubileja so ga
povabili tudi na mariborsko
pedagoško akademijo. Srečanja
smo se tudi mi, učenci, lahko
udeležili. Ko smo prišli v prostore
akademije, še ni bilo tovariša
Ingoliča. Zato smo si malo ogleda-
li stavbo in razstavo v njej. Ob pol
petih pa je prišel in smo ga
prisrčno pozdravili.
Uvodni govor je imela tovarišica
Medved Mira. Povedala nam je,
kako je ona pričela brati Ingoliče-
ve knjige že kot dijakinja in kasne-
je kot študentka, kajti bile so ji ze-
lo všeč. Potem pa sta bila s tovari-
šem Ingoličem skupaj v službi v
klasični gimnaziji v Mariboru.
Kasneje je moral tovariš Ingolič v
Ljubljano. Za tem pa nam je
govoril sam o svojem delu.
Tovariš Ingolič je pisal že v
prvem razredu. V razredu sta bila
dva ki sta imela zvezek in vedno je
kateri kaj napisal. Pisal je vse do
6. razreda, potem pa mu je prišlo v
glavo, da kaj bi pisal, ko pa skoraj
nič ne ve. Tako .se je podal v bra-
nje, vedno je samo bral. Nekaj ča-
sa je študiral pri nas. Potem pa je
odpotoval v Pariz. V Parizu je zelo
slabo živel, od nikoder ni dobil nič
denarja, tako je šel v gledališče. V
gledališču je bil začasno sprejet za
statista. Pri neki predstavi pa je
umiril konja. Tako je dobil redno
zaposlitev. Od vsake predstave je
dobil 10 frankov. Povedal nam je
tudi, kakšno je imel stanovanje, če
je deževalo, je moral odpreti
dežnik, da ni bil moker. Po leto
dni bivanja v Parizu se je vrnil v
domovino. Potem je začel študirati
slavistiko. Študij je končal v 4 le-
tih. Ko je postal profesor sloven-
ščine, se je poročil, vendar ni imel
službe. Z ženo in hčerko so živeli v
okolici Ptuja.
Tam je napisal prvi roman —
Lukarji. Prvi del je poslal v objavo
v Ljubljanski zvon. Vendar ga
urednik ni dolgo objavil. Poznal je
Ingoliča kot študenta in že je mis-
lil, da ni dobro napisal. Potem ga
je prebral v eni noči in ga takoj
objavil. Ko je tovariš Ingolič napi-
sal drugi del, je dal natisniti knji-
go. A kjer je bilo v njej napisano o
socialnih razmerah v tistem času so
duhovniki in drugi knjigo na vso
moč odvračali. Tako se je sam
odločil, da jo bo prodajal. Vendar
on se še vedno ni štel za pisatelja.
Potem pa so knjigo prevedli v več
jezikov. Tako so ga povabili v
Prago in je dobil prosto vožnjo. V
Pragi pa so ga slavili kot velikega
psatelja in od tedaj se počuti kot
pisatelj.
Povedal nam je tudi, kako je -
napisal knjigo Pradedje. Najprej
je začel raziskovati, kako dolgo ži-
vi Ingoličev rod na Pohorju. Sedaj
bo izšel drugi del te knjige. V tret-
jem delu pa nam bo opisal 9 rodov
Ingoličev. Povedal nam je tudi,
kako je napisal knjigo Šumijo
gozdovi domači. Tovariš Ingolič je
bil kot majhen deček večkrat na
Pohorju pri starih starših. Takrat
je že spoznaval velike pohorske
gozdove. Na več krajih je tudi
poizkušal, kako bi izboljšal
varovanje pohorskih gozdov, ven-
dar mu ni vedno uspelo.
Čas je hitro mineval in morali
smo se vrniti. Vendar bo vsem
ostalo v lepem in trajnem spomi-
nu. Saj smo .se tudi marsikaj
naučili in vzljubili Ingoličeve
l^jige.	Jožica Peršah, 8/b,
Poljčane
moja učiteuica
Moji učiteljici je ime Anika. 7.e
več let uči peti razred. Je srednje
postave. Stara je 46 let. Na šoli
vodi dva krožka: bralno značko in
pionirsko hranilnico. Nas otroke
ima zelo rada. Vedno nam poma-
ga. Če česa ne razumemo, nam
ponovno razloži. Z nami je zelo
potrpežljiva, a se včasih tudi razje-
zi, če nismo taki, kot bi morali bi-
ti.	Marjana Ploj,
OŠ, Vitomarci
moj prijaiklj ciciban
Ko sem pričela hoditi v šolo sem
se naročila na Cicibana. Bil mi je
zelo všeč, zato ga imam naročene-
ga tudi letos. V njem najdem mno-
go lepega.
Nada Horvat, Oš
Vitomarci
PARTIZAN
Trpel si za svobodo,
trpel si za nas,
trpel si za kruh.
Ko ti je sovrainik
srce prestrelil,
so te tovariši v gomilo
polotili in se tiho od te
poslovili.
Iz tvoje srčne je krvi
vzcvetela na gomili rdeča vrtnica,
ta nam oznanja
tu padel je naš partizan.
Sestavili učenci
dopisnega krožka OS Sela
kurirckova torbica pri-
poveduje
Sem majhna, stara preprosta
torbica. Moja hrabra pot se je
začela že, ko je v našo domovino
vdrl neusmiljeni sovražnik. 2e v
začetku me je nosil majhen črnolas
deček. V njega sem popolnoma
zaupala, saj sem vedela, da je
pogumen kot le mora biti vsak ku-
rir. Z njim sem preživela vojno,
spremljala sem ga na vsako še tako
težko pot. Vsako noč sva bila sku-
paj in vsako noč sva se bala, da
naju v roke ne dobe fašisti. Če je
bilo kurirčka strah me je kakor
svojo najboljšo prijateljico vedno
toplo stisnil k sebi. Ta hvaležnost
mi je bila vedno ljuba kajti tudi
mene je preganjal strah.
Sedaj, ko pa je moj mali tovariš
po vseh bridkobah že velik mož,
me nosijo pionirji. Tudi sedaj so v
meni pisma, samo drugačna, kajti
mnogim partizanom so rešila
življenja. Danes nosim v sebi pis-
ma in v njih polno toplih pozdra-
vov tovarišu Titu.
Andrejka Debeljak, OŠ,
Franca Osojnika, Ptuj
TI 1)1 Ml POMAGAMO
Otroci naše ulice smo se
zmenili, da bomo pomagali dvema
ostarelima prebivalcema. Živita na
bregu. Ker sta stara in nimata toli-
ko moči, jima pomagamo nesti
živila do njihove male slamnate
hiške. Tam živita in se preživljata s
60 tisoč dinarji. Imata dosti hčerk
in sinov a vsi se jih sramujejo. Za-
to smo sklenili, da jima bomo
pomagali. Doma smo mame
vprašali, če imajo kakšne obleke,
čevlje ali odeje in smo jima odne-
sli. Nasekali smo jima drv, poriba-
li tla, deklice smo jima oprale peri-
lo, dečki so nahranili dve kokoši
kolikor jih starčka imata.
Preoblekli smo jima posteljnino.
Včasih smo jima prinesli sadje ah
kakšne rože. Jeseni smo jima iz
gozda kjer so posekali drevesa,
prinesli drv, da sta imela za zimsko
kurjavo.
Zraven njihove male hiške so
gradili veliko hišo in v načrtu je
bilo, da to malo hiško podrejo.
Zato sta se presehla v neko slabo
kletno stanovanje v mestu. Zelo
nam je žal, da sta uboga starca za
vedno odšla od nas.
Jolanda šamperl, 5/b,
OŠ Franca Osojnika, Ptuj
občudujem naravo
Narava je okolje, v katerem
živimo. Naravo občudujem, ker so
v njej naravni pojavi lepote, kot so
kraške jame, gozdovi, polja.
Narava je lepa in nežna, če jo
človežka roka ali kakšna druga sila
ne zatira in ji omogoča njen
naravni razvoj. Prav je, da človek
izpopolnjuje naravo, da jo varuje
pred neredom in nečistočo. Tako
le lahko ohrani svojo prirodo.
Kajti tudi človek bo imel korist, da
bo lep pogled na prirodo, v kateri
živi tudi zdravje mu bo bolj
naklonjeno s svežim zrakom. Zato
ne smemo zanemarjati okolja in je
ne smemo izkoriščati v slabe
namene. Kajti narava je del člove-
ka.
Mnogi se tega ne zavedajo,
predvsem turisti, ki prihajajo iz
tujine in se ne ozirajo za tem, kaj
pustijo za sabo.
Mladi se tega zavedajo, saj so o
tem vedno bolj poučeni. Zato
šolarji čistimo okolje in vsako leto
tudi pogozdujemo.
Zbiramo tudi star papir. Imamo
mdi delovne akcije, vsi skrbimo za
našo prirodo.
Torej — vse moči za zdravo —
lepo naravo.
Anita Klančnik,
8/b, OŠ Poljčane
Prepir
Mislim, da ni človeka, ki se ne
bi še nikoli prepiral. Tudi moj brat
Janez in jaz se večkrat spreva.
Včasih se pridruži bratranec Miran
in takrat je prava jezična bitka.
Dobro se spominjam dne, ko
smo uprizorili hud jezični boj. Ho-
tela sem pisati domačo nalogo, pa
nisem našla peresnice. Vse sem
premetala, pa zaman. Od jeze sem
sedla na tla. V sobo je stopil brat
Janez in me začudeno pogledal.
Janez: Kaj ti je? Kaj ti je mačka
hlače odnesla? O, že vem! Mačka
ti je odnesla peresnico.
Jaz: Čuj ti, smrkavec! Ti si tisti
grešnik, ki mi je vzel peresnico.
Takoj mi jo vrni!
Janez: Kakšno peresnico?
Jaz: Nikar se ne pretvarjaj. Vrni
jo, če ne, te premikastim.
Janez: Premikastiš? Ti, mene?
hnaš visoko vročino?
Jaz: Ne, nimam je. Hočem pa
svojo peresnico;
Vražji paglavec pa je obraz
skremžil v nerazumljivo spako.
Janez: Evo, figo!
Jaz: Ti, ti, ti... dojenček! Vrni
peresnico!	__
Janez: Ti, kdo je dojenček?
Jaz: Ti! Vrni peresnico!
Janez: Ne bom.
V sobo je stopil bratranec Miran
in hotel vedeti zakaj takšen hrup.
Janez mu je takoj povedal in Mi-
ran je postal njegov zaveznik.
Miran: Janez ti že ne bo vrnil
peresnice. Kaj le tako vreščiš.
Jaz: Kdo pa je tebe kaj vprašal?
Miran: Sam sem se vprašal.
Jaz: Oh, revčka, kar dva do-
jenčka!
Janez in Miran: Kaj? Kaj si
rekla? Ti pa si, čakaj... važna go-
ska.
Jaz: Kdo je goska?
Miran: Ti! Če ti ni všeč goska,
pa bodi... hijena!
Jaz: Zdaj pa hijena! — Bosta
imela cuclje?
Janez: Ja, če ga boš vtaknila
tudi v usta.
Jaz: Ne, toda vidva ga potrebu-
jeta, da bosta zaprla svoja kljuna.
Miran: Saj bi ga izpljunila. Jaz v
usta, Janez pa v oko. Tebi namreč.
To me je tako razjezilo, da sem
pograbila ravnilo z njim zamahni-
la.
Jaz: Zmaličila vaju bom. Slišita?
Miran: Se te prav nič ne bojim.
Jaz: Kaj si moreš? Frajer je fra-
jer! Frajerji pa se nikogar ne boje.
Z vso močjo sem ga lopnila po
hrbtu. Nato sem zamahnila proti
Janezu, toda Miran me je prehitel.
Miran: Ti, koza!
Jaz: Kozel, hvala!
Miran: Tebi pa hvala za udarec.
Jaz: Janez, za kaj pa se mi boš ti
zahvalil?
Janez: Ne poznam besede ,,hva-
la". Znam samo povrniti. Zakadil
se je vame in me povlekel za lase.
Jaz: Nehaj, nehaj!
Janez: Še eno bedarijo pa boš
jutri plešasta.
Miran: In jutri se ti ne bo treba
česati.
Jaz: Oba sta zmešana. Gosaka,
purana, neumna!
Janez: Me zanima, kdo je
neumen.
Sedla sem na stol in že v trenutku
skočila, tako me je zaskelelo. Na
stolu je ostal risalni žebljiček. Mi-
ran in Janez pa sta se smejala kot
tepca.
Jaz: Tepca!
Miran: Jelka, imaš morda pre-
luknjano zadnjo plat?
Jaz: Po celi sobi boš iskal svoje
koščice, če še eno pisneš!
Miran: Je mar prepovedano?
Jaz: Da. Jaz prepovedujem.
Miran: Hahaha! Tebe pa že ne
bova poslušala, kaj Janez!
Jaz: Zverini. V živalski vrt z
vama. Tam lahko rjujeta po mili
volji.
Tedaj je nekdo zaklical: Miran!
IVOra-a-a-an!
Miran: To je mama. Adijo, bu-
dalo!
Jaz: Baj-baj, cepec! Podgana
smrdljiva!
Miran: To boš še plačala. (K Ja-
nezu). Daj zdaj peresnico. Če ne,
boš še jokala.
Janez mi je vrnil peresnico in
prepira je bilo konec.
Jelka Horvat, 8/a,
Oš Gorišnica
Z AHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene nenadomestljive mame, stare mame, sestre, botre in tete
Neže Druzovič
rojene Rašl, iz Zg. Velovlaka 14,
ki se je za vedno poslovila od nas na prve pomladanske dni. Zahvaljujemo se za izraze sožalja,
poklonjeno cvetjc m vence. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tako lepem
številu spremili v njen zadnji tihi dom. Hvala krajevni skupnosti Destrnik, g. Rodošeku za
poslovilne besede in pevcem iz Destrnika. Posebna hvala g. duhovnikoma za opravljen obred in
poslovilne besede. Iskrena hvala Anici Podhovnik, družini Vrabl, sosedom Toplak in Petrovič.
Žalujoči: sinovi, snahe, vnuki, sestra in drugo sorodstvo
TEDNIK -28. april 1977
šport in društva -13
Nadaljevanje tekmovanja
v občinski nogometni ligi
v nedeljo je bilo odigrano tretje kolo v spomladanskem delu
tekmovanja v občinski nogometni ligi Ptuj. Takoj na začetku naj vas
opozorimo, da bomo v Tedniku objavljjili rezultate z enotedensko
zamudo. Ziakaj tako? Redakcija našega usta je zaključena vsak torek
do desete ure. Tekmovalna komisija se sestane isti dan popoldan in do
takrat prispejo vsi rezultati. Poskusili smo, da bi le nekako prejeli
rezultate v torek zjutraj, vendar nam to ne uspeva, ker predstavniki
klubov pravočasno, seveda za nas, ne oddajo poročil oziroma
zapisnika.
V prvem kolu nadaljevanja so bili doseženi naslednji izidi:
Nadaljevanje tekmovanja v občinski nogometni Ugi Ptuj.
V	skupini A je trenutno v vodstvu (iorišnica pred Kidričevim in
Hajdino.
V	skupini B vodi Rogoznica pred Lovrencem in Skorbo.
V	skupini C pa vodi Prepolje pred Kungoto in Tržcem. 1. kotar
Sc upina A:
Gr^ena-Gorišnica 1:2
Markovci-Ilajdina 1:1
Kidričevo-Ptuj 3:2
Videm-Domava 2:1
Sc upina B:
Slovenja vas-Gerečja vas 2:4
Skorba-Lovrenc 2:2
Stonjci-Apače 3:3
Zavrč-Rogoznica 1:3
Skupina C:
Draženci-Tržeč 1:1
Mladinec-Varnica 4:0
Gorišnica B-Kungota 3:4
Leskovec-Prepolje 0:3
Rezultati drugega kola:
Skupina A:
Videm-Grajena 5:3
Dornava-Kidričevo 1:1
Ptuj-Markovci 3:0
Hajdina-Gorišnica rezultat
še ni potrjen
Skupina B:
Zavrč-Slovenj a vas 1:1
Rogoznica-Stonjci 5:1
Apače-Skorba 1:1
Lovrenc—Gerečja vas 4:1
Skupina C:
Leskovec-Draženci 1:0
Prepolje-Gorišnica B 3:0
Kungota-Mladinec 20
Varnica-Tržeč 2:3
Lebarju bron na republiškem prvenstvu
v maratonu
v nedeljo 24. aprila 1977^ je
bilo v Velenju republiško
prvenstvo v malem maratonu 25
km, ki se ga je med drugimi
atleti iz Slovenije udeležil tudi
tekač TVD Partizan Ptuj Alojz
Lebar iz Gorišnica. Tekači so
tekli v dveh kategorijah in to
člani in veterani. Pri članih je
zmagal Milan Balek AK lenje,
drugače doma_iz Murske Sobote.
Drugi je bil Šamu prav tako iz
Velenja, a tretje mesto in s tem
bronasto kolajno pa si je
pritekel Alojz Lebar. Lansko
leto je bilo prvenstvo v
Trbovljah, kjer je bil le bar celo
drugi.	OP
NOGOMET
Apače-Aluminij 8:7 (3:3,1:3)
v počastitev 6. krajevnega
praznika krajevne skupnosti Kidri-
čevo je bil organiziran nogometni
turnir. Najprej sta se j)omerili
ekipi Kidričevega in Apač (0:2 za
Apače) ter ekipi Aluminija in
Kimgote. Toda do zadnjega ni
prišlo zaradi neresnosti ekipe iz
Kungote. V finalu sta se pomerili
tako ekipi Aluminija in ekipa
Apač.
Seveda so bili veliki favoritil
igralci Aluminija, toda neborbe-
nost in podcenievanje se jim je
maščevalo. Ekipa Apač, ki nasto-
pa v občinski ligi je začela
borbeno in napadalno in tudi prva
povedla. Igralci Aluminija so
rezultat izenačili in nato dosegli š
dva zadetka. Mislili so, da so že
končali srečanje, toda borbeni
igralci iz Anač so uspeli rezultat
izenačiti. Ker ni prišlo do
zmagovalca v regularnem delu, so
se izvajale najstrožje kazni, pri
katerih so imeli več sreče igralci iz
Apač, ki so tako zasluženo osvojili
prvo mesto. Za ekipo iz Apač so
f' ;rali: Beranič, Turk, Stumbereer.
tefančič, Skledar L, Skledar II.,
Jeza L, Jeza II., Zaje, Predikaka,
Colnarič in Kaučevič.
Pred 100 gledalci je dobro
sodila trojka iz Kidričevega.
D. Klignšk
Drava-Branik 1:0(1:0)
Igralci Drave so z zadetkom Verdenika takoj v začetku srečanja zaslu-
ženo premagali goste iz Maribora, ki so trenutno v medobčinski ligi na
I-H-vem mestu.	I. kotar I
Aluminij-Slivnica 3:1 (2:0)
Nogometaši Aluminija so v nede-
ljo v povprečni igri premagali solid-
iK) ekipo iz Slivnice. Domačini so
prišli v vodstvo že v 8 minuti po
zelo požrtvovalni potezi Vinkierja.
Domačini so bili v tem delu igre
premočni, vendar niso uspeli reali-
zirati nobene zrele priložnosti razen
Mesarica, ki je po napaki gostujoče
obrambe dosegel zadetek.
V drugem polčasu so gostje v 54
minuti znižali rezultat preko
Rojkota. Po tem zadetku so doma-
čini zaigrali nekoliko zmedeno,
toda vseeno so bili še vedno boljši.
V tem obdobju premoči je Mesaric
zastrcija! najstrožjo kazen.
Končni rezultat je dosegel
Muratovič, ki je bil tudi najboljši
igralec na igrišču.
NK Aluminij: Vugrinec, Hadler
(Vindiš II.), Horvat, Panikvar, Fa-
bek, Dončec, Vindiš 1. (Bek), Vink-
ler, Mesaric, Muratovič in Skrja-
nec.
Pred 200 gledalci je zelo dobro
sodila trojka s Cvirnom iz Maribo-
ra.
Pobrežje-Aluminij 0:0
Mlajši pionirji Aluminija so na zelo slabem igrišču na Pobrežju v
Mariboru uspeli osvojiti točko. Kljub temu, da so bili boljši pa svoje ,
priložnosti niso uspeli realizirati.	D. Klajnšek '
ROKOMET
PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - ČLANI
J. Flander-Velika Nedelja 23:36(12:18)
Nadaljevanje prvenstva v podravski rokometni ligi je članski ekipi
Velika Nedelja prineslo popoln uspeh. V tekmi 11. kola je ekipa Velika
Nedelja gostovala v Mariboru pn ekipi Jožice Flander. Igralci \felike
Nedelje so bili boljši nasprotnik in visoko porazili ekipo J. Flander.
Strelci za Veliko Nedeljo: Zorko in Kumer po 10, Lah 9, 9<:ok 6 in
CVetko 1. Po kolih v jjodravski rokometni ligi za člane je lestvica
naslednja. Branik 22 točk, Ka vinar 18, Velika Nedelja 16, Središče 8,
Kamnica 6, Drava 6 in J. Flander 2.
Velika Nedelja-Kovinar 29:28 (14:12)
V tekmi 12. kola so se rokometaši Velike Nedelje doma srečali z
ekipo mariborskega Kovinarja. To je bila tekma med konkurentoma za
druog mesto na prvenstveni lestvici. Igralci Velike Nedelje so bili boljši
skozi ves prvi polčas in do sredine drugega polčasa, ko so vodili že s
petimi gob razlike. Takrat pa so igralci Kovinarja poškodovali ključna
Igralca Velike Nedelje Kumra in Laha. Igralci Velike Nedelje so izdržali
do konca tek me in zasluženo zmagali z minimalno razliko. Strelci za
Veliko Nedeljo: Lah 12, Kumer 6, Majcen 7, Zorko 3 in Skok 1. Pri
gostih je bil najuspešnejši Lazar z 9 zadetki.	p Cvetko
PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI
Velika Nedelja-Ormož 22:31 (10:18)
v tekmi 9. kola v podravski rokometni ligi za mladince, sta se v
Veliki Nedelji srečali ekipi Velike Nedelje in Ormoža. Igralci Ormoža so
zaigrali že v prvem jjolcasu zelo dobro in si ustvarili prednost osmih
golov. V drugem polčasu pa so igralci \b like Nedelje zaigrali nekoliko
boljše, toda kljub temu so igralci Ormoža zasluženo zmagali. Strelci
zadetkov za Veliko Nedeljo: D. Cvetko 9, Hrga 5, F. Cvetko in Roškar
po 3 in Tomažič 2. Strelci za Ormož: Krstič in Zabavnik po 9, Hebar 5,
Rajšp 4, Erhatič 3 in Vukan 1.
Mladinska reprezentanca Ormoža-
Drava 19:12(8:6)
Mladinska reprezentanca Ormoža in ekipa ptujske Drave bi morali v
Veliki Nedelji odigrati tekmo 9. kola v republiški mladinski ligi. Ker pa
na srečanje niso pripotovali sodniki, sta ekipi odigrali prijateljsko tekmo.
Mladinska reprezentanca je skozi vso tekmo igrala bolj,se in na koncu
zmagala. Strelci zadetkov za mladinsko;eprezentanco Ormoža: Vukan 4,
Kr stič. Zabavnik in Rajšp po 3, R)škar in Tomažič po 2, Cvetko in
Hebar po 1. Za Dravo so bili uspešni: Škerget 5, Kumer 3, Kamensek,
Muhič, Kelenc in Kodela po 1.	D. Oetko
Gojitev rib -
osnovna naloga ribičev!
v začetku lanskega leta je ribiška
družina Ptuj postala lastnik treh
gojitvenih ribnikov, v Podvincih,
Pacinju in Velovlaku, katerih
skupna vodna površina znaša 23
ha. V prvi fazi sanacije ribogojnice
so v te ribnike takoj investirali prek
100.000 dinarjev. Sanacijski pro-
gram je v glavnem slonel na dveh
važnejših opravilih. Na gradbenih
delih ob izkopu 250 m dolgega
izlovnega kanala in betoniranju
tega kanala ter drugem delu, to je
pripravi zemljišča za gojitev rib.
Prav od priprave zemljišča je pri-
marno odvisen letni prirastek rib,
zato še preden spustijo vodo v rib-
nik, zemljišče poapnijo, nato pa ga
potrosijo z naravnim gnojem ter
pustijo, da zraste trava. Na hektar
površine potrosijo okoli 1000 kg
apna, ker je pesniška dolina v sesta-
vi tal kislasta, razen tega ribnik s
tem razkužujejo, vodo pa bogatijo
s kisikom.
Prejšnji teden nas je Ribiška dru-
žina Ptuj povabila v Velovlak na
enega izmed treh gojitvenih ribni-
kov, kjer so odlavljali ribe. Jože
Erhatič, predsednik Ribiške
družine Ptuj nam je ob tem pove-
dal:
,,Od prve faze, to je vzreje mla-
dic, do vzreje konzumnih ribje cik-
lus, ki traja dve leti, razen tega je
potrebno, da imamo najmanj tri
ribnike. In sicer: matični ribnik,
prezimovnik in vzrejni-gojitveni
ribnik. Danes ločujemo matice od
mladice. Teža matic je od 5 do 12
kg, teža mladic pa od 3 do 5 dkg.
Matice prevažamo v ribnik Pod-
vinci, kjer se bodo v začetku junija
drstile. Mladice pa v gojitveni rib-
nik Pacinje, kjer bomo z majem
pričeli intenzivno krmiti, tako, da
bodo ribe imele ob koncu septem-
bra težo od 80 dkg, do 1 kg 30
dkg."
—	Koliko rib ste danes odlovili?
„Menim, da je bilo okoli 15.000
mladic in 60 matičnih krapov.
Ribogojstvo je veja kmetijstva,
zato je analogno, da je tudi ta veja
v celoti odvisna od vremena. Zado-
voljni bomo, če bomo ,,pridelali" 6
ton rib, srečni, če jih bo 8 ali 9 ton.
Vsekakor pa so vse to tudi veliki
stroški, ne upoštevajoč prostovolj-
no delo ribičev, saj bomo samo v
letošnjem letu porabili nad 20 ton
raznih krmil, predvsem koruznega
zdroba in oljnih pogač. Ribnik v
Velovlaku preide sedaj v obdelavo
in bo miroval do spomladi 1978."
—	In kaj pomeni ribogojnica
ptujski ribiški družini?
,,Vsekakor je to za nas velika
pridobitev, saj gojimo razne vrste
rib, izključno za poribljavanje
naših voda, tudi delno uničenih
voda, ki zaradi raznih posegov,
tehničnih in komunalnih izplak,
vsekakor zmanjšuje naravni prirast
favne in flore. Poribljavanje je naš
delni soprispevek za ohranitev
vodnega bogastva na območju naše
občine, katere vode imamo v
upravljanju."
M. Ozmec
AVTO MOTO DRUŠTVO
„FRANC GALUIM " KIDRIČEVO
razpisuje
prosto delovno mesto
INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE
VOŽNJE
Pogoi: izpit za inštruktorja kategori-
je A, B.
Razpis velja do zasedbe delovnega
mesta oziroma 15 dni po objavi
razpisa.
1. maja svečana otvoritev
olimpijskega strelišča v Hajdošah
Zveza lovskih družin občine Ptuj bo v okviru praznovanja velikih
jubilejev, združenega s proslavo 70-obletnice slovenskega lovskega
društva in 56-obletnice lovskega društva Ptuj, pod pokroviteljstvom
Lovske zveze Slovenije, 1. maja pripravila na novem olimpijskem
strelišču v Hajdošah (pri kartodromu) tradicionalno prvomajsko
tekmovanje lovcev-strdcev. V domu Zveze lovskih družin Ptuj, na
Potrčevi cesti 45, pa bo pod istim naslovom cxi 30. ^rila do vključno 2.
maja, dnevno od 10. do 14. ure cxiprta lovska razstava.
Novo strelišče, ki ustreza mednarcxlnim normam in je prvo strehšče
te vrste v Jugoslaviji, bo že v naslednjih mesecih gostitelj tekmovanj
strelcev v republiškem, državnem in mednarodnem merilu. Predračunska
investicijska vrednost novega strelišča znaša 670.000 dinarjev. Sredstva
zanj so združili člani zveze sami na podlagi samoupravnega sporazuma;
ostanek sredstev pa so pridobili z drugimi oblikami prispevkov.
Na svečanosti ob priložnosti otvoritve novega olimpijskega strelišča,
bo iavnostni govornik Lojze Briški, predsednik Lovske zveze Slovenije.
NAMIZNI TENIS
Neuspeh na Ravnah
v soboto, 16. aprila, je bilo na
Ravnah na Koroikem repubh3co
pionirsko prvenstvo za posamezni-
ke in dvojice, katerega so se
udeležili tudi igralci in igralke
ptujske PETOVIE.
Tokrat športna serča ni bila na
strani naših, saj so skoraj vsi
izpadli že v prvem kolu, le dvema:
Džankičevi in Krsnikovi se je
posrečilo prebiti se med 8
najboljših.
Navajeni na čisto drugačne
rezultate naših igralk smo morda
malo preveč kritični, ko pišemo o
neuspehu, vendar so bili tudi
ostali udeleženci presenečeni nad
tokrat popolno dominacgo doma-
čih igrt^.
M. J.
Džankičeva dvakrat prva
na Jesenicah
v nedeljo 24. aprila je bil na
Jesenicah 1. memorialni namiz-
noteniški turnir v spomin Judite
PavUč-Novak, katerega se je
udeležilo skoraj 100 igralcev oz.
igralk. 'E kmovalo se je v
mladinski in članski konkurenci.
Iz ptujske fe tovie sta se
memoriala udeležili dve igralki:
Majnikova in Džankičeva. Sled-
nja je po zadnjem neuspehu, o
katerem smo poročali, zaigrala
zopet izvrstvno.
Pri mladinkah je ta pionirka v
finalu premagala Ojsterškovo iz
Kemičarja in ji tako vrnila dolg
iz njenega preteklega srečanja,
tre^e in četrto mesto pa si
delita Pančur (OUmpia) in
Štrukelj (Sava), Majnikova se je
uvrstila med 8 najboljših.
Pri članicah je bilo prese-
nečenje popolno. Džankičeva je
šla od zmage do zmage; v
polfinalu premagala Nišavičevo
iz Ilirije, v finalu pa še
Langerholcovo, igralko, ki nasto-
pa v prvi zvezni ligi za Olimpijo.
^ enega dejstva ne smemo
pozabiti ob tem poročilu: obe
igralki sta se na to tekmovanje
sijali na lastne stroške, zato
ker je položaj financiranja kluba
še precej nejasen.
Isti dan je bil v Ptuju
organiziran selekcij ski turnir
mladinske vzhodne regije, katere-
ga se je udeležilo 10 igralk.
Igrala je vsaka z vsako, prvo
mesto pa je zasluženo pripadlo
igralki PETOVIE Krsnikovi, ki je
t ekmovanje zaključila brez pora
za. Druga in tretja stbUi Zverova
in Sker^tova iz Sobote, četrta
pa Udovičeva (Petovia) itd.
M. J.
KOŠARKA
Košarkarji ptujske Drave so pričeli s tekmovanji v kvalifikacijski ligi za vstop v
1 slovensko ligo.
Dravaši so že odigrali 2 tekmi, obe doma v športni dvorani Mladika.
Drava-Ruše 60:65
v soboto 16. aprila 1977 so se Ptujčani pomerili z nasprotnikom iz Ruš. Doma-
či košarkarji so nas razočarali. Vodili so vse do 17 minute II. polčasa, nato pa so
naenkrat popustili in igralcem Ruš ni bilo težko izenačiti in povesti. V preostalih 2
minutah pa so košarkarji Ruš taktično zadrževali žogo in si s tem priborili zmago.
Videli smo, da košarkarji Drave niso povsem pripravljeni na tekmovanje. Vzrok je
verjetno iskati v premali psihični pripravljenosti, kar da slutiti na slab individualni
trening posameznih igralcev.
Uspešni za Dravo: M.ARCiC Z. 18; DOBRIJl^VlC 14; RUSiC 12; SOTLER 7;
m tPlC 4; KILIBARDA, 5EROMa\ 2.
Drava-Šmarje 101:61
Sobota 23. aprila 1977 športna dvorana Mladika. Domači košarkarji so se
pomerili s selekcijo občine Šmarje. Tekma ni bila kij posebnega, saj
misprotnik ni bil dorasel razigranim domačinom. Upamo, da soigralci Drave dobili
s to zmago zaupanje vase in da bodo z nadaljevanjem tekmovanja uspešno zastopali
ptujsko košarko.
Ostale ekipe košarkaškega kluba ,,Drava" pa bodo pričele s tekmovanjem v
maju.
Marčič Miran
V kvalifikacijah za ekipno prvenstvo SFRJ
Ptujčanke druge v Sloveniji
v nedeljo, 29. aprila 1977 je
bilo v Celju kvalifikacijsko
tekmovanje za ekipno mladinsko
državno prvenstvo v atletiki za
mladince in mladinke. Tekmo-
vanja so se udeležile tudi
tekmovalke iz Ptuja. Največ
točk in zmago v obeh
kategorijah so zbrali atleti
Kladivarja iz Celja. Mladinke
TVD Partizan Ptuj pa so osvojile
drugo mesto.
Med posameznicami so se
najbolje izkazale Lijana Horvat,
ki je osvojila prvo mesto v
daljino. Zmagala je tudi Vita
Toininc v metu diska. Irne
Kolar je preskočila 145 cm in
bila druga, Jurasova pa s 140
cm tretja. Tretje mesto sta
osvojili tudi Jugovec v metu
krogle. Brmežova v metu diska
in kopja.
Skupno so zbrale Ptujčanke
10.825 točk, mladinke iz Celja
pa so dosegle 12.832 točk in
imajo dobre izglede za uvrstitev
med šest najboljših v Jugoslaviji.
OP
KEGLJANJE
Kegljaški klub Drava se vključu-
je v jubilejne proslave in ob otvo-
ritvi prenovljenega športnega keg-
ljišča na stadionu Drava bo pri-
pravil nagradno tekmovanje.
Otvoritev kegljišča in pričetek na-
gradnega tekmovanja bo v soboto
30. aprila ob deveti uri. Tekmova-
nje bo trajalo do tretjega maja in
to vsak dan od 9. do 19. ure. Po-
liitite s prijavami!
14- ZA RAZVEDRILO
21. april 1977-
TEDNIIC - 28. april 1977
OGLASNIM OBJAVE - 15
Spomenik NOB v Ormožu
Foto: R
Zeki svečano
ob praznScu
Dan osvobodilne fronte so v Ormožu zelo svečano proslavili. Že na
predvečer praznika se je zvrstilo več kulturnih manifestacij in shodov
prijateljstva. V torek zvečer je bil sprejem delegacij iz bratskih občin. Ob
18. uri pa so v Domu kulture v Ormožu odprli likovno razstavo nekaterih
ptujskih slikarjev.
Na sam dan praznika OF je bila najprej slavnostna seja
družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občine Ormož in svečana
podelitev srebrnih značk Osvobodilne fronte. V dvorani delavske univerze
se je zbralo mnogo družbenopolitičnih, javnih in kulturnih delavcev, ki so
s spontanim ploskanjem pozdravljali dobitnike priznanj.
Letošnja priznanja so prejeli: Julka ZIDARIČ iz Središča ob Dravi
za plodno in ustvarjalno družbenopolitično delo in prizadevanja pri
skupnosti otroškega varstva; Mirko KUHARIC iz Jastrebcev za
d^žbenopolitično delo v krajevni skupnosti; Jože ZADRAVEC iz
Lačevasi, za družbenopohtično delo in za prizadevanja v kulturnem
siovanju v krajevni skupnosti; Janez KUPClC iz Savcev za družbenopo-
litično delo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah;
Savko SLODNJAK iz Podgorcev za delo v krajevni skupnosti in
družbenopolitičnih organizacijah, Franc ŠKRINJER iz Mihalovec za
družbenopolitično delo v krajevni skupnosti; Martin KRAMAR iz
Pavlovcev za družbenopolitično delo v občini, gospodarski organizaciji in
v društvih. Franc BEZJAK iz Mihovcev za družbenopolitično aktivnost v
krajevni skupnosti in gasilskem društvu.
Po tej svečanosti se je na Kerenčičevem trgu nadaljeval še kulturni
program, v katerem je nastopil pihalni orkester glasbene šole Ormož, ob
10. un pa je bilo pred spomenikom narodnega heroja Jožeta Kerenčiča
zborovanje delovnih ljudi, mladine in pionirjev. Sledil je še bogat in
dobro pripravljen kulturni program, v katerem so nastopili osnovnošolci
in mladina z recitacijami in petjem. Slavnostni govornik na Kerenčičevem
trgu je bil Silvo Bedrač, zbranim v dvorani delavske univerze pa je govoril
Mirko Novak.
zk
Pred prevzemom še odgovornejše dolžnosti
Na seji medobčinskega s-veta
ZKS olinočja Maribor je bil
predlagan za kandidata za novega
sekretaija medobčinskega sveta
ZKS ALOJZ CX)JClC, sekretar
komiteja občinske konference
ZKS Ptuj. Sedanji sekretar
medobčinskima sveta ZKS
SLAVKO SORSAK opravlja to
odgovorno dolžnost že drugo
mandatno dobo, zato je zaprosil
medobčinski svet za razrešitev,
ker želi natlaljevati delo na
ped^oški akadetniji v Mariboru
kot profesor socioiogijc in
poUtičnega sistema.
O predlaganem kandidatu za
novega sekretarja sc bodo v enem
mesecu izrekli komiteji občinskili
konferenc ZKS območja podrav-
ske regije. Ce bo glede kandidata
stališče komitejev pozitivno, bo
novega sekretaija izvolil med-
občinski svet ZKS v sogla^u z
občinskimi konferencami ZKS.
Alojz Gojčič je dipl. politolog,
pred prevzemom profesionalne
politične dolžnosti je bil profesor
na gimnaziji Dušana Kvedra in
ravnatelj SC za kovinsko stroko
„Veljko Vlaliovič" v Ptuju. Kot
sekretar komiteja občinske konle-
rence ZKS Ptuj nadvse u.spcšno in
učinkovito vodi občinsko orga-
nizacijo ZKS, polcv tega pa še
opravlja vrsio cb-ugili dolžnosti v
raznih organih in komisijah ZKS.
Vse to je dovoljno zagotovilo, da
bo novo še odgovornejšo dolžnost
opravljal enako uspešno.
Alojz Gojčič v svojem delovnem prostoru.
Foto: S. Kosi
VELIČASTNA PROSLAVA V MOST JU
Nf adim prostovoljcem teritorialnih enot je spregovoril Jože Perko.
Kolo: M. Ozmec
/e rano zjutraj so se začele /hirati množice pri spomeniku poslednjega
boja Lackovc čete v Mostju, organizatorji in tudi drugi. Okrog 11. ure se
je zbralo že precej čez 2 tisoč ljudi. Tedaj so začeli prihajali na prireditve-
ni prostor odredi in se postrojili pred slavnostno tribuno.
Komandanti odredov so predali raport slavnostnemu govorniku, Sta-
nku Lepeju, članu ( K ZKJ in predsedniku OK SZDL Ptuj. Ciril ŠateJ:
l.ackov odred 2.400 udeležencev, Franc Vamberger: Krambergerjev odred
2.500 udeležencev, Jože Kolar: Osojnikov odred 2.700 udeležencev in
Milan Vogrinec: Kvedrov odred 1.800 udeležencev pohoda.
Po slavnostnem govoru so mladinci-prostovoljci teritorialnih enot
svečano zaobljubili, pripadnica teh enot Silva Razlagova pa je prebrala
pozdravno pismo tovarišu Titu, ki ga je množica sprejela z navdušenim
aplavzem. Kulturni program so izvajale združene godbe na pihala Ptuja,
Kidričevega in Bukovec. Ptujski golobarji so kot simbol miru in prijatelj-
stva spustili stotine golobov-pismonoš. Radioamaterji so bili delavni že od
ranega jutra, vzpostavljali so zveze z radioamaterji po vsej Jugoslaviji in
tudi L mnogimi širom po svetu. Po slavnostni prireditvi pa so člani
Aerokluba Ptuj izvedli nad prireditvenim prostorom še kratek letalski mi-
ting L atraktivnimi skoki padalcev.
Pohod posameznih odredov so spremljali naši sodelavci in o tem
poročajo.
Pot Osojnlkovega odreda
Pred osnovno šolo Franca
Osojnika v Ptuju se je zbralo
čez 2700 udeležencev, ki so bili
razdeljeni v 11 čet iz 11
krajevnih skupnosti Dravskega
polja in gornjih Haloz.
Po tem, ko so dobili še zadnja
navodila glede poti in morebit-
nih nevšečnosti, so mladi z
zastavami in prapori z vedrim
nasmehom krenili na pot po
poteh revolucije. Ves čas
pohoda, ob poti, v gozdu, na
drevesih je bilo zaslediti
jubilejne letake z že znanimi
Titovimi in partnskimi gesli.
Tudi Osojnikov odred je obšel
Lackovo domačijo, ustavili pa so
se še od drugih zgodovinskih
obeležjih iz NOB, ob njihovi
poti v Mostje. Brez mahce
seveda ni šlo. Letos za
spremembo je bil odličen mesni
narezek, s kruhom in sokom.
Na slavnostno mesto pri
spomeniku Slovenskogoriške-
Lackove čete v Mostje je
Osojnikov odred prispel skupaj z
ostahmi odredi in četami nekaj
čez enajsto uro.	-OM
Pot Lackovega odreda
Pr ed spomenikom narodnemu
hercyu Jožetu Lacku se je zbralo
okoli 2400 udeležencev ^hoda
po poteh revolucije. I^ackov
odred je krenil po svoji
tradicionalni poti mimo ptujske
opekarne in rojstne hiše Jožeta
Lacka proti Mostju. &stavljah
so ga dijaki ptujskih srednjih
šol, razen gimnazije, ki je
sodelovala v Kvedrovem odredu.
Nadalje so bili tu dijaki
kmetijske šole Turnišče^ učenci
osnovnih šol Toneta Znidariča
in Ivana Spolenjaka, člani
ptujskih društev in delovnih
organizacij in krajani KS Ptuj.
Poleg nekaj veteranov so
Lackov odred sestavljali povečini
mladi ljudje - učenci in dijaki
ter mladi delavci. Razumljivo je
torej, da ni manjkalo dobre
volje. K dobremu razpoloženju
so prispevah svoj delež tudi
harmonikarji, ki so vso pot igrali
partizanske pesmi, ki smo jih
slišali tudi iz mladih grl. Lepo
vreme je prispevalo svoje in vsi
udeleženci so bili enotni, da
tako uspelega pohoda po poteh
revolucije še ne pomnijo.
J. Bračič
Krambergerjev odred:
Pred domom Slovensko-goriške
čete v Rogoznici so se
udeleženci pohoda, zbirah že
pred sedmo uro. Nato so s
krajšo slovestnostjo počastili
^omin na Slovensko-goriško
četo; v kratkem je njeno
revolucionarno pot predstavil
mladinec Rajko Kralj. Na
spominsko obeležje pred domom
pa so položili venec.
S partizansko pesmijo na ustih
so nekaj pred osmo uro
pohodniki krenili proti Mostju;
med potjo so imeli krajši
postaneK v Kicaiju.
Skupno se je pohoda v
Kr ambergerjevem odredu udelC'
žilo blizu 2500 udeležencev v
Reševi četi iz KS Destrnika,
Spindlepevi četi iz KS Juršinci,
Natašini' četi iz KS Polenšaka,
Slovensko-goriški četi iz KS
Rogoznica, Kostanjevčevi četi iz
KS Vitomarci, Frasovi četi iz
KS Trnovska vas in delegacija
mladih iz pobratenih občin.
Partizanska pesem, ki se je
oglašala vso pot je dajala
celotnemu pohodu revolucionar-
en navdih,
MG
Na območju ptujske občine je
bilo v tednu od 18. do vključno 25.
aprila 1977 skupaj 12 prometnih
nesreč, pri katerih je nastalo za
34.800 dinarjev materialne škode,
na srečo pa je samo ena oseba bila
težje poškodovana, ena pa la^e.
Vzroki nesreč so bili predvsem v
izsiljevanju prednosti, nepravilne-
mu prehitevanju ter neprimerni
hitrosti.
S KOLESOM POD AVTOMOBIL
, V torek, 19. aprila 1977 ob 17.45
je bila v Bukovcih huda prometna
nesreča. 5-letna kolesarka H. A. iz
Bukovec 29 je peljala iz smeri Ptuja
proti Bukovcem po levem delu
cestišča v smeri vožnje. Za njo je
pripeljal voznik osebnega avtomo-
bila Branko Varga iz Korenjaka pri
Varaždinu. Varga je vozil pravilno
po desni strani cestišča, ko pa je
dohitel kolesarko H. A., je ta nena-
doma zavila na desno, pred njego-
vo vozilo. Pri trčenju jc dobila
kolesarka hude telesne poškodbe in
sc zdravi v ptujski bolnišnici.
IX) PREPIRU PRITFP
V sredo, 20. aprila ob 19. uii je
šel Anton Korez iz Sitcža 40 na
obisk k sorodnikom v Kočice. Ko je
|xišel do kleti Maksa Sakclšck na
Piajnskcni 40 je prišlo med njima
do prepira. Sakcl.šck je po prepiru
pobral 1,5 m dolg kol ter začel
Korcza pretepati po nogah in glavi.
Korez jc dobil hude telesne poškod-
be in se /dravi v ptujski bolnišnici.
~C)M
Požar v objektu
Droge v Središču
v četrtek popoldne, 21. aprila
1977 je izbruhnil požar v novi
dvorani portoroške ,,Droge",
TOZD Ciosad v Središču ob Dravi.
Ogenj jc poškodoval prostor,
namenjen /a hladilnico. Na srečo
v prostoru še ni bilo opreme, zato
jc ogenj uničil le ostrešje in del ste-
ne v gradbeni konstrukciji.
Delavcem na gradbišču in gasil-
cem gre zasluga, da .sc požiir ni
la/sMil na M.)S(.dnjc piostorc, na
površini 3 tisoč kvadratnih metrov.
Predstavnik izvajalca del Clradis ~
Ciradbcna enota Maribor nam jc
ix)valal, da požar nc bo /avrl
gradnje, ki bo končana po plaiui
in bo obrat tlan v pogon /c julija
letos, kot jc bilo predvideno.
vreme
Do nedelje, 8. maja 1977.
Od 30. aprila do 6. maja
bo lepo in toplo vreme. V
doUnan je meseca aprila bila
slana 12 juter, v višjih legah
nekoliko manj. Ker je to
zimsko, mrzlo obdobje traja-
lo ves mesec april, mislim da
bodo ledeni možje, laliko
prišh brez rokavice.
Alojz Cestnik
V	__y
Ogenj Je uničil ostrešje na novi proizvodnji hali.
Besedilo in slika: JOS
Bralcem in poslušalcem prisrčne čestitke ob mednarodnem
prazniku dela — 1. maju!
Zveste bralce TEDNIKA obveščamo, da bo naslednja številka
izšla v četrtek 12. maja.
Uredništvo in uprava
ZAVODA RADIO-TEDNIK PTUJ
RODILE SO:
Ana Janžekovič, Čopova 13,
Maribor - Bernardko; Jožefa
Trstenjak, Ddena 34 - Dragico;
Terezija Kukovec, Nova vas 19/a
pri Markovcih - Janjo; Zdenica
Horvat, Apače 213 deklico;
Milena Kra^, Tomaž 29 - Dejana;
Rozalija Bezjak, Zamušani o 3 -
Viktorja: Marija Hvaleč, Majski
vrh 45 - dečka; Darinka Hliš,
Prešernova 27 - dečka; Kristina
Kiuner. Cerovec 19 - Danila;
Milica Vrabelj, Stara c.81,
Ljutomer — Boštjana; Jožica
Smodek, Kciodvorska 2, Ormož -
Pavla; Anica Zclenjak, Rucmanci
40 — Bojana; Marica Poplatnik,
Gorišnica 8 - Simona; Vlasta
Ivanuša, Plešivica 14 - Stanka;
Anica Sovič, Hermanci 40 -
Boš^ana; Antonija Koščak,
Miklavž 61/a - Tomislava;
Zdenka Šmuc, Budina 26 - Evo;
Ana Kokolj, Gregorčičev dr. 7 -
deklico; Jožefa Vuk, Naraplje 30
- dečka; Marjana Slivnjek, Ob
Grajeni 8/a - Nušo; Nežka
Maučič, Zakl 36 - dekhco;
Marjana Horvat, Hajdoše 49 -
Klavdijo; Stanislava Siviloti,
Opekamiška 1, Ormož Petro;
Irena Cokl, Zagrebška 122 -
dekhco.
POROKI':
Franc Emcršič, Lancova vas 44
in Danica Drevenšek, Lancova vas
44: Avguštin Zemljak, Miliovci pri
Veliki Nede^i in Marta Nasko,
Gorišnica 48; Jakob Grabrovec,
Maribor, Ptuj-^ka 149 in Vojislava
Turk, VeL Varnica 54; Dušan
Ceh, Trubarjtwa 11 in Renata
Mataj, Tiha pot 3; Alojz Štebih,
Vrimika, Stara cesta 34 in Andrcm
Ščupec, Vrhnika, Tržaška c. 18,;
Marijan Kocijan, Variiždin, Vilka
Novaka 26 in Draga Sršan,
CirilMetodov dr. 15; Martin
Lampret, Ljubljana, Cesta na
Vrhovce 5 in Vanja Vuk, Maj^rk
95: Franc Pernek, Ložina 8 in Ana
Amuš, Trdobojci 80; Dr^o
Belovič, Cirilmetodov dr. 13 in
Milena Vinko, Bezjakova 3; Franc
Muršec, Bišečki vrh 34 in Marija
Toplak, Loč ki vrh 48; Janez
Horvat, Dobrava 21 in Daniela
Lah, Dobrava 21.
UMRLI SO:
Antonija Rozman, Sp. Hajdina
56, roj. 1892, umrla 16. aprila
1977; Terezija Korošec, Prečna
pot 16, roj. 1892, umrla 15. ^rila
1977: Anton Peršuh, Pleteije 40,
roj. 1901, umrl 20. ^rila 1977;
Matilda Orthaber, Cirkovce 12,
roj. 1896, umrla 16. aprila 1977:
Janez Štebih, Gabemik 27, roj.
1889, umrl 22. aprila 1977.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62250 Ptuj, VoSnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniSki
odk)or, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. UredniStvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletn«
naročnina znaš« 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČOP Mariborski tisk. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.