Domoljub , r<..hli/ini 11 m/iin Ki '-tti K____<«i |/ Clubljani. It. mafa 1938 Celo 51 • Štev. 19 Po glavni skupščini Zadružne zveze Dne 2. maja 1938 je bila glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. 383 delegatov naših podeželskih zadrug se je udeležilo te skup-šiine. Zveza je največja zadružna organizacija na Slovenskem. Danes šteje 712 različnih zadrug. raztresenih po vsem slovenskem ozemlju. Četudi ne delajo vse enako, vendar združujejo v sebi ogromno število slovenskega ljud-»tva, saj štejejo te zadruge blizu 150.000 članov. Zadružna zveza, ki jo je ustanovil dr. Janez Evangelist Krek, neprestano raste in napreduje. Z njo raste smisel za skupnost, za organizirano delo in gospodarstvo. Boj, ki ga je rajnki Krek začel pri nas proti gospodarskemu liberalizmu, ki je uničeval vsak smisel za združen nastop, se nadaljuje z vsemi silami. Naše kmečko ljudstvo je vsak dan bolj prežeto zavesti, da je ohranitev kmečkega stanu in da je njegov napredek le v močni organizaciji m gospodarskem sodelovanju. Ob dvajsetletnici dr. Korošca Letošnja glavna skupščina ZZ je proslavila tudi dvajsetletnico, odkar je po rajnkem dr. Kreku prevzel vodstvo slovenskega zadružništva sedanji predsednik Zadružne -zveze dr. Anton Korošec. Težka so bila povojna leta, ko je bilo vse razrvano, še težja so bila leta denarne krize, ki smo jo prestali. Dr. Korošec je v teh težkih trenotkih z mirno vztrajnostjo vodil naše zadružništvo v boljše čase. Danes je težka denarna kriza prestana. Posojilnice našega podeželskega ljudstva so prestale najtežjo preizkušnjo. Ne bomo ponavljali, kako je bilo težko skoraj sedem let, ko je zrastlo nezaupanje proti kmečkim denarnim zadrugam, ko so se voditelji skoraj borili z vlagatelji in ko jih je bilo toliko in toliko, ki so obupavali. V tej dobi je šlo pod zaščito 221 naših posojilnic od 336, ki so včlanjene v Zadružni zvezi. Ta številka označuje težko stanje, v katerem smo bili. Odd ati so morale posojilnice tudi kmečke dolgove Privilegirani agrarni banki in tako prenesti tudi ta potresni sunek. In vendar smo zmagali Ta težka doba je minila. Danes znova začenjajo naše posojilnice z delom. S ponosom lahko rečemo: Denar v naših posojilnicah, ki so včlanjene v Zadružni zvezi in ki so imele P" n|ej naložbe, je varen. Noben dinar ne bo izgubljen. Postopoma prehajamo spet v dobo kot je bila pred krizo, da bo vsaka posojilnica izplačevala lahko zrniraj vsakomur kolikor in kadar bo potreboval. Nezaupanje je bilo veliko, bilo je tudi mnogo hujskačev, bilo je mnogo 'J"di vznemirjenih in sitnih, bilo je pa tudi ve- liko resničnih potreb. Danes vse nekdanje nezaupanje izginja. Posojilnice izplačujejo po določenem izplačilnem načrtu in vlagatelji uvi-devajo, da je dejansko nastopila nova doba. Nove vloge - Gospodarstvo se obnavlja Poživljenje naših posojilnic je prineslo tudi poživljenje vsega kmečkega gospodarstva. Pokazalo se je, ko so začele posojilnice izplačevati, da so res velike potrebe. Bilo je pa tudi tam nekaj nepočakljivih vlagateljev, ki so brez potrebe prišli in dvignili, kar je nanje odpadlo po izplačilnem načrtu, toda ti sitneži so tvorili manjšino. Pokazalo se je, da so dvigali predvsem tisti, ki so bili res v potrebi. Začela so se popravljati kmečka poslopja, nabavljati novo orodje, izplačevati dote in dediščine, dokupovati posestva. Gospodarstvo se obnavlja. Zadružna zveza je izplačala svojim članicam v dobrih treh mesecih 52 milijonov dinarjev, ki so poživili posojilnice in kmečko gospodarstvo. Najboljše znamenie, da se je vrnilo zaupanje, pa so nove vloge. Vse posojilnice že prejemajo vloge od ljudi, ki so doslej držali denar doma. Gotovina, ki je poprej ležala neplodna, se sedaj obrestuje in tisti, ki potrebujejo v resnici posojila, bodo spet mogli dobiti pri svojfli zadrugah potreben denar na posodo. Premagani so strahovi, premagana je nezaupljivost. Po večini krajev je ta nezaupljivost premagana popolnoma, tu pa tam se še dobe prestrašeni vlagatelji. Bog daj, da bi tudi ti čim prej popolnoma izginili in da bi nastopilo pomirjenje, ki je podlaga vsakemu pametnemu gospodarjenju. Kam z denarjem? Pameten gospodar drži doma denar samo za nujne potrebe. Česar ne potrebuje takoj, nese v domačo posojilnico. Vsako novo vlogo bo posojilnica vselej takoj izplačala. Načelo pametnega gospodarstva in pravo razumevanje kmečke skupnosti mora privesti do tega, a- sme velik učinek, ali maT^ izdatek] Ogla* je registriran pod S. it. 1891/36 od 20. Januara 1936.' se po teh neuspelih poskusih, da bi določili najmanjšo dnevno mezdo, že začeli sami pogajati s tamkajšnjimi veleposestniki in se bodo zaradi neenotnega nastopa morali najbrž zadovoljiti z manjšimi zaslužki. d Društvo za zaščito koristi vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice v Ljubljani opozarja zadnjikrat člane društva, da mora vsak član svojo terjatev pismeno prijaviti Postni hranilnici v Belgradu. V prijavi je treba navesti: ime in priimek vlagatelja, številko hranilne knjižice ali čekovnega računa, terjatve-na vsota, spodaj datum in natančni naslov. Te Prijateljstvo tudi v najtežjih okoliščinah Te dni je vodja nemškega naroda Hitler z velikim spremstvom prispel v Rim, kjer je l)i! tako slovesno sprejet kakor še nikdo. V Rimu se je zbralo 700.000 črnih srajc, 30.000 vojakov in 50.000 mladih fašistov. Ogromna množica je pozdravljala Hitlerja. K sprejemu na kolodvor je prišel poleg Mussolinija in drugih visokih oseb sam kralj Viktor Ema-nuel. Hitler je bil gost italijanskega kralja in je stanoval v kraljevskem gradu. Hitler je dospel v Rim 4. maja. Naslednji dan se je odpeljal v Neapel, kjer so bile velike vaja bojnega brodovja. 7. maja dopoldne je bil Hitler zopet v Rimu. Dopoldne si je ogledal velike zrakoplovne manevre, popoldne pa druge zanimivosti večnega Rima. 8. maja je občudoval nemški vodja velikanske telovadne vežbe in uprizoritev opere »Lohen-Rrint na prostem. 9. maja je Hitler zapustil R>m in se odpeljal v Florenco, kjer so bile njemu v čast tudi zelo velike svečanosti, na-se je ponoči vrnil v Nemčijo. Pri neki slavnostni pojedini v Rimu je Mussolinijevo zdravico odgovoril Hitler takole: »Ducel Globoko ginjen se Vam zahvaljujem za Vaše pozdravne besede, ki ste jih naslovili namo v imenu italijanske vlade in vsega italijanskega naroda. Zelo sem srečen, da sem tukaj v Rimu.« Hitler je svojo zdravico nadaljeval in poudaril, da je Mussolini Rim in ves narod dvignil po 2000 letih na staro višino. »Vi in jaz sva zdaj neposredna soseda in priznati moramo, da sta Previdnost in zgodovina nakazali posebno pot našima dvema narodoma. Italija in Nemčija se ne omejujeta samo na koristno sodelovanje, ampak hočeta tvoriti med seboj os za medsebojno pomoč in zaščito svojih koristi. Duce! Izjavljam svoje neomajno načelo ter razglašam svojo politično oporoko nemškemu narodu: Italijanski in nemški narod imata svoje meje na Alpah in poslej je ta meja na Alpeh tudi naravna meja med dvema narodoma za vse čase. Duce! Naša dva naroda sta pripravljena dokazati svoje prijateljstvo tudi v najtežjih okoliščinah. Nemški narod občuduje Vaše veliko plodonosno delovanje!« d Marsikdo se bo kesal, ko bo prepozno, dn bi se priglasil za priljubljeno binkoštno romanje k M. b, na Trsat z izletom po morju na prekrasni otok Rab. Zahtevajte še danes brezplačna navodila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. prijave so kolka proste. Dediči morajo prilo-* žiti potrdilo od sodišča. To se objavlja zato, ker dežujejo na društva dan za dnem stična vprašanja. Rente, kakor je predvideno, se bodo pričele izplačevati v najkrajšem času. d Kruh in meso hočejo podražiti. Mariborske pekarne so povišale cene kruhu. Cena je prav 7a prav ostala ista, le težo kruha so zmanjšali. Mesarji pa bi radi zvišali ceno mesa, in sicer do 2 din pri kg, čeprav so že dosedanje cene neopravičlive. Kdor ne verjame, naj vpraša kmete, pri čem jim mesarji živino plačujejo. Da se meso v.sake shirane krave prodaja neredko za volovsko, je pa itak znano. d Šofer je »zaslužil« pri eni vožnji dva milijona dinarjev. Judom se zadnje čase na Madžarskem menda slabo godi, posebno še, odkar je bil tam izdan tako imenovani »judovski zakon«. Zato tamkajšnji Judje nameravajo spraviti svoje premoženje bolj na varno, to se pravi, čez mejo. Obmejni stražniki na jugoslo-vansko-madžarski meji imajo zdaj zelo mnogo posla, v roke pa jim je padlo tudi že precej plena. Tako je na tej mej: doživel svojo nesrečo omenjeni madžarski Jud, ki je hotel v avtomobilskih kolesih pretihotapiti v Jugoslavijo 8 milijonov dinarjev. Bil je toliko nepreviden, da je pred svojim odhodom iz Madžarske to skrivnost zaupal tudi svojemu šoferju. Temu pa se je najbrž tudi zahotelo denarja. Naznanil je obmejnim stražnikom, da se bo tega in tega dne pripeljal na mejo z nekim Židom. Avtomobil naj na meji dobro preiščejo, kajti omenjeni Jud bo imel skritih med kolesjem 8 milij. din. Ko sta oba pripeljala na mejo, kakor je napovedal šofer, so obmejni stražniki avtomobil preiskali ter našli v njem orne* njeno vsoto. Šofer bo baje dobil za to svojo ovadbo 2 milijona din. Kdo od šoferjev jih »zasluži« pri eni sami vožnji. d Pri zaprtja ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravna • Franz-Josef« vode, d Zanimiv šmarmški oltar. Stari majniški oltar v krajnski župni cerkvi je bil že ves pre» jam, pa tudi roditeljem in šolam, naj svojo mladino primerno poučijo. Tudi trganje in mazanje lepakov je prestopek proti tuji lastnini, d Po novih pravilih o zasebnih izpitih se je treba za zasebni izpit na gimnazijah prijaviti do 15. maja pri ravnateljstvu zavoda, v čigar okolišu bivajo starši kandidata ali je kandidat stalno uslužben. Na drugih zavodih izpit ni dopusten. Ako gre za zasebni izpit z dopolnilnimi izpiti, naj se prošnja že prej vloži. Zasebni izpit se sme opraviti v enem letu le za dva razreda. Poleg kolkovine, enakega zne-sika za šolski fond in šolnine, je predpisan poseben honorar za člane izpitnega odbora (na primer za zasebni izpit četrtega razreda realne gimnazije 680 din honorarja). Prošnje za izpite morajo biti predpisno sestavljene in pravilno opremljene s prilogami. Kdor se za vse to zanima, izve podrobnosti pri ravnateljstvih. d Skeleča rana. Razdelitve čistega dobička francoske družbe borskih rudnikov je bilo v preteklem letu deležnih 150.000 delnic. Število delnic pa se je zadnje čase toliko povečalo, da bo letos vsota čistega dobička izplačana že na nič manj kot 600 delnic. Vsega skupaj bo družba izplačala delničarjem okrog 79 milijonov frankov, prejšnje leto pa jih je izplačala »le« 46 milijonov. Družba ima poleg 60 milijonov irankov glavnice in poleg velikih rezerv še okrog 150 milijonov frankov posebnih rezerv, ki pomenijo neizplačane dobičke. Čisti dobiček se je v lanskem letu nasproti letu 1936 več kot še enkrat povečal, in sicer od 51 na 107 milijonov frankov. — To je tudi ena izmed tistih družb, ki v veliki meri izkorišča naše naravno bogastvo, uživa pa poleg tega še velike ugodnosti, n. pr. pri plačevanju davka in podobno. d Brezsrčni »brivec«. Na svojevrstni način je hotel obriti svojega hlapca neki Kovačič iz vasi Odra blizu Siska. Kovačič je menda v svoji objestnosti mislil, da je njemu dovoljena vsaka šala, tudi tako nečloveška, kakor jo je zagrešil te dni nad svojim hlapcem. Hlapcu je namreč dejal, da ga hoče fbriti kar sam in mu tako prihraniti pot in denar, da bi šel k bližnjemu brivcu. Naredil je milnico, pri tem pa ni rabil vode, pač pa bencin. Ko je svojega hlapca dobro namazal, mu je brado zažgal. V trenutku je bila vsa glava tega nesrečnega hlapca v plamenih. Le z največjo težavo je Kovačič ogenj zopet pogasil in preprečil, da mu hlapec ni kar na stolu zgorel. Ko je Kovačič videl, kaj je storil, je svojega hlapca zaprl v hlev, da ne bi še kdo drug zvedel za takšno njegovo postopanje. Nato pa je odšel v mesto ter kupil neko mažo proti opeklinam. Ko pa hlapcu tudi še po dvajsetih dneh ni bilo nič boljše, se ga je gospodar le usmilil in odpeljal v bolnišnico. Zdaj pa se je brž zvedelo, kako je dobil tako strahotne opekline na obrazu. Brezčutnega gospodarja so takoj prijeli, izgovarja s^ pa, da se je hotel samo malo pošaliti. d Francosko letalo je zasilno pristalo. Te dni je zbudilo pozornost brnenje nenavadnih letal, ki so krožila in iskala smer proti Zagrebu. Štiri letala so po kratkem kroženju lepo odletela v smeri proti Zagrebu. Zatem se je iz oblakov prikazalo še peto letalo, ki pa je zaradi poškodbe na desnem motorju moralo zasilno pristati v Cerkljah ob Krki na župeškem pašniku. Pri pristajanju se je pripetila nezgoda, ker bi letalo skoraj zadelo v električni daljnovod z visoko napetostjo, Ko je pilot to opazil, je hitro dvignil stroj, nakar pa zaradi hibe desnega motorja ni mogel pravilno pri- V Predosljah pri Kranju so v nedeljo slovesno blagoslovili katol. fantom nov prapor. Slovesnosti se je udelžil tudi veliki prijatelj slovenskih fantov, minister dr. Krek, stati in je priletel na zemljo ter zlomil levo kolo in levi tank z bencinom. Po pojasnilu v letalu se nahajajočega inženirja je poškodba nastala zaradi tega, ker se je pokvarila dovodna cev iz posode za olje do motorja. V letalu je bilo 5 oseb, in sicer francoski častnik, trije podčastniki, inženir in radiotelegrafist. Potniki so šli prenočevat v Brežice. Tam so počakali, dokler niso veščaki letalo popravili. d V marcu so narasle vloge pri hranilnicah u 646.000 din. Tudi v marcu 1938 so narasle po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani vloge pri slovenskih hranilnicah. Vloge na knjižice so narasle za 3,916.000 din na 625,966.566 din, vloge v tekočem računu pa so padle za 3,270.414 din na 427,615.744, Skupne vloge so torej narasle za 646.015 din na 1.053,582.310 din. Če bi se upoštevali le pravi dvigi in vloge, bi se pojavil prirastek 11 milijonov 604.015 din. Ker pa je neka večja hranilnica nehala voditi svoje rezerve kot vlogo, ki je znašala 10,950.000 din, se je pojavil le omenjeni manjši prirastek. Število hranilnih knjižic je padlo na 128.517, Število tekočih računov pa je naraslo za 29 na 6443, skupno število vlagateljev pa znaša 134.960. Vloge na knjižice so narasle pri 10 hranilnicah, vloge v tekočem računu tudi pri 10, skupno stanje vlog tudi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 8, v tek. rač, pri 7, skupno število vlagateljev pri 8 hranilnicah. Tudi te številke dokazujejo, kako lepo naraščajo vloge v hranilnicah in kako se vrača zaupanje v hranilnice in v denarne zavode sploh, ki izkazujejo lep dotok novih vlog. Dosedaj razpoložljivi podatki o gibanju vlog v aprilu obetajo tudi lep porast vlog. d Brez ležav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenskih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenim! preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Rcg. 26801-37. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna )Franz-Josc!ovah 76 komunističnih agitatorjev, med njimi več žensk. V Berlinu je umrl komunistični pisatelj Karel Osietzky. Sedmorčke je rodila neka ženska v Bajanu na otoku Kubi in so kmalu po rojstvu umrli, Občinske volitve v Češkoslovaški bodo 22 maja. Važne I Ogenj je uničil največji francoski preko-morski parnik »Lafayette« v luki Le Havre. Ogenj je bil podtaknjeni Prvi oddelek ladij je prispel te dni po novem Volginem kanalu v Moskvo. Otroka z 28 prsti na rokah in nogah je povila 30 letna Elizabeta Barbetta v Sorrentu v Italiji. Avstralska vlada se hoče oborožiti ne z inflacijo (znižanje vrednosti denafja), temveč z novimi davki. po DO Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani V dneh od 26. do 29. junija bo Zveza fantovskih odsekov priredila v Ljubljani velik mednarodni tabor katoliške mladine. Prijavljeni so udeleženci iz številnih držav, tako da bo ta prireditev res manifestacija tesne zveze, ki druži s katoliško idejo posamezne narode sveta Za te sijajne dni, ki bodo v Ljubljani zbrali desettisoče, se že zdaj pripravljamo z veseljem, v nestrpnem pričakovanju in s po-Bosom, da tudi mi Slovenci lahiko priredimo tako veličastno stvar Tabor bo v vsakem pogledu sijajen. Prireditelji so, da bi dali tem važnim dnem še večji poudarek, zaprosili za najvišje pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja Petra II., ki je pokroviteljstvo z veseljem jprevzel. Tuji gostje bodo od vseh strani prihajali s posebnimi vlaki, i i cele države bodo prihajale množice in razumljivo je, da bo največ ljudi prihitelo iz naše Slovenije, zlasti iz podeželja, kjer prebiva pretežni del dobrega slovenskega katoliškega prebivalstva in mladine, ki njenih krščanskih načel niso in ne bodo mogli omajati nikdar moderni krivi preroki. Slovenski fantje in dekleta! Vam zlasti velja povabilo na mednarodni mladinski tabor v Ljubljani! Odzovite se vsi in pridite v takem številu, da bodo nasprotniki videli, kako močna je naša ideja v slovenskem narodu in kako brezuspešni so vsi napori, ki streme za tem, da bi naš slovenski narod zapeljali na napačno pot, vstran od pravice in resnice! Pokažimo, da vemo, za kaj gre, manifestirajmo javno svoje prepričanje, pokažimo, da je up vsakega naroda v mladini, v katoliški mladini, ki ima v Sloveniji ogromno večino in dobro vzgojena ter delavno podjetna obeta slovenskemu narodu najlepšo bodočnost' Slovenski fantje in dekleta, pripravite se za te naše velike praznike, pripravljajte se nanje že zdaj! V našem najbolj razširjenem listu »Domoljubu« vam bomo odslej v vsaki ovini Številki dajali vsa potrebna navodila in nasvete. Preberite jih točno, da se boste lahko tiste dni izkazali kot strumna, disciplinirana vojska, ki bo vsemu svetu pokazala, da smo Slovenci na mestu tudi v organizatornem pogledu! Tabor v Šmartnem pri Litiji Kakor je bilo že najavljeno, priredi naše fantovsko okrožje s sodelovanjem dekliških krožkov celodnevni tabor na binkoštni ponedeljek v Smartnem. Pokazati hočemo s svojim nastopom vsej javnosti uspehe, ki smo jih v kratki dobi svojega obstoja s smotrnim in požrtvovalnim delom kljub mnogoternim neugodnim okoliščinam dosegli, zlasti pa, da imamo voljo in sposobnost, nastopiti na mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani, ter tako doprinesti po svojih močeh k dosegi proslavljenega vzvišenega ideala. Vsem našim prijateljem in somišljenikom pn kličemo: Na veselo svidenje v šmartnem pri Liliji na binkoštni ponedeljek! Blagoslovitev prapora v Naklem V nedeljo, dne 22. maja bo prosvetno društvo \ Naklem praznovalo blagoslovitev svoje nove zastave. Blagoslovitev bo takoj po šmar-nični pobožnosti opravil g. kanonik Josip Šimenc. Kumovala pa bosta g. prof. Strupi in gdčna. Minka Bukovnik. Upamo, da se noste udeležili te prosvetne slavnosti v velikem številu. Fantovsko odseke in dekliške krožke iz okolice prosimo, da pošljejo čim več zastopstva v krojih. Narodne noše so zelo dobrodošle! V veselem pričakovanju kličemo: Bog živi! Prosvetni tabor v Poljanah Z navduSenjem se pripravlja za nedeljo, dne 29. maja v središču Poljanske doline velik celodnevni prosv. tabor, združen s telovadnim nastopom. Dopoldne ob 9 bo sprevod skozi vas do žup-ne cerkve, kjer bo na prostem sv. maša, nato prosv. tabor, na katerem govori g. dr. Basaj in drugi. Popoldne ob 3 pa bo javna telovadba, nato prosta zabava. Pri vsej prireditvi bo igrala godba iz Logatca. — Pridite v Poljane na ta dan, pridite v krojih, v narodnih nošah, na okrašenih kolesih! Manifestirajmo za naSa načela! Bog živi! 29. maja v Vodice Mladina in njeni prijatelji, ta dan praznujemo v Vodicah. V sprevodu dopoldne manifestirajmo našo mladost, na taboru bomo potrdili naša načela. Popoldne bomo videli, kaj zmore naša mladina v telovadbi. Vodice vas čakajo, naš dan bo to, mlad, vesel in močan. Pripravite se in pridite 1 Savinjshi tabor v Braslovčah Kat. prosvetno društvo obbaja petdesetletnico svojega dela. 12. junija bo priredilo velik okrožni tabor, na katerem bodo nastopili vsi člani, Sanice, mladci, mladenke in naraščaj savinjskega fantov, okrožja. Nastopila bo tudi podzvezina orodna vrsta. Vsa Savinjska dolina se bo ta dan zbrala v Braslovčah. Pripravite kroje, zastave in narodne noče! Pridite vsi, od blizu in daleč, na tabor v, Braslovče! Mladinski tabor v Veržeju Ljutomersko fantovsko, dekliško in prosvef« no okrožje priredijo v nedeljo, dne 22. maja v Veržeju pri Ljutomeru velik mladinski tabor. Ta dan bo obenem tudi Salezijanski zavod v Veržeju proslavil praznik Marije Pomočnice. Dopoldne sprejem gostov na kolodvoru, nato sprevod na dvorišče Salezijanskega zavoda h kapeli Marije Pomočnice, kjer bo sv. maša. Popoldne slovesne večernice in procesija s kipom Marije Pomočnice. Po procesiji jav. okrožni nastop z lepim sporedom. Prijatelje katoliških organizacij in verno ljudstvo prijazno vabimo iz vse Frlekije in iz sosednega Prek-murja, da pridete ta dan v največjem številu na mladinski tabor v Veržeju, da damo mladini naše priznanje za trud in novih pobud za nadaljnje delo. Romanie na Trsaf Tudi letos bo o binkoštih prelepo romanje k Materi božji na Trsat, združeno z izletom po morju na prekrasni otok Rab. Opozarjamo na to znamenito božjo pot vse, ki žele pri Mariji na Trsatu zadobiti duhovno RAZNO Tojedrklainator! Američan Karel Dood bi bil strašno rad postal gledališki igralec. Ker so ga povsod odrivali, se je naučil dve izredno dolgi pesnitvi, kateri je dekla-miral nepretrgoma 16 ur. Seve jih nikjer ni izde-klamiral. Pozneje je poslal trgovec in je danes Prav zadovoljen. Le enkrat na leto ga prime >firbec< in tedaj deklarira svojim sorodnikom one pesnitvi, nakar jih bogato pogosti. ■Spomenik padlim redovnicam. Med svetovno vojno je na francoski •ronti padlo vsega skupaj «*> sester Rdečega križa, ki so stregle ranjenim in "olniin vojakom. Med te-">' je bilo 300 usmiljenih «ester raznih katoliških «a,ilim junaki- biiggre ii,,bezni vH'š|> se j« pogreznila. efika hiša. V njej sta L. Ganghofer: 76 Martini htašter Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Pozni« Za županovim ogradom je naletel na kopico mož in iz njihove srede se je čul kričeči Hanecerjev glas. Vedel je, kaj so možje rešetali med seboj: županov uboj in Hilmtrudino smrt. Toda njegova živina je bila v nevarnosti, in kaj mu mar vse drugo! Tekel je in tekel. »Počakaj no, da se pogovorimo!« je zavpil za njim Ha-necer, toda Kepeleker je og»ngster< Kid Tiger prislužil nič manj ko 52 milijonov dolarjev. Ko so mu prišli na sled ter zaplenili njegovo mornarico — 29 ladij — je zbežal v Evropo in bival dalje časa tudi na Dunaju. A vse države mu prepovedujejo bivanje na svojem ozemlju, četudi prosi ne zgolj zase marveč tudi za 18 letno je-tično dekle, za katerega ozdravljenje je priprav- lebruarju pa j.' tudi Marija Dovjak iz Vodic, v marcu Tsmrt rešila trpljenja Janeza Govekarja iz rr,r in Mežnarjevega očeta Franca Kranjca lz K Na Jožefovo, 19. marca, je imel Fantovski i pk krasno uspelo akademijo. Tudi strokovnjaki bili začudeni zaradi dovršenosti in lepote iz-Mianih točk. Dal je ta nastop tudi novega ognja »priprave na Okrožni mladinski tabor, ki bo dne 29 maja v Vodicah. — Napredujemo pa tudi v rirueih ozirih. Tako smo nedavno slišali v razglasih da bodo prodajali radio aparat, zarubljen menda zaradi neplačanih davkov. Vsekakor znamenje Jasa; pa nič Budnega, saj je v fari menda okrog 20 večjih aparatov na zvočnik. — Napredek ie zadnje čase opažati tudi na občinskih potih, ki jih nasipi jemo; morda bi pa le Slo, saj korist bomo imeli le sami I Nikakor pa ne napredujemo pri elektriki. Že dve leti se jeze nekateri posestniki po vaseh, da bi radi napravili motor, pa ga zaradi nepopolne inštalacije ne morejo, dasi bi nam menda morale KDE speljati povsod do dveh hiš štiri žice. — Kot smo slišali, so občinske do-klale povišane na 80% zaradi 3500 din, ki jih mora občina prispevati obrtni šoli v Mengšu. Za popravo občinskih potov je določenih 5000 din, za ubožni sklad pa 12.000 din. Dohodke bo imela občina iz 80% doklade, iz trošarin, taka in 6000 dinarjev od lova. Revno prebivalstvo, majhen proračun in majhni dohodki, pa velike potrebe. — In Je tole: Največje breme naše občine je šenkov-turnski dolg na šoli, ki ga je 244.500 din. Ta dolg bomo plačevali še 20 let. Ce bi se mogli čim prej rešiti tega dolga, bi prihranili skoro enako vsoto na obrestih, ki hodo žrle našo občinsko blagajno. Bučka. Pokopali smo Janeza Lekše iz Gor. Radulj, ki je dočakal komaj 37 let. Zapušča ženo in 5 nepresknbljenih otrok. Bolehal je že več let. Večni mir! — V sredo smo spremili k večnemu počitku 87 letno Komi jančevo mater. Bila je vzor slovenske katoliške matere, ki je svojih šest otrok vzgojila v strogo katoliškem duhu. Starejši sin je župnik v Prečni, drugi sin pa župan občine. Od hčera je ena učiteljica, druga pa poštarica. Pogrebne obrede so opravili č. k dekan ob asistenci treh gg. duhovnikov in so ji ob odprtem grobu govorili zadnje poslovilne besede. Pevci so zapeli pred domačo hišo, v cerkvi in na pokopališču žalostinke. Okrog njenega groba se je zbrala velika množica farunov in veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice. Bog ji daj večni pokoj in večna luč žalu" naj ji sveti! ujočim sorodnikom naše iskre- no sozalje! - dzmovičd so se oglasili pri gostilničarju Selaku m odnesli harmoniko, nekaj perila m steklenico slivovke, drugih stvari se pa niso dotaknili, ker so bili prepodeni. Upamo, rokePW h nePr'dipravi kmalu pravici v Zgoša pri Begunjah. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil Ivan Mohorč, pd. Krofičev ata, star 79 let. Rajni je bil oče 21 otrok, od katerih jih živi še 14 Ena hčerka je usmi-ljenka v Ljubljani. ^^^^ Pokojnik je bil iz- I ^iPV redno dober in dela- : ven mož: ccrkveni g^&B&i j? eMMte ključar, predsednik topa prosvet. društva, od-HHHSSt JSNRBD bornik pri posojilnici in pri občini, zvest naročnik Domoljuba itd. Le Bog ve, koliko je rajni dobrega storil. Naj omenimo le njegove žrtve za nove zvonove! Majnik Po livadah se sprehaja z angeli Kraljica maja, kamor stopi, vzklije cvet. Bisere v pomladni rosi Ji nevidna roka trosi, gaj z zelenjem je odet. Mlado jutro v svitu zarje zaljša šmarnične oltarje, luč prižiga sončni žar. Kadar dan zaide v sence, zvezde zbirajo se v vence, Njej srebri se lune čar. Polja, gozdi in dobrave Ji pošiljajo pozdrave ter se klanjajo Ji v čast. Združeni glasovi petja kličejo Kraljici cvetja: »Blagoslovi zemlje rast!« Limbarski Za sveto leto je poromal tudi v Rim. Bil je mož molitve in pogumen borec za pravice Cerkve in naroda. Vse ga je spoštovalo. To se je videlo ob pogrebu, kjer ga je poleg dolge vrste sorodnikov spremljalo k večnemu počitku tudi obilo drugih njegovih prijateljev. Pokoj njegovi plemeniti duši! Preostalim naše sožaljel Raka pri Krškem. Na Florijanovo je v rani uri ogenj upepelil Buiarovo hišo v Raškem vrhu. V par letih je to že tretji požar na istem kraju. — Prošlo nedeljo so imeli naši najmlajši svoj dan. Zgrnili so se k prvemu sv. obhajilu okrog obhajilne mize. — Za birmo je okusno prenovljena kapela v Blatniku, pa tudi kaplanija je dobila novo lice. — Na Ordrem je odšel v večnost Jožef Zorko. Pokoj njegovi duši! Sv. Florijan nad Pečami. Že nad 400 let je stara podružnica sv. Florijana, katero so naši davni predniki zgradili v gozdnem zatišju, visoko nad svojimi domovi. Cerkvica je veljala v prejšnjih stoletjih za priljubl jeno romarsko svetišče, kamor so prihajali verniki od blizu in od daleč. Pa tudi danes ljudje še vedno radi pridejo k cerkvenemu opravilu, ki je na Gori pri sv. Florijami običajno v nedeljo, dne 15. maja. Kakor lani, tako nameravajo tudi letos počastiti svojega zavetnika gasilci iz Moravč, Peč, Vač in Kanderš. Vabimo pa tudi druge, naj se nam ta dan pridružijo v češčenju mogočnega pri-prošnjika zoper požare. Dolenjske Benetke. Lep je bil pri nas dan sv. birme. Bog daj, da bi ta dan milosti rodil bogate sadove tako pri birmancih, kakor tudi pri onih, ki jih razen na take dni, bolj redko vidimo v cerkvi. — Pri nas že vse kosi, kakoi o kresu. Pa ne, da bi bilo seno in detelja zrela, ampak ker živina naravnost strada. Če hoče kmet živino prodati, so cene tako nizke, da si kmet potem lie more nabaviti druge. Pa ne le živina, tudi ljudje stradajo marsikje, kjer je bilo včasih kruha v obilju. To so žalostne posledice lanske slabe letine. Daj Bog, da bi bila letos boljša! Lom. Na sv. Florijana je umrla Marija Rozman — Žitnikova mama iz Zg. Loma, mati podžupana svetokatarinske občine, bivša gospodinja in posestnica največjega lomskega grunta. Bila je dobra gospodinja, globokoverna žena, zvesta članica Marijine družbe in tretjega reda, znana po veliki darežljivosti do revežev. V njeno domačo hišo so zahajali od nekdaj kot Ijen žrtvovati vse svoje premoženje. Sedaj se namerava zateči v malo gorsko republiko Andoro v Pirenejih, ki je sama pravi raj tihotapcev. Žejni Danci, V hotelih mesta Kodam; (Kopenha-fiai) na Danskem ima vsaka soba poteg vodne cevi napeljano tudi posebno cev, da si gost lahko natoči penečega piva. Bog vedi, zakaj? »Zakaj « pa vaši otroci venomer lokajo?« _ »Bog vedi, zakaj. Saj jih venomer tepe-mo, da se ne bi, pa nič ne porraga.« 20 milijonov dolarjev dobi Američan Robert Wadloiv, ko doseže 3 metre višine. Zaenkrat je ar 19 let in meri 2.03 mclra. Zdravniki so ugo-da ima ta mladi velikan kar dva želodca, "vojne možgane in dvojnovrsto zob. Na vseuči-' " stun šolsko klop in se za dnem trudi, da se Potegne še za 37 cm. Kaj-'tedaj dobi od neke "tmske družbe 10 milijo-«v m od zavarovnliio nov ,drugih 10 milijonov dolarjev. _ Ko ih bo dosegel, metre in do-«rje namreč, vam bomo sporočili. leta okrog ko lišček — rdeča in zelena in lisasta! Kaj takega! To je že od sile! Če jo kdo sreča — od Vace-manovih sinov kateri...« Komaj je segla Švajkerju ta misel v glavo, mu je zdrknila sekira iz rok. V dolgih skokih, da je pri vsakem čkoraku brizgnila voda iz mokrega mahu, se je pognal čez goličavo. Pri prvih drevesih je ujel pastirico, jo pograbil za roko, jo tresel in rdeč od jeze sigal: »Dekle! Ti nesrečno dekle vendar! Kako moreš takšna letati okrog! Poglej, poglej vendar, kakšna si!« »Kakšna neki! Kaj ti je?« je potožila Hincula. »Mislila sem vendar, da se bom lepo napravila! Saj si me vedno ošteval...« »Lepo? Tako? Lepo? Čakaj, napravil te bom lepo.. .< Z eno roko jo je trdo prijel, Ee sklonil in segel z drugo globoko vblato. Urno je potegnil čez Hinculin obraz — in njegovi razkrečeni prsti so zopet segli v umazano barvo. Ni trajalo dolgo, pa je bila pastirica od temena do konca krila videti takšna kot brat Vampo takrat, ko je bil v močvari ob Ahi ujel prašička in mu je Svajker zaklical: »Brat, groza me je pred teboj!« Toda zdaj je bil brat Švajker te zamazane podobe zelo vesel. Olajšano se je oddahnil, zadovoljen prikimal in si obrisal roke ob obleko. »Tako otrok, zdaj greš pa lahko v miru domov!« Dregnil je pastirico, naj odide. »Zdaj se te nihče ne dotakne!« Medtem ko je Hincula z od sebe iztegnjenima rokama, drobnimi koraki, ihteč in smejoč se obenem stopila v gozd, je odbitel Švajker vesel, kakor bi bil storil prav poeebno dobro delo, proti samotorici. Se m bil dospel do vrat, ko mu je zadonel na uho Vampotov tarnajoči glas. »Kaj pa ima že zopet?« je zagodel in preskočil kupček presnega masla, kruha in sira, kar je bila Hincula naložila pred prag. Vampotove tožbe so prihajale iz jedilne shrambe; ko je stopil Švajker na prag je zagledal brata, ki je klečal v svoji, od medu popackani kuti na tleh in obupno vil roke. »Poglej nesrečo — najhujše, kar nas je moglo še zadeti!« »Kaj vendar, kaj se je zgodilo?« »Ponoči nam je izteklo vse masno vino!« Švajker se je prestrašil in zardel. Ko je sinoči prišel po okrepčilo za Ebervajna, je bil v naglici pozabil zapreti pipo. S členki je začel trkati po sodu, od vrha navzdol — votlo je bobnelo. »In zdaj povej, brat,« je začel zopet jadikovati Vampo, »povej, kaj naj zdaj počnemo? Ne kapljice vina pri hiši! Ne kapljice! Zdaj lahko vse zapremo hi po-rečemo ameni Kraji so to, Bog se usmili!« Med vzdihi in stoki je začel naštevati vse nesreče in nezgode, ki so doletele njega in brate, odkar so stopili v Gaden. »In včeraj,« je končal, »kaj se mi je včeraj pripetilo, tega še ne veš! Človeku se jezijo lasje!« Švajker je poškilil proti Vampotovi pleši. Brat Vampo si je potegnil z roko čez lesketajoče se marogo strdi na svojih prsih in poduhal prste. »Takšen med, kakršen je bil ta, sladek in dišeč! Le poduhaj!« Dvignil je roko. Živo je začel pripovedovati o divjem ulju, ki ga je bil našel v gozdu, in o svojem sinočnjem potu, ko se je namenil, da vzame čebelam med. Kmetje! Vaša stanovska organizaci|a je Kmečka zvezal stalni prijatelji naši katoliški listi: »Domoljub«, »Bogoljub« in več drugih verskih listov. Pokopana je bila ob številni udeležbi v petek, dne 6. maja. Borovnica. V nedeljo 15. maja bomo pri nas slovesno posvetili nove bronaste zvonove. Obrede bo opravil g. vrhniški dekan Janez Burnik. Slovesnost se prične ob pol 10. Dolgo smo si želeli novih zvonov. Slo$a in darežljivost fara-nov je zdaj to našo željo uresničila. Naj bodo novi zvonovi glasniki ljubezni in bratstva v naši fari! Sv. Katarina - Zasip. V našem zadnjem poročilu o novih zvonovih pri sv. Katarini je bilo par netočnosti. Zvonov ni vzela vojna, ampak sta bila pred par leti ukradena. Tudi ne drži, da bi zvonove naročila srenja, temveč je nove zvonove na račun neke odškodnine pri KED naročil posestnik Jurij Vidie iz Zasipa 32. Nemška Loka pri Kočevju. Peto nedeljo po veliki noči, 22. maja, bo zopet slovesno žegna-nje pri Mariji Tolažniei v Nemški Loki. Par let nazaj so bila zamrla romanja k tej sloveči božji Goti na Kočevskem, ker ni bilo domačega du-ovnika Sedaj je pa zopet preskrbljeno za vse tri romarske nedelje: t. j. 5. nedeljo po veliki noči. nedeljo pred. sv. Margareto in nedeljo po sv. Simonu in Judu. Marijini častilci in ljubitelji bcžje poti Marije Tolažnice v Nemški Loki, pridite in postrežem boste glede službe božje in sv zakramentov! Preska. Preteklo nedeljo je bil občni zbor hranilnice in posojilnice. Tudi v preteklem poslovnem letu je hranilnica dobro delovala. Zato ji ljudstvo vrača zaupanje. Hranilnih vlog so letos vložili že 168.900, dvignili pa le 160.369 din. Občni zbor je sklenil, da se bodo hranilne vloge obrestovale po 4%. Zato vemo, da se bo ljudstvo še bolj oklenilo naše hranilnice. Občni zbor je daroval za cerkev v Preski 5250 din. Oklenimo se trdno tega našega zavoda, ker bo dobiček prišel v prid našemu ljudstvu zlasti še naše župne cerkve. Dobrepolje. Odkar so naše kmetske hranilnice in posojilnice pričele v vsem razmahu nemoteno delovati, se opaža tudi pri naši hranilnici in posojilnici, da se vrača zaupanje. V naši hranilnici je živahen denarni promet. Vloge stalno naraščajo, četudi morajo prav sedaj naši kmetovalci kupovati krmo za živino, ker jo je uničila toča Istotako se izdajajo našim članom posojila, da si tako gospodarsko kot finančno odpomorejo. — Pretekli teden je dospela končna rešitev priziva, ki ga je vložila občina Račna na svoječasno odločbo kr. banske uprave proti graditvi šole na Vel. Ilovi gori. Pnzivu se je ugodilo, ter se ho šola zgradila kot je bilo prvotno zamišljeno na Mali llovi gori, vendar se je pa banovina ozirala tudi lia želje ljudstva. Upamo, da nam bo oblast poslala čim prej novo učno moč, ki bo poučevala v že pripravljeni zasilni novi stavbi. Pri Sv. Luciji v - • .....župniji Begunje je umrla Marija Perne, žena našega dolgoletnega naročnika Matevža Perneta. Rodile se je leta 1878, umrla je 30. aprila. Imela je T otrok, izmed katerih je pet še živih in večinoma preskrbljenih. Dobra in pobožna žena je prejemala vsak prvi petek sv. zakramente in zadnja leta zelo mnogo trpela. Zadnjič je bila v cerkvi letošnjo veliko noč na Brezjah pri Mariji Pomagaj. Bila je za reveže nenavadno darežljiva. Zato pa tudi priljubljena daleč naokoli. Zato so ljudje od vseh strani hodili dobro mater kropit, kakor da je v vasi žegnanje in lepo vreme. N. v m. p.! Iz naših društev Martinj vrh. Naše mlado prosvetno društvo živahno deluje v splošno zadovoljstvo prebivalstva, ki z veseljem opaža, da so dobre društvene prireditve res izvor pravega iu lepega družabnega življenja. Na belo nedeljo smo uprizorili Savinšek-Šornovo igro »Grče«, pristno kmečko povest iz domačega gorenjskega okolja. Pri polnoštevilnem obisku je predstava lepo uspela, kar bo našim igralcem-začelnikom gotovo v prijetno zavest, še bolj pa v spodbudo za nadaljnje delo. Igro bomo ponovili v nedeljo, dne 15. rnaja ob 4 pop. na odru Prosv. društva v Železnikih, na kar opozarjamo vse naše prijatelje in ljubitelje ljud. gledališča. Ig. Fantovski odsek in dekliški krožek na Igu priredit« v nedeijo, dne 15. maja ob 3 popoldne telovadno akademijo, na katero vabimo domačine pa tudi od drugod vabljeni vsi prijatelji naiSe mladine. V Šmarju pri Grosupljem bodo v nedeljo, une 15. maja gostovali igralci Prosvetnega društva iz Preserja ob 3 pop. z dramo iz svetovne vojne njega ni.. .<. Dobrunje. Skupina bojevnikov priredi » nedeljo, dne 15. maja ob 10 letnici odkritja spomenika padlim vojakom spominsko svečanost, V podružnici pri Sv. Urhu bo ob 9 sv. maša ia govor, kar opravi bivši vojni kurat, trnovski župnik g. Janko Cegnar. Po maši bodo pred spomenikom molitve za padle žrtve svetovne vojne. Pevci zapojo »Oj Doberdob«. Sledi lepa deklamacija in nato govor glav. tajnika Zveze g. Lukeža iz Ljubljaue. Tovariši bojevniki, pri-dite polnoštevilno! Pripeljite s seboj svoje odrasle domače, katerim moramo pokazati, da bojevniki še nismo pozabili svojih padlih tovarišev. Trebnje. Tudi letos so nas člani naraščaj, niki Rdečega križa ra/veselili z lepo igro »Prin-ceska in pastirček«. Uprizorili so jo 8. maja popoldne v Prosvetnem domu. Pohvala mladim igralcem. — Krajevna kmečka zveza v Trebnjem je v nedeljo 8 maja imelo svoje veliko zborovanje. Nastopila sta govornika iz Ljubljane in Novega mesta. Kmetje, držimo se besed, katere smo slišali! V boj za našo kmečko skupnost! št. Jurij pod Kumoin. Občni zbor Krajevne kmečke z voze, 8 maja, je bil združen s kmečkim zborovanjem. Polna dvorana je dala dokaz, da se kmetje zavedajo pomena Kmečke zveze in so se je začeli z veseljem oklepati. Pevec Ignacij, svetnik Kmet. zbornice, je zborovalce navdušil s svojim govorom in jih živo prepričal o važnosti in potrebi kmečke organizacije. Živahna debata, v katero so navzoči po govoru posegli, je pričala, da se kmetje vedno bolj resno zanimajo za kmečka vprašanja. — Prosvetno društvo zaključi svoje delovanje z akademijo, ki jo priredi 15. maja po litanijah dekliški krožek. Na sporedu je igra, telovadba, deklamacije. govor in petje. Lom. V nedeljo, 15. maja priredi dekliški krožek prosvetnega društva lepo igro »Skrivnostna zaroka« in obenem s tem praznuje materinski dan. Predstava bo ob 3 popoldne. Tudi fantovski odsek je pozimi pridno deloval, imel redne sestanke ob nedeljah in pokazal pri tek- Dr. Ft. Trdan: Spomini na Ameriko Popoldanski dež ni skoraj nikogar zadržal doma. Kdor je le mogel, je pohitel na prostrano jaso sredi zelenega gozdiča, okrog 30km izven mesta. Po svoji zunanjosti spominja Puritas Springs na naš ljubljanski Tivoli, šumua godba, električni vrtiljaki in gugalnice že od daleč naznanjajo kraj razvedrila, zabave in veselja. Kakor pred dobrim tednom v parku Maple Gar-dens, tako so tudi tukaj postavili stojnice in kuhinje in prodajali pecivo, golaž in kranjske klobase. Čisti dobiček jc bil namenjen za stroške narodnega vrta. Sredi jase se je dvigal visok oder z mikrofonom in sedeži za godbo in goste. Okrog odra pa so se vrstile mize, stoli in klopi »Gostje so tukaj!« ie po mikrofonu naznanil g. Anton Grdina. V hipu je vse zašumelo in se zgrnilo okrog govorniške tribune. Na obrazih številne množice je ležalo radovedno pričakovanje. Govorili niso -o drugem kot o Ribn ici, o ribniški dolini in o ribniški suhi robi. Na programu je namreč stala kot prva točka 0 prebivalcih na luni — predava Ribničan. V hipu zavlada sveta tišino. Oči vseh se zapičijo v oder, glave se nemo stikajo in sklanjajo, ušesa napenjajo. Nemo in z običajnim nasmeškom na ustnih hodi tudi g. Grdina po od ru sem ter tja in inotri z orlovskim očesom nepregledno množico. K mikrofonu stopi srednje visok in koščen mož petdesetih let. Nosi se preprosto in domače m ne gleda veliko na svojo zunanjost. Dolgi nos, ki meče' senco na pol obraza, nekoliko ublazuje z zlatom obrobljen ščipalnik, ki hkrati zastira košate trepalnice in globoko udrte očL 1 o svojih besedah, gibih in kretnjah razodeva v polnem obsegu rod, iz katerega je izšel Dobrodušen Ribničan jc od nog do glave po svojem duhu in srcu. Njegova duša jc kakor vrlini planinski studenec, ni treba globoko kopati in grebsti, da se prikaže čuvstvo »Otrok moj,« so v mladih letih šepetale materiue ustnice, »ti imaš očetovo telo in moje srce.« Zato je povsod dobro došel. Tudi tisto popoldne je bilo tako. »Torej o ljudeh na luni bi radi slišali? Poslušajte!« V vlaku, ki vsak dan trikrat prevozi dolgo pot od Kočevja do Ljubljane, sta se nedavno peljala dva izobraženca. Pogovarjala sta se o tem in onem in prešla slednjič tudi na luno in njene prebivalce. Poleg njiju jo sedel Ribničan in zvesto prisluškoval. Ko pa čuje o ljudeh na luni, se ne more več vzdržati, radovednost ga premaga in kljub neki prirojeni plahosti vpraša: >Kaj da so na luni ljudje?« »Sevedal Ali tega še ne veste?« »Ne, še nikdar nisem kaj takega slišali Kaj mislite, koliko jih pa bo gori?« »Po najnovejšem štetju jih je ravno deset milijonov.« »Deset milijonov? Ubogi ljudje! Proteto mora biti »drejn«. kadar je zadnji krajec!« PetnajsUisočglavi množici je zaigralo srce in smeh jim je zlezel na lica. Ko govornik preneha, so zgrnejo okrog njega ožji rojaki iz Ribnice, Gorenje vasi, Hrvače, Jurjevice in Otavic, mu prožijo roke in moledujejo: »I/?po vas prosimo, povejte še kakšno!« »Nič kaj rad ne pripovedujem, saj tako nič ne verjamete.« »Seveda verjamemo! Danes vse verjnmemo!« In govornik se jo znova udal. Na oder je privlekel požrešnega medveda in neustrašenega ^eska, naslikal je veliki ribniški požar in prikazal mladega šolarčka, ki je na poti v sejem namesto izgubljenega psa za teletom lajal. Takega veselega razpoloženja Purilas Springs menda še ni videl. Navdušenje za proslule Rib-ničane je tisto popoldne doseglo višek. Na po- budo znanega domoljuba Johna. Gornika so pozneje sklicali v Knavsovo dvorano celo dva izrazita ribniška večera. Tedaj je ribniški gost orisal zgodovino ribniške šegavosti, g. Anion Grdina pa je v filmu prikuznl ribniško suho robo in dolenjevaške lončarje. Zabavnemu delu je precej nato sledil poučni. Pod vodstvom ge. Albine Novak so prikorakale v areno uniformirane članice Slovenske dekliške zveze. Nedopovedljivo lep prizor! Pri nas v starem kraju ne poznamo tako pestrih krojev. Ko so proizvajale rajalne vaje, so se vso mavrične barve prelivale druga v drugo. Nastop strumen, vaje dovršene, disciplina vzorna! Samo pogled načelnice je zadostoval in v areni se je velikanski križ prelil i venec, zvezdo, trikotnik, čefverokotnik, verigo. V splošno zadovoljnost so morale vse poedin* točke ponoviti. Tretja točka je obsegala slavnostni govor o našem velikem misijonarju Baragi. Govornik je hotel pokazati škofa Barago kot zavednega in vnetega Slovenca: »Kot vnet in marljiv duhovnik jc Baraga prodrl v dno duše svojega ljudstva in porabil vsako priliko, da da tej ljudski duši tudi primerne tirane, da jo opic; meni in dvigne r. umsko in srčno izobrazbo, ki temelji na blagodejni materinščini. Zato jc poleg ožjih stanovskih opravil, poleg vsestranskega dela v cerkvi, v spovednici m na priz-nici, uspešno deloval tudi na vzgojnem in slov-1 stvenem polju ...« Komaj pa so iz mikrofona izzveneli zadnji stavki, nastune pod odrom vsevprek šum, ropot in direndaj. Poslušalci vstajajo, zapuščajo sedeže, prevračajo stole, beze. Tudi oder je že prazen. Tedaj pograbi g. Grdina govornika za suknjič in zakliče: »Nehajte, bežite, je že skrajni čas!« . Na pohodu je bila strašna nevihta. V daljavi se kopičijo sivi oblaki, strele švigajo, dez lije curkoma. Hudournik se je v trenutku napolnil, potok je stopil čez bregove, odnesel mos' • r ««deljo, 3. april« kpe ««peJ»« tega dela. J? _ jtejc 12, telovadcev 6. Težavo pa ima, kerrou manjka primernega prostora, za telo- ^it Peter pri Novem mesto. V nedeljo, dne . bosta fantovski odsek in dekliški kro- ! priredila v Mačkovcu javno telovadbo, ki b^ združena z vrtno veselico. Pri telovadbi in Mbavi l>o sodelovala novomeška godba. Vabimo Mošnje- V nedeljo, 1. maja, smo imeli lep avtobusni izlet na Koroško, katerega je organiziral g- J- Valant iz Cernivca. — V nedeljo, 8 maja. je prosvetno društvo uprizorilo lepo iero »Podrti križ« ob prav obilni udeležbi. Vsi kralci so rešili svoje vloge imenitno. Upamo, da bo tO igro društvo ponovilo, ker je za ljudi zelo poučna. Ma$nišhi kraljici Kako se jokamo otroci Tvoji: prišla pogledat si nas zopet ljuba Mati, prišla tolažit si nas v cvetju maja, darovi Tvoji večni so oltarjev zlati. Kako ječe otroci v solz dolini, kako preliva kri se bratov dragocena, domov si slišala nas, dobra Mati, kako je zemlja lačnim, bednim trda in ledena. Zdaj videla otrok solza si bolečine, si slišala njih krike, vzdihe, prošnje mile življenja, zlobe si prevar čutila rane, gorja morje in k rižev težkih sile. In zdaj zapuščaš nas... O naša Mati! mi s Tabo hočemo, s krasoto maja! A Ti tolažiš nas, obljubljaš žalujočim: Saj grem pripravljali večni maj vam sredi raja. Marija Ferjau. radio ljubljana od 12. do 19. maja 1938. Četrtek. 12. maja: 18 Proslava materinskega dne. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nac. ura 19.50 Ocena aktivnosti pri jetiki pljuč. 20 Klavirski koncert. 21 Plošče. 21.20 Pevski jazz. 22.15 lahka glasba. — Petek, 13. maja: 11 Šolska ura. 18 Žena v kazenskem pravu. 1&20 Plošče. 1R40 Francoščina. 19.30 Nac. ura. 19.50 Poročila o izseljencih. 20 »V petek trinajstega...«. Večer za praznoverne ljudi. 22.30 Angleške plošče. — So- bota, 14. uutja: 18 Kadijski orkester. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19.30 Nac. ura. 19.50 Protituber-kulozna propaganda. 20 Zunanja politika. 20.30 Za oddih. 21 Prenos iz Firence. — Nedelja, 15. maja: 8 Plošče. 9. Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Verski govor. 10 Koncert Radijskega orkestra. 11 Otroška ura. 11.30 Prenos promenadnega koncerta. 12.30 Plošče. 13 Napovedi. 13.20 Gregor Gabrijel igra na harmoniko. 17 Kmetijska ura. 17.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Nae. ura. 19-50 Prenos šmarnične pobožnosti. 20.30 Slovenske narodne. 22.15 Radijski orkester. — Po- nedeljek, 16. maja: 18 Zdravstvena ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Radijski orkester. 21.10 Koncert klavirskega kvarteta. 22.15 Radijski orkester. — Torek, 17. maja: 11 Šolska ura. 18 Plošče. 18.40 Judovstvo v novi dobi. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Radijski orkester. 21 Pevski koncert. 22.15 Ura lahke glasbe. — Sreda, 18. maja: 18 Mladinska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Dolenjska mesta v prvi polovici 19. stoletja. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos opere iz Nar. gledališča v Ljubljani. in odplavil cele skladovnice drv in lesa Raz-»aja! je zloglasni blicard Hladen večer je legel na zemljo. Nebo se je polagoma obrisalo, priroda oddahnila. Piknik se je preselil v pokrite prostore. Številni udeleženci so se podvizali, da bi popravili, kar so ravnokar zamudili. Kozarec je trčil s kozarcem, ielja po vselju je kipela iz srca v srce. Povsod se je znova oglasila živahna govorica, radosten smeh, petje in šum. Dragi dan so listi poročali: Ivakor lepe sanje, tako hitro je minil prekrasni in pomenljivi 29. julij. Dež je sicer pokvaril del programa, toda kljub slabemu vremenu smo bik veseli m do zadnjih trenutkov praznična razpoloženi. 9. Izlet v Detroit Dva dni po slavnostih v Jugoslovanskem kulturnem vrtu reče med kosilom g. kanonik *>ninn: »Jutri bomo pa malo v Detroit izleteli « Vs> somizniki hkrati smo jeli odobravati ta yabljivi načrt. Nedeljski dež je osvežil razsu-seno naravo, ohladil zrak in zjasnil ozračje, mi SD!0,P? ' na prestalo utrujenost. Odrinili smo precej po zornicah. Po mestu 'mo vozili razmeroma počasi, saj v jutranjih urah tudj drugače ni mogoče. Avtomobili v flTen, ponekod celo v treh vzporednih vrstah na eni polovici ceste gori, na drugi doli! Na uelo hite delavci, obrtniki, trgovci, skoraj vsak j v svojem vozu in zre nepremično predse, zadene v soseda, da ne zgreši obcestnf. T ,.ve pravočasno zaviti na levo %li desno, ludi naša trojica se je po mestu ves čas resno držala in molčala. Le g. ravnate!; Slapšak „'e f" mimogrede spozabil. Prejšnji dan je namreč praznoval v družbi svojih ožjih sorod-dnn la znancev- Cel dan so ga gostili, popol-"f,.90 napravili celo kratek zasebni pikniki tnd S° V avto' vze,i 8 seboj kračo in pogačo, na P'Jačo niso pozabili, in se odpeljali v Kozano senco na malico. Taki družabni izleti so v Ameriki kaj pogosti in priljubljeni. Zato se g. ravnatelj ni mogel zdržati, da ne bi pripovedoval: »Ti ameriški pikniki mi čimbolj ugajajo. Ko pridem domov, bom povsod ogreval prijatelje zanje. Tudi doma v starem kraju jih moramo vpeljati. Ali ni lepše pa tudi bolj zdravo iti v svež zrak, v naravo in v zeleni gozd, kakor pa posedati v zaduhlih in tesnih gostilniških prostorih in zapravljati denar, zdravje in prečestokrat tudi dušo...« Govoril bi najbrž še naprej, toda med tem smo že prišli ven iz mestnega območja Pred nami se je razgrnila široka cesta, kakor miza gladko asfaltirana. Zdrveli smo s tako naglico, da niti okolice .nisem utegnil opazovati, šele v Lorainu se je naš »Dodge« nekoliko unesel in počasneje vozil. Lorain je prijazno j>odeželsko mesto v okraju enakega imena. Leži ob jezeru Erie, 40 km zapndno od Clevelanda in šteje nad 40.000 prebivalcev. Skoraj vse ulice so bile v hladilno senco zavite. Na levi in desni mestmh cest rastejo namreč visoke širokolistne platane. Njihove dolge veje si pod vrhom podajajo roke in tvorijo prav nad sredo ceste nekak naraven, zeleno barvan baldahin. Industrija je zelo razvita. V mestu so železniške delavnice in tvor-nice za izdelovanje železnih cevi, strojev za plin, peči in avtomatičnih parnih lopat. Ob jezeru je moderno urejeno pristanišče, ki služi za razpošiljanje premoga, železne rude, žita in lesa. V Lorainu je precejšnje število Slovencev, ki so že zgodaj prispeli tja iz bližnjega Clevelanda. Lepa cerkev in prostrani narodni dom izpričujeta njihovo versko in kulturno zavednost. Med njimi pastiruje splošno priljubljeni in vsestransko delavni gospod Slaje, Celjan po Onstran Loraina se naš obzor znova razširi. Kakor daleč sega oko — sama rahlo valujoča ravnina! Le tu pa tam pretrga to monotono enoličnost nizek griček ali prijeten gozdiček. ki nudi mestnim izletnikom potreben oddih in prijeten od počitek Na desni nas tja do Tofeda m Detroita spremlja Erijsko jezero. Pogled nanj zastirajo ponekod gosti gabri, vitks breze in pohlevne vrbe, drugod pa srednje visoke restavracije in skoraj pritlikave »kabine«. To so majhne, štirioglate ali tudi okroglaste hišice, nalašč za turiste ali letoviščarje zgrajene. Arae-rikanec ljubi sveži zrak in sproščeno življenje v naravi. Kadar le more, pohiti ven iz mestnega vzdušja na deželo k jezeru, na farmo, v gozd. Tu si za razmeroma majhno odškodnino najame kabino za prenočišče. Podnevi uživa neomadeževano lepoto narave: sedi ob jezeru, se kopl je, lovi ribe, kuri in si kuha. Premožnejši imajo nalašč za letovanje prirejene avtobuse. Kakor kaka podeželska menežarija švigajo mimo nas letoviški avtobusi z družino in vso stanovanjsko opremo. Na razstavi v Cle-velandu je bilo videti najrazličnejše tovrstne mMele. Luksuzno opremljeni stanejo do 2000 dolarjev in še več, navadna cena pa se giblje med 500 in 800 dolarji. »Naš Francelj mora vsaj za par let priti sem, on vse vidi in tudi precej vse ponaredi,« pripomni g. ravnatelj Slapšak, ki kar ni mogel prehvaliti kabin, letoviških avtobusov in prak-«čnih kuhinj v njih. Na elevelandskem velesei-mu si je bil namreč dal razkazati vse potankosti letoviškega avtobusa, za spomin je celo ponesel domov v stari kraj reklamni prospekt. Zato rn bil o vsem tem tako poučen. Na obsežnih travnikih se je pasla črno ma-rogasta živina. To pasmo sem opazoval povsod, kotler sem hodil. Pravijo, da ji ti kraji in to podnebje najbolj ugaja. Po 40 do 50 glav je videti skupaj. Staro in mlado, konji in govedo — vse se druži v najlepši bratski Ijabavi kakor nekdaj v raju. Cene goveji živini so nekak« take kot pri nas. Zato so farmarji tožili: davki veliki, domači pridelki pa skoraj brez vsako vrednosti! Povsod ista pesem! Mali oglasnik obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pr.stoib.na za male oglase se placuie naprej. Hov redilni prašek j 13 inštrumentov »TiEDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec 6i lahko hitro iu z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane. Ljubljana, Židovska ulica 1. flcblff za kme<^a dela UBlilE sprejmem. — Poljane 10, Št. Vid nad Ljubljano. Trajna ondulacija 40 Din z najnovejšim aparatom, 6 mesečna garancija, samo frizerski salon »Pire«, Ljubljana, Sv. Florijana utica 6. Uji- z velikim sadnim "'So vrtom v Sv. Val-burgi naprodaj Poizve se v Smledniku št. 32. uglašenih za godbo, proda po nizki ceni gasilska četa Grmovlje, Krško, p. Škocijan. Čevljarski pomožnih išče službo. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 7181_ Radi selitve nTs°okJ pritlična dvostanovanj-ska hiša, šupa, drvarnica, sadni, zelenjadni vrt ob banovinski cesti Kamnik. — Vprašati: Pečar, Hraše 60, pošta Smlednik. Gorenjsko. UjSfl z obdelano njivo, nlaO vrtom ugodno prodam. — Studa 22, Domžale. blizu kolodvora Ra-dohova vas, v Dulih takoj proda Fajdiga Jožeta, Praproče 5, p. Št. Vid. pri Stični. Ilnlaca najnovejši le-nOlcafl tošnji modeli v največji izberi že od Din 550 — naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze). Ugodna prilika za nakup hiše, v kateri je pekarija, v večjem letoviškem kraju, poleg kolodvora. Cena nizka. Poizve se v pisarni Konzuma, Ljubljana, Kongresni trg 2. Štedilnik Jr^ Domoljuba pod »Rabljen štedilnik« 7508. n..M i Dne 14 maja Pozor! ob 10. uri bo pri sodišču Ribnica dražba hiše štev. 7 na Paki-Struge z nekaj zemljiškimi parcelami, cenjena Din 65.000'—, nainižji ponudek Din 34.000—, vadij Din 6.500—. Prodam posestno lepo, malo, v Bučki gorci št. 83 pri Kozjem, oddaljeno 10 minut od glavne ceste. Pojasnila dobite pri Stermecki, Celje. Vseli vrst oblačil v ogromni izbiri moškega sukna, perila i. t. d. kupite najceneje pri Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 14. Vsakovrstno seno naprodaj. — Glince Tržaška c. 93. fiolesa MSIIindSkaa letošnji najnovejši model, dobite pri Pepi Krinelj, Celovška 114. Hjjf. dobro ohranjen, """" 60 konj, pripraven za gasilce, se preda istotam po zelo nizki ceni, tudi na hranilne knjižice, radi pomanjkanja prostora. Hmečko posestvo na Notranjskem, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, 5 ha njiv, 16 ha travnikov, 11 ha pašnikov ter okrog 8 ha jelovega in bukovega gozda, ob ban. cesti, 1 '/, ure od žel. postaje, se radi preselitve pod ugodnimi pogoji proda. Primerno zlasti za živinorejo. kjer se redi 8—10 glav živine, ob pašnji tudi več. Naslov se poizve pri upravi lista pod »Ugodna prilika 808/7346«. HiSo v najem oddam, pripravno za obrt ali trgovino. Prodam skoraj nov voziček (zapravljivček) J. Naglic, Sp. Brnik št. 60, Cerklje pri Kranju. Mostova eseoca Mostfo Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20—, po pošti Din 85-—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. Stiskalnico * sadje in novo trkalnico (Schleidermascbine) prodam. - Rudolf Jur-man, grad Vin., gorica Trebnje. Ulaifpa na kmetijo niapca sprejmem. - Kos Lovro. Savlje št. 5 pri Ljubljani. Illanra za ma'° kme-nilipCO tijo sprejmem. Fr. Zoreč, Dravlje 21, Ljubljana. Mlin in žaga1 "J^ stvom na prodaj v lepem prometnem kraju v bližini Ljubljane. — Naslov v upravi Domoljuba pod št 7097. fhtblt v«>jeno kmečkih U6MB del, sprejmem. Janez Zdešar, Šuica 19, Dobrova pri Ljubljani. za poljska dela in k živini sprejmem, plača 250 Din. Zavašnik, Vič 24, Ljubljana. Slsfala pošteno, vajeno lltnlO, V8eh kmečkih del, sprejmem. - Flor-jančič, Dravlje št. 34, Št. Vid nad Ljubljano. DROBTINE Preklinjanje naj se prepove. Poljski katoliški časopisni urad je započel velik boj zoper preklinjanje v poljskem narodu. Ta dopisni urad, ki se s kraticami imenuje »KAP«, ima ozke stike s katoliškimi škofi na Poljskem, kateri so to prizadevanje odobrili. Članek naglasa, da je preklinjanje na Poljskem zelo razširjeno in da je vsekakor treba zoper to grdo razvado nekaj ukreniti. Članek poživlja poljsko vlado, naj posnema izgled Italije, ki je pred kratkim prepovedala v Italiji vsako javno izrečeno kletev. Nekaj takega naj se ukrene tudi na Poljskem ter naj se vsako grdo preklinjanje kaznuje z denarno globo, ker je to grd znak neotesanosti. Kaj bi neiki rekli poljski časnikarski tovariši, ko bi prišli k nam, kjer bi videli, da Slovenci sicer nimamo kdo ve kako grdih kletvic, da pa si jih lako radi izposojujemo od sosedov z vsoh štirih vetrov matere zemlje. Te pa so mnogo grše, kakor so slovenske in poljske skupaj. * Zdivjani biki v Carigradu. Anatolaki živinorejec je poslal pred kratkim celo čredo svojih bivolov v carigrajsko klavnioo. Ko so živali prignali ob Bosporu v mesto Skutari, kjer je silen vrišč in ropot na ulicah, so se živali začele plašiti. Trije veliki bivoli so zdivjali docela ter se nazadnje pognali v mrzle valove. Morski tok je živali gnal naprej, dokler niso čez kako uro Podpisana izjavljam, da bom proti vsa-• kemu sodno postopala, ki bi razširjal o meni neresnične in izmišljene vesti. Gams Lojzka, Ljubljana, Črna vas 167. V Tiako hiio »Domoljuba«! priplavale na suho na evropskem bregu, tam, kjer stoji blizu nekdanja sultanova palača. Tukaj ie zdivjana žival najprej naletela na staro žensko ter jo precej poškodovla, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Potem je živaj divjala naprej po carigrafekih ulicah, dokler policija nI postreliia dveh zdivjancev. Tretji pa se je medtem sam umiril, nakar so ga ujeli in gnali v klavnico, kjer ni ušel svoji usodi. naznanila n Praznik Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku bomo letos obhajali v nedeljo, dne 22. maja. Romarji, poslužite se nedeljske povratne karte (od sobote opoldne do ponedeljka opoldne). Karto pa ne smete oddati na ljubljanski postaji, marveč jo dobro shranite za povratek domov. Dvodnevne duhovne voja za dekleta, ki so zaposlene v tovarnah, bodo v Domu Device Mo-očne binkoštne dni od 4. junija ob 8 zvečer o 7. junija zjutraj, tako zgodaj, da bodo udeleženke mogle odpotovati s prvimi vlaki. Oskrbnina 80 din. Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo za meščanske gospe od 1. do 5. julija. Za gospodične učiteljice in uradnice od 9. do 13. julija. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 din. Prijave sprejema: Prcdstojništvo Lichtenthur-novega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. n Misijonišče Knoblcharjev zavod (Dravlje) proslavi 80 letnico Knobleharjeve smrti v nedeljo, dne 15. maja v župni cerkvi v Št. Vidu nad Lj. s štirimi misijonskimi pridigami in slovesno sveto mašo za misijone. Govoril bo ob 6 univerzitetni profesor g. dr. Lambert Ehrlich, ob 8 stolni župnik in kanonik g. dr. Tomaž Klinar, ob 10 misijonar pater Stanko Dobovšek, rektor Knobleliar-jevega zavoda. Isti ho imel popoldanski govor pri šmarnicah ob pol 3. Misijonski prijatelji vabljeni k molitvi in darovanju za misijone I LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registr. zadruga z neom. zavezo LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6, (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4'/„ proti odpovedi do 5'/. »"A0.000 ^^^ -j___uA^rv denarnih NAGRAD H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika? Navodilo za pran}« z Rojionom, ki ja tiskano na brbtni strani vsakega »vitka, ima 6 točk. Potrebno je, da tečno doženete, katere točke Radio n navodila predstavljajo te »Jike. Vzemite v roko zavitek Radiona In preBtajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi JIHcami. Nato vnesite v prazne kroge na tek slikali Številko tiste točke, il po Valem mnenju spada k posameznim slikam. NaplJeto v spodnjem desnem kolu tega oglasa čitljivo Vate ime in natančen naslov, izrefite cel oglas !a ga polljHe kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila nas jugoslavensko d. d. Sebicht-tever, oddelek reklama, Ošijek. POZOR: Poslednji rok za vpošiljatev je 31. maj. Din. 1o.ooo.-5ooo.-3.000.-2.000.-loo.- 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 2oo nagrad po Skupaj Din. 40.000.- za pravilno refltevl Ggofovitev pravilnosti refftev, Žrebanje in delitev dobitkov Izvrll posebna ocenjevalna komisija, katere člani so: Dr. Mate Perij, kr. javni notar Kansilo Krvarlč, direktor »Hrvatskega Lista" I nI. Ante Sainer, direktor Jugoil. d. d. Sclilcbt-Lever Dragan Gregurovič, Sel reklame Jugoil. d. d. Schictit-Lcver Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija. Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna Izpolnitev istega pa prinala uspeh pri pranju perila! RADION pere sam-pere prizanesljivo Prispele so originalne najnovejšega mode 1 t BEZOJAVI ..DEERING" Kosilnice Fr. Stupica, železnina Ljubljana, Gosposvetska eesia 1. Lanske počitnice je bilo neki družini priporočeno, naj se pcda tja in tja, kjer je v bližini neke gostilne v gorah slišati čudovit odmev. Radovedni so odšli tja gori in žena je vzklikala razne besede, katerim je točno in jasno sledil odmev. Možu pa se je vse to zdelo nekoliko sumljivo, nastavil je roki na usta ter glasno zaklical: »Hej, ali bi hoteli kozarec vina?« -- Izza skale je odmevalo: »Zakaj pa ne, gospod.« BRINJE prvovrstno, istrsko dobite v Ljubljani pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. i. Tyrševa (Dunajska) c. št. 33 (Balkan) »Aili ste zadovoljni s svojim novim stanovanjem?« »Se kar dosti, le poleg nas stanuje mlad par, si pa se ves dan prepira.« »Gotovo je to nefcaj neprijetnega, ves dan poslušati take stvari.« »Najhujše pri tem je, da govorita italijansko in ne razumemo nobene besedice.« Suhe smrčke (mavrohe) kupujemo po najvišji ceni S-EVER A KOM P. LJUBLJANA Amerikanec je prišel domov ter prav po ameriško baharil. »Pri, nas v Ameriki v šestih minutah izdelajo avtomobil.« »To še oi nič,« 6« je oglasil 6osed, ki je bil nekaj časa v Francija, »v Franciji, kjer sem bil zaposlen v tovarni, so pričeli točno ob dveh popoldne graditi avto, šest minut čez dve je pa ž? dva človeka do smrti povozili.« Botrice! Pozor! 20—30% znižane cene le še kratek čas! Za damske poletne obleke nudimo vse najnovejše stvari, kar je moda to poletje prinesla, tako n. pr.: pralne blagove v krasnih barvah že od din 8"— naprej, rožaste svile od din 12"—, krepdešine od din 16'—-, krepmarokene od din 24'—, angleške krepe in delene od din 22 —, volnene poletne žor-žete od din 24'—, kakor ludi vse vrste težje svile in fine volnene blagove za obleke v veliki izberi. Za birmanke vse kompletne potrebščine, tako n. pr.: nogavice, rokavice, venčki, ročne torbice, trakovi itd. F.l. GORIČAR, Liubiiana _. Sv. Petra cesta 29 - Cavnar: »Tu v gostilni «pri Končovcu« je se del slikar in ta mi je dejal, da imam karakteristično glavo.« Dobernik: »Kaj pa je to?« Cavnar: »Tega tudi jaz ne vem, za vsak slučaj sem mu pa eno pripeljal okoli ušes.« * Kuharica (svojemu ženinu): »Da te imam rada, vidiš lahko odtod, ker ti vse dam, kar morem svojim gospodarjem od ust odtrgati.« Bcorliub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-• tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: >Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. MAJ 1938 15.- 45.310-464 Za lepe dneve najcenejši In najprimernejši platneni čevlji za otroke z gumija-fitim podplatom. - Vel. St. 87-34 1» din, St. 35—« 25 din, moSkl M din. Izde-ltijemo jih t belt. sivi In drap barvi. 48.421-(H8 Otroški gumijasti čevlji na Spango, praktični la Šolsko mladei, ki Ima daleč do Šole. Vel. 64. 27-3« 25 din, St. Ji—34 ti din, — ženske 35 din. 4.975-M.181 Fini ženski nizki čevelj iz belega usnja > rjavo kombinacijo, usnjenim podplatom In Spango preko rlsta. MM-M.12« Udobnost nad vsel Izrezani v rlstu ln bogato okrašeni čevlji. Zavezujejo se i okrasnimi pentljami. So zelo lahki lo Jih zato kupujte za sprehod. »(1-43.8(4 Za dobre otroke Je zs pomladne dneve tale flekslbl sandala z okraskom In Spango preko rlsta. Od St. 27-3« 4* din. od St. 31-34 31 din, od St. 35—38 «• din. 28S1-SJ.M5 I,epi otroSkl čevlji Iz laka z okrasnim Jezikom preko rlsta. St, 27—3« M din, od St. 31-34 7» din. Enaki Iz belega nubuka za Isto ceno. I3.SI5-1.1I2 Za odpočttek uog elegantni, lahki In uddbnt letni čevlji Iz belega In drap lanenega platna. 43«5-l«.l<8 Zelo elegantni In okusni čevlji Iz belega semISa. Udoben model, elegantna oblika ln nizka peta nudijo nogi udobnost ln labko hojo. 1M544.22« Elegantni čevlji Iz modrega semISa. Priporočamo Jih damam z visokim rlotom. Pentlja Je okusno okraSena z rdečim usnjem. 84(7-2(75 MoSke sandal«, izdelana Iz •tvega defttna s usnjenim podplatom ln usnjeno peto. Zelo udobne In lahke. 1837-8(42 Nov modelt Elegantnim gospodom k poletni obleki te line čevlje v drap-slvl kombinaciji. »039-24.(43 Bogato okrašeni moški čevlji. Izdelan' li alvega semISa ali ftrap usnja, a usnjenim podplatom. Prlato-JaJo k vsaki poletni obleki. šmtdb Volna iz kamenja. Spet so je enkrat Ameri-kanci pogruntali. Tam prodajajo preproge, ki so iz volne, napravljene naravnost iz kamna. V velikih pečeh topijo dolomit, raztopino spihajo ha prosto, da se razkadi v prah, nakar se brezštevilne male kapljice raztegnejo v tanke nitke. Nato odstranijo nekatere odvišne snovi, očistijo nitke v parafinovi vodi in nato stisnejo v uporabljive kose Seve ne merijo te volne po metrih, marveč po tonah. • Jed in leta. Neki strokovnjak za vprašanja prehrane trdi, da se da starostna doba kakšne ženske prav dobro ugotoviti po jedeh, ki jih uživa. Mlado dekle se zanima n. pr. samo za sladkarije, druge jedi so ji bolj ali manj neprijetna potreba Ko mlado dekle ni več tako mlado m se bliža tridesetemu letu, kaže neko posebno nagnjenje za solate, kisle in začinjene jedi. Po tridesetem letu dalje preonost lahkim jedem: hrani se zelo «kopo. To bo v zvezi s strahom za »vitko črto«. Ko pa se začne zanimati za kak krepak »šnicel« in podobne stvari, je to najboljše znamenje, da se približuje »srednjemu veku« Ne potrebuje nobenih ozirov več, ni ji treba biti lepo dišeči, romantični, ali pikantni in si lahko privošči jed, kakor se spodobi. Tako strokovnjak. — Zdaj pa naj vaaka pri sebi pogleda, da-li to drži. * Človek proti naravnim silam bres moči. Človek se z velikim ponosom naziva gospodarja narave. Vendar pa so modi, ki presegajo njegove sile. Poglejmo n. pr. samo viharje, nevihte in podobne sile! Kakšen slabič je napram njtml Ce pa stopimo v vroče pokrajine, kjer vlada vlažno in vroče podnebje, spoznamo, da smo proti naravi narnvnost brez moči. Hranilne knjižice, vrednostne papirja, dainlca, 3%obv«znlc« vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SREČE«. Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14 ratc in reki a mari |,nfn " f' .V" ~ xDopise-,D splse sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inse- rate .n aklamacije , pa r,v a »Domoljuba« - Or asi se zaračunavaj po posebnem ceniku. _ Telefon uredništvom uprave/ 40-04. izdajatelji dr. Gregonj Peč j a*. - Urednik: Jože Koši ček. _ Za Jngoslovausko tiskarno! Karel Ce«.