Šl. 37. V Trstu, v soboto 9. maja 1885. Tečaj X Ct EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko "_____»V J« col.«_ »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo In sabot« o poludne. Cana za vse ) Vsi i»m m pošiljajo Uredništvu »vla Terrente« »Nuova Tlpografia;« vsak mora biti leto je 6 gld za polu leta 3 fzld., za fietrt leta 1. pld. BO kr. — Posamezne številke se ) frankiran. Rokopisi o»e/ poseoue vro lnostl se ne vračajo. — Inseratt (razne vrste naina- dobivajo nri onravništvu in v trafikah v Trit« po S kr., v Gorici in v Ajdovšč nI po j niia m poslanih) ee zaraSunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi « kr. — karcč.nme, reklamacije in inserate prejema Opravništvo, vla Torrente, »Nava tllkarna*. J črkami se piačuje za vsako bes*.io 2 kr POZIV. Podpisano društvo napravi v nedeljo, dn6 mrt. t. m. veliko besedo s plesom v krasno odičenem velikem Balonu in na vrtu gostilne nasproti Bošketu ,,ALL' AURORA" NI»OHEDi 1. tNaprej« — koračnica — veteranska godba, 2. Pozdrav, govori društveni tajnik, na to narodna lilmnn, pojo vsi zbori sfe spremljcvanjem godbe 3.1. pl. Zaje: »Jurišičeva poputnica«, poje pev društvo »Slovanska Vila* iz Skednja 4. Anton Nedved: »Pozdrav Bledu*, zbor z bariton samospevom, poje pevsko društvo ■Zora* iz Vrdele. 5. Rieder: Potpourri iz slovanskih napevov, veteranska godba. 6. F. Halevy: Velika arija iz opere »Die JUdin*, poje tenorist gosp. F. Pogačnik. 7. Iv. pl. Zaje: »Hrvaticam*, zbor z bas-samospevom, poje Rojanskl pevski zbor 8. S. Gregorčič: »Velikonočna*, deklamuje gospa Polid-Muhova. 9. J. Abt: »Glas domovinski* zbor, poje pev. društvo «Zvon» iz Lonjera. 10. F. S. Vilhar: »Mornur*, poje tenorist g. F. Pogačnik. 11. Ant. Nedved: »Zvezna*, poje zbor iz Doline. 12.1. Bendl: »Svoji k svojim* «bor, poje pev. društvo «Prellren» iz Trsta. 13.1. pl. Zaje: »Zrinslto-Frankopanka* zbor, poje pevski zbor iz BarkovelJ. 14. V. Klaić: «Svraćanje» četverospev, pojo pevci društva »PreSlren*. 15.F. S. Vilhar: »Domovini*, mešani zbor, pojo pevci in pevkinje pevskih društev »Proširen* in «Zora*. 16.Telovadba, .Tržaški Sokol*. 17.1. pl. Zaje: »Djačka*. poje pev. društvo »Skala* iz Gropade in Padrič. 18. Ant. Nodved: »Darilo«, poja tenorist gosp F. Pogačnik. 19.Davorin Jenko: »O Vidovem*, pojo vsi pevski zbori (nad 3U0 pevcev). 20. Rieder: Oesterreich. Melodien. Potpourri, veteranska godba. Po izvršenej besedi se začne PLE8. Začetek točno ob S url popoludnć, Vstopnice veljajo 30 soldov. Sedeži I. vrste blizo odra v salonu veljajo 5SO Nolaov, vsi drugi Bedeži so prosti. PODLISTEK. Iz ust nar od a. V trž. okolici slišal in zapisal Levin. VIII. V nekej vasi je živel v starodavnih časih ubožen kmet. Bog ga je s časnimi dobrotami le mulo obdaril, ker dal m u je v delež le ubogo kočo »na en kapa in RUhorebro kravlco. Polja ni ČHto nič imel in, ker ni bilo tedaj Še občinskih pašnikov, kakor sedaj, pasel jo j« zdaj po posestvu enega, zdaj druzega svojih Fovafičanov. Naravno je, da ga ti niso lepo gledali ter bo vsakikrat njegov mršavi rep s kamenjem z svojega poBestva odpodili. Uboga kravica je bila uže vsa pobita »11 vendar jo je njen gospodar pasel zmiraj po tujem, ker po lastnem je ni mogel. Siti uže vednega podenja sklenoli so njegovi sovaščani kravo mu ubiti in kar rečeno, to storjeno. Ko se je druni dan kravica na tuj pašnik prikazala, jeli so jo ioviti in z iklall so jo pustivši jo na mestu Ubogemu kmetiču je bila s tem odvzeta zadnja poRpst, ali ni obupal, a i pak fiklenol je sovaščme prav dobro opehariti, iako. da se bodo dolgo kesali svojega 4iaa.be! je po ub to kravo in jo na domu Ker je tisti dohodek besede namenjen dobrodelnim narodnim napravam, tato se rado-darnosli ne stavijo meje. Vstopn co in listki za sedeže se dobivajo uže zdaj v uredništvu lista »Edinosti*, v |>ro-dfljalnici g. Žilka, Corsia htadion, št. 1 in v uradniji delal. podp. društva, Via Acquedotto št. II. — Zadnji dan pa le na vratih. TRST, 10. maja 1885. Odbrtr društva „Edinost". Volitve v državni zbor. IT. V zadnjem članku smo govorili o volitvah za drž. zbor v obče in smo izrekli svoje menenje ob obrazu novega državnega zbora. Danas nam je govoriti bolj podrobno o istej zadevi s posebnim obzirom na slovenske pokrajine. Mej levico nastaja vedno veči razdor, kolikor bolj se bližamo volitvam; Velikonemci so se svojim izključimo velikonemškim programom mnogo starih vodjev levice prekosili in jih nekoliko postavili na cedilo; Hrbst, Chlumetzky in drugi starejši voditelji ne ugajajo več; le Plener, Knotz in drugi enaki ultra, ki se bližajo Schttnererju, taki možje se denes borijo za voditeljstvo na levej strani parlamenta. Naravno je torej, da se iz nekdanje združene levice izcimiti dve stranki, ki si bosti v prihodnjem državnem zboru močno v lasćh. To pa pozicijo sedanje vlade le Se bolj utrdi in mogoče, da se zadnjej v resnici posreči osnovati kako srednjo stranko, kar bi Slovanom ne bilo v korist, in bi jim morda napravilo jako težavno stanje v državnem zboru, in bi jih utegnolo cel<5 spraviti v kak razpor z vlado. Na vsak način se obraz novega državnega zbora močno spremeni, v njega prihodnjih sesijah najbrže raar- udil in kožo posušil. Dene kožo na ramo in otide križem sveta. Storila se je noč. ko dospe v neko vas, kder prosi prenočšča v hiši nekega trgovca. Zadnjega ni bilo doma, ker odšel je malo poprej od hiše po opravilih v daljno deželo in njegova žena »jempregala« ga je rada, ter mu napravila za postelj snop slame za hišnimi vrati. Kmet postavi svojo kravjo kožo v zglavje in leže na slamo. Kadar mačke doma ni, mišim se dobro godi, — pravi nek pregovor in to je veljalo tudi v tej hiši. — Ker ni blo gospodarji doma, napravila je gospodinji z deklami gostijo; zaklala majhnega prašička, spekla pinco in vtočila barigjico vina. NiŠ kmetje Izza vrat nevnšijivo gledal te priprave, ali ni si mogel kaj, zadovoljiti si je moral s prenočiščem. Ko je bilo vse na mizi napravljen", potrka npkdo na zaprta vrata In odpirat mu gre ena hišnih dekel. Prišel je nazaj hišni gospodar, rekoč, da je nekaj doma pozabil in da se je moral vrnoti, odMe pa drugo jutro, ker mu se po noči ne ljubi potovati. Kot blisk poskrijejo gospodinja in druga dekla napravljeno, da bi gospodarju ne prišlo pred oči; pinco ste skrili pod blazino, bariglico postavile pod posteljo in pečenega prašička zakade v peč. Gospodar ni tega nič zapazil, videl pa je dobro kmet, ki je ležal na otepu plarae za vrati. Za tem ho ii gospodar po hiši in slučajno bacne ? otep slame v temi za sikaj dočakamo, o čemur denes Se ni mogoče govoriti. Slovani v obče pri novih volitvah skopaj gotovo pridobe še precej sedežev, posebno pa Cehi. Ali pri nas Slovencih in Hrvatih se številno razmerje le malo spremeni. Na Koroškem bo morda mogoče, ali jako težavno, da si Slovenci pribori vsaj enega poslanca, moj tem ko še nikoli niso imeli nobenega. Na slovenskem Štajerskem ostane najbrže staro razmerje, z razločkom, da bode mesto mnogozaslužnoga starega parlamentarca, dr. Jož. Vošnjaka izvoljen njega brat g. Miha Vošnjak, načelnik zveze slovenskih posojilnic v Celji in v narodno-gospodarskih zadevah jako verziran mož. Na Kranjskem se pa utegne stvar tako spremeniti, da tudi v velikem posestvu zmagata, ako ne uže popolnoma slovenska, pa vendar konservativna, v narodnih zadevah bolj neutralna kandidata in da bode v prihodnjem zboru vseh 10 kranjskih poslancev sedelo na desnici. Gotovo je, da Taufferer ne bode več izvoljen, in tudi Schwegelj težko več prodre, ako-prem si uže zdaj na vse kriplje prizadeva. Kranjski Slovenci morajo najbolj želeti, da se znebe tega Ba-lohovega Jožeta, moža, ki je v s7ojej nekoliko celo slepej sreči pozabil, kaj je dolžan svojej domovini. Kakor se sliši, bode gro-f Hohen\vart in še kakšen aristokrat, na to uplival, da se v velikem posestvu ne voli več veliko -nemško, ampak avstrijsko-konserva-tivno, in to je naravno, to je tudi historičnemu plemstvu najbolj primerno in najdostojnejše. Glede volitev v malem posestvu in v mestih in trgih se bodo na Kranjskem tudi godile nekatere spremembe. Gospod Graseili ne bodo več kandidiral, kar je naravno, ker no gre, da ima Človek deset jako važnih poslov vse k malu; grof Hohenwart bode skoraj gotovo izvoljen, ne več na Gorenjskem, ampak v glavnem mestu, v Ljubljani. Na Gorenjskem torej osrednji eksekutivni odbor v Ljubljani postavi kacega novega moža, s katerim utegne iti gladko. Ali vso drugače bode z volitvijo v malem posestvu na Dolenjskem in Notranjskem; proti grofu Margheriju bode kandidiral na Dolenjskem prof. šuklje, proti Obrezi na Notranjskem pa dr. Henrik Dolenc; prvega kandidaturo utegne celo vlada podpirati, drugi pa je kandidat radikalcev. Ker pa osrednji odbor skoraj gotovo postavi oba stara kandidata, torej nastane hud boj, kateri sicer v narodnem obziru ni nevaren, vendar pa močno zruši politično disciplino mej kranjskimi našimi brati in strasti mej strankami strašno razvname. Mi pa uže naprej izrekamo, da se v ta boj mej brati n« bomo posebno vtikali, ker imamo mnogo posla doma v boju proti najkrutejšemu našemu sovražniku. Zastonj pa bi skoro bilo, danes nasvetovati, da se vai kandidatjo podvržejo razsodbi osrednjega odbora, kar bi bilo sicer pravilno, pa ta pot ne pojde. — Zmožnih, učenih in poštenih ljudi trebamo mi Slovenci vsaj nekoliko na Dunaju, to je gotovo; ali z večino dosedanjih kranjskih poslancev smemo tudi zadovoljni biti. Bliže nego vse druge volitve za državni zbor nas morajo zanimati volitve na Primorskem, posebno pa v Istri in Trstu, kder je bojno polje našega političnega društva. V Istri bomo mi osko združeni Hrvatje in Slovenci letos zopet odločno kandidirali poštenega in delalnega dr. |Vitežiča, to jo v občinah vzhodne i Istre. Od strani Italijanov so letos 'sicer napno vse sile, delalo se bode z denarjem in največo zvijačo, pa nadejamo se, da bode vse to zastonj, vrati. — Klo je pa tukaj? praša svojo ženo in ta mu ljuheznjivo odgovori, da je nekega ubožca prenočila. — Si mu dala pa kaj večerje? — praša jo usmiljeni gospodar, ker vedel je, da je njegova soproga gotovo na to pozabila. In res se jam* žena koj opravičevati, da He tega ni domicila ter koj začne napravljati žgance* ubogemu kmetu in njenemu možu, ki je tuli tožil, da je lačen. Ko jih je postavila na mizo, odpravi se ona in dekle v postelj, on pa ostane, sam pri mizi in ub>gi kmet z njim. Pogovarjala sta se o tem in onem dolso in v pogovoru izrazi trgovec kmetu željo. Zdaj bi se nama hotelo na mizo še kaj boljšega, ali nobenega ni, da bi napravil. — Kmet je molčal; Čez npkoliko ča*a pravi dalj« trgovec: — Pa, tam le v kotu, kaj imate? Premetenemu kmetu je tedaj nekaj šinilo v glavo in rekel je: — Ono tam je moj vedež 1 iz kože je narejen in kar ga poprašam, koj mi odgovori. — No, popra-šajte ga, naj bi poveial, kde hi se kij boljšega ga večerjo našlo, — pravi trgovec. Kmet vzame kravjo kožo v roke, pololće nekoliko krati z svojo palico po njej in potem jo pristavi k uhu ter posluša. — Moj vedež, teče na to, pravi mi, da se pod vašo blazino nahaji jedna pinca, pojte pogledat je-li te^. — Trgovec poeleia in najde za resnico pinco. Kmet udari š« j^denlcat po koži in spregovori: — Moj vedež mi pravi, da se v peči nahaja pečen prašiček, le poglejte! In trgovec najde zares prašička, — Zdaj, pravi kmet dalje, bilo bi donio, da imava kaj priliti, potika po koži, pristavi jo k ušesu in rtče: — Moj vedež mi pravi, da se pod vašo posteljo nahaja bariplica vini*, pojte pogledat, morda je resi — Tudi tu najde kakor mu je kmet povedal in gostila sta se pomo v noč. Koliko pa hočete za oni vaš vedež ? kaj rad bi ga imel: to se le redko kde nahaja. Žal mi je, ali prodati vam ga ne morem, pravi mu kmet, ker to je vsa moja lastnina; z denarjem mi ga ne morete plačati. Slednjič se pa vendar zmenita in kmet odda kr.ivjo nič vredno kožo za petsto goldinarjev v zlatu. Trgovec odšteje kmetu pogođeni denar in drugi dan gre od doma, ne da bi at-boj vzel niti denarja niti druzega, ker zaupii je na kupljeno kravjo kožo. Proti poludne hoteČ ko-iti, sede pod senčnat hrast ter tu jatne biti po namišljenem ve teža ter pristavljati ga k ušesom, ali nobenega odgovora ni dobil. — Morda me ni še vajen, misli si. uŽe pozneje odgovori, in nadaljuje svojo pot. Za južino stori »stotako, ali tudi sedaj mu vedež noče odgovoriti. Na večer mu tudi koža nohtnega odgovora noče dati, ako tu ii je po njej s tako silo bil, da je vso pretolkel. Oni dan je moral ubogi mož ostati brez vsakake jedi. Ta pa ta, mislil si je,' ta me je pa dohro »narlktal«; kaj pa zdaj storim: de- posebno ako se ohrani bratska edinost mej Slovenci in Hrvati, katera je do-sedaj vladala. Te dni pa smo zvedeli, da se je pojavil tudi Se drug slovenski kandidat za ta okraj. Ali temu skoraj ne verujemo, ker dotični gospod je prevelik in prepo-žrtovalen rodoljub, nego da bi nehote služil našim sovražnikom v pomoč. — Vitežič je pravi poslanec, učen, neodvisen, vesten, priden mož, ima uže veliko rutino. Noben pošten Slovan se ne more in ne sme ustavljati njejjovej kandidaturi; posebno pa še zato, l cer Vitežič tako lojio zastopa idejo bratstva mej Hrvati in Slovenci. Jutri bode zbor političnega društva Edinost v Lindaru in tam se gotovo prokliče kandidatura Dr. Vitoziča, katerega ttog živi! Ali društvo Edinost tudi v kmečkih občinah zapadne Istre (okraji Pulj, Poreč, Koper) postavi kandidata, katerega ime je daluč znano in katerega dclalnost in nenavadna zmožnost imponira cel<5 našim sovražnikom. Za denes mi imena tega kandidata ne moremo še javiti; ali skoro gotovi smo, da ž njiin zmagamo, da le rodoljubi Istre store svoje sveto dolžnost. Saj smo zadnjič pri prvem poskusu propali v tej volilnej skupni le za par glasov. Torej rodoljubi Istrski na delo, gledajte, da previdno in marljivo uže zdaj delate pri volitvah volilnih mož, ker prvotne volitve so temelj vsega. V mestih in trgih vse Istro postavi tudi društvo Edinost skoro gotovo kacega narodnega kandidata proti Vidulich-u, ali stvar denes še ni gotova, na vsak način pa jo potrebno, da se to stori, da začnemo delati tudi v tej skupini, katera prej ali slej mora postati naša. Gotova sta v Istri torej 2 odločno narodna poslanca in mogoče, da ide tudi s tretjim, ako mu vlada ne nasprotuje. Lahoni bodo sicer uže obupno delali, ali i Slovan naj ne bode zaspan in nadejamo so, da zbor v Lindaru, kateri je d j danes uže postal tabor, ker so bode vršil pod milim nebom, dosti pripomore k uspehu. O volitvah na Goriškem smo govorili zadnjič ob-Širuo. O tržaških volitvah pa bomo govorili prihodnjič v posebnem članku. Politični pregled. Notranje dežele. Pri volitvah v državni \bor bodo naj prej volile kmetske občine na Dolenjem Avstrijskem in Solnograškem, in sicer 27. maju, najzadnje pa veliko posestvo v Dalmaciji, in sicer 13. junija; volilni boj bo narja nemam in dr '.ega tudi ne, da bi mcgel kde zastavi« m tako daleč sem od doma ! ti zvitež ti! Ali nič mu nI koristilo moledovati in se jokati po izgubljenem denarju; odloči se kožo prodati. O Ida jo za dva goldinarja, s katerima se je vanj odtiščal, da ni Sel miloščine prosit. Vrnimo se h kmetu. Vesel lepe svote, ki jo je za kožo, boljše za kravo, izkupii, korakal je veselo proti rojstvenej vasi. Ko vanjo pride, pravi naproti mu pridšedšim kmetom: — Ubili Bte mi kravico ter menili, da ste me s tem uie uničili, ali glejte tu, koliko rumenjakov : vBe te sem vdobil za kravjo kožo. Glej ga, hudičevega berača, nehote smo ga obogatili — pravijo kmetje dru* druzemu. Kde si pa prodal svojo SuSraarijo tako dobro; vsaj je bila koža tvoje krave vsa prebita 1 Z* koie naših debelih krav bi m dobili gotovo mnogo več! Ne da? To se ve; ako hočete, lahko poskusite: dober dan hoda od tukaj, kder sem jo jaz oddal, prodaste tudi vi dobro kože svojih i rav. Kmetje se vsi brzo odpravijo na dom in jnmejo klati svoj« krave; teden poznej Sla jih je dobra vrsta drug za dru»im s posušenimi kožami na ramah po poti, po kojej je ova tedna poprej odhajal kmet; ta se jim pa zadaj roga in v pest smeje. (Dalje prih.J tedaj trajal 17 dni ter bo v marsikaterih krajih vroč in ljut, mogoče celo krvav. Volilno gibanje vsak dan bolj razodeva, da se bliža velik polom neklanjej toliko mogočnej levici državnega zbora, i da se ona ufe pri prihodnjih volitvah razcepi v stranke. Volilci skoraj v vseh krajih jej izrekajo nezaupanje, celo glavni nje voditelj, glasoviti Herbst, nem i več upanja, da bode izvoljen v poprejšnjem volilnem okraji. Nekoliko okrajev, posebno na Češkem in Štajerskem, potegnć nase nemški neodrešenci Scbonererji in Kuotzi, nekoliko levičarskih sedežev zasedejo možje nekesrednje stranke, ki ne bode ni krop ni voda, ampak bode omahovala mej desnico in levico, kakor bo kazal petelin na njenej strehi; nekoliko sedežev pa se pribori desnica, ki bode toliko močna, da bo satna zdatno nadkrilovala vse druge stranke skupaj. Tacega poloma si levica pač ni pričakovala, a moral je priti, ker napuh hodi pred padcem. Konec je nje slave, konec za vselej I nobena solza se za n|o ne utrne; zadela jo je usoda, ka-korŠno je zaslužila. Requiescat in pacel Hrvatski sabor je sprejel ves proračun po hudem parlamentarnem hoji. V ogrshej poslanshej \bornici je G. t. m. podal finančni minister predlogo glede peskrbenja kapitala za upravo državnih železnic, ki znaša 18.170.00 gld. in se ima pokriti z izdajo petpercentne davka proste papirnate rente. V Sarajevu je po noči od 5. na 6. t. m. na treh raznih krajih ob enakem času začelo goreti, a ogenj so k malu pogasili i ni storil velike Škode. Dokazano je, da je bilo zažgano. O shodu treh cesarjev, ki ima biti letos poleti v Išiu, govori se uže dalj Časa. Vest se je sicer uže preklicala, a na novo se zopet z vso gotovostjo trdi, da je ta shod uže dogovorjen. Vnanje dežele. Srbska skupščina je bila 5. t. m. zaključena. O anglelfa-ruskem raiporu imamo te le vesti; od 5. t.m.: Angleški konservativni časniki obsojajo nov dogovor z Rusijo in pravijo, da se jc Angleška z njim ponižala, liberalni časniki pa govorč, da je predhodnik miru. «Times» menijo, da se cena, za katero se ima odvrnoti vojna, ne da še proračuniti. Vse je odvisno od odkrito, srčnosti Rusije, in od tega, ali ima ruska vlada toliko moči, da ohrzdd vojni duh vojaške stranke. Spodnja zbornica je ta dan sprejela poročilo o kreditu enajst milijonov lir šterlinov. Gladstone je pri tej priliki odbij il očitanje, da je vlada politiko prome-nila; vlada se prizadeva, da ne stopi s poti stare politike in da doseže stalno vredbo meje. Oi vlade se gotovo ne bo zahtevalo, da avfgansko mejo dalje postavi, ker tega avfganski emir sam ne želi. — «Pall Mali Gazette« zopet prokliituje vest, da je Angleška zasedla Port Hamilton, in pravi, da ga ne zasede, ker je mir zagotovljen. Poročila od 7. t. m.: «Daily News» pravi, da je ruska vlada dala trdno zago-tovilo, da nema namena posesti Heruta, ni zdaj, nt vprihodnje, «Neue Zeit» hoče vedeti, da je bilo skleneno zahvalinsko železnico zdaljŽati od Kizilarvuta skoz Aša-bad, Kaško, in Merv do Burdalika na A-rnudarji, do konca jeseni se ima zdaljšati do Kaške, spomladi do Merva in poleti 1886 do Burdalika. — .National Ztg.» poroča, da je danski kralj v danskem državnem svetu izrbkel, da prevzame razsodbo mej Rusijo in Angleško, ako se mu ponudi; iz Berolina pa se poroča, da se tam govori, daje nemški cesar prevzel razsodbo o avfgauskem prašanji. — Najzadnja poročila od 8. t. m. pa trde, da razsodbe o angleško-ruskem razporu ne prevzame nobena kronana glava, ker se je sprava mej Anglijo in Rusijo uže neposrednje dobegla. Poslanca pri papežu grofa Paar je v ponedeiek zvečer oh desetih zopel nekdo napadel. Ukral se je v njegovo stanovanje ter je tam vse razbil; Še le po hudem uporu so hudodelca ukrotili in v btaznico odvedli, ker trdč, da je blazen. To je uŽe drugi napad na grofa Paara; kako je to, da imajo prav na tega moža, ki še nobenemu nič Žalega ril storil, blazni tako jezo? To je vsekako čudno. Ali bi za »blaznost« boljše hlla kaka druga beseda? V italijanskej poslanshej \bornici je 6. t. m. Mancini odgovoril na interpelacijo o kolonijalnej politiki. On |e rekel, da je program ekspedicije v rudeče morje zmeren, previden i ne more provzročiti ni političnih zaprek ni finančnega propada. Ekspedicija na Kongo se je le odložila. Na ustj e reke Jeruba poslani preiskovalec Cecohi dela tam studije in se pogaja tudi vsled želj Nemčije Za trgovinsko pogodbo na podlogi berolinske konference in skle-nenih svobodoljubnih načel. Ekspedicija v rudeče morje je stala le dva milijona. Minister naglaša prijateljstvo z Angleško, odkritosrčno zvezo z Nemčijo in Avstrijo in enakotežje v sredozemskem morji in pravi, da vlada sovraži brezdelavnost v politiki, da je pa zoper vsako nevarno podjetje. Mancini naglaša, da bi bila vojaška napaka, ako bi italijanska vojska zasedla Keren, ker po pogodbi spada k Ablsinji in zahteva, naj zbornica izreče sodbo o vla-dinej politiki. Gamporeale je predlagal, naj se diplomatična pisma gledč rudečega morja predložć zbornici. Cairoli in De Renzls pa sta predlagala, naj se vladi izreče nezaupanje. Potem je se razprava na Manc -nijevo zahtevanje odložila na drugi dan. DOPISI. Pri »v, Ivanu 7. maja. Ko smo v dopisu v predzaiinjej Edinosti omenili trtnega zavijaČa, Čudimo se, da v tržaškem mestu, kder je vse tako prebrisane glave, ni mogoče uvesti postave v korist kmetijstvu. Po Krasu, Ipavi, v Istri morajo kmetje zavitke titjonov pod kaznijo pobirati in v Izolanskej županiji tistega kmeta, ki ne sežge zvečer na svojih njivah teh zavitkov, zatoži poljski čuvaj in mora 5 gld. kazni plačati, kajti iz teh zavitkov, ki na zemljo popadajo, izvale se majhni beli črvički, ki vse leto trtne korenine iz-podjedajo in veliko več Škode prouzroče, nego zavijač na perju. Vzemite knjigo sv. Mohora o škodljivih mrčesib, ki vam tega škodljivca dobro opisuje, in potem Bami poskusite tako le: Zasadite letos trtnih kolčev za bi fe na prostor, kder je bilo veliko teh zavitkov in ko drugo leto izkopljete b ife za presajanje, videli boste ljub in koreninice 01 t^h črvov objedene tudi v najhujšem zimskem mrazu in tudi či viča zraven dohoste. Stare trte, kder je veliko tega mrčesa, pa celo slabe in malo poganjajo. I z tega se vidi, d i je koristno te zavitke pobirati in sežigati. Zadnjo nedeljo si je cikorja ustanovila svoj koro iz Izvrlkov naše Zore. Mela bo žagal sekund, Vrzota bo trobil fagot, in Rico bo krulil bas eno noto niže od sv., ti trije bodo solisti, zato ker so zakonski, drugi pevci bodo peli mešani zbor, zato Ker niso polnoletni in tudi neiorastli. Ta zbor mora biti izvežban za zadnje dni meseca junija, ko bo le Mauroner delil svetinje po končanih volitvah. Svečanost se bo vršila v Kapreri In svetinje dobe vsi poglavarji ciko rje, in sicer: Lovrenčič dobi svetinjo iz mandrljarskega korenja. Bokalič Iz karnjelske ravuzze, vsi drugi udje red pečenega košpetona, hrabri Vrzota pa, ki zaničuje vse, kar je narodnega in svetega, dobi red Garibaldija in kordon tricolore, na kateri se obesi in pojde k Obrdanku kot mučenik neodrešene dežele pričakovat Mauronerja. Kir se je dosedaj s cikorjo potrosilo in kar se še do volitve potrosi, to bi bila lepa zaloga, in ko b se novo društvo osnovalo pod imenom »rumenega hleba« katerega delujoči udje bi nekoliko na teden plačali, podporni udje pa kolikor mogoče več, in iz te zaloge hi se v zimskem času, ko ni zaslužka, mej uboge moka debla, ali ne bi bilo to koristniše od cikorje? Oh, kako bi se otročiči veselili, ko bi mati sukala pod dimnikom v kotliču rumeni hleb in tudi očetu ne bi bilo treba, da se s pasom vsak dan za eno luknjo stisne, to bi bila najlepša konkordia, gotovo lepša od Mauronerjeve, ki svojim živim inarjonetam ukazuje na vrvi plesati, kakor nekdaj Reccardini svojim lesenim. Dragi čitntelji. ko boste to moje pisanje prebirali, fajfal bo Inkamatija z našo Zoro proti Istri tn če bo i">žja volja, jaz bom gotovo ž rji mi, zato vas z našimi brati Istrani pozdravljam: Živeli! Iz G rop ade, 7, maji. — Ni pšenice brez ljubke, tako imamo tudi pri nas Široko steblo ljulike, in ta ljulika je naš pošteni cikorjaš Anton Gojča, po domače Petrač. Prav zdaj smo volili poljskega čuvaja; polovica sosedov je volila Matijo Brceta, druga polovica pa Janeza Kalca; oba sta dom .ča moža; Brce je poslal prošnjo magistratu, da hi ga potrdili za čuvaja, a tudi naš cikorjaš je šel v Trst In prosil g. Mauronerja, naj on govori zoper Kalca, da ne bode čuvaj, ker je pri društvu »Edinosti« in drži za Slovence; Brce mora biti, ker je v našem društvu • Konkordlji«. Go*p. Mauroner je vsled tega našega pravičnega moža in Slovenca zatožil, m t iko je prišlo, la ni bil potrjen ni eden ni drugi. Predragi Slovenci, z laj vidita, da ima vender veliko moč cikoriji, zapoveduje celo o poljskih Čuvajih; venier pa tudi naš cikorjaš M, Brc.}, če pnv ga je gosp. Miuronei priporočil, ni dobil siužue poljskega čuvaja. 25. svečana opoldne je pogorela fa-br ka o« cikorije, ol tega časa je bilo delo nekoliko ustavljeno, zdaj pa zopet ifcče delavcev, ker si misli fabriko popravit'. S Kranjskega mu pride dva vagona lesa za streho. V društvu cikorji je. pa vender s Kranjskega les kupuje, ker ga mu neče clkoija poslati s Kaprere, ker tam so ga, kakor govorć hudobni jeziki; koze pojele. VeČ Gropajcev. Iz Bazovice 1. majnika. Danes je obletnica kar smo vsadili narodno cvetlico v našo vas Prav lepo je začela cvesti, ali neusmiljeni vetrovi so jo uže v poletnem času hoteli končati da bi še mlada zvenela. Branila se je krepko in se ni udala tujemu navalu. Ali zločinec jej ni dal miru, dokler je ni pomandral, zimski mraz in snet; jo je zamel tako globoko, da še zdaj ko se vse na novo oživlja in vstaja, v mrtvilu leži. T čki na sve zgodaj po zraku žvrgole In gnjezda splelajo, cvetice na polji cvete. Kmetič na vse zgodaj s plugom koraka na polje in dela oi zore do mraka, da bode kesneje žel. Ko pa solnce z t goro zaide in se Dt ikaže bledi mesec, za Ione po tihoti mile slovenske pesmice vaških fantov, koji se po dnevnem trulu skupaj zbirajo in kratkočasijo s petjem. Sploh bo v tem mesecu vse zbuja In oživlja. Le ona cvetica, koja ju v m mole m poletju pri nas cvetla, ni več pognata iz starega trsa. Kde„počiva nje korenika? Kdo jo je zatrl? Sla je soomlad od nas. Vzela io je zima mraz. Kaj nrsliŠ, dragi čitatelj, k io je ona ovenela cvetica? To j^i ona vrla »Čitalnica« koja je bila v mi-ii ol e j pomladi na prvi majnkov dan z lepo slovestnostjo otvorjena. Upirala se je in borila, dokler je mogli, zoper svoje sovražnike. Ali ljuti nje levičar ni mogel strpeti, da je cvet. ko se je imel odpreti, potrgal, in tako je cvetica jela zmiraj bolj veneti in umirati, in ko je še nekoliko zelenela, prifiel je cikoijaški vihar in jo izruval. Kaj pa misliš, dragi čitatelj, kdo si ti vetrovi in viharji? O nihč<* drugi ne, nego nevoščljivost, obrekovanje in mlačnost ljudstva. Bog vas kaznuj, vi nevoščljive!, k nji nam teptate tako cvetico, ki bi lahko cveti i nam v korist in razvjtek našega ubozega naroda in delala čast našej Župniji. Proklet bodi izdajica, ki svoj lastni zaklad zatiraš, in teptaš, tuje pa zalivaš in okopavaš — odpli oči, ljubi narod in poglej, iz sladkih in priliznjenih besed vstane velik vihar, izdajalec te butne ob skalo, da ne hodeš mogel več vstati. Tak vihar se nam bliža to spomlad in sicer še ta mesec z vso močjo se bodo v nas zaganjali, da bi nas oh steno hutnoli. Ne miajmo se, dragi bratje, zidajmo si trdnjavo, da se bodemo lažje Ijutemu navalu branili. Br-tje, združeni bodimo! nevoščljivost, obrekovanja, nemiri n j strani od nas zbež", in ne bodimo mlačni, ker čas se bliža, ko bode treba za orožje zgrabiti in pokazati, da smo mi tukaj doma. Poiščimo spet obnemogli trs ovenele cvetice, In pomagajmo jej k novemu živenju. N" pustimo do nje cikorjaške rose, ker ona je strupena in mori kakor slana, ko se prikažejo solnčni žarki. Zalivajmo jo, podpirajmo in ne dajmo jo v roki njenih sovražnikov. »Basovski«. Nv* KrlŽ, dne 6. maja. — Imeb smo čast, da nas ji obiskalo 3. t. m. »polit, društvo Edinost«, izgledno društvo Tržaških Turistov in več bistrookih sokolov. Radi slabega vremena ni nam bilo mo-aoče sprejeti naših ljubih gostov na prostem; zadovoliti so se morali v majhnih prostorih, kder se je vendar doseglo tO, kar se je želelo, izvršila se je sveta naloga naroda, v srcu smo prisegli, da ostanemo zvesti našej svetet veri, našemu presvitlemu cesarju in milej domovini. Slušati nam je le taka društva, ki so naše vere, ki se trudijo, da bi se ta ne zatirala od bogokletcev. Vsak, kije le mož, priznati mora, ia se nam je združiti s takšnimi društvi in se ravnati po njihovih nasvetih. Tu imamo tri smrdolcavre, ki se hočejo vrhu tega, da se ko taki imenujejo, umiti v umazauej vodi, za to so tudi tako ostudni. Prvi j^ nek Cikorjopi vec, K'ižanom dobro znan kampjon, ki nema pri nas nič pr^v dobrega imena. Prijatelj mu je nek zdravnik, katerega noče slavna vlada Se sedaj upokojiti, da ?i se je toliko pisalo o ni^govih »č stih rokah«, — kar se lahko dokaže. Naš Cikorjopivec kaj uč<*n mož; zna pa le italijansko dobro govoriti, čeS: • ki ž^ ml ominola Treba oam je takšnih ljuli, ni li morda res? Sploh človek, ki je uže polnih devet mesecev kih'jo nosil, ne pozabi tako hitro, kaj je nekadaj bil. Mi ga obžiiujemo iz sten. Ta slavni mož imenuje dalje ude pol. društva Edinost »volarje« t. J. one ki vole gonijo. Tako si zdr- zeva klepetati ta sui-ovpž. No, morda je kaj druzega. Najbrže se mu mešajo možgani za to mu svetujemo, naj si jih da preiskati pri kakšnem spretnem zdravniku. Ti uboga Cikoriia, kaj tudi ti bebci so tvoji čistni udje? Drugi je nek dacarski uradnik, ki svoj jezik prerad brusi In se zastonj zaganja v trdo steno. Ta jeblajtar naj se peča doma, kder ima dovelj posla. On nema pravice vtikati se v naše stvari, kajti drugače ga tožimo, da se mu peruti prestrižejo. Vrhu tega je ta gospod sovražnik naših prečastitih duhovnov in še kaj druzega..., pa molčimo za sedaj. Capite signor chiaccheron I Tretji je pa neko prismojeno človeče, ki prodaja fižol, čebulo In drugo. Ta klepetulja se biha in draži ljudi držeč »cij-tenge« v rokah ter pripoveduje, kar ni pisano: »Poglejte, sedaj merijo od Bar* kovelj do Grete, kder bo meja trž, okolice. Prosek, Kontovelj in Križ odpadejo od Trsta ker volijo Nabergoja. ... To vam je prava pustna šema, ki misli tako tehtati politiko, kakor otroci. Reva je, kaj hočemo. Ta cartana detelja nas hoče slepiti z lažmi, ta svojat se grbenči kakor žaba polna vode. Od takšnih se ne damo zapeljati, ampak gledali bomo, da štujemo sv. vero, cesarja in naš jezik, kakor so nas učile naše ljube matere, s tem zmagamo naše sovražnike. VečKrižinov. Iz Gorico 2. maja. (Izv. dopis). V 98. številki »Slov. Naroda« pripoveduje nekdo »Iz Goriške okolice« (bombal), da si je Šel na dan sv, Jurja slovenski oddelek naše kmetiške šole zopet enkrat ogledat, katerega je vsega predrugačenega našel. Lani so bili vinogradi, drevesnice, sadni vrt in polja v takem stanji, kakor posestvo kukega slabega kmeta, zdaj pa je vse to tako, da more služiti zares v vzgled vsakemu posestniku. Tako gospod dopisnik, kateri mora res velik kmetovalec biti, da sam sebi veruje, da se more zanemarjene vinograde, drevesnica, sidni vrt in vsa polja kar v par mesecih iz naj-veče neizglednosti v največjo izgiedno.st spremeniti. In vse te prenaredbe je Izvršil g. France ŽepiČ, dolgoletni pristav in sedaj ob jednem začasni voditelj na tej Šoli, in Blcer popolnem sami »Das ist des Pudels Kernr rekel bi Nemec, da je vse to le on izvršil. To je pač isti gospod,o katerem je bilo še le v poslednjih »Novicah« brati, da ni niti kake kmetiške Šole absolviral, niti Iz naravoslovja Izpltan, pa vender tah strokovnjaki Gospod dopisniki ali ne bi bil vašega dopisa kratek resuui6 morebiti to, da si želite vi (kmetovalec par exe-lancf) in vam ednako misleči, gosp. Fr. Zepiča za bodočega ravnatelja našej slovenskoj šoli? No potem bi bilo Šoli Čestitati, bila bi glede vodje unikum, morebiti ne le v Avstriji, temuč v vsej Evropi. Jaz nisem g. Žepiču nasproten, on je, kar je ; ali da bi znal čudeže delati, tega ne verujem. Na Goriškem je uže taka navada; najprej kujemo človeka v nebo, potem pa ga pogreznemo v najglobkeji hrezen, iz enega ekstrema v drugi. Žalostno, a resnično! Nek Ljubljanski list pa si daje iz Primorskega pisati pač naj ve če abotnosti. K malo primerja šoštarja Mchel-Angelo-u, k malo gozdarja Linee-u. Od llalenedelje spodnje Štirske dne 29. aprila. Preljuba vjgred, kako krasna se nam kažeš! vsako drevesce je odlčeno s cvetjem in zelenjem, prekrasen je raz- {[led po okolici. Ni lepšega Časa v vsem etu nego je preljuba pomlad. Ptice pevke spet milo in lepo pojo, škrjanček od ranega jutr i do poznega večera žvrgoli pod sinjim nebom na polji; v zrak se vzdiga-joč vabi kmetovalca: orat, orat, orat — vrabci na domačej strebi se glase: ček, čik, čik, ček. Otroci se posebno kukavice vesele, katera se v zelenem gozdu glasi: kukuk, čuk se glasi v votlem deblu: čuk, čuk, kar ima na mladino poseben vtisek, ker ga najprej sliši. Vsaka travica, vsaka stvarlca, bodi se še tako majhna, hvali svojega stvarnika ro svojem prirojenem glasu, ribica veselo viga po vodi sem in tja, in se iz vode vzuigaje veselo daje na znanje, da tudi ona je vesela pomladi. Čebelice lezejo spet iz svojih ulnjakov ter nanašajo strdi, po mlakah slišiš celo muziko; lega, lega, in pup, pup. Živina v hlevu muka in želi po riolgej zimi spet na prosto in pašo. Travica in rožice začenjajo cvesti in pri jetrio diŠe. Človek! ali si moreš misliti veBelejšega časa, nego je ljuba pomlad? Prva kop je končana, seje se koruza, sadi krompir, st-je se tudi lan. Vreme imamo 8osebno zadnji čas lepo in močno toplo ko v poletrifin času, v zadetku tega meseci je bilo močno deževno In večidel megleno. Volitve državnih poslancev imamo pred durmi, dal Bog, da sesrečno izvrše. Na noge toiej, možje 1 Narodnjaki, dobro se pripravite, da nas popolnoma ob tla ne vi ž jo naši nasprotnik'. Moramo se boriti do za (njega diha, to je dolžnost vsakega narodnjaka In rodoljuba. Izdajavca domovine pa naj strela udari, eriav kakti Judež bodi! Dolgih šest let ostane, kakor ee sklene sedaj. Uže spet požar: Draga Edinost, sko-aj ti ne pošljem dopisi, da ne bi poročal la je kde požar uničil kako poslopje. Dne 27. t. ni. je^uniČii požar popolnoma poslopje Frana Stubeca v Bučkovcih p-i Malejnedelji, komaj je na posestvo prišel, uže mu ga je uničil ogenj do tal, in s kmetijskim poslopjem vse gospodarsko orodje in krmo Za živino. Zgorelo je tudi nekaj svinj in perutnine, močen južni veb-r ki je vlekel, tako j« podnetil, da je bilo ktr naglo vse v plamenu, da ni bilo mogoče nič oteti, če ludi so marljivo ljudje gasili, bilo je ob 3 uri predpol Inem, posebno tukaŠnji župan se je hvalevredno vedel. Zavarovan je bil pri banki »Slavij:«, ali to mu pomore le malo, ker je škode več tisoč. Da vendar bolje ne pazite na ogenj Ogei j je koristna, pa tudi zelo nevarna reč, zato previdno ž njim ravnajte. Breiki. Domače in razne vesti. Nadvojvoda Viljem je te dni ogledal utrdbe na Koroškem in Goriškem, v sredo je prišel v Trst ter o»le ial tu vojaški arsenal in druge vojaške naprave, potem pa se na ladijo »Phantasie« vkrcal in odpeljal v Pulj. f AdIod baron Pelz, viceadmiral v pokoju je zadnji Četrtek dopoludne nanagloma umrl. On se je jako proslavil v bitvi pri Visu; bil je poveljnik linejne ladije »Kaiser«, katero so od treh strani tri italijanske oklopnice napale, ali ubranil se je vseh treh s tem, da se je v eno zalotil, drugi dve pa s kationi silno obde loval. Cesar mu je vsled tega podelil največjo čast, katera se daj-za zasluge v vojni, viteški križ reda Mi-rije Terezije, Pozneje je dobil red Ž< lezne krone prve vrste, in v letu 1872 ga je imenoval cesar za pravega tajnega svetnika. Pogreb je bil jako velikansk danes ob enajstih dopoludne. t Kristjan Zvanuf, železniški uradnik v pokoji, umrl j- 3. t. n>. na svojem domu v Lozicah pri Vipavi po dolfjej in mučnej bolezni. Rajnki je bil povsod, kder so ga poznali, jako priljubljen, zna-čajen in rodoljuben mož. Lahka mu zemljica 1 Imenovanje. Okrajni komisar Grman Zuech je bil imenovan za namest-ništvenega tajnika na Primorskem. Volllcem IV* razreda v mestu naznanjamo s tem, da bode v Četrtek praznik v nebohoda, 14. t. m., točno ob 10. uri prepoludne volilni shod v civoram vrta Rosaetti na akvedoiu. K temu volilnemu shouu so povabljeni vsi rodoljubni volile i IV. mestnega volilnega razreda, kateri bodo z okolico vred volili enega državnega poslanca. Volil se bode za mestni IV. razred poseben ekaekutlvni odbor, ki bode imel nalogo, da skrbi mej volilci v mestu, da bode gotovo izvoljen po društvu Edinost proklicani kandidat. Odbor društva Edinost. Pozor volilci S Čas za reklamacije volilno pravice iz volilnikov izpuščenih davkoplačalcev (v Trstu je vsak volilec, ki le ima kako rokodelstvo in od njega plačuje davek) je le Še do prihodnje srede V našem uredništvu se nahaja imenik vpisanih volilcev, kder ga more ogledati vsak naš slovenski davkoplačevalec, da se prepriča, ako je vpisan. Ako ni vpisan smo pripravljeni mi reklamirali zanj. Ni treba nego par korakov. V našem uredništvu se podpisujejo tudi prošnje za pot'žačanje. IreileniarMbo f Blizo Škofij, vas ne daleč od Kopra je h žal uže mnogo let v nekej grapi beneški lev iz kamenja iz sekan, nekedaj je bil ta lev na meji mej Benečijo in Avstrijo. Te dni j* kar naglo ta lev bil vzdignenjn na nekej dobro vidnoj visočini pri Škofijah zopet lepo postavljen iu obzidan. Kaj pomenja to? L/ Indlpendenle kakor ovaduh* Liberalci Tržaški, katerih glasiio j« omenjeni list, so posebno dobri ogle •lubi In ovaduhi. L' Indipendent« v svojej predzadnjej številki ovaja tudi Kriilte učiteljice, češ da so odobravale batine, katere je dobil Gastelanovicb, kar pa nI resnica. — Lepi liberalci to — liberalizem jim je le trebuh. Tržaške novosti: Vreme. Matija Ladron se je jako zmotil. Mes*c maj je pri nas in skoraj povsod podoben več aprilu. — Deževje, mrzlo, neprijetno zjutraj in zvečer; na alpah pa je te dni četo padel sneg, — Res čudno vreme to. Smodnik seje užgal nekemu lBletriemn mladeniču, ko je ž njim napolnjeval sod v ulici Solitar.o predvčeranjem popoludne. Strašanski pok je provzročil velik strah med tamošnjim! prebivalci in mimogrede-Čimi. K sreči se ril nikomur nič zgodilo. Ljudje p emalo pazijo na smodnik. Z sekiro je dobila po zobeh SUetna Josipi na T. iz Tolmina, ki se je z svojim ljubčkom vlačila po starem mestu. 8po znal jo je pa tu li nje prvi ljubček in jo udaril se sekiro po obratu ter jej dolnjo ustnico presekal. Bil bi jej glavo presekal, ko bi se ne bila ognola. Nesreča. Jvan Z. doma iz Sežana s* je porezal žilo na desni roki, ko je umi val okna. Razb 1 je po nesreči šipo iu se tako ranil, da so ga morali odnesti v bolnico. Policijsko, 30 letni Anton R. iz -'taivga gra ii poz an f dot. bil je aretiran taii beračenja i < IS letni Julij B. pa rad knča1 ji po j .vi ih ulicah. Umcilj*ka predavanja. Go spod p nf-sor Kr.uiiar no o kmetijstvu predaval: 17. t. tu. v Dolini, 2i. v Č povan-u in 25. v Gergar-ju. Notranjskega nam piše pri-jitelj to le nesrećo: V Matenji, vasi bliso Posj.ijue je vtorek popolum- u iarila strela v ISletnega past rčka ter ubila njeya in 16 majunih jančkov, 13 jančkov so ljudje rešili s tem, da so jih polili z vodo in trenil. Šest parlamentarcih klubov poslanske Zbornice. Vseli posi »ncev ima državni zbor 353; ziružeua levica, češki klub, poljski klub, klub uesne^a središča, središčni klub in klub liberalnega središča so uneli 3-J6 poslancev, 12 poslancev ni hilo v nobenem klupu. 5 poslanskih sedežev pa imajo ministri, Z iruž na levici |e imela 145, češki klui) 57v pojski klub 56, in klub •lesnega središču 37, skupaj 100 udov. V združenej levici so bile zastopane te le dežele: fr;sko, Dolenje Avstrijsko, Morav--ko, Štajersko, Slesko, Korošk i, Gorenje Avstrijsko, Tirolsko, Bukovina, Solnogru--ko, Kranjsko, Galicija in Predareiakvo. V D .lmaciji, Istri, na Goriškem in v Trstu ta stranka iu imela nobenega uda; največjih je imela na Češkem (44), na Dolenjem Avstrijskem (30), na Kranjskem in Piedarel-skem pa le enega v vsakej deželi. Kokoški posli n ci pa so bili vsi v tem klubu. Oe*ki klub j« imel 47 zastopnikov z Češkega in 10 z Moravskega. V poljskem klubu so bili vsi poslanci iz Galicije. V klubu desnega središča so bile zastopane dežele : Jjalma c ja, Kranjsko, Tirolsko, Bukovina, Šta jeisko, Gorenje Avstrjsko, Tirolsko, Istra m Trst. Središčni klub imel poslance iz teh le dtžel: Gorenje Avstrijsko, Štajersko, Dolenje Avstrijsko,Tirolsko in Predarelsko, klub liberalnega središča pa iz d žel: G >-liclja, Tirolsko, Istra, Trst, Moravsko, Goriško Bukovina, Dalmacija, Kranjsko in Slesko. Divji so iz dežel: Dolenje Avstrijsko, Moravsko, Solnograško, Ćesko in Galiciji. Mej ministre spadajo 2 poslanca za Galicijo, po enen za Moravsko, Gornje Avstrijsko in Bukovino. Knez Aleksander Karagioraević j« zapustil dva milijona gold. preuioz -nja, odločil je za štipendije srednješolcem v Srbiji. Bosni in Hrcegovini 18.000 gl i., potem za učence zgoraj omenjenih.dežel in z Odrskega, ki se dve leti v zunanjih deželah uče posebnih predmetov, 20.000 gld., svojemu rojstvenemu kraju Topoli v Srbiji 4^00 gld. in 200 gld. pravoslavnej cerkvi v Tcinešvaru. Vezuv je 3. t. m. začel ogenj in lavo iz sebe metati. Okoli 200 metrov nad zgornjo želez ilško postajo (na Vezuv je namreč speljana železnica) ste se odprli dre novi žreli, ki bruhati iz sebe lavo, ki po končuje polje mej Torre del Greco in Pompejem. ^Kolera. V Alkudiji, v okraji Valencia na Španjskem, vstala je kolera; mesto so zaprl". Koliko poganov se Je v letu 1884 po- kristijanlio. Piopaganda fide je te dni izdala svoje poročilo za leto 1884. Po tem poročilu je bilo v letu 1884 v kitajskem cesarstvu in v kraljestvu Anamu, kder je 25 vikarijatov, 16.500 odrastlih in 130.0U0 otrok sprejetih v Katoliško cerkev. V istej dobi je v t-h deželah 800 krlstijanov dru-zig veroizpovedanj prestopilo h katolikom. Katolikov v t- h d ven državah je bilo 810.000 konc> leta 18S4. Sežiganje mrličev. Zadnjo soboto je bila iiepuuc j i uuu. jskega društva za sežiganje mrličev pri grofu TaaiTeju ter mu zročila prošnjo, naj dovoli sežiganje mr-ličev. Grof Ta.iffe se je jako zanimival za ustno poročilo in društvo, ki iina zdaj 800 udov iz vseh k'ogov In 3000 gld. premo žmja, da ai lahko priskrbi potrebno peč, m odgovoril, da ni iz načela zoper seŽ-imanje, da pa to stvar zarad kriminalnih pomislikov more rešiti le državni zbor. kateremu se je tudi uže izročila. Poziv t Pevcem društva •Prešire?i» se naznanja, da bode glavna skušnja vtorek v 12. lan t. m. v prostorih delalskega podpornega društva ulica Aquedotto Št. 11. Začetek ob 8 uri zvečer. O ibor. Št. 183 o. š. s. Stavbena dražba bo le dne 20. maja 1885. od 10. do II. ure dopoldne pri c. kr. okrajnemu glavarstvu S-žanskem za oddajo stavbe novega šol skega poslopja v Lokvah. Klicna ceni je 4048 gld. 66 kr., draž beni vadium in stavbena varščina po 200 gld. Piftmene ponudbe se ne sprejmejo. Naris, preračun stroškov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnemu glavarstvu. Da pri županstvu v Lokvah v spregleo razpoloženi. V Sežani, 7. maja 1885. C. kr. okrajni šolski svet. Sokolov izlet za 10. t m. v sv. Križ je magistrat prepovedal, morda vsled denuneijaeijc Llnilipendente-ja. Odbor je takoj rekuriral na namestnidtvo. Tržno porodilo. Kava — malo kupčije po slabih cenah. — Prodalo se je 300 vreč kave Rio po f. 46 'Jo f. 58.50., 800 vreč Santos po f. 37 do 56. Sladkor — cene gredo vedno više. Den»»s stane sladkor v vrečah uže f. 21.50 do 24. Sadje — cene nespremenjene, slaba kupčija. Olje — jedilno fr. 42 do 47, namizno f. 5S u o f. 90, bombažno f. 35. Petrolje — vedno še na for. 9'60 do 9-75. — DomaČi pridelki — popolnoma zanemarjeni; cena masla prve vrste je f. 88 do for 92. Žito — malo kupčije zarad neopravičeno vipokih cen, Buski pšenica stane f. 9 do 950, levantinska kuruza f. 725. Les — dobro obrajtan, cene jako trdne. Seno — dobro konjsko f. 1-40 do 1 70, volovsko prve vrste do f. 1'90. Borano poročilo. Kurzi državnih p.ip riev so se dobro vzdržali k ljubu temu, da so došla iz Londona jako vzemirjajoča poročila. Dunajska Borsa dne 8. maja. Enotni drž, dolg v bankovcih 82 gld 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 » 40 • Zlata renta......107 » 20 « 5°/0 avst. renta .... 97 » 90 » Uelnice narodne banke . . 851 » — « Kreditne delnice .... 287 • 75 » London 10 lir sterlin . . 124 • 90 » Napoleon.......— » — « G. kr. cekini...... 9 » 86'/,» 100 državnih mark ... 5 » 85 « Zahvala. Podpisani u »je društva Elinoeti in del. podp. društva se zahvaljujejo vrlim Križanom za posebno prijazen sprejem v nedeljo, 3. t. m., posebno pa g. Ivanu Ten-ce-ju, ki je z najveČo uljudnostjo spremljal nas v temnej noči sč svetilnico. — Živeli vrli Križani 1 Mnogo Tržaških 11 lov delalskega podp. društva in polit, društva Edinost. Javna zahvala. Za mnogo dokazov srčnega sočutja mej boleznijo, potem za podarjene krasne vence povodom smrti našega ljubljenega sina, oziroma brata, sTaka in strijca, gospoda Urhijana Žvanut-a, opok. vradn. juž. železnice, jednako tudi za mnogobrojno udeležitev pii pogrebu, izrrka vsem, bodisi sorodnikom, prijateljem in znancem, gospodom železniškim uradnikom iz Trsta, gospodoma učiteljema iz Lozic in iz St. Vida, katera sta se z šolsko mladežjo pogreba udeležila, in gosp. pevcem St. Vidskim, ki so pod vodstvom svojega izvrstnega pevo-vodja kaj ganljivo nagrobuico peli, — najtoplejšo zahvalo Žalujoča rodbina. •Javna zalivala. Zahvaljujem se vsem, ki so mi drago soprogo, Lucijo Kocijančič, rojeno Maka-rovič, do hladnega groba spremili, posebno pevcem k< so jej ganljivo nagrohnico zapeli, in gospodu dekanu za tolažbo ves čas bolezni, in sosedi Katarini KraŠ<>vic za sočutje in postrežbo ve* Čas bolezni; Bog vam plati. V Kanalu, dne 7. maja 1885. Karol Kocijančič, oče, Ciril, Mirko, Josip, smovi. L'za, hči. Pok I a n o.*) PadriŠkl in Gropadski pevci smo bili v pondilek na somnju v Sežani; lam snio v gostilni gosp. Mohorćiča po kosilu prepevali in ljudje so nas kuj radi poslušali. Nek Matija Bercc iz Gropade pa je bil tudi v gostilni in da mu uiso pevci dali najmanjšega povoda, vendar je začel pevce »mirjati s «G;korjaši». To i« povce tako ruzžalilo, da bi so bil k malo unel hud prepir, posebno pa zato, ker je anuno, da je Herce manj ali Vt č zamrežen v Sior Poldotovo Cikoriio — Cikorjaš biti pa je ta okoličana najveća sramota, zato pa ml tako natolcevanja od «ebe odbijamo. Več pevcev ie Gropade, Podpisani jc bil v pondelek zvečer v krčmi Čuč v ulici Solitario. Tam so Lahi prepevali in jaz sem si mislil, da smem tudi jaz svojemu veselju dati otdušek z nemško in slovensko pesmico. Zupojem neko nemSko iu potem slovensko. Ali kar naglo stopi nek stražnik k meni in mi preti, da m* aretira, ako bom Se pel. Italijanu pa je puslil, da ho Še dalje pe-vall. Ali ni to čudno, kaj smo v Italiji uii v Avstriji? L. A'rat/rmk. * Za takove članke jti uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Obrtnljfeko društvo na Vrdeli pri Sv. Ivanu bode imelo svoj redni letni oblni tbor v nedeljo, 17. maja ob 10 uri zjutraj v last nih prostorih, Via scoglio 2U7. Dnevci red; 1. Poročilo predsednika. 2. Tajnik ptfč ta kroniko. ži. Dtnarničar predloii letni račun. 4. Volitev odboja. 5. Posamezni predlogi. Videla pri Sv. I?anu, 7. maja 1885. Odbor. •SZ5ZSZ5i5ZSZSZnSZSa5ZSZ525ZSZ525U2$ Agcncija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINNA priskrbuie aluŽbe svake vrste u Au- H striji i inozemstvu. Kupuje i prodava 13 kuće, po najugodnijimi pogodbami. Gj Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. S •2SZS25Z52SZ52SZ5Z5IZ5ZSHS2SZS252SZ52Sfl Piccoli-jeva m fi .*fMgfflt želodečna esenca j lekarne Ploooll ja »pri [angelu* na Dunajskej cesti v Ljubila il I ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem ln zdravniških spričeval bolezni t želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premenjavno mrzlico, zabasatije, hemerojide, zlatenico, migreme, Itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blagotodnl gospod Piccoll v Ljubljani. Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v Želodcu. Vaakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanja in zboljšanje. Josip Sovdat, Župnik, Kamrje, pošta Črniče Tuknj velja izrek: »Čast zaslužnu« Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo dražih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri želodečnih boleznih. A. Lupetina, župnik, kršan na Primorskem Podpisani potrjuje, da ima Želodečna esenca IjiibljaHskega lekarniča"ja Plccoli-ju hitre in prečudne zdravilno moči. Z njo ozdravila je mnogo ljudi moje in sotsedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi iajedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čutnic, bolečinam v križi in v nrslli, prehladnim bolečinam v plavi ln v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastilje santonlnske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljiea 10 kr. 100 koščekov G0 kr. 1000 koščekov 5 gld. Salicilne paetlle groti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim, E ranim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljiea 20 kr. Zeliščni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kiišliu, hripavosti, dušljivemu kašlju itd, Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žliči«. Steklenica 36 kr. Tfl navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frišna dob« v lekarni Gr. IPioooli-j a. «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila izvriujejo se • prvo pošto proti povzetju zneska. Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschi, Prendini. Ravasini ln Za-netti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske. - 27—30 r S A U»Uno»l]eno 17«. iee Albert^ Samassa p c. k. dvorni zvonar FABR1KANT STROJEV !N GAS1LNKHA ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gasllnioe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrstne Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 5 — 12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. šesatfic in ozodie &a t?o3ovo3e. cer # pla Sesaike za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, la gnojnico, la podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva ._ plačujejo lahko na obroke. A — .____._I©® Hiša v jako prijetnem kraju v Logu blizu B;c-manj na progi, kder bode drfila i-leznica Hrpelje-Trst z lenim vrtom in vinogra »i, ti se v najem ali pa proda. S"be so vse preskrbene s b'&no opnvo. Nitinčn^i" •^e izve pri G. B. Antreli mirodilhlčarju lesni t«*g ali pa tuli v Logu. L c< 1884. razstava v Kalkuti (diploma s kolajno'. VLAHOV lek odobren po c. k r. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedinjenih drŽav Ameriških. Dosežm uspeh: vsakoršna nerazpo-lolnost, neprebavljl. vost kolika, gljlste, krvavica, (hemoroide), povračljive mržlioe , vodenica pranloa, Ito .t. slabost, čišćenje krvi Čisti polagoma in okrepčuje zdravie. — Z vsako stakle-nico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. Pozor proti ponare|enju 1 Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu 42 -48 Tvornica i Romano Via hov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro št F ■u o N s il •iJ Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vratniše 2 elod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih, ln na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleg -nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo Ramo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (7) Prodajejo se v vseh glavnih lekarnlcah na svetu; za naroČbo in poŠiljatve pa edino v le-karnicl Crutofaletli v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rnvis, O. B. Faraboscki in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. ŽELODČNE BOLEZNI je mogoče HITRO in POPOLNOMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandones, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov ifd , katere se občinstvu kakor pravi čud-ži priporočajo, niso nič tlrnzega, nego škodljiva zmes JeruznlcniMki Edini lini- si ja zagotovil vsled sv, je priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Žive* lutro krepčalne m >či pravico prednosti nad vsnmi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče prašanje po niemu. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni čucenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebijanja-zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasariju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsake) bolezni v Črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. GLAVNA ZALOGA v LEKARNI G. B. PONTONI v G0IUCI. Knloffei v Trstu v lekan i G. B Roris, tu J teki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zo"i. v Tomimi v leka'ni E Pnliscn. HMnHHHHi^H iflMMOAOttOOMOr Dnr beste Motor Friedrichi Jaffe Fabrik ■ Wienr l!L Nauptsfr 109. Riunione gdriatica di Sicurtž v Trsi u Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Gtavnloa in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvo gld. 3,300.000-- LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Industrla. VERSAMENII IN CONI ANTI Banconote: 3 4°/0 annuo inleresse verso preavvlso dl 4 glornl 3fi»» » • > «8» 3>1* • » » » » * 30 » Per le lettere di versamentn attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 Vorrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °[0 annuointeresse verso preavviso di 30 glornl 3*U» • » » » ■ 3 ra si 3'i« »•• • » B 6 • Banco Giro: Banconote 2'/,4/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiaria, Hermannstadt, Inns-bnick, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite dl Valori, divise e incasso coupons \\°l0 Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venirsi. Mediante apertura di credito a LonJra H'/o provvigione per 3 mesi. » effettl 6% interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883 (4)- Reservni fond o<» dobičkov Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje » Rcserveni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov Premijna reserva vseh oddelkov » Reserva za škode • 536.62202 150.000'— 161.500'-7,342.780-36 267 601 - V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118 57 Skupni znesek v: h škod plačanih od 1. Is38 do liSS3 gld, 111,949 847 01 Urad ravnateljstva 19—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši)ii Tovarna v Požunu C. k, priv. tovarna L Tetto & G. DUNAJ. _ V Tratil Corso 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek za gospode in spalnih Hukonj, obleke za dečke la aiajhne otroke, plašče in obleke za dekliee in otroke v najelegantneji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprnv za to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedrio v vseli velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 9—24 stalne j tovariškl oenl Filiala pri ALEinstadter v TRSTU Corso št. 709-2. Tovarna v Prosnicah B 6Z te varstvene znamke, postavno zavarovane, irna se to zdravilo smatrati kot jionarejeno. (Varat v. znamk a J f% i i • Cvet oper trganje po d>-. MaliSu, le odločno najboljše zdravilo zoper pro/in ter rermatizem, trganje po udih, bolečine v kriii ter livcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo 'Saša če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ucvetu zoper trganje po dr. Mali&u* J zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. SO kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, Srsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr. [oristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in slropi. 17—20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, i/borno zoper bramore, pljučnico, kožne iznustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljša za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo Iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krog'jice, c. kr. priv., ne sinele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijmio osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, ela-voboiu, otrpnenili udih, skaŽenem želodcu, jetrnih ln obistnih boleznlii, v škatijah A 21 kr; jed^n zavoj s 6 Skatljaml 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Na očita iz dežele izv še ?e takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnkozy-ja na mestnem trpu v Ljubljani. najnizjej eeni! ZALOGA Rimljanskega žveplja asa žveplja n.j o trt pri flrmi FRATELL1 ZERNITZ ULICA DEL T0RRENTE Št. 2 (polep tipkarne Dob-nc). Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatlčnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnosti iti iiitrosti, 6 katero «e more tiskati ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar še preveč Stanejo. Pečati na roko so bolj tkonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat