Stv. 35. V Mariboru 27. avgusta 1874. Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v .poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Zahvalnica blagorodnemu g. Hermann,
deželnemu in državnemu poslancu.
Gospod poslanec!
Že 13 let ste poslanec ptujskega okraja v deželnem zboru; — in kakor ste Vi od prve dobe svojega poslanstva svojim načelom vedno zvesti ostali, tako so Vam tudi Vaši volilci bili zvesti, in so Vas lani v državni zbor na Dunaj volili. Po tej volitvi so svoje zaupanje do Vas iz nova in sijajno pokazali. —
Ves ta čas ste Vi fmeli pred očmi blagor naše slovenske domovine s tem geslom: „Ako so srečni in zadovoljni posamesni narodi in dežele, srečna bo potem cela država". —
Vedno ste se poganjali za to: naj se naša slovenska mladost v šolah na krščanski podlagi v slovenskem jeziku podučuje; naj bojo na sloven-gkih tlčh uradnije vseskozi slovenske; naj se prebivalcem v domačem, jim razumljivem jeziku dopisuje, naj se breme vojaškega stanu, kolikor mogoče od kmetskih ram odloži, da se več delalnih r<5k kmetijstvu ohrani.
Pri zadnjem zasedanju dežel, zbora ste tako krepko boljše vravnanje občin zagovarjali, da Vam niti Vaši nasprotniki pripoznanja niso mogli odreči. — Vi ste govorili za to: naj se občinam preobilna opravila odvzamejo, kterik točno opravljati ne morejo; naj se ne silijo srenje v velike občine, ker je očivestno, da se ne bodo mogle zbogati, in bo med njimi veden ravs in kavs, dobra stvar pa bo gotovo škodo trpela; — naj se gospodske bolj med ljudstvo postavijo, in tako vravnajo; da bo kmet svoja opravila hitrej, brez velikih stroškov, ki jih zdaj tako obilno mora no-tarom in advokatom plačevati, in brez nepotrebne zamude časa opravil. —
V državnem zboru ste trdno stali na tisti strani, ki želi, naj se naša država vredi na pravični historični podlagi, naj se mir napravi med narodi;
— naj se vsem kakor jednaka bremena, istotako tudi jednake pravice delijo. —
Pol. narodno gospodarsko društvo pri sv. ; Lovrencu v slov. gor. je prepričano, da pri srečnih i in zadovoljnih narodih mnogojezične Avstrije bojo | tudi obrtnija in kmetijstvo napredovale; pri dobro vravnanih uradih, bo manj uradnikov, — pri dobrih krščanskih šolah, manj hudodelnikov, — po takem ravnanju bi se tudi dače znižale.
Ker ste se Vi, Blagorodni gospod kot deželni in državni poslanec tega okraja, vedno v tem t smislu trudili, Vam pol. narod, gospodar, društvo v tem pismu svojo popolno priznanje in srčno zahvalo izreka, in se nadeja, da, akoravno, kakor pred 12 leti, Vi sami v deželnem štajerskem zboru, katoliške Slovence v resnici zastopate, bo vendar naposled pravična reč zmagala. — Bodite zdravi!
Občni zbor pol. narod, gospodar, društva pri sv. Lovrencu v slov. gor.
Kratke besede ove zahvalnice so jako t o 1 a ž-ljive. Enkrat zato, ker se iz njih prepričamo, i da zdajni svet tudi pri nas še glešta možev, ki nikakor niso voljni, pred zdajnim zlatim teletom, t. j. liberalizmom poklekovati. To velja o g. Hermanu. Vselej je ostal svojemu prvotnemu političnemu mnenju zvest. Nikdar ni postal liberalen veterniak. V 131etnem parlamentaričnem, časih jako burnem, življenji ostal je vselej stalen v svojih načelih, zvest svojim nameram, dosleden v izbiranji sredstev. Sploh vedno je ostal, kakoršnega smo Slovenci potrebni, in na katerega se zamoremo vselej zanesti.
Za drugo pak so besede zahvalnice tolažljive, ker je iz njih razvidno, da volilci svojega poslanca dobro poznajo in to kar on o političnih rečeh misli, radi priznavajo in odobrujejo. Zato pa ga tudi ne izpustijo. Marveč ga z veduo ogromnišo večino glasov zopet volijo za poslanca.
In prav imajo!
Vsaj boljšega in svojemu stališču bolj pri-
mernega zagovornika slovensk Avstrijan kmetskega stanu ne najde.
Ali ne želijo kmetski ljudje na prvem mestu polajšanja velikih bremen? Nasproti pa, ali liberalci ne nalagajo vedno večjih žrtvij v denarjih in na krvi?
Na dalje ali ne želimo kmetski ljudje, da bi se vsi narodi v našem cesarstvu porazumili ? Toda liberalci čem dalje, tem huje ščujejo Nemce na Slovence, in Slavjane na Nemce itd. '
Veren Slovenec je prepričan, da brez Boga, brez vere nikakor ne gre hiše staviti, da brez dobre krščanske izreje mlado ljudstvo postaja vedno bolj sprideno in spačeno. Resnico tega kmetski ljudje prav dobro čutijo. Zato pa tudi radi slišijo, kako g. Herman krščansko izrejo otrok'brani zoper napade liberalcev.
Sploh kamor koli pogledamo, na vse strani je g. Hermau pravi in resnični zagovornik in tedaj pravi poslanec slovenskega katoliškega naroda. —
To bi naj kmetski ljudje zunaj ptujskega okraja dobro premislili, da se pri volitvah ne bodo dali slepiti in za nos voditi od liberalnih zijakov, katerim je le za glase volilcev mar, ne pa za to, kar bi tem kot Slovencem, Avstrija-nom in Katoličanom v resnici koristilo.
Gospodarske stvari.
Letošnja letina na Hrvaškem. O ti stvari piše „Gospodarski list" tako-le: Žetva je povsodi hvala Bogu že končana in od vseh strani domovine nam dohajajo dobre vesti, da se je namlatilo več, nego so si ljudje uadjali. Najbolje je brez ugovora plenjal zimski ječmen; poprek daje oral 40 po nekterih krajih tudi po 50—60 vaganov. Pšenica je čista in lepa, ravno tako tudi rž. Oves obeča tudi večidel obiiuo žetvo.
V	Zagrebški okolici vinogradi dobro stoje; so plemena grozdja, k:' so se po cvetju zlo osipala, ali jagode bodo pa tem veče in debelejše. Samo sem ter tje se je opazilo, da so se celi grozdi po cvetju posušili in odpadli; ali prej ko ne so to posamezne prikazni, kterih drugod niso opazili.
Koruze so zelo lepe, poslednji dež je bil za uje pravi božji blagoslov.
Kostanja bode jeseni toliko, kolikor ga morda ni bilo že 10 let, obilno se ga je nasadilo in vreme mu je prijazno. Kaj drugega mu ne more več škodovati razun toče, če bi kde se vsula.
Rani krompir se že pogosto rabi, pa tudi pozni obeča dober rod, kakor smo se prepričali izkopavši posamezne grmiče na raznih zemljiščih.
V	Zagorju stoje vinogradi in koruze krasno, da se najstarejši ljudje ne spominjajo, da je kdaj bolje bilo nego letošnje li^to. Vinu je cena znatno padla na 4 gld. vedro. Ječmena, rži in pšenice je obilno.	_
Ktera krma govejo živino rada napihne.
Posebno nevarna je živini na tešče, mlada, bujna detelja, bujna mlada trava pred cvetom, mlado silje, mlada trava na strniščih, krompirjevec, zeljno I perje, repna materica, sprideno in že gnjiječe gomolje, repa, sploh vsa sočnata zelena krma, kder je rosna, s slano prevlečena, mokra ali pa s p a r j e n a.
Da se meso v poletni vročini ne vsmradi.
Japanci položijo meso v porcelanasto skledo, ga polijejo z vrelim kropom tako, da krop prek mesu stopi in potem vlijejo olja na vodo. Na tak način se zraku pristop do mesa popolnoma za-brani in meso dalj časa dobro in frišno ostane. Krop menda na površju mesa jajčno belino strdi in tako meso dobro ohrani.
Vrtnarska igrača.
Da se prav debela jabelka odgojijo nekteri tako-le ravnajo. Obesi se pod sad, ko je na pol doraslo, posoda tako, da se sad dna posode ne dotika. Potem se v posodo nasuje cukra in na-lije vode, da se cuker v nji raztopi. V ti tekočini visi jabelko in jo malo po malo vsisava. Ko-| likor se tekočine od jabelka popije ali izhlapi, toliko se je mora vsaki dan doliti. Na tak način | jabelko naraste do ogromne debelosti in posebne slastnosti.
Še jeden pomoček zoper žižke (Kornwlimer).
V jedni številki „Slov. Gosp.u letošnjega leta smo kot dober pomoček zoper žižke priporočali kalin as o ve korenine. Slučajno so zasledili drug pomoček zoper te škodljivce, namreč zelene ne-izmlačene konoplje, ktere so po priliki v neko žitnico položili. Žižki so začeli vse križem iz žita lesti in bežati. Žito se je nektere krati premetalo, dokler niso vsi ti mrčesi zginoli. Ta pomoček so že večkrat in vselej z dobrim vspe-hom poskusili. Da se pa semenske konoplje za pravega časa dobe, jih je treba že meseca mar-cija posejati in potem 4—5 perišč na razna mesta prej dobro pometene žitnice položiti. Duh konopelj prežene vse te požeruhe.
Kako se dajo poškodovane škropilnice dober kup popraviti. Nek francosk vrtnar priporoča, da se košček platna ali pavolnate robe v firnežu iz smole topolovega drevesa dobro namoči in potem na luknjo prilepi in na zraku posuši. Tako popravljeua škropilnica še dolgo časa drži.
Državna podpora drevesnicam in trsovnicam.
V pospeh sadje - in vinoreje onih krajev, kder vinarskih družeb ni, dovolilo je ministerstvo za to leto 9U0 gld., od kterih se podpora daje pod naslednjimi pogoji:
1. Pravico za to imajo le okr. za8t#pi
za okrajne, srenj8ki zastopi pa za srenjske drevesnice in trsovnice.
2.	Zemljišče za eno in drugo mora v ta namen pismeno biti odločeno.
3.	Okr. ali srenjski zastop* mora v prošnji izreči: —
a)	da se bo podpora za napravo ali v zdrže-vanje drevesnice ali trsovnice porabila,
b)	da se bo o tem račun položil,
c)	da se drevesnica ponuja tudi v poduk šolske miadeži, požlabnena drevesa pa bližnjim gospodarjem po znižani ceni dajejo.
Vse to bodi razvidno v prošnjah, ktere naj okr. in srenjski zastopi do 1. okt. t. 1. osrednjemu odboru km. družbe v Gradci pošljejo.
Nakup plemenske živine.
Kdor ima čistokrvnih bikov in telic muric-dolskega in mariškega plemena za oddati, naj to s ceno vred naznani pred 15. sept. t. 1. v pi-sarnici kmet. družbe v Gradci (Schmiedgasse Nr. 25).
Od osrednjega odbora štaj. km. družbe.
Dopisi.
Iz Maribora. (Šolske sestre.) 11. t. m. je bila dopoldne in popoldne letna skušnja v p etra z red ni šoli šolskih sester. Skušnja se je vršila vpričo milostljivega kneza in škofa, mestnega šolskega nadzornika, več kanonikov, mestnih gospej in mnogih očetov in mater izpraševanih otrok. —
Otroci so odgovarjali veselo, krepko, izvrstno, in sicer iz vseh šolskih predmetov enako. Njih zdrava in vesela lica so kazala, kako dobro so deklice v hiši preskrbljene; njih lepo, prijazno in pobožno obnašanje pa je pričalo, da so se v pravem krščanskem duhu izrejale. Občudovanja vre dna je bila tudi velika razstava ženskih ročnih del, ktere so deklice med letom izdelale in zdaj vesele svojim staršem in dobrotnikom domu nesle na ogled. Popolno zaslužena je bila toraj pohvala, ktero so ob koncu skušnje milostljivi knez in škof izrekli šolskim sestram in njih učenkam.
Zares srečni so otroci, kteri se v tem zavodu izrejajo, pa srečni tudi starši, ki bodo na svoje stare dni pri tako skrbno izrejenih hčerkah gotovo veselja, časti in hvaležnosti včakali. Čudimo se le, kako zamorejo sestre pri sedanji splošni dragini enega dekleta z 10 gld. na mesec s hrano in perilom preskrbeti. To kaže dosti jasno, da sestre ne iščejo svojega dobička, ampak le sreče njim izročenih otrok. Staršem bi le to na srce navezali, da domu prišlih deklic mehkužno ne raz-vadijo, in jih slabih zgledov in slabih tovaršij skrbno varujejo.
Leto« so imele sestre nad 120 otrok v svojem samostanu; razun teh je še pa nad 200 zvu-nanjih otrok njih šolo obiskovalo. — Zdaj zidajo
sestre novo, veliko in krasno šolsko poslopje, ki jih bo stalo nad 20.000 gld. in bo v kratkem do gotovljeno. Res so se sestre, ki so edino v zaupanji na Božjo pomoč to delo začele, pri zidanji hudo zadolžile. Vendar mi se spominamo besed Kristusovih, da tudi kupica vode, ki se v njegovem imenu podeli enemu zmed njegovih najmanjših bratov, ne bo ostala brez plačila; in zato se nadjamo, da zaupanje pridnih sester tudi v tej zadevi ne bode osramoteno.
Kar želimo je še le to, da bi se našli dobrotniki, ki bi s časom tudi v Celji, v Slovenjem-gradci in v Brežicah na noge spravili podružnice Mariborskih šolskih sester, da bi se pobožna dekliška izreja širila po vsej naši škofiji. V to ime nam pomozi večni Bog!
Iz Makol. (Povodnje, toča, letina.) Leto 1874 bi se zamoglo res „vodeno" imenovati, ker nam nenavadno pogosto silne povodnje strah in škodo delajo, da se ljudje tukaj že takega leta ne spominjajo. — Dnč 31. jul. po noči bi nam bila voda, ki navadno ogenj gasi, skoro veliki požar v našem trgu napravila. Iz hribov pridši potok Reka je pridrl pri rokodelnici usnjarja J. M. do soda z živim apnom napoljeuega; apno je vreti začelo, sod in potem bližnje stopnice vžgalo, da v prvem nastropju prebivajoči mežnar ni odbežati mogel. K sreči je čuječi sosed že kvišku švigajoči plamen brž zapazil in ljudi poklical, da so ogenj pogasili.
Še več škode, kakor dvojni mraz v spomladi, potem sinod in povodnje pa je napravila toča, ki je na velike Gospojnice dan popoldne spodnje Poličane, vso Makolsko, Studeniško, Monšpersko, Gorsko in deloma Šent-Lovrensko faro tak6 pobila, da je težko zdravega grozda v vinogradu najti; ajdina pa je uničena, kakor da bi požeta bila. Trs je tako razbit, da še bo prihodnje leto rane kazal. Od preobilne vode in erje krompir silno g nji je. Kakor prej sen6 je zdaj tudi otava večidel poblatena in povlečena. Tako bo tudi živina le pičlega in slabega živeža imela in kakor nekdaj v Ninivi morala pokoro delati za svojega gospodarja, grešnika človeka. Lahkomiselni dobrovoljci pa še žvižgajo in pojejo, vriskajo in razsajajo in se za Boga ne zmenijo, kakor ob Noetovem času. Bog se usmili.
Od Šavnice. (Špirk) Huda je bila borba pri lanski volitvi za okrajni zastop Gornjeradgonski, ko si je liberalno - nemškutarska stranka na vse kriplje prizadevala zopet krmilo v roke dobiti. Posrečilo se ji je zarad omahljivosti nekterih kmetov, ki se vedno — v svojo lastno sramoto — tujcem uklanjajo.
Pridobljeno krmilo se je izročilo Negavskemu „strahu". — Špirku, — ki ga zdaj suče po stari navadi. Opazovali smo vedno, kaj se bo neki novega zgodilo pod njegovo komando, kaj vpeljalo koristnega, koliko se polajšalo breme in kako se popravile ceste, ki so v žalostnem stanu? — da — skoro vse je pri starem ostalo!
Ne pisali bi teh vrstic, ko bi ne bili zvedli,
da jo oče Špirk pri poslednji seji okraj, zastopništva predlagal: zoper prošnje skoro vseh Stirskih občin proti združenju srenj v večje „upravne" srenje, nasprotno prošnjo za združenje napraviti. Pustite to, oče Špirk, in skrbite raji za ceste, ki so splob v slabem stanu!
Od Ivajnc mimo sv. Jurja do ljutomerskega okraja je cesta jako slaba, če lo količkaj dežuje. Povsod se drugod že med dežjem prekoplje, da zamore voda od ceste odtekati, a tukaj se to ne zgodi. Zakaj pa ne, očeNegovski? Prodovi kupi so tu in tam tako slabi, da bi bilo bolje, ko bi jih ne bilo; nekteri so tako nadelani, da se jih komaj po dnevu z veliko nevarnostjo izogneš; nekteri ležijo leto in dan, ter se razgrnejo le, ke-dar je blata na čevelj debelo.
Zakaj se to ne zgodi o pravem času? Zakaj se neki grabicj tik cest ne strebijo leto za letom, da bi odtekala voda ter ne delala kvara po cestah in po njivah. Kdo nam bode škodo popravil, ki se dela zaiad vnemara?
Zvršujte natanjčniše svojo dolžnost, oče Špirk, ter pregledujte bolj pogosto, kar sega v Vaš delokrog; pustite pa, kar vas ne tiče. Ne mečite več blata na poštene osebe — bogoslovce — ne na semenišča, kakor ste to storili v krčmi poštenega moža St. v Ivanjcib vpričo več oseb. Vsak pred svojim pragom!
Iz Gradca. — (Nemčurija.) Takega ošabnega in prevzetnega pisarenja še nisem v Graški „Tagesp." čital, kakor so najde v nedeljskem uvodnem članku : „O nemčuriji na jugu". —
Velikonemec prežvekuje namreč naša najvažnejša vprašanja; „jeli se sme slov. jezik v južnih slov. deželah na gimnaziji kot učni jezik vpeljati", ter pride slednjič do nasveta, naj vlada*) s kratka vso slov. agitacijo za ta predmet uniči! Slov. profesorje na teh šolah odstraniti, preganjati in z nemškimi nadomestiti, to naj pomaga nasprotovanje proti ponemčevanju zadušiti. Našim in zatrtega naroda pravičnim težnjam naj vlada postavi „ein deutliches nein!" —
Sovraštva proti Slovencem in Slovanom sploh navdana „Tgsp." tirja naravnost od vlade, da nam z vso silo narodnost zatira. To jo tedaj imate Slovenci! Tako dalječ je že prišla nemška prevzetnost, da se sme v imenu nemške narodnosti, v imenu vladajoče nemško-liberalne stranke v deželi, javno po časnikih avstrijska vlada siliti, da naš narod z vsemi, če tudi nepoštenimi, nepravičnimi sredstvi skuša ponemčevati. Zaradi tega, ker si Slovenci hočemo priboriti narodnih šol, ker tirjamo svojo naravno pravico, ktero uživa vsak drug narod, se sme vlada ščuvati na naše profesorje, se sme tirjati, da se naša inteli-gencija preganja! —
*) Nemški „svobodnjaki"1 namreč brez „vlade" nobene reči dognati ne morejo; ker so preslabi, zatreti slov. narodnost kličejo vedno — vlado na pomoč. Lepi „svobodnjaki" to!	Vred.
Sram bi moralo biti stranko, čije glasilo je „Tgsp.", da prav po turško proti Slovencem, kterih je više od tretjine vseh deželanov, besno sčuje: Udri, udri vlada po njih! Toda gled6 narodnega nasilstva in vladoželjnosti ne poznajo ti ljudje ne meje, ne sramote. — Vprašamo pa, kaj da bode z Avstrijo, ako še dalje to narodno šču-vanje trpi? Ali ni človeka, ki bi tem gadnim Pru-sakom zagromel: Dosti je! — To je sad nemškega liberalizma, ki ne pozna druga, kakor kruto nasil-stvo zoper kat. Cerkev in slovanske narode. In tem ljudem se naši Mladislovenci uklanjajo, ž njimi se bratijo! Tožua nam majka!
Iz mariborske okolice. (Seidl). Kar narodnemu šolstvu najbolj škoduje, je nemškutarija in nemško nadzorstvo pri slovenskih šolah. Večjidel so trdi Nemci, nasprotniki Slovencev, šolski nadzorniki, u. primer, Brandstatter, Seidl, ki ni samo v Kamci, temuč tudi pri sv. Križu, šolsk nadzornik. Strogim vedenjem učitelje strahuje in hoče le edino nemški jezik v šolah imeti, kar ga postavno še brigati nima.
Predrznil se je celo izustiti, da bo nasveto-val, naj se tudi katekizem v nemščini prednaša. Alj kaj še?
V Kamci je 5 trdih Nemcev v šolskem svetu, z učiteljem vred pa le trije Slovenci. Kaj je od teh pričakovati?
G. Seidl si je zdaj tudi napravil „babjo ru-ral pošto", ktera mu mora vsako gibanje slovenskega vetra, kakor tudi vedenje jegovih podložnih, do kterih si je nekako pravico prisvojil, na nos prinesti, ker prepovedal je vsem svojim odvisnikom z narodnjaki govoriti. O blaga svoboda pru-soljubnib naprednjakov! Ovo „babjo rural pošto" bodemo morali sčasoma v „Slov. Gosp." razglasiti, ako skoro ne neha.
Iz Ljutomera. (Pomoč pogorelim Muča-nom.) 3. avg. je v Muti bil hud požar tako, da je 16 hiš pogorelo. Škoda iznaša više 15.000. Naš občespoštovani g. okrajui glavarje pri deželnem odboru v Gradcu prošnjo vložil ter 800 fl. za nesrečnike dobil iz deželskih dohodkov. Hvala vrlemu gospodu.
Iz Marenberga. (Proč z okrajnimi za-stopi [Bezirksvertrettungen].) Ne davno smo v novinab brali, da je okrajni zastop judenburški v gornjem Stajeri deželnemu zboru prošnjo poslal, naj okrajne zastope odpravi. Takistih misli je tudi okrajni zastop marenb erški. Pri njegovi poslednji seji je g. Sons, nekdajni poslanec maren-berškega okraja, stavil predlog, naj se zdajnemu poslancu g. Schmidt-u naroči, da v deželnem zboru nasvetuje odst rane nje okrajnih zastopov, ker so predragi in sploh nepotrebni.
Temu pač radi pritrdimo. Okrajna zdajna poglavarstva z okrajnimi zastopi ne sodijo za naše razmere, zraven pa še so sila dragi.
Iz Pluja. (Hišazabolehnein nevoljne ljudi). V našem mestu se ima kmalu postaviti
deželna hila za bolehne in nevoljne ljudi — Sie-chenhaus. — Stroški bodo iznašali kakih 80.000 fl. To bo velika dobrota za srenje, ki časih ne vedö, kaj bi počele s svojimi bolehnimi, dosluženimi in revnimi ljudmi.
Omenimo še, da je tukajlna občna bole-nišnica (allgemeines Krankenhaus) na sila slabem glasu in še v bolj slabem stanji. Godile se so in še se godijo v njej reči, ki vzbujajo občno ne-voljo. Slišimo, da je vlada začela preiskavati, da večjim neprilikam v okom pride.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf je 21. avg. spolnil 16. leto svoje starosti in je po družbinskih postavah cesarske rodbine zdaj polnoleten. Prihodnemu državnemu zboru se na-merjava predložiti nekoliko sprememb v zakonski postavi. Civilnega zakona še zdaj ministri ne bodo nasvetovali. Vsled tega liberalci godrnjajo. Tudi cesarjevo potovauje na Češko jim ni po volji. Pravijo, da se bo vlada s Čehi začela pogajati in sicer s tem, da postavi posebnega ministra za Češko.
Hrvatsko. Dne 10. t. m. začel je zopet dež. zbor svoje delovanje. Predsednik g. Kre-stlč prične sejo z nagovorom, v kterem omeni dela sedanjega zasedanja in svetli ban predloži za razpravo 6 postav, med temi osnovo postave o narodnih šolah in pripravniških za narodne učitelje, in drugih v pravosodje in narodno gospodarstvo spadajočih postav. Na vprašanje poslanca g. Mrazoviča: kako da je s prenaredbo politične uprave in ali pride še v tem zasedanji stvar na vrsto, odgovori ban, da je osnova do-tične postave sicer že gotova, da pa je želel zvedeti, kako da hrvatsko ministerstvo o tem sodi, in toraj je njemu postava predložena in pride, ko bode tudi kralju predložena, že v tem zasedanji na dnevni red.
V drugi seji 12. t. m. predložil je ban prenaredbo kazenskega postopanja in tiskovno postavo v zvezi s postavo za porotnike v tiskovnih pravdah. Na stavljena vprašanja zastran izročitve cerkvenih in naučnih zakladov, s kterimi še gospodari ogerska vlada, zastran deželne samouprave, in zastran tega, zakaj da še ni Reka z okrajem v dež. zboru zastopana, obljubil je ban v eni prihodnjih sej odgovoriti. — Najbolj važna je šolska postava, o kterej poročamo, brž ko nje; določbe natanko zvemo.
Vnanje države. Nemško. Bismark seje nekoliko opekel, ker mu niso hotele vse države hitro španske republike priznati. Rusija je odločno odrekla, kar Nemce hudo jezi.
Italijansko. V predposlednjem listu smo poročali, da so kakih 100 zarotnikov zoper kralja po mestih našli in zaprli. Dopisnik lista „Vatld." !
pa piše iz N e a p o 1 j a naslednjo strahovite reči: „Javna varnost na Sicilianskem je celó vničena in bliža se vihar, ki bode Piemontsko gospodarjenje pokončal. Po vsem Sicilianskem strahuje skrivna družba, ki je mestom in vasem davek naložila. Posestniki 4 okrajev plačujejo brez obotavljanja davek, da zamorejo pridelke s polja v mesta na prodaj spraviti. Tudi t rgovci in popotniki se morajo davku teh roparjev podvreči; in če se, potem potujejo in tržijo bolj varno, kakor da bi imeli od kraljeve vlade podpisanih listin. Porotniki se ne upajo več k sejam; vse prebivalstvo je obupno. Oborožane čete roparske se prikazujejo brez strahu, kjer koli hočejo, ker se jim nihče več ne upa ustavljati".
„Kako bi drugače bilo? Ako liberalna vlada veče slasti ne pozna, kakor da veljavo kat. Cerkve spodkopava, ljudstva v njih krščanski veri in poštenem živlenji pači in bega, se ni čuditi, da tudi vlada vso veljavo zgubi ter nastane stanje, ki vzbuja grozo in brezupnost povsod".
Še nekaj o breški volitvi.
Nemški liberalec g. Žnideržič je zmagal s 63 glasi; slovenski liberalec g. Lenček je dobil 26 glasov. Naših volilcev je izostalo 7. Drugih naših 19 volilcev se je pa udeležilo volitve in glasovalo za Žnideržiča „samo zato, da liberalni Slovenci spoznajo svojo onemoglost vkljub velikej širokoustnosti." Naša federalistična stranka je tedaj s svojimi 26 glasovi odločila volilno bitko. Sama bi pa proti zedinjenim nemškim in slovenskim liberalcem propadla, kakor lani v Celji. Mla-doslovenci se ob tem izidu volitve srdito jezijo. Prav za prav bi imeli o nasledku naše nesloge žalovati. Zdaj imajo lepo priliko premišljevati svojo bedastočo in resnico pregovora; sloga jači, nesloga tlači. Čudno pak je, dase Mladoslo-venci hudujejo nad tem, da sta 2 fajmoštra glasovala za vladnega kandidata. Ali so ti liberalci pozabili, kako so Vošnjak, Razlag in . . . rep kat. duhovenstvo izdali v oblast s vetnej vladi go-voré in glasovajé za nove verske postave ? Toda to je še le začetek. Skoro utegnejo padati še hujši udarci. Na druge „SI. Narodove" bedarije ne odgovarjamo. Prazne slame ne mlatimo. Povdarjamo le: sloga jači a nesloga tlači.
Za poduk in kratek čas.
n.
Loj za Latč bo nadarjena z ranami Z veli čar j a.
1. Sv. evangelje nam pripoveduje, da so Jezusa Kristusa s trnjem kronali, mu noge in roke z žreblji prebili in že usmrtenemu stran prebodli. Gospodovo trpljenje in smrt je nam zveličanje in življenje. Ves up Adamovih otrok se nahaja v trpljenji Sinu božjega* To pa nemarne duše rade pozabljajo. Zato usmiljeni Bog časih čudovito
spomin Gospodovega trpljenja budi. Ponavlja namreč znamenja Jezusovih ran na telesih izvoljenih svojih prijateljev in prijateljic. Zlasti dela to na telesih takih svetnikov, ki se odlikujejo po posebno izredni in junaški ljubezni do Boga in bližnjega. Eden izmed teh bil je sv. Francišk Azijski. Sploh pa zdaj štejemo okoli 60 oseb, moškega in ženskega spola, ki so bile nadarjene z znamenji ran Zveličarjevib.
Tem prištevamo zdaj tudi pobožno Lojzo Lat6. —
Poslednjič smo povedali, kako je Lojza po dolgi in hudi bolezni zamogla zopet iti k službi božji. Bilo je to 21. aprila 1868. Sledečo sredo in četrtek čutila se je Lojza popolnem zdrava. Nihče ni mislil na znamenja ran Gospodovih, naj-manje pa Lojza. O tej reči ni nikoli poprej kaj slišala. Tudi ni vedela, da je sv. Francišk ali kdo drug kedaj taka znamenja na svojem telesu imel. —
Toda v petek 24. aprila 1868 čuti Lojza nagloma grozno trganje in zbadanje v glavi in po udih. Ob enem se prikažejo prvič znamenja Gospodovih ran in iz leve strani jo tekala kri. V saboto pa je vse zopet preminulo z bolečinami vred. Deklica je mislila, da so to le nasledki jene poprejšne bolezni. Popolnem je molčala. Vendar sledeči petek 1. maja se prikažejo znamenja iz nova. Vrh tega je kri zdaj tekla ne samo iz leve strani; tudi na nogah je začelo krvaveti. Lojza se tega hudo prestraši. Ne vS, kaj to pomeni. Naposled sklene spovednika za svet prositi, drugače pa molčati.
Fajmošter g. Niels je Lojzin navaden spovednik. Mož je bijlj ostrega, kakor pa priljudnjega obnašanja. Zato se za Lojzine gotovo nenavadne prikazni iz prva ni veliko zmenil. Reče jej, da naj bode mirna in molčljiva.
Vendar prihodnji petek 8. maja bilo je z Lojzo, kakor poprejšne petke; le kri je tekala v obilniši meri. V jutru ob 9. uri je oblila kri obe strani rok in nog, kakor da bi bile predrene
Zdaj ni bilo več mogoče, prečudne prikazni svetu prekrivati. Fajmošter tedaj zapove Lojzi, naj pošlje po bližnjega zdravnika, da jej pomaga. Lojza uboga. Zdravnik dr. Gonne je iz prva mislil, da ima s kako naturno boleznijo opraviti. Zato je več tednov skušal in si prizadeval, kako bi Lojzi nenavadno tekanje krvi ustavil. Ali vse je bilo zastonj. Nobeno vračilo ni pomagalo. Naposled popusti Lojza zdravnika, ker vidi, da ničesar ne opravi. Fajmošter pa je o čudnih prikaznih na Lojzi Lato poročal svojemu škofu.
Meseca avgusta se je belgijski prvostolnik, nadškof mehlinski, glasoviti Dechamp nekaj časa mudil pri svojem bratu, ki ima blizo Lojzine vesi svoja posestva. Nadškof sliši o čudoviti deklici in jo da pred sebe poklicati. Lojza pride kmalu pred slavnega nadškofa. Obnaša se prav čedno, pohlevno in ponižno. Nadškof se je temu jako čudil.
Lojza odgovorja na vsako prašanje jasno in določno. Naposled pristavi, da bi morebiti kazalo, da se pred svetom popolnem skrije, ker čudovitih znamenj več odpraviti ne more. Dechamp jo pa tolaži rekoč: naj se le vrne in naj ostane pri svoji materi. Po odhodu deklice reče nadškof v pričo mnogo zbranih gospodov: „Vi fajmošter, imate svetnico v svoji fari". Drugi dan je bil petek 28. avg. 1868. Nadškof obiše popoldne ob 3. uri Lojzo. Bila je že zamaknjena in s krvjo ob-lita. Kedar jo nadškof zazove z imenom: Lojza, se ta prebudi. Kmalu spozna nadškofa in ga kleče prosi za njegov blagoslov. Po kratkih besedah zapusti nadškof ubožno hišo Lojzino. Ta pa bode kmalu zopet zamaknjena.
2. Vsled nadškofovega obiskovanja je tur-neški škof pričel izredni dogodek temeljito in natančno preiskavati. V ta namen je odposlal 4 izvrstne duhovnike in bogoslovce. Tem je pridružil odbor najglasovitniših zdravnikov in dohtarjev zdravilstva. Prvosednik bil jim je dr. Lefebre, profesor zdravilstva na lovanskem vseučilišči. Ta je potem pozval še več dohtarjev tudi liberalcev in očitnih nevernikov.
Preiskava se je začela 8. sept. 1868, ter je trajala poldrugo leto. Vsak petek bilo je okoli Lojzine hiše natlačeno ljudi. Bili so radovedni, kaj da učeni gospodje z Lojzo delajo. K zdravniškim preiskavam ni smel nihče v hišo, kakor le možje znanosti — učenjaki. Le redko kedaj se je komu drugemu ustopiti dovolilo.
Naposled, ko je više 100 najučenejših in najbolj zvedenih zdravnikov in dohtarjev na Loj-zinem telesu svojo učenost in zdravniško umetnost poskušalo, so preiskavo sklenili. Vsi so pa rekli, da kaj enakega še nobeden svoje žive dni videl ni.
Dr. Lefebre pa je izdal knjižico, kder vestno in natančno poroča o tej zdravniški preiskavi. Iz te knjižice povzamemo še sledeče prav zanimive črtice. Dne 8. maja 1868 so znamenja Gospodovih ran prvič začela krvaveti na rokah in nogah in pa na levi strani. Ovo krvavenje se ponavlja vsak petek na istem prostoru kožice. Dnč 25. sept. 1868 je Lojza začela kri potiti na glavi, prav v kolobaru okoli čela nad ušesi in zatilni-kom. Dobila je krvavo znamenje trnjeve krone Zveličarja.
Naposled se Lojzi naredi 24. aprila 1873 velika rana nad desno ramo. Tako rano je dobil Kristus, kedar je teški križ nosil. Več 100 petkov je dozdaj preteklo od 24. aprila 1868 in vsak petek potijo kri ova znamenja Kristusovih ran.
Krvaveti začne najprvlje leva stran, večjidel že o polnoči od četrtka na petek. Potem krvavijo za poredom rane na nogah, rokah, na glavi in na rami. Tekanje krvi preneha časih že ob 4. ali 5. uri v petek popoldne. Vsaboto ni videti več nobenega sledu, kder je kri iz ran izvirala. Koža ostaja vselej gladka. Nikder ni videti kakega vrezljaja ali krastice.
Na levi strani vreje kri iz prs med petim in šestim rebrom. Krvi se izlije vsaki petek po 250 gramov.
Znamenja ran so neizrekljivo bolestna. Zlasti toži Lojza o bolečinah v rani nad desno ramo in pa v krvavi kroni okoli glave. Tukaj jo boli, kakor da bi jo z žerečim obročem žgali.
Vendar razun petkov preneha tekanje krvi, znamenja ran se poskrijejo in vse bolečine preminejo. Lojza je tedaj popolnem zdrava in opravlja marljivo in tiho svoja domača opravila.
Razne stvari.
(č'£. gg. župnikom) radgonskega, ljutomerskega ptujskega, rogačkega in šmarskega okraja poslalo se je več iztisov današnjega „Gospodarja", da ga blagovolč veljavnim možem na ogled razdeliti.
(Nevihte.) Po vednem deževju je Savnica popolno poplavila travnike, ter, zblatila lepo otavo, kakoršne že dolgo ni bilo. Skoda velika. — Na Velke meše dan je zopet huda nevihta koračila od Boča mimo Ptuja črez Dravo, ter razsajala hudo po Minoritovski fari in Lovrenčki; na Polenšaku, pri sv. Tomaži in Mali nedelji, ter se razkadila proti sv. Križu in Ljutomeru. Kar je še grozdja od mraza in prejšnih nesreč ostalo, je sedaj popolno vničeno, ajda je proč in sadovje iz dreves zmlačeno.
(Liberalec dr. Stepischnegg) pisač pri dr. Du-haču, se je peljal k sv. Miklavžu na dravskem polji. Ker ni hotel plačati, kar je vozačev konj potreboval, mu krčmar ne pusti, da bi se odpeljal. Toda Stepischnegg nastavi puško in žuga kmeta ustreliti. Ta pa naglo pograbi suholastega dohtarja in mu vzame puško. Kako lehko bi se pri goli ošabnosti in skoposti pripetila velika nesreča! Sicer pa kmet pri sodniji toži.
(Nemškutarsk shod.) Preteklo nedeljo napravilo je ptujsko naprednjaško društvo shod pri sv. Lenartu ter so nemškutarski liberalci sami sebi stare, že strohnele otrobe vezali. Ker danas ni prostora bilo, razglasimo poročilo prihodnjič, da vidijo Slovenci, kako ta svojat za njih blagor skrbi.
(Pri sv. Tomaži) v Lahoncih so te dni celo zaroto tatov zasledili, in izmed njih 10 večjidel mladih lenuhov v Orrnuž odgnali. — Letina bi bila srednja, ako nebi 2 krat toča prihrula.
(Zopet tolovajsk napad) se je zgodil 15. avg. o polnoči na stezi v Slovenj-Gradec pri Pamečih. Nekega Filipa Pungeršeka je tolovaj napadel, in mu vzel uro in nož. Toda že drugi den so prejeli hudodelnika v Naredeževih fužinah.
(Drugi, veliki shod vinorejcev) bode v Mariboru pri Gfitzu v saboto dne 5. sept. t. 1. V razgovor pride prošnja zoper kaženje vina in za drž. obrambo pri vinotrštvu. Skupščina se zbere ob 9. uri predpoldnč. Želeli bi, da eden gospodov, ki so v odboru za to stvar, slovenskim vinorejccm v jasni besedi stvar razloži.
(Strela je udarila) v hišo Medveda, posestnika na Dražah v Cirkovicah. Hiša, hlev, škeden in kolarnice so pogorele s pospravljeno krmo in slamo vred. Škode je blizo 4000 gld.
(Spremembe v lav. Škofiji). Kuracija Matere božje v puščavi je v faro povzdignjena. — C. g. Lovro Potočnik je dobil Gornj. Grad, č. g. Kail Ripšl pa faro Videm. Č. g. Jak. Trstenjak dobil je beneficium v Ptuji. Prestavljeni so sledeči č. g. kaplani: Jan. Simonič v Jarenino; Jan. Ko-lar k sv. Jederti pri Laškem; Fr. Dovnik v št. Martin II.; Mih. Vaupotič v št. Jungerto; Jan. Vraz v Laporje; Dav. Napast v Vozenico I.; Dav. Šket k sv. Lovrencu v puščavi; Fr. Ainuš na Goro pri Ptuji; Jak. Mlakar k sv. Križi pri Slatini. Č. g. novoposvečeni duhovni pridejo za kaplane: Pet. Skuhala v Šmiklavž; Jož.v Sinko na Muto; Fr. Nendl k sv. Tomaži; Jan. Cagran v Svičiuo; Jak. Caf. v Vozenico II.; Stef Mohorko v Ljubno; P. Horvat k sv. Ruprtu pri Laškem; Ant. Potoč-I nik v Vitanje II.
Kljubn jasnim in nepobitnim dokazom v štev. 23. ,,Gosp." se doslej v aaeievi Slomčekovegra spominka ničesar ni storilo.
2a pogorele«* v fttroejlvegl daroval Je
neimenovan še.......2 fl. 10 kr.
Iioterijne številke:
V Gradcu 22. avgusta 1874: 50 51 68 42 70.
Prihodnje srečkanje: 5. septembra.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl	kr.	fl.	kr.	fl.1	kr.		kr.
Pšenice vagan ....	5	30	4	75	5	40	5	0'/
Rži „ ....	4	20	3	80	4	—	3	25
Ječmena „ ....	3	70	3	—	2	40	2	70
Ovsa , ....	2	30	1	80	2	_	1	75
Turšice (koruze) vagan .	5	30	4	70	4	20	4	45
Ajde „	4	30	4	—	4	40	4	01
Prosa „	4	60	_	_	4	_	_	»
Krompirja	2	30	1	80	2	—	—	—
	1	70	1	50	1	—	1	35
Slame (v šopkih) „	1	40	1	20	—	80	1	30
„ za steljo „	—	80	—	80	—	60	—	__
Govedine funt ....	—	28	—	30	—	28	_	24
Teletine „ ....	_	28	—	30	—	28	—	24
Svinjetine , ....	—	31	—	30	—	44	—	34
Slanine „ ....	—	40		38		44	—	28
Dobrovoljna prodaja.
Odda se mlin na Savinski strugi, s peterimi tečaji, enim nadstropjem, ob lepi cesti, ure od Brašlovč; vezan (cvibast) kozole, gospodarsko poslopje in žaga, zemljišča 800 sežnjev. Pri mlinu je lep prostor za mlatiluico na vodi, ktere v tej srenji še ni.
Cena se zve pri podpisanem.
•Janez Kod61a, pošta Brašlovče (Frasslau.)
Preimenitno za vinogradnike!
3_3	Novo izboljšane
iroznalnice ali mašine za mečkanje urozflja
izumjene od
Jožefa Jande v Ptuji.
Ovi nastroji ali mašine imajo pred drugimi to prednost, da valeči, s kterimi se mečka grozdje niso iz samega lesa ali železa, ampak so leseni toda posamezni zobovi so s cinastimi - železnimi plošicami obvlečeni. Zato se ni bati da se valeči polomijo ali njih železo zarjavi.
Stare mašine se zamorejo po tem načinu izboljšati in popraviti.
Cenik ali imenik cene teli mašin pošljemo brezplačno pa pošti, kdor se oglasi. Ove mašine se zamorejo dobiti tudi po posredovanji administracije časnika „Weinlaube" v Klosterneuburgu, pa tudi po vinorejski šoli v Mariboru.
3-3 X a 1 o g- a
zlatnine in srebernine.
Čast. p. u. občinstvo storim pozorno na svojo
zalogo zlatnine in srebernine,
ter priporočam posebno: naprsnice (broše), naročnice, naprstke, kambice (obročke za ključe), jedilno orodje za odrasle in otroke, zajemnice za smeteno in juho. cedila za čaj, kleščica za sladkor, obročke za obrisala, kozarčke za jajca, solenke, skledice za sadje in sladkor, goršičnloe, tabaklre. sreberne in zlate svetinje, obročke iz granata, zlata in srebra, naliipane naročnioe, zlate naušesnike in naušnice, zlate in demantne prstane, zlate in sreberne verižice za gospode in gospe, križce iz zlata in srebra itd.
«Vse najnovejšega dela in na poljubno izbiro.
V zalogi imam tudi	j
raznovrstne stvari iz noveya \ najlepšega srebra
vse s kolkom poroštvana, ki so tudi za vezila prikladne.
Naznanjam tudi, da sprejemam vsa popravila, spadajoča v moj posel graviranje (vrezovanje) in posla-öenje v ognju..
Dragotine, "staro zlato in srebro
kupujem aij zamenjavam. Naročila od zunaj se takoj zvršujejo.
Ilciuili Schön,
juvelir, zlatar in srebrnar
v Mariboru,
spodnji gosposki ulici, pri g. Grubič-u (poprej v Eisl-nu) štev. 105.
lahvala In priporočba
3-3 za gospoda Franca Kasperiča,
zvoniškega zdeharja (špenglerja) v Mariboru. Naš tukajšnji zvonik bil je 1. 1868 od nekega drugega mojstra pokrit s plošičami iz cinka. Vendar kmalu po dokončanem delu kazale so se napake. Letos v spomladi pa je bilo poprave potreba na vsak način. Blizo 60 D0 cinkove strehe se je moralo potrgati in ponoviti.
Težavnaga dela se je lotil gospod Franc Kasperič iz Maribora s svojima vrlima pomagačema: J. Brušom in Gust. Sattlerjem.
Delo je opravil z veliko marljivostjo in spretnostjo. Posebne hvale vredno je to, da je vse priprave sam seboj imel, kakor dodana podoba kaže.
Podpisani odborniki cerkvenega konkurenčnega odbora tedaj imenovanemu gospodu izrekajo dostojno zahvalo v imenu cele fare ter ga vsem kot spretnega, zaupanja vrednega mojstra in izvrstnega strokovnjaka priporočajo.
"V Hengsbergu 28. julija 1874. Franc Draksler,	Miha Strobl,	Franc Wolf.
župnik.	cerkv. ključar. cerkv. ključar.
Franc Cerer, Matija Holeman, K. Steingruber,
predsednik.
odbornik.
odbornik.
Čisto nor strelovod
(Blitzableiter)
po nizki ceni na prodaj. Kdor ga kupiti
želi, naj se obrne do „Gospodarjevega" 2—3	opravništva.
3-8
Kari Hesse,
pasarski mojster v Mariboru Viktrinhotgasse štev. 28. ¡¡ripttrocn se
p. n. občinstvu in posebno častitej duhovščini za vsakoršna dela, spadajoča v nja ''¡J umetnijo, ter zagotavlja, da hoče pošteno in ceno postreči vsakemu.