ESml*] s(l(yOeMA&j&ahMi&&46čZ / % «*p pp p* >. *• /~s, (©J I 'X. . # 'Ti ■ L^.1 lil* < kATOLISKI misijoni Los Capitanes de Baraga Si al obispo misionero FEDERICO BARAGA, el grande entre los grandes cn cuanto a toda la acciön misionera eslovena, podemos llamarle “pionero mäs grande del Reino de Cristo” entre los Indios .norteamericanos de los tribus Ochipwe y Otawa, no menos justo es el atnbubuto con el cual nos .atrevemos a nombrar a los colaboradores y a los su-cesores del preclaro misionero „los capitanes de Baraga“. Los capitanes, por-que en realidad representan en La histo-ria brillante del catolicismo estadouni-dense en el siglo pasado, a la plana ma-yor en los ouros combates espirituales que en aquella epoea tenian por su eam-po de batalla las enormes regiones de los Grandes Lagos Canadienses. No hay duda, de que sin sacrificios, empeno ejemplar, vida austera, labor cantlnua basta lo supremo de capacidad fisica humana de estos abnegados misioneros, quienes a Baraga le seguieron de su Es-lovenia natal basta los lagos congelados, nuestro magnifico apostol Federico nu.n-ca pudiera llevar a un feliz termino su grandiosa obra en pro del establecer la Iglssia en aquella parte portena de los Estados Unidos. Es porque sus colaboradores y sucesores completaron y con-solidaron todo lo iniciado por Baraga. Representan, entonces los “capitanes de Baraga” no solo para la labor apo-stölica del gran obispo, sind tambien para todos los eslovc.nos, una brillante pägina de nuestro orgullo nacional y religiöse. La gigantesca obra en pro del engrandecimiento del Reino de Cristo que llevaron a cabo, desprecia.ndo sus deseos y anhelos personales par.a dedi-carse por entern, fisica y espiritualmente a su labor misionera, psrdura en los anales de la Iglesia Catdlica norteame-ricana, pero tambien en la gratitud de tedo corazdn esloveno, que hoy dia con un gran goce espiritual da gracias a Dios por tantos varones ejemplares que llevaron hasta las regiones nordicas de America, la gloria y el honor del nom-bre esloveno. El primero de ellos, FRANC PIRC, sacerdote ejemplar, atraido por el mä-gico ej-mplo de Baraga, deja, en plena madurez de su vida, su parroquLa eslovena y sigue al gran misionero hasta los wigwams indios; su apostolado rinde ya, en un par de anos, frutos ricos y abundantes; no solo en lo espiritual, sind tambien e.n lo material: formö las escuelas a log indios, ensenaba agricul-tura civiiizada a Ios pobladores selvajes, cambiaba por entero la vida diari.a, el pensar y actuar de los pelijosos... No cs de extranarse, entonces, si el an« pasado. todas las regiones que obtu-vieron los grandes be.neficios de la labor de Pirc, rindieronle, con motivo del cen-tenario de su llegaöa a la diocesis de St. Paul, una cantidad de homenajes recordatorios que iban a perpetuar el .nombre y el postulado de tan magnifico misionero. Una labor no menos fructi-fera, ha sido desarrollada por el joven rev. LOVRENC LAVTIŽAR, que, a los cuatre anos de desempenarse como co-laborador de Baraga, hablando bien los idiomas vernäeulos, perecio congelado en medio de una torme.nta que lo sor-prendiö durante uno de sus habituales vjajes misionales a las poblaciones in-dias. El franciscano, P. OTO ŠKOLA, esloveno tambien, es conocido nor su labor apostölica y cultural. Un alma abnegada, incansable en su celo aposto-lico, es el rev. JOŽEF BUH; su labor magr|ifica toda via estä esperando el historiador qu3 tendrä que valorarla en toda su magnitud y eficacia. Uno de los grandes colaboradores de nuestro obispo ha sido tambien mons. IGNACIJ MRAK. que lo sucedio como segundo obispo de la diocesis de Marquette. A los pocos anos de su labor, re.nuncio a tal alt° cargo y recomencö para sucederle al joven sacerdote, esloveno tambien, mons. JANEZ VERTIN, que la Santa Sede despues confirmo a cargo de tercer obispo de Marquette. Es decir, entonces, que los destinos de 1p iöven diocesis en sus primeros anos de vida ban sido con-fiac’os a los tres obispos de origen esloveno. Una acciön pohderante en la vida de los indios, la desarrolaba, igual que los demas misioneros eslovenos, tambien el rev. JANEZ ČEBULJ, cola-borador incansable de Baraga. Hey, mäs que nunca, los catölicos eslove.nos que gozamos de la libertad religiosa e individual, sobre todo en la® dos Amt;ricas. tenemos el deber justo en propalar y dignificar los nombres. ha-zahas y sacrificios de Baraga y sus Capitanes. —nj— VELIK POMEN MISIJONSKEGA LISTA (OB TRIDESETLETNICI „KATOLIŠKIH MISIJONOV“) kasno smo ga dobili Naše zamudništvo, kot je to imeno-^al prof. Kidrič, in revščina sta vzrok, a so bile kmetijske in rokodelske „No-**:e‘ tudi kulturen časopis in da so '■Zgodnja Danica“ in njene naslednice . jale kotiček misijonstvu. Razlika pa j® ta, da so ob „Novice“ kmalu stopili n3>ževni, glasbeni in umetnostni listi, •aedtem ko je osebenkovanje misijonstva rajalo tričetrt stoletja. Nekaj razlag *a to je hitro pri roki: tudi drugod po Sy€tu je razmeroma kasno prodrla za-Vest o potrebi lastnih glasil za preučevanje misijonskih vprašanj, za ohve-scanje in organiziranje zaledja itd. Pri as posebej je razčiščevanje z raciona- ^Jstično-janzenističnimi sledovi, nato pa nralizmom obračalo vso pozornost na r°Ht- ^>ovr*1 tega so bili razen Mahniča ^«dki duhovniki, ki so skrbeli za pouk etnega izobraženstva in ga skušali pri-Sniti k delu na versko vzgojnem pod-lj0iCJU\T<> šele je zahtevalo višji in glob-način pisanja in specializacijo. VREDNOST PREDMETA Poseben misijonski list je predvsem natnenje spoznanj» o NEIZREKLJIVO LIstKI CENI’ KI J0 IMA predmet „ Če imajo svoj list in svoje knji- tU,.fllat®lUa, astrologija, hrošči in me-^ P> Potem bi bilo v krščanskem svetu i.at,Ea*teljanski članek levo govori o Ba-ZmLV1*1 s°delavcih in naslednikih, naj-p^^'tejšeni od njih Francu Pircu, o o. n^°daj umrlem Lavtižarju Lovrencu, n'6z tonu Škola in Jožefu Buhu ter Ja-Valnm ebulj'u* treh Baragovih požrtvo-na„l “l sodelavcih, in o dveh Baragovih licj ^V'sih na marquettski škofijski sto-Vrtin k°tih Ignaciju Mraku in Janezu hihu 'i'qrSCm tem bomo v prihodnjem let-he čla^ k^’ Eog ^a’ P°ssvetili izčrp- nemogoče, da ne bi imelo svojih listov delovanje, ki ga je pognala v gibanje Gospodova zapoved: „Pojdite in učite!“ Ali ne bi bilo duhovno ravnotežje slehernega vernika stalno ogroženo, ko bi o največji nalogi božje Cerkve bila slišati le sem in tja kakšna beseda in bi bilo vse, kar bi se zanjo doma storilo, le zvijanje staniola v kroglice? VERSKI POMEN Katolicizem je vera, ki cvete samo v ozračju RESNICE in ki resnico neprestano oddaja. C čim vse hrani misijonski list resnice žejnega duha! So stvari, ki spadajo v VERSKO KULTURO, tako kot druge v narodno ali politično: član Cerkve si, pa ne bi vedel, kako da stoji po svetu, kako se bori in pridobiva, kdo so v prvih vrstah in česa pričakujejo od tebe? Misijonsko delovanje odkrije vseh vrst dušeslovne in dušnopastirske PROBLEME, priča o velesili tradicije, o odpornosti, pa tudi o premagljivosti slabih navad, o zapletenosti odnosov med ljudmi, o IZNAJDLJIVOSTI LJUBEZNI, o ZMAGOVITOSTI ŽRTEV in USPEŠNOSTI MOLITVE. ČUDEŽI MILOSTI, ki o njih poročajo evangeliji in apostolska dela, se nam vidijo tako oddaljeni, da nam večkrat šele podobni dogodki v misijonskem svetu odpro oči za delovanje sv. Duha tudi v našem času. Najrazličnejše zgodbe nam dokazujejo, kako je najboljši Oče tudi vsakemu poganu dal možnost, da se zveliča. Tisto za teologa tako težko vprašanje, kako združiti resnici, da Bog daje vsakemu človeku dovolj milosti za zveličanje in da izven Cerkve ni zveličanja, — to vprašanje rešijo mnogi primeri, o katerih poroča misijonski tisk. Kje drugod dobiš dalje toliko živega, preverjenega gradiva za poznavanje raz- novrstnih VERSTEV? V vsakem je iskra božje resnice, ki pa le sem in tja da nekoliko svetlobe skozi megle in dim človeških in hudičevih zmotnjav in hudobij. Samo eno verstvo je brez božje iskre — komunizem, in prav ta prodira z neod-jenljivo misijonsko vnemo. Nikjer drugod kot v misijonskem listu pa .ne dobiš GRADIVA O DELU SLOVENSKIH MISIJONARJEV in njihovih pomočnikov. TO JE GLAVNI ODSEK, NA KATEREM SLOVENCI USTVARJAMO ZGODOVINO. To je tudi odsek, kjer so nam na razpolago izkušeni UČITELJI VERSKEGA ŽIVLJENJA, kjer uči najboljši vzgojitelj — ZGLED, kako je treba služiti Bogu in dušam, kako bojevati dobri boj in širiti kraljestvo miru, pravice in ljubezni. Tako postaja MISIJONSKO BERIVO RAZLAGALEC, SVETOVALEC IN VODNIK V DUHOVNEM ŽIVLJENJU. NI MALO LJUDI, KI JIH JE TO BERIVO SEZNANILO, SPRAVILO IN SPRIJAZNILO Z VERSKIM TISKOM in jih naravnalo v lastno poglobitev. Nenavadni kraji in ljudje, pisane zgodbe — to prime. ZANIMANJE je tu in vleče v najbolj skrivnostni svet — SVET DUŠE IN NADNARAVE. In ne gre več zgolj za radovednost, zbudi se VESELJE za duhovni svet, iz odrevenelosti se zgane ČUT ODGOVORNOSTI za usodo lastne duše, za duše naj-bližjih, pa tudi za duše .najbolj oddaljenih. Iz tope sebičnosti me potegne v sodelovanje z milostjo in s Cerkvijo; poderem ograje, ki sem jih prej postavljal okoli preljubega in — priznati je treba — tako zoprnega jaza in že me prevzame ŽAR BOJNEGA TOVARIŠTVA. Od tu naprej ni več težko odkriti MISIJONSKI POKLIC, če mi ga je Bog podaril. Gotovo pa DELO V ZALEDJU ne bi moglo trajno pritegniti sodelavcev, če jim misijonski tisk ne bi ogreval VOLJE in dokazoval, da je prvo združitev vseh udov Cerkve v nadnaravnem svetu in skupno nabi' ranje milosti zase in za vse brate. Tudi o tem ni dvoma, da SPOZNA" NJE NALOG KATOLICIZMA po vsem svetu in zavest o težavah, nevarnostih» potrebah, v katerih je božja Cerkev» Imora' udariti po mlačnosti, vsaj p» tisti, ki jo poraja napoučenost. In ko vidim, kako živa je vera spreobrnjenih, kako preprosta in velika njihova lju' bežen do Boga, potem me ZDRAVILNI SRAM spomni krstnega znamenja, ki se blišči v moji duši že toliko let, in goreč' .nosti, ki sem z njo nekdaj izpričeval zvestobo svojemu Stvarniku. KULTURNI POMEN Priznanje, da je pomen misijonskih listov ra versko življenje velik, je č« tudi priznanje njihovega pomena za kul' turo. Kajti kultura verskega življenja je najvišja vrsta kulture, naj si gre posameznika, skupino ali za celotno družbo. Celo tisti, ki bi hoteli ločit’ vero (religijo) in kulturo, ne morej0 oporekati trditvi katoliškega angleškeg3 esejista T. S. Eliota, da se nobena kul' tura ne more niti pojaviti, niti razvit’ drugače kot v zvezi z religijo. « A skušajmo zaradi preglednosti lp' čiti: pustimo za sabo versko kulturo se ozrimo na tkzv. svetno kulturo: zn»' nost, umetnost, oliko — celotno P0^* ročje naravne izpopolnitve razuma i" volje in srca in njih stvaritve tef uspehe. Znanosti so dobile v MISIONOLO' GUI razmeroma še mlado vrstnico, a gledajo že z vsem spoštovanjem in J priznavajo spretnost v pritegnitvi I .. MOŽNIH VED, starejših od nje, ki ijj! je strnila, se hrani z njimi, pa jih tu<^ sama bogati. Sem spadajo ,n. pr.: P*, merjalno veroslovje, psihologija, jezik0^ slovje, narodopisje, zemljepis, socio^ gija itd. Ni neznano, koliko so misü^ nar ji zaslužni za poznavanje novih pf melj, živalstva in rastlinstva na nj1^’ prej .neznanih ljudstev, njih kulture civilizacije, njih jezika. Med našimi P1 s'jv°”a>'ji so s svojimi deli na teh pod-^°čjih splošno znani n. pr.: Hallerstein, Baraga, Knoblehar. Misionologiji so pri bogatih narodih na razpolago posebne reyije; pri nas ji služi po svojih močeh odina, ki jo danes imamo. Iz nekaterih ®*a.nkov in iz poročil, ki jih prinaša o ojigah slovenskih pisateljev, z vese-^em ugotavljamo, da PREMOREMO ^EKAJ STROKOVNJAKOV TUDI V MISIONOLOGIJI, še več pa takih, ki na to pripravljajo ali pa vsaj zbirajo , EADIVO ZA ZNANSTVENO OBDELAVO. Zbiranje PODATKOV O ŽIVLJENJU ^Nv DELU NAŠIH MISIJONARJEV je azno za našo kulturno zgodovino. (To BKazujg tudi, da se zadeve mimogrede taknemo, komunistično napadanje „za-j ® Hvalcev Indijancev“ in zgodovinar-.T’ ^i odkrivajo njinovo delo. Napade l8ejo namreč po naročilu partijskih z ozganov ljudje z okrnjeno kulturo in revolucionarno težnjo: vse, kar je naj-i ^^dragocenega v preteklosti, naj se riše in skrbi, da se nikoli več ne °jayi. Xa težnja je edino, kar je v ko-M“Mstični kulturni republiki stalno.) liro J0NARJI 80 NOSILCI BOŽJEGA gMPERUUZMA. VODI JIH NAJČI-jJšI NAMEN („Iščite najprej božje-kraljestva“), ZATO JIM JE TOLIKO VVRžENO: BLAGOSLOV NARODA, - katerega so izšli, poznanje J! spoštovanje tega naroda SVETU, POMNOŽITEV NJEGOVE KIjeture. U, Misijonski list nam ODPRE SVET. s ”Ri ljudje, ki jim svet prikazujejo Eak** ^nevnilri> romanopisci in filmi! jnpv0 Površna je njihova vrednost, po-tiči ana 8 tui° domišljijo, in redno ob-zunanjostih. Ena sama številka Pem1J°nS^a l'sta P°ve tudi o politič-SVet’ soc'alnem in kulturnem položaju v n,esU Več, kot povprečen dnevnik ves Še ali celo vse leto. Tako pripomore Mest treznemu GLEDANJU NA K nas samih v svetu in RODaZNAVANJU lastnega na- Domači UMETNIKI lahko najdejo v misijonskem listu marsikatero odkritje, navdih, pobudo. Zberi vse to, kar spada sem, iz „Katoliških misijonov“ in primerjaj z izdelki, ki teže v umetnost po nekaterih drugih časopisih, pa boš videl, da JE TUDI MISIJONSKEMU TISKU PRENEKATERA STVAR NAVRŽENA. Ne le enkrat se mi ob branju misijonskega lista vsili primerjava s prozaičnim ali poetičnim poskusom v kakšni drugi reviji. Med obema Se zasveti zapoved sicer brezbožnega, a vendar večkrat duhovitega Voltaireja: „Piši, kar hočeš, samo PIŠI ZANIMIVO!“ O izreku se da marsikaj govoriti; pri ravnokar omenjeni primerjavi pa pomeni tista resnica, ki jo vsebuje, hudo obsodbo prozaičnega ali poetičnega poskusa v kakšni drugi reviji. Tako je dober misijonski list NEPRESTAN OPOMIN OSTALIM LISTOM in NOSILEC NOVIH ZAMISLI, NOVIH MOŽNOSTI, NOVIH OBLIK. Še pomembnejše za celotno narodno kulturo pa je dejstvo, da ČISTOST IN TOPLOTA IDEJE, KI JE GIBALO TAKEMU LISTU, VPLIVATA NA IDEJE, KI OŽIVLJAJO DRUGE LISTE. Zagon na enem odseku duhovnega delovanja mora učinkovati na druge odseke. * Po vsem tem bi si človek želel študija o pomenu 30 letnega dela „Katoliških misijonov“ za versko in kulturno življenje med Slovenci. Posebno bi zanimalo primerjanje sadov, ki jih je list prinašal doma, poznan razmeroma majhnemu delu rojakov in delujoč sredi nepregledne množice vseh mogočih glasil, — pa sadov, ki jih prinaša zdaj, ko je eden naših najbolj razširjenih časopisov, ko ni dosti redno izhajajočega tiska in ko se je bralcem svet odprl na način, ki se je še pred desetimi, dvanajstimi leti zdel samo pravljičen. Tako študijo pa mora napisati boljši poznavalec stvari in .najbrž šele čez dolga leta. PROF. LOJZE GERZINIČ OČETOVA BESEDA MISIJONSKA OKROŽNICA PIJA XII. „EVANGELII PRAECONES“ Prevedel in razlago napisal Karel Wolbang C. M. 6. POMEMBNOST ZDRAVSTVENIH USTANOV V MISIJONIH Všeč nam je tudi tu kar najbolj priporočiti ono delovanje in ustanove, k* po svojih močeh pomagajo vsakovrstnim bolnikom, slabotnim in stiskanim: bol' nišnice, gobavišča, dispenzarji, zavetišča za stare, porodnišnice, sirotišča in z&' vodi za druge pomoči potrebne. Ta dela, ki se nam zde v resnici najlepši cvetovi na vrtu, ki ga obdelujejo sejalci božje besede, nam' stavijo kakor pred oči samega božjega Odrešenika, „ki je hodil od kraja do kraja, delil dobrote in ozdravljal vsc.“s Brez dvoma ta odlična dejanja ljubezni z največjo učinkovitostjo priprav' Ijajo poganjke duše in jih privabljajo k izpovedovanju krščanske vere in izpolnje' vanju krščanskih zapovedi. Jezus Kristus je v resnici apostolom dejal: „In ^ katerokoli mesto pridete in vas sprejmejo, .. .ozdravljajte bolnike, ki so v njen»» in jim oznanjujte: „Približalo se vam je božje kraljestvo!“37 Vendar je potrebno, da si pridobijo misijonarji in sestre, ki se čutijo P°' klicane nuditi nekoč uspešno to pomoč, dokler so še v svoji domovini, ono umsko in moralno pripravo, ki jo dandanes ta področja zahtevajo. Vemo, da ne manjka diplomiranih sestra, ki zaslužijo posebno hvalo, ker so močno doprinesle k Pr0' učevanju zdravil za strašne bolezni, kot n. pr. gobavost. Tem, kot tudi vsem n»i' sijonarjem, ki nudijo velikodušno svojo pomoč v gobaviščih, pošiljamo naš oče' tovski blagoslov in naše globoko občudovanje za njinovega odličnega duh* krščanske ljubezni. Kar pa zadeva medicino in kirurgijo, bo brez dvoma primerno privzeti s‘ v pomoč laike, ki so ne le preskrbljeni s diplomami in pripravljeni radovolj»|0 zapustiti lastno domovino, da bi bili misijonarjem v pomoč, ampak ki poseduje!0 tudi potrebni okras pravega nauka in krepostnosti. 36 Apd 10. 38 37 Lk 10. 8. 9. V BLAGODEJNEM OBMOČJU DEJAVNE KRŠČANSKE LJUBEZNI Uradno je bilo nekako ob izidu misijonske okrožnice ugotovljeno, da !_?_ leta 1950 v misijonskih deželah dejavna krščanska ljubezen blažila milijonom n®!, ibolj zapuščenih in bednih gorje v le-teh ustanovah (Statistična tabela tu spod®! se razširi še na desno stran spodaj!): Dispenzarjev Pregledov Bolnišnic posteč 25-°Ai 5.24 21-3S 2.9* 10.293 Afrika 1.358 28,970.929 477 Amerika 179 515.200 85 Azija 1.373 22,435.118 371 Evropa 36 Oceanija 222 2,068.656 146 1950 skupaj 3.132 53,989.903 1.115 64.8«; 36.30* Leta 1935 2.814 25,584.878 771 In v preteklem letu 1952? Bolniänic, dispenzarjev in gobavišč Afrika 1.965 Amerika 371 Azija 918 f^opa 36 Oceanija 384 Skupai 3.567 V % Pregledov in zdravljenj v % 55.0 29,017.853 76.2 7.1 521.369 1.3 25.7 7,427.623 9.1 1.0 2.910 0.008 10.1 2,083.424 5.3 39,084.215 Vse navedene statistike veljajo zgolj Za ^zemlja, ki so neposredno podrejena Opravljanju in vodstvu Kongregacije za širjenje vere v Rimu. Sicer ima Cerkev .v katoliških deželah mnogoštevilne ostete karitativne ustanove. ^ OBŠIRNI kitajski je dejavna LjUBEZEN uradno prepovedana Ne pozabimo, da je komunistično Vraatvo do dejavnega katolicizma g^Seni uničilo in preprečilo delovanje ^ bolnišnic, dispanzerjev in gobavišč Mao-Tse-Tungovi rdeči Kitajski. Pre-oženje je bilo Cerkvi odvzeto in po-.T'-avlieno. Zaplenjena so bila tudi vsa ^^ravila in instrumenti, ki so služila scanskim karitativnim ustanovam za 195?°^ najP°trebnejšim. Tako je v letu 1K n PrePrečenih na Kitajskem vsaj dej pregledov in je ostal večji zd te-k ^o^'kov brez potrebne nege in »vil. Načelo komunistične propa-Seadn"e Je bilo že od leta 1949 ob za-bl Kitajske: „Kitajcem ni treba po-sa država in komunizem bosta rtla za to poskrbela. Privatne inicijative z demokraciji“ niso več potrebne, trpp 0(ls^eJ nedovoljene.“ Edino, kar še kR •l0’ Je uporaba omejenegai števila ne-‘ zdravnikov in zdravnic, pred- vsem misijonarjev, ki pa so povsem odvisni od rdečih oblasti in v vedni nevarnosti, da za kako „napačno“ diagnozo ali zdravljenje izgubijo življenje. V STISKI JE POMOČ IZREDNO DOBRODOŠLA Izredne prilike dajejo misijonskim zdravstvenim ustanovam svojski pomen. Misijonska področja so povečini, kar življenjski standard zadeva, na nižji stopnji kot še tako revne naselbine v našin deželah. Ljudstvo slabo hranjeno, bivališča nezdrava in prenatrpana, higienske prilike slabe, obleka pomanjkljiva, odpornost človeškega organizma proti raznim boleznim šibka. Za nalezljive bolezni dokaj pripraven teren. Zdravstvene ustandve redke, množina vražarstva, ki živi med ljudstvi, zavija pogosto posredovanje domačih mazaških „zdravnikov“ na misticizem, skrivnostno tajinstvenost, ki še v bolnikovi smrtni nevarnosti gre le za tem, da izbije iz prizadetih čim višji honorar. Zdravila so draga in marsikje nelahko dostopna. Domača, rastlinska, pa često le slepilo, prevara. Kdo bi se čudil, če v takih razmerah misijonar in misijonarka, ki se razumeta na medicino in ljudstvu iskreno priskočita na pomoč, uživata med Gobavišč Gobavcev Sirotišč Sirot Zavetišč Onemog. x!rika 130 21.820 507 16.975 122 3.199 ASirika 7 928 107 6.425 20 1.048 & 21 4.229 936 58.444 91 6.212 n opa 15 403 6 153 ^nija 16 4.475 155 11.835 21 2.644 174 31.452 1.720 93.835 260 13.256 108 12.779 1.971 112.990 428 17.668 misijonskimi narodi velik ugled in močno pripravljata duševnost teh ljudi za sprejem vere, ki jo oznanjata in ki ju je pripeljala med ljudi, da jih rešujeta. DISPENZARJI — BREZPLAČNE ZDRAVNIŠKE POSVETOVALNICE ZA UBOGE Idealno bi bilo, da bi vsak misijon imel svoj dispenzar. Ni lahko delo z njim, veliko časa vzame in zelo drag je, zlasti če mora misijon zdravila kupovati. Je pa kot veselo oznanilo za vso okolico, če se v misijonu pojavi misijonar bele polti, ki se razume na zdravljenje in zdravila. Ugled misijona takoj zraste in kmalu se pojavijo vedno večje vrste domačinov, ki iščejo v misijonskem dispanzerju nasvetov in zdravil. Mislim, da bi mogel vsak misijonar, ki je imel oz. ki ima to predragoceno ustanovo v svojem misijonu, popisati knjige zanimivih opazovanj. In težko bi kdo preštel vse solze, ki jih iz izmučenih obrazov često onemoglih bolnikov obrišeta v kratkem času misijonar ali misijonarka, ki jima gre iskreno za lajšanje bližnji-kove telesne in duhovne bede in ohranjata v dispenzarju dvigajoče ozračje krščanske ljubezni. Ob obisku slovenske usmiljenke s. Jugove — vodila je precej časa zelo uspešno tak dispenzar v prelepi katoliški bolnišnici „Hospital St. Marie“ v Shanghaju, kjer so praktici- rali številni medicinci jezuitske univerze „Aurore“ — sem občudoval dolge vrste bolnikov, ki so jo zaupno imenoma klicali, ko je hitela mimo njih. V naslednjih dveh letih in pol lastne skrbi za bolnike v skromne dispenzarju ning-tunskega misijona pa sem db nekako 30.000 bolnikih v lastni duši globoko občutil pomen duhovnega očetovstva ob najbolj zapuščenih, bednih, ranjenih, ob vseh izmučenih obrazih Kristusovih bratov in sestra, ki so prihajali v misijon z nedopovedljivim zaupanjem in pričakovali od misijonarja včasih kar čudežnega ozdravljenja. Zdravil ni manjkalo. Ko bi le vedno pomagala... Eno mi je bilo ves čas tega dela 2 bolniki jasno. Silno bi namreč potrebo' vali ženskih moči: kakor zdravnic, sester, bolničark. Predvsem, ker jim je Bog dal za nego bolnikov posebne darove in usmiljeno srce. Za zdravljenje deklet in žena je taka moč nenadomestljiva io nujno potrebna in zamore tako misijonar nemoteno vršiti svoje najbolj svoj' sko delo: spreobračati, učiti, krščevatb Upam, da bo vsaj nekaj Bogu povseh1 predanih slovenskih ženskih moči: sester ali laičnih misijonark, za naš povratek v Baragov misijon božja Previdnost pra' vočasno pripravila. In vem, da bi se j'*1 tudi drugi slovenski misijonarji na P°' ložajih kjerkoli ne branili. DOBRO ORGANIZIRAN DISPENZA^ — ODLIČNO SREDSTVO SPREOBRAČANJA Bil sem prisiljen popraviti si zobe. * Kunmingu je bila samo ena prizna^8 zobozdravnica: misijonarka, švicarska protestantka. Dve uri sem sedel me dispenzar edini lahko izrabi vra-a> ki so jih napravili mikrobi, da mi-jjonar prodre v sicer nedostopne dele ovekove duševnosti, kamor zamoreta dobrota in ljubezen prinesti ljubezen Kristusovo in prižgati luč vere, ki ne k Ve^ ugasnila... Je li kako misijon-sko delo lepše, kot prinašati veselje, zadovoljstvo in ljubezen v duše, ki obupujejo, pa željo po večnem življenju in po °zdravljenju duše in telesa v one, ki so še Uedavno brezupno zrli v svojo bodočnost. Bolnišnice in bolničarske ŠOLE ZA DOMAČINKE Basiravno so tudi v zdravstvu pro-ustantski misijonarji precej na boljšem ut katoliški — mnogi protestantski Pastorji so obenem diplomirani zdrav-'^l —* ima katolicizem v misijonskih Področjih številne lepe in znane bolniš->ce. V njih ordinirajo običajno vsaj ne-djeteri m'isijoneki zdravniki iz naših fzel, drugi del pa tvorijo domači zdrav-al l> ki so študirali na evropskih ali n..er'^kih univerzah in so mnogi med Ved*1^ katoličani. Seveda je med njimi , . n° nekaj poganov, ki so svoje štu-bol .^ukoučali doma. Bolničarke v teh ni*nieah so tuje ali domače sestre. b-l0?»6 bolnišnice imajo tudi lepo razvite 0(],ni?a5ske šole, iz katerih leto za letom aJaj0 na teren nove diplomiranke, Pjen^6 °k ®tudijski dobi že pokristja-ne- Moment je izredno važen, če upo- K SLIKAM na teh dveh straneh — LEVO: Misijonarka se v skromnem dis-penzarju sklanja k poganskemu otroku, ki si je ranil nogo. — TU ZGORAJ: Z veseljem prave matere sprejema najdenčka v oskrbo. SPODAJ se misijanar sklanja nad bolno nogo Korejca. Misijonar je iz družbe MARYKNOLL, ki ima svoje središče v kraju Maryknoll, USA, odkoder hodijo v stotinah v misijone na Koreji, Kitajskem, Japonskem, Afriki in v indijanskih redukcijah v J. Ameriki K SLIKAM tu in desno: V kamiljanski bolnišnici na Formozi, v kateri dela tudi naš misijonski zdravnik, že pomagajo tudi Formožanke-domačinke kot bolniške sestre. Sliko je poslal naš misijonski zdravnik obenem z mnogimi drugimi, ki jih .od tam objavljamo v tej številki — Spodaj je pa videti misijonarko v cvetu let, kako se s Kristusovo ljubeznijo sklanja k zanemarjenemu gobavcu. DESNO: Množica nebogljenih malčkov misijonarki lepo nadomesti srečo družinskega življenja ob otrocih. —• Prav s tako ljubeznijo, pa še z večjim potrpljenjem se briga za onemogle starke, ki jim še pred zatonom življenja posreduje resnico o Križanem števamo, da danes tudi v to smer hitro gradi UNESCOva organizacija Združenih narodov po svoji WHO zdravstveni organizaciji, ki organizira tečaje za bolničarke med vsemi manj razvitimi narodi. In v teh tečajih Boga nihče ne omenja, pač pa se po njih širijo razni materialistični zmotni nazori, ki bodo sčasoma povzročili v teh manj razvitih deželah ogromno nravno pusto, pred vsem kar zadeva družinsko življenje io omejevanje rojstev. VISOKA VREDNOST ZDRAVNIKOV SPECIALISTOV V misijonskih bolnišnicah so silno važni specialisti. Primer imamo v našen» odličnem kirurgu dr. Janežu, ki najbrže na Kitajskem zlepa pred kolegi ne bi prišel v zadrego. Znan je tudi primer okulista, poljskega lazarista dr. Szunie-wicza, ki je slovel po vsej severni Kitajski in ga niti rdeči niso pustili zapustiti njihov teritorij, ker jim je bil zelo koristen. V škofijskem mestu Kanchow, pod katerega spada teritorij Baragovega misijona, pa so nedavno obsodili mlado 30 letno belgijsko Avgu-štinko na dveletno prisilno delo, ker je priznana operaterka in jim je po propadu ameriške katoliške bolnišnice in iz* gonu drugih sester zelo potrebna. V mnogih misijonskih deželah si tudi zelo želijo dobrih porodnišnic. Umrlji' vost otrok je visoka in v vsaki indijski družini n. pr. umre skoraj redno polo' vica otrok, mnogi kmalu po rojstvu. V Afriki slovi izredno uspevajoča porodnišnica, kateri je prideljena šola za p0" rodničarke domačinke, in sestra, ki usta' novo vodi, ima oblastveno dovoljenje za izdajanje uradnih diplom za babice. Tak0 se iz leta v leto množe vrste babic-do-mačink, ki rešujejo novorojena življenja- UREJENA GOBAVSKA NASELJA ČLOVEŠKO NEPOJMLJIVE OAZE RAZDAJAJOČE SE LJUBEZNI Še sem pod vtisom nepozabnega rimana o očetu Damjanu, apostolu in mj' sijonarju gobavcev v preteklem stoletja na otočju Molokaj. V rimskem mißijon-skem muzeju pri sv. Jakobu Lateran-‘kem ima njegova zapuščina lastno ^fnarico. Ohranjen je njegov brevir, ne-aj fotografij naselja pod visokimi go-rami 'n Damjanovega od gob razjede-^ega obraza ter njegovega groba. Žrtev Jovane ljubezni. Takrat je bil osamljen Pojav in protestantski kronolog ga je označil za „umazanca“. Danes rešuje sveta Cerkev v 174 gobaviščih 31.452 gobavcev obeh spolov. Ker morajo žiti izolirani v samoti, so gobaveka na-h .^na možnost, da je za te naj-, ooojše med človeštvom primerno po-tbljeno. Samo globoka živa vera v d°?a zamore pripraviti toliko deviških s, da zapuste v cvetu mladosti in tavja vse in gredo v misijone streči le° aYcem, ki razpadajo pri živem te-sn iz dneva v dan. Vedo, da so obsceni na smrt, ker učinkovitega zdravila oper gobavost še ni. Bolezen pa je na-sliV*Va' 6veff vsaJ" kak hip bila slfSnf- ta Pcsem použivajoče se krščan-]j,e ljubezni, bi veliko ljudi nehalo ma-in °KVati m'n^Jtv° lepoto svoje telesnosti j b°lj resno poskrbelo za lastno dušo, da jih Pahne gobavost grešnega izživljanja ne v večno trpljenje. NEBOGLJENA MLADINA IN ONEMOGLA STAROST Mnogo misijonskih dežel potrebuje ogromno sirotišnic. Vzemimo n. pr. prostrano Kitajsko, kjer je izpostavljanje novorojenih deklic bilo vedno nekaj vsakdanjega. Odkar katoliška Cerkev na Kitajskem misijonari, polaga veliko' važnost na sirotišča za najdenke. Takoj ob prihodu v kitajski Kunming so nam pripovedovale francoske sestre iz Char-tresa, ki so imele v mestu sirotišče s številnim.! zibeljkami in neprestano umirajočimi deklicami, da pogosto zjutraj pred vrati sirotišča in samostana veka kar po dvoje, troje izpostavljenih de- kletc. Nesrečne matere jih prinesejo ponoči na prag, ker vedo, da bo zanje pri sestrah najbolje poskrbljeno. Seveda veliko otrok umre. V Peipingu so imele usmiljenke sirotišnico z nad 1000 sirotami. In v na-, šem Kanchovu kitajske eestre nad 300. Med njimi je bila tudi na cesti pobrana mala meščanka iz Ningtuja, ki emo jo šli sami s šolsko mladino na ulico pobrat, jo krstili Za Malo Cvetko, Terezijo — bil je to moj prvi krst na Kitajskem — in poslali v kanchowsko najdenišnico. Sam Bog ve, kako se še ne 6 letna Rezka danes počuti, ko je izgubila svoj topli dom? Sirotišnico’so namreč razpustili in otroke razposlali po družinah. Sestram pa očitajo hinavsko, da so otroke morile. V sirotišnicah je običajno dobro poskrbljeno za šolanje sirot. Vsaka se pri- pravi na življenje s kakim posebnim poklicnim študijem. Ko dorastejo se večina poroči, marsikatera pa postane tudi učiteljica ali celo redovnica, da ee v razdajanju za nove sirote Bogu odškoduje za lastno rešitev. Tudi zavodi za onemogle so važni, saj jih v misijonih nikjer ne manjka. NEOBHODNA POTREBA SKRBNE PRIPRAVE V DOMOVINI vV misijonske dežele mora priti vsak misijonar že skrbno pripravljen na de" lo, ki ga želi vršiti. Saj prizadeva že dvoletni študij novega jezika dovolj problemov in težav. Misijonski redovi navadno že v zaledju čim boljše pripravijo svoje misijonske kandidate na poslanstvo, ki jih čaka. Poleg teoretičnega študija in uradnega polaganja izpitov za diplomo, je zelo koristna, tudi Veliki in mali „otroci“ se zgrinjajo okrog „častite matere“, ki jim z veliko zajemalko deli vsakdanji živež ^ajnovejša slika iz leta 1952: Zdnavsltveni minister Saudove Arabije in drugi arabski odličniki (mohamedanci) .na obisku v kliniki in porodnišnici Misijonskih sester zdravnic iz USA Potrebna praksa v bolnišnicah. Obstaja-J° tudi posebne šole, ki pripravljajo mi-j^Jonske kandidate posebej na delo v 'sijonih, s poudarkom na tropski me-’ojnj in temeljiti prvi pomoči v kirur-kg1'. ^ misijonih, kjer so bolnišnice red-je W ^r0Itle^na sredstva pomanjkljiva, hitra pomoč zlasti ob nezgodah veli-anskoga pomena. K®r danes v domovini nima nihče OcVtr08^ Pripravljati se na misijonski ‘h, je toliko važnejše, da vsi kan-izr 'n ^ahdidatinje izven domovine Pia 1J'° vse možnosti za temeljito pri-sm VC- na ^oti°öe misijonsko delo v tej kai^r Mislimo tu na vse misijonske jn j Icihte, ki imajo po raznih evropskih SVo ruR**1 državah možnost izpopolnjevati (Jicjj0 zn*hnje in izkušnje pri študiju mehe in praktičnem delu v bolnišnicah. RIMSKA MEDICINSKA ŠOLA ZA REDOVNE MISIJONSKE KANDIDATE Toplo priporočljivo bi bilo vsakemu redovnemu misijonskemu kandidatu, ki ima prfrliko izposloVati si dovoljenje od predstojnikov, obiskovati enoletno Medicinsko šolo za misijonarje, ki jo organizira že dolga lcta Malteški viteški red v dogovoru s Kongregacijo za širjenje vere. Šolo vodi primarij bolnišnice S. Giacomo prof. dr. Giorgi. Predavanja o vseh najvažnejših medicinskih strokah imajo najrazličnejši univerzitetni profesorji in znani zdravniki-specialisti. Za sestre so posebna predavanja specialista za babištvo. Prednost te šole je, da izdaja po izpitih diplomo, ki je mednarodno priznana od zavezniških oblasti in velja v misijonskih deželah, kjer mora misijonar dobiti od državne oblasti dovoljenje za izvrševanje prakse, kot uradno priznan dokument. Vsak kandidat, ki je uspešno napravil izpit, prejme pred odhodom v misijone od šole v dar kirurgično škatljo z najpotrebnejšimi instrumenti za prvo pomoč. NENADOMESTLJIVOST LAIČNIH ZDRAVNIKOV Slovenci imamo sedaj našega misijonskega zdravnika, ki zasaja Cerkev na Lepem otoku, kot se Formoza po slovensko imenuje, in dr. Ehrlichovo, sestro jezuitskega misijonarja Ehrlicha, od lanskega leta v Indiji. Protestanti pa jin imajo na stotine v vseh misijonskih področjih. Res je, da protestanti razpolagajo z množino denarja, ki ga nam tako primanjkuje, s sijajno opremljenimi bolnišnicami (aparati, instrumenti itd.). A res je tudi, da bi katoliška Cerkev danes silno potrebovala v misijonih številne zdravnike laike, specialiste za razne medicinske stroke, da bi lažje izvajala res uspešno in enakovredno svoj apostolat s pomočjo medicine. Kristus išče in pričakuje idealnih duš, ki bi bile pripravljene odzvati se misijonskemu klicu in oditi na teren. Vse drugo bo Bog sam pravočasno poskrbel. Sveti oče poudarja potrebo temeljite zdravnikove duhovne priprave in kreposti v osebnem življenju za uspešno izvrševanje svojega težkega poklica v okolju, kjer je od vseh opazovan, ne le kot zdravnik, marveč tudi kot osebnost, ki predstavlja poganu in novospreobr-njencu ideal katoličana. Koliko nepopravljivega pohujšanja so v misijonskih deželah napravili slabi katoliški laiki, ki so šli tja iz neidealnih, sebičnih namenov, ve le Bog. V spominu ljudstva pa so ostali kot močna ovira za spreobrnitev. AMERIŠKE „THE MEDICAL MISSIONS SISTERS“ • V Philadelphiji imajo materno hišo. V Karachiju (Pakistan) smo obiskali njihovo bolnišnico. Delujejo že v mnogih misijonskih deželah in se bavijo zgolj z zdravstvom: bolnišnice, dispanzerji, obiski bolnikov po domovih, gobavišča, šole za domače bolničarke, zavodi za matere in otroške klinike, ustanavljanje domačih zdravniških misijonskih se-strinskih družb. Leta 1952 so poslale v misijonska področja 42 sijajno izvežbanih sester več narodnosti — poleg Amerikank je bilo veliko Holandk. Precej je zdravnic, najraznovrstnejših specialnih zdravniških panog, farmacevtke in druge pomožne veje zdravstvene službe. Ko je 26. julija 1952 obiskal Abdullah al-Faisal al-Saud, notranji in zdravstveni minister Saudi Arabije s 6 vodilnimi Arabci in ameriškim državnim spremstvom v U. S. A. kliniko z moderno porodnišnico teh sester, si je vse ustanove natančno ogledal in v hišno spominsko knjigo zapisal te besede: „Kar sem videl, me niso toliko prevzele materialne pridobitve, marveč angeli simpatije h1 njih usmiljena srca. Upam, da jim bo hvaležno vse človeštvo in prosim Boga> da jim pomaga in obilno povrne.“ Vedno vesele skušajo biti nosilke življenja in prodreti v sleherni prostor, kamor ima Kristus pravico vstopiti. Saj j® tako lepo dejal Pij XII. ob veliki nočj 1952: „Ne bi bilo dovolj, da bi vi sami želeli krepkeje živeti, če bi ostali neobčutljivi za dejstvo, da toliki okrog vaS umirajo. Zato bi mi tako želeli, da hi iz tisočev in tisočerih src privrel slo' vesen klic: „Želimo, da tudi naši bratj® ožive. Kjer koli bomo srečavali smrt» želimo prinašati življenje!“ NAŠE ŽELJE IN UPI... Ob mnoštvu medicinskih ustanov ^ Sloveniji: bolnišnic, dispanzerjev, P°' rodnišnic, ob mnogih doktorjih in zdravnicah ter številnih bolničarjih, smo misijonskih položajih še zelo ekromf® reprezentirani. Dva že omejena slovel1' ska zdravnika, slovenjebistriške šolsk® sestre v Chaotungu, ki so bile tudi la®1 iz Kitajske izgnane; nekaj slovensk1*1 ^ako so zadovoljne sirotke ob poštenem kosu kruha in čaši syežega mleka! Usmiljenk, ki so lepo delovale v zdrav-S Vfnih ustanovah na Kitajskem in so Pud silo prilik bile poslane na Japonsko, Jezuitski br. Udovč na visokem Darjee-v'nSu v Indiji in nekaj misijonskih slo-enskih moči po sirotišnicah, pa smo sk°raj pri kraju... In vendar smo po večini vsi prepri-Pu.da je Bog tudi našemu narodu dal ^ širjenju evangelija važnejši položaj, °t ga trenutno zavzemamo. Po vseh zelah sveta srečaš Slovenca v rudni-'n pri težkih delih, slovensko dekle k®.službah. Milijoni bolnih in otrok ča-,j ?° na našo pomoč, iščejo hrepeneče -nih očetov in mater, ki naj jim sk 0,l^est'i0 v trpljenju s toplino krščan-^6 ljubezni vse, kar najbolj pogrešajo, br 'n C^nleev potrpežljivo čakata Žrt S^0V°'J'CCv' garanja v tujini do raj',0Vania v misijonih je samo en ko-k; ’ a. zinore ga le krščanski idealizem, SvJlaI ki v teh kritičnih urah reševal Ved ki ga med nami bilo n° več in da bi kmalu imeli najbolj zapuščeni in najbednejši v misijonskih pokrajinah tja do izoliranih gobavišč — med gobavci do danes še noben slovenski misijonar ali misijonarka ne delujeta — v razdajajočih se slovenskih misijonskih pionirjih skrbne duhovne očete in ljubeče duhovne matere! Newyorški pomožni škof Sheen je v svojem nedavnem televizijskem nastopu svoje razmišljanje o vrednosti življenja in miru vesti takole končal: „Želite biti srečni? Razširite svoje srce v nesebični krščanski ljubezni do svojega bližnjega. Zakaj le v razdajajoči se ljubezni je prava sreča.“ Literatura: Abb6 Despont, Nouvel Atlas des Mission, Paris 1951. —• „Euntes docete“, La Medicina nelle Missioni, Rim 1952. — „Medical Missionary", Philadelphia 1952. — „Mission" in „Worldmission", New York 1952. — S. I. L. M. Le Laicat Missionnaire, Milan 1950. — Cahiers des Auxiliaires Laiques des Missions, Bruxelles 1951. — Vincentians in Panama, Philadelphia 1962. — China Missionary Bulletin, Hongkong 1952. VELIKO SLIK, PA MALO BESED - S FORMOZE Svet spet veliko govori in piše o For-mozi, kamor se je umaknil čang-kajšek z vojsko kitajskih nacionalistov, kolikor je je še ostalo iz uničujočih bojev s komunisti. Slovenci v zamejstvu zlasti zadnje čase večkrat beremo to ime v „Katoliških misijonih“, saj je šel na For-mozo od komunistov izgnani slovenski misijonski zdravnik, ki se nam je tako priljubil. Na Formozi se sedaj nahaja tudi zastopnik sv. očeta pri kitajskem narodu, internuncij nadškof Riberi, in tjakaj je zbežalo več kitajskih škofov in duhovnikov ter veliko število vernikov. Ali so šli vsi ti na Formozo samo zato, da bi si rešili življenje, ki naj bi jim tamkaj v miru potekalo? Ne bi tako mislili, kajti celemu svetu je bilo ves čas jasno, še posebno pa predstavnikom in članom kitajske Cerkve, da se bo prej ali slej tudi nad Formozo zgrnila bojna vihra. A vodil je predstavnike kitajskih katoličanov na Formozo drug, važnejši razlog. Na Formozo se je umaknila srčika kitajskih protikomunističnih rodoljubov, ki utegnejo kdaj -spet postati voditelji velike Kitajske..-Katoliška Cerkev mora biti med njimi navzoča! — In še drug razlog: Cerkev na Formozi, med tamkajšnjim deset milijonskim prebivalstvom, ki ni morda kitajske narodnosti, ampak je narod posebej, še domala nič ni razvita. Ni lepše prilike, da se razvoj katolicizma med tem bistrim in kulturnim ljudstvom, na tem prevažnem otoku, na križpotju med Kitajsko, Indokino, Filipini in Japonsko, čim prej pospeši z vsemi razpoložljivimi silami, kot ta današnja!. Prvi misijonarji so prišli na Formozo sicer že v letu 1626, a skozi tristo let je Spomenik čangkajšek-u v glavnem mestu Formoze Tajpeju oiftandant vojaške zone (v kateri leži „Marijina bolnišnica“ z našim misijonskim «ravnikom), ki je velik čangkajškov prijatelj, s tajpejškim nadškofom mo.ns. Kuom n ‘»ternuncijem mons. Riberijem na blagoslovitvi paviljona „Marijine bolnišnice“ 1 a useda formoškega misijona kaj men-Jlva, tako da je bil kak pravi napredek ernogoč. Preganjanje z mučenci je na-»Pilo že koj v začetku in po dobrih blagoslovljenega dela je bil for-p osJ^i misijon uničen za celih 200 let. jg končani kitajsko-japonski vojni leta ^ 5 je Formoza pripadla Japonski, in v ra'r ^aSU 80 maloštevilni katoličani mo-i 1 Vel*k° trpeti, kajti domačini so jih bj^ ' za japonske špijone. Leta 1913 je s^a končno ustanovljena prva apostol-^ a prefektura na otoku pod vodstvom pj'P’^kih dominikancev, ki so tamkaj že tu Za^etka misijonarili. Tedaj je prefek-a štela komaj 3.270 katoličanov. na preHjo in jim pomagajo. Lepa ‘'a Vam in vsem! V(,kraju gre eno leto. Vam in ui znancem želim vesel božič ter srečno novo leto! Sam končujem leto, ki je bilo najbolj strašno, a tudi najlepše v mojem dosedanjem življenju. Kar imam, mi je Bog dal, vse je Njegovo in Njemu dam vse. kar zmorem, dokler bo to Njegova volja. Zdravnik, ki živi z Bogom za svojega bolnika, more biti le srečen zdravnik, nikdar nesrečen! SUDAN SE PREBUJA Brali smo, da se Sudanci prebujajo; najmogočnejši črnci črne Afrike dvigajo glave in v zboru narodov zahtevajo enakopravnost. Sredi vrenja in trenja, ki je v teh letih zajelo tudi starodavni afriški kontinent, prav gotovo Sudan ni manj važen od Egipta, na katerega je bil do zdaj politično in gospodarsko skoraj izključno navezan: po Egiptu pa posredno tudi na Anglijo, ki si je nad Sudanom s potomci svetopisemskih faraonov lastila protektorat. Sudan, ki je zemljepisno nadaljevanje spodnjega dela Egipta, črna dežela, rodovitna in bogata ob Belem Nilu, pa nezdrava po podnebju, si je izvojeval svoje odlično mesto v ospredju svetovnega političnega zanimanja lansko leto v aprilu mesecu. Takrat je črni sudanski parlament v Dr. Ignacij Knoblehar, Slovenec, znameniti misij, pionir Ln raziskovalec Sudana glavnem mestu te dežele Kartumu iz' glasoval predlog za autonomno ustavo mlade države in hkrati klical rojake, prav gotovo da prvič v 'Zgodovini te dežele, na svobodne volitve v ustavodajno skupščino. Ta naj bi potem Sudancein odločila njih bodočnost: bodi v obliki monarhije ali republike, povsem neodvisna država v zboru svetovnih držav, ali pa narahlo povezana na Egipt; če bi s® vezali na Egipt ali celo na Anglijo, naj bi to navezanost določile posebne, obojestransko sklenjene in potrjene pogod' be. Zaradi Sudana pa sta si nekdanji gospod - Anglija in njega vazal ' Egipt lani krepko skočila v lase; vprašanje nadzorstva in pripadnosti nad Sueškim prekopom je prav za prav postranska stvar; Egipt je hotel Sudan sebi, Anglija pa spet sebi. Sudanci pa so se obema vsaj na zunaj, smejali češ, saj delat* račune brez krčmarja. Kajti v sudanski!* črncih tudi v naših časih še ni zvodenel* kri starih Mahdijevih fanatikov iz prejšnjega stoletja in njih vstaje tamle _v osemdesetih in devetdesetih letih, ki j® Angležem povzročila tolikšne sitnosti» Sudancem pa menda prvič nakazala, d* bi tudi oni utegnili voditi sami sebe — brez tuje pomoči! TIK PRED POPOLNO OSAMOSVOJITVIJO Prav pred nedavnim, meseca febr*1' arja letos, sta se Anglija in Egipt ]e pomenila, naj bo Sudan samostojen i*1 naj si po treh letih še nadaljnjega v*' ruštva obeh dosedanjih gospodov izvod svoj parlament in postavi svoje vladat' stvo. A komaj je bila pogodba podpi' sana, je že nastopilo novo trenje, n<)v® r^esoglasje med Egiptom in Anglij0’. le-ta razlaga pogodbo tako, da se d smel, če bi hotel, Sudan potem Pr]‘ ključiti angleškemu imperiju (Comn>0' wealt), dočim Egipt trdi, da pogodb® j to izključuje... Skoraj nobenega dvoma ni, da se b° rno in versko središče mohamedanskega sveta danes ni več toliko Meka, ampak s svojo znamenito univerzo Al-Azhar, katere centralno poslopje vidimo n.a sliki letos tolik* Sp01l 0kro£ Sudana, ki je lani s ajj ts^° silo bušil na dan, razrešil, tako . 0 aü celo drugače: nobenega dvo-ak-. ela bo Sudan v najbližji bodočnosti Yz|1'V,no Posegel v politično urejanje izm °,ne ln Osrednje Afrike kot eden Važ6 najvažnejših njenih teritorijev. ^ en ne samo po svoji razsežnosti, ki njjj ^aS°tavlja poltretji milijon kvadrat-ta v'v>m(trov izvečine rodovitnega sve-dan '!Zen tudi po zemljepisni legi: Su-1R namreč priviligirana točka za Zvezo nenti metl afriškim in drugimi konti-niini'vP°.Se^ej za zvt zo naed tropič-arab ®ln'mi deželami in med deželami Sv°joS e^a sveta, ki so v zadnjih letih hiteie prej*nj° politično zgodovino prc-Sanr, 8 kakšnimi koraki, da svetu kar Po zapira. a katoličane, ki nam je na mari mi- sijonsko delovanje Cerkve, nje uspehi in rast, tedaj ne more biti vseeno, kako se bodo razmere v Sudanu razvijale. Po-sebe še, ker bo od nove politične oblike te dežele prav gotovo v veliki meri odvisna bodoča rast ali pa nazadovanje katolištva ob Spodnjem Nilu. Samostojni Sudan, narodno in državno enakopravni, bo nedvomno presenetljivo vplival na politični razvoj ostalih, do zdaj še kolonialnih ali pol kolonialnih afriških dežela: katoliški Cerkvi prijazno ali sovražno stališče bodoče sudanske države, bo zgled za ravnanje drugih afriških dežel s Kristusovo ustanovo. Primerno je tedaj, če se vsaj bežno razgledamo po prizadevanjih katoliškega misijonstva med sudanskimi črnci in po trenutnem stanju misijonskega dela katoliške Cerkve med njimi. IGNACIJ KNOBLEHAR — MISIJONSKI PIONIR V SUDANU Ko je v aprilu mceecu leta 1837 veliki indijanski misijonar Irenej Friderik Baraga prvič po dolgih letih spet obiskal svojo rodno Dolenjsko, je med drugim govoril tudi v Novem mestu, kjer ga je poslušal takrat sedemnajstletni študent Ignacij Knoblehar. Fant je že prej z velikanskim zanimanjem — doma je bil iz Škocjana pri Mokronogu — prebiral Baragova misijonska poročila. „Ob Baragovi topli in navdušeni besedi je sklenil, da bo tudi sam postal misijonar. Začel se je učiti tujih jezikov. Šel je bogoslovje študirat v Propagando v Rim, odpeljal se je po morju in po Nilu v Sudan in ob Belem Nilu s slovenskimi, tirolskim in severnoitalijanskimi sodelavci širil krščanstvo med zamorskima rodovoma Bari in Kieč. Zaslovel je tudi kot raziskovalec Belega Nila.“ (Dr. Fr. Jaklič: F. Baraga, Bs. Aires 1951, str. 132.) Ignacij Knoblehar, Slovenec po rodu, iz Dolenjske doma kot Baraga, je tedaj prvi misijonar katoliške Cerkve med sudanskimi črnci. Delo, ki ga je mladi duhovnik opravil med njimi, je velikansko. Je resnično pravi pionir svete Cerkve ob Belem Nilu: zastavil ji je temelje, ki jih niti Mahdijeve horde nekaj deset let pozneje niso porušile, četudi so na videz že dokaj cvetoče krščanstvo, Knoblehar-j:vo in njegovih sodelavcev uspešno delo, docela zbrisale z nilske dežele. Korenine so ostale. Prav na teh koreninah so pet-dc set let po zamoru Knobleharjevih misijonov spet zastavili svoje sile katoliški misijonarji, ki so tam znova začeli s svojim blagoslovljenim delom v letu 1902. Ustanovili so posebno misijonsko družbo, v katero so vstopali tudi mnogi Slovenci. Po vojni se je ta družba razcepila na avstrijsko in italijansko vejo. Slovenci so Se pridružili avstrijski veji, ki si je nadela ime „Misijonarji Sinovi Presvetega Srca“ in katere generalni predstojnik je bil nekaj let Slovenec p. Jožef Musar, sam večletni misijonar v nekdanjem Knobleharjevem misijonu v Sudanu. Kot Slovence nas mora torej duhovna bodočnost črnega Sudana še dvakrat zanimati, saj je tam izčrpal v slavo Kristusove Cerkve svoje najboljše mlade moči in zdravje za Baragom največji slovenski misijonar Ignacij Knoblehar al‘ Abuna Soliman, kot ga naziva „Slovenskega Glasnika“ ne slabi pesnik Umek' Okiški, kj je njegovemu zares plodovitemu delu med Sudanci posvetil cel ep e taistim naslovom. DANAŠNJI POLOŽAJ KATOLIŠTVA V SUDANU Po uradnih cenitvah iz Kartuma je danes v Sudanu 110.700 katoličanov; v to število so vključeni tudi katehumeni-Poročilo Propagande iz lanskega marcfti ki je prav gotovo bolj zanesljivo, pa n»' vaja že 100.000 krščenih katoličanov i” 50.000 katehumenov. Če bi to števil® primerjali s številom prebivalstva v S®' danu, ki obseže 8,310.000 duš, bi moral' seveda z žalostjo ugotavljati, da katoH' čani. niti ene desetine ne obsežejo. A primerjati ga je treba s prebivalstven* treh najmočnejših provinc, kjer je mi®*' joneko delo osredotočeno in ki štejej0 le 2,092.000 duš. K vsemu je treba d®' dati, da se je misijonsko delo v Sudan® uredilo in normaliziralo šele Rta 191*' Prvih deset let najnovejšega katoliškef?® prizadevanja ob Belem Nilu, so le tipanj* in poizkusi; tipanja za zasutimi tan®0 Knobleharjevega misijonarjenja in p®1^ kusi, kako Cerkev akomodirati med s®' danskimi črnci, ki so znani kot naju*®' nejši, najponO'snejši in najbolj nedoetoP' ni od vseh črnih prebivalcev mogoč® Afrike. Nezdravo sudansko podnebje J v pi-vih letih novih misijonskih podvig®^' ko obramba proti malariji in drug1®! . prav sudansko tipičnim boleznim še j bila tako uspešna, kot je danes, zaht® valo lepo število žrtev med misijonark ponavljala se je zlosrečna usoda K®®_ | bleharjevih sodelavcev, ki so drug za dr®, I gim sredi največjih prizadevanj cepal'®“ malarije podrti. Slednjič pa je bilo tre® nekako osvojiti predvsem črne pog9® ske rodove, ki prebivajo na večini t« Kakor kaka arabska trdnjava izgleda tale v domačem slogu zidana katoliška cerkev nekje sredi mohamedanskega sveta ^očvirne in gozdnate krajine. To pa ni 1 o lahko delo: ti črnci so bili sovražni slehernega tujca, tudi do misijonar-')ev; ne sicer zaradi njih misijonskega Poslanstva, marveč preprosto zaradi njih ojega izvora. O tujcih eo imeli ti ljudje, .'sto opravičeno, najslabše mnenje in 'zkustva: v prvi polovici 19. stoletja so "amreč krepke ekspedicije trgovcev s "^"ji počez in povprek prešle deželo in Ulovile na tisoče črncev, ki so jih potem Zaničevane in zapljuvane kot živino pro-äjali naprej.'Misijonarji so torej morali 6 .ti z velikanskim potrpljenjem in z ^ajvišjimj zgledi nesebične dobrote, da eo * 'ahko zadobili zaupanje med rodovi, spomin na sramotno kramarijo s SUzni' še ni ugasnil. V naših dneh pa je seveda položaj mi-'Jonarjev med Sudanci povsem druga-s Ü Katolicizem je spoštovana in vi-iz i° cenjena vera; njegov vpliv raste ^neva v dan; posebno še zaradi neneh-Prizadevanja v zdravstvu in šol-daVU ^^iaema misijonska postaja v Su-r'1u 'ma danes tudi majhen dispanzer, do' te.m misijonarji potujejo od vasi Rel'^aS' ne samo kot oznanjevalci evan-marveč tudi kot zdravniki in bol-prav P° zgledu svojega božjega raneJ°nar^a’ ?e cc'’* dušne in telesne ne ■ • • Redovnice-usmiljenke so cenje-nad vse; v 5 civilnih bolnišnicah, ki ška SVetr''n rokah, jim je dodeljena bolni-nav]'°S-t:rCŽba' K vsemu pa prav zdaj usta-Jaj0 veliko gobavišče v lastni oskrbi. KATOLIŠKO ŠOLSTVO OB BELEM NILU V šolstvu so si katoliški misijonarji zadobili med Sudanci velikanski ugled. Saj so bili prvi, ki so neuke domačine, v večini sramotno izkoriščane po belih trgovcih, začeli učiti ne le večnih resnic, marveč tudi kulturne omike. Prav gotovo je misijonsko šolstvo v tej deželi levji delež doprineslo k njenemu moralnemu in političnemu dvigu. Do leta 1925 je bila vsa šolska vzgoja izključno v rokah katoliških in protestantskih misijonarjev. Pozneje je šolstvo sicer ohranilo svoj izvirni misijonski značaj, a podpirati in nadzorovati so ga začele svetne oblasti britan'ke uprave v Kartumu, ki je bila v tistih časih edina svetna oblast v deželi. Vzgoja od tega leta naprej obsega tri stopnje: osnovno šolstvo je povsem v rokah misijonstva; v srednjem misijon tvo in svetna gosposka družno sodelujeta; edino visoke šole so izključno v rokah deželne uprave, četudi so si misijonarji izvojevali pravico, da lahko ustanavljajo svoja zasebna vseučilišča, ki imajo pravico javnosti in so mnogo bolj obiskovana kot pa svetna. Trenutno imajo misijoni v Sudanu 43 osnovnih šol za fante in 19 za dekleta. Pouk v teh šolah traja štiri leta. K temu pa je prišteti še nad 100 dopolnilnih osnovnic v posameznih vaseh in naseljih, kjer se vrši pouk dvakrat ali trikrat tedensko. Zanimivost so morda tudi „posredne osnovnice“, ki imajo namen pripravljati posebno izbrane učence. Srednjih šol je sedem, od teh dve izključno za dekleta: tod študirajo bodoči učitelji vaških šol; ti vzgojni zavodi so poznani pod imenom „teacher’s training centres — učiteljska izobraževalna središča“; ne gre prezreti tudi dvoje šol za umetnost in uradniško izobrazbo, ene obrtne šole in posebnega kolegija, kjer študirajo bodoči učitelji rednih osnovnih šol, nekako učiteljišče. V vsem šolstvu imajo misijonarji polno pravico uporabljati knjige, ki jih sami izberö; deželna uprava pošilja med nje od časa do časa edinole svoje nadzornike in ob času letnih izpitov posebne delegarte, ki z misi-jonarji-profesorji tvorijo posebno državno komisijo; ta potem v imenu britanske uprave podeljuje naslove in diplome. Največji ugled v deželi nedvomno uživa katoliški „Comboni College — Komboni Kolegij“ v Kartumu, kjer študira nekaj sto gojencev vseh mogočih veroizpovedi: 313 muslimanov, 198 pravoslavnih in 151 katoličanov. Nadvse razveseljivo je dejstvo, da vsi ti gojenci žive družno v medsebojnem spoštovanju, kar vzbuja presenetljivo začudenje pri upravnih oblasteh in pri vseh tujcih, kateri so ta zgledni zavod obiskali. Ta in podobni zavod za dekleta, ki ga oskrbujejo redovnice v Kartumu, pripravljata mladino za bodoče visokošolske študije. Cela vrsta pa je otroških vrtcev in osnovnic za učence vseh veroizpovedi v Kartumu, Omduramanu, Atbari, Port-Sudanu in El Obeidu, severna mesta, kjer za šolstvo odgovarjajo pred upravnimi oblastmi izključno katoliški misijonarji. «T--V Že po t' m bežnem pregledu samo ene, prav gotovo zelo važne veje misijonskega delovanja v Sudanu, je očitno, da je seme. ki ga je v tej deželi sejal kot prvi naš Knoblehar, padlo na rodovitna tla in obrodilo mogočen sad, četudi naš veliki rojak njega žetve ni dočakal! Se je pač spet enkrat v polni luči pokazala velika resnica, ki jo je napovedal Kristus: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ne obrodi sadu. • • Zrno Cerkve v Sudanu, Knoblehar in njegovi, je padalo in umiralo in umrlo, ob svojem času pa obrodilo stoteren sad. CERKVENA UPRAVA V SUDANSKEM MISIJONU Apostolska vikariata sta v Bahr el Ghazal in v Bar el Gebel; apostolski prefekturi pa v Mopoi in Malakal. Misijonarji, ki delujejo v krajinah ob Belem Nilu pa pripadajo Sinovom presvetega Srca Jezusovega (afriški Misijonski družbi v Veroni) in oo. iz Mill-Hill. Duhovnikov je iz Verone 82 in iz Mill-HiU 21. Domačih duhovnikov pa imajo Sudanci šele 9. Vsega misijonskega osebja v Sudanu pa je 280 duš; tod so všteti misijonarji, redovnice, misijonski bratje in učitelji. Misijonskih postaj je vsega skupaj 43: patri iz Verone jih oskrbujejo 37, oni iz Mill-Hill pa 6. Vse to plodovito misijonsko delovanj® pa bo prav gotovo zapadlo resni nevarnosti, če bodo v novi narodpi skupščin1 dobile večino tiste politične stranke, ki a svojim vplivom obvladajo severne sudanske province in ki so si edine v zahtevi* naj se islamu, ki je veroizpoved prebivalcev Severnega Sudana, omogoči tud* v Južn: m Sudanu ista možnost delovanja kot drugim veram. Zahteva je prikrita ost proti katolištvu! Od leta 190® namreč 10. vzporednik predstavlja mej0' na katere severnem d lu angleška obla®*’ ni dovoljevala oznanjanja krščanstva, marveč izključno islam; med tem ko j® v južnem delu, izvečine poganskem, dovoljeno ddovanje samo katoliškim in pr°' testantskim misijonom; ti zadnji imaj0 danes 222 misijonišč s 50.000 verniki* Prav pereče je tedaj vprašanje, če bi dovoljenje islama na jugu za protiuslug0 prineslo dovoljenje katolištva na sever®' ali pa bosta obe osnovni sudanski P°' krajini po svoji politični in uprava* združitvi, ki ni več daleč, sklenili nek® vrste versko diktaturo, ki bo prav S°' tovo i;lam. ALADIN NAŠI FRANČIŠKANSKI MISIJONARJI Zadnjič smo se pri pregledu misijonskega dela slovenskih frančiškanov ustavili pri naši misijonski tro-jki: apostolu vdikega formata — p. Baptistu ^urku, svetniškemu p. Engelhardu Av-blJu ter ustanovitelju in proprefektu Prefekture Yungchow — p. Veselku Kovaču. Njih zgledi niso mogli ostati rez sadu. Sledili so jim NOVI DELAVCI Kot prvega moramo omeniti p. Vla-’niira Horvata. Bil je sicer član hrvaške rančiškanske provincije, a po enem iz-*Ped roditeljev slovenske krvi in tudi slovensko vzgojen. Prebiral je poročila P' Baptista in pozneje kot misijonar tudi sam pisal v naše „Katoliške misijone“. Kitajska ga je kmalu po novi maši zvabila na svoja polja brez žanjcc v. V misijone je prišel leta 1922 in je prav krepko zaoral ledino v Taiyanfuju. Žal je zavratna bolezen prekmalu uničila njegove načrte. L. 1929 ga je pobral tifus. Žejo lepa pojava misijonskega delavca je p. Aleksij dr. Benigar, röjen v zagrebški slovenski družini dne 28. januarja 1893. V frančiškanski red je bil spx-ejet 7. septembra 1907, nato je na v-raždinski gimnaziji nadaljeval študije in maturiral. Bogoslovje je študiral v Paterbornu v Nemčiji, bil 30. junija 1915 posvi čen v duhovnika, doktorat Pa si je pridobil na papeškem Orientalskem zavodu v Rimu. Leta 1929 je sledil klicu kitajskih misijonov in sicer ga ^ sredi med dvema kitajskima novomašnikoma (s štolami) je naš misijonar p. dr. A,es Benigar, semeniški spiritual, v l^rogu še drugih svojih kitajskih bogoslovcev je sprejel vikariat, v katerem je tako plodno deloval p. Baptist. Kot doktor in profesor bogoslovja je postal kmalu eden vodilnih vzgojiteljev hankowskega centralnega semenišča sv. Bonaventura in je bil vsa leta med gojenci silno priljubljen. Poleg tega mu je red zaupal še drugo važno mesto: vzgojo kitajskega redovnega naraščaja. Postal je magister kitajskih franšičkanskih klerikov in kitajskih novincev v samostanu Brezmadežne v Kiaokowu (predmestje Han-kowa). Da so za tako odgovorno službo izbrali ravno njega, to nam pove dovolj o p. Aleksiju. Saj sta bila za vso Kitajsko le dva frančiškanska noviciata. Naš misijonar je mož molitve in kljub svoji učenosti izredno ponižna duša, prav zato pa od vseh visoko cenjen. Napisal je tudi več učnih knjig, pripravnih za poučevanje kitajskih bogoslovcev. Po komunistični zasedbi je p. Aleksij ostal dolgo na svojem mestu, dasi podrobnosti iz njegovih zadnjih dveh let ne vemo. Kakor je znano, je šele zdaj okrog božiča prispel v Hongkong. Čim dobi potrebna dovoljenja, bo odšel v Združene države ameriške, kjer bo zelo verjetno na ameriških Brezjih (Lemont, Illinois) preživljal zasluženi počitek po tolikih letih dela ter čakal povratka v misijone. Takrat ga bomo pa že podregali za kako zanimivo poročilo o njegovem življenju pod rdečim terorjem. Naš najmlajši kitajski misijonar Pa je p. Rudolf Pivko, rojen pri Sv. Marku niže Ptuja dne 29. oktobra 1919. F° končani nižji gimnaziji v Ptuju je 31. avgusta 1937 stopil v frančiškanski red in v Kamniku končal noviciat. Maturiral Je v Ljubljani, nato pa začel z univerzitetnimi študijami. Leta 1945 se je pv^ komunisti umaknil v Avstrijo, kjer j® po prvih mesecih preizkušenj našel novi dom v frančiškanski študijski hiši v Schwazu (Severne Tirole). Dne 22. decembra istega le ta ga je v Celovcu P°' svetil za duhovnika ljubljanski škof dr-Gregorij Rožman, nato je nadaljeval bogoslovne vede. Svojemu cilju naproti — v kitajske misijone je odše 1 v decembru 1947 in sicer preko Amerike, kjer so ff8 slovenski redovni sobratje bogato založili. Dne 29. marca 1948 je prišel v svoj misijon — v prefekturo tirolskih frančiškanov (Yungchow, Hunan), ki j° je pred leti ustanovila in orala njeu® ledino slovenska kri, p. Veselko. P. Ru' dolf se je ravno vživel v kitajske raZ' mere (njegovi vedno vedri naravi to u1 težko) in postal samostojni dušni pastif postaje Lergshuitan, ko je tudi HunaU sajel krvavi val komunistične okupa-clJe. Kljub silnim težavam, preiskavam, Zasramovanju in zaporu je še dolgo Vztrajal ter sebi in somisijonarjem slu-Zl vsakdanji kruh z ročnimi deli, zlasti vrtnarjenjem. Za svoje vernike pa je s rDel pod naslovom „zdravnika“, kjer je sam Bog pomagal, saj se ni nikdar soli učil medicine. Končno je moral udi on kot „izdajalec ljudstva“ dne 15. ju ija 1952 nastopiti žalostno pot izgona. Hongkonga je odšel na Japonsko, od OP Pa ga je p. Alfonz Schnussenberg .M, generalni delegat za kitajske mi-'Jone, poslal v Avstralijo. Kakor nam £ znano, bo tam ostal nekako dve leti, a se priuči angleškemu jeziku. Nato a čaka delo v japonskih misijonih, do-er se zopet ne odpre Kitajska. V TUJINI ^10 našli sled za nekaterimi slovenski-^ 1 frančiškani misijonarji, ki so stopili led izven slovenskih meja in jih doslej nis,no poznali. j. . župniji Pomjan pri Kopru je bil p.jlen P. Mirko Kosič. Leta 1924 je sto-vj tr'dentinsko frančiškansko pro-bilC1J°’.ki po prv‘ svetovni vojni do-di i! pr'm°rske slovenske samostane. V -nika je bil posvečen 3. julija 1932, _. Pa še isto leto odšel v kitajske pe?1J0ne. Deloval je v Vzhodnem Hu-st ■’ eskrbuje pro vinci j a Samo- tu°J.no škofijo Kichoy. Seveda je danes ženo k ■* m‘s'j0Ilski pokrajini onemogo-ha-<> ^6*0- ^e se p. Mirko še vedno na-tia^ na kitajskem, ali je bil izgnan, n' znano. dne 'o ^azarij Kocjančič je bil rojen Ijra januarja 1900 blizu Trsta, v (]0 8 °vljah. Leta 1917 je oblekel re-ber.ri?, °bIeko sv. Frančiška kot član 6 Provincije. V misijone je odšel Sje'006111*31^ 1929. Šest Ut je deloval v natoenu (kitajska provincija Šensi), bavjuPa sprejel delo na postojanki go-r6(j s na meji Tibeta. Tu je oskrboval Stojno gobavsko naselbino Mo-je e.n. (Sikiang) do rdeče invazije, ki lsUonarja izgnala. Naš fr. Nazarij > * f ^^ ^ % 1Ü' ‘i v ^y K slikam. Levo: Semenišče sv. Bonaventure v Hankowu. Tu zgoraj: p. Benigar s p. Pivkom; spodaj slednji sam je dolgih trinajst let preživel med gobavci in bil, kakor je sam opisal svoje delo za vse poraben. V januarju 1949 se je moral vrniti v Italijo. Ameriški Slovenci so nam dali misijonarja v osebi p. Edgarja Severja, rojenega leta 1910 v San Franciscu. Stopil je v kalifornijsko redovno provin-cijo ter bil 10. junija 1934 posvečen. Na jesen leta 1936 je odšel v kitajske misijone. Njegovo misijonsko polje je bil Jung-čang-fu (Severna Kitajska). Ta del obširne kitajske zemlje je prvi K slikam. P. Pivko v misijonski cerkvi v Taochow, ki bi bila središče bodočega slovenskega frančiškanskega misijona na Kitajskem. — Desno pogled na misijonsko postajo Kian; spodaj: slovenjebistriške šolske sestre V čaotungu okusil komunistični bič, ameriški miši" jonarji pa so bili izmed vseh prvi izgnani. Tako je moral tudi on z ostalimi sobrati zapustiti misijonsko polje in se vrniti v Združene države. Šele nedavno smo izvedeli še za enega slovenskega frančiškanskega misijonarja p. Valentina Vehovec. Starši P-Valentina Vehovca OFM so bili doma |z Moravč in so se pred prvo svetovno vojno izselili v Egipet. V Aleksandriji se jim je rodil dne 16. marca 1917 sin Rudi. Najprej je hodil v šolo v FrereS* V kolegiju se je spoznal s frančiškanskinj patrom, ki mu je pomagal dalje. Postm je gojenec Serafinskega kolegija ^ Assiutu (Gornji Egipet, 661 km o® Aleksandrije). Noviciat je napravil v Toskani, ker toskanska frančiškanska provincija upravlja gornjeegiptovsk® misijone. Leta 1943 je bil posvečen ' mašnika, novo mašo pa je zapel v Kairu-Kmalu po končanih študijah so ga predstojniki poslali za samostojnega misijonarja in voditelja šole v Esneh. P. Valentina je tujina precej oropala slovenskega jezika, dasi čuti slovensko in je navdušen zlasti za slovenske pesmi. Je pa silno zmožen in dobro obvlada poleg latinskega jezika arabsk1; francoski, italijanski, angleški, koptsk in za silo tudi moderni grški jezp5; Prav zato so mu nedavno predstojnic’ določili novo mesto v mestu Beni Sue*; kjer je predstojnik misijona in vodit®” tamkajšnje frančiškanske šole. Na nU' sijonu ob nedeljah mašuje v koptskoUj obredu ter pridiga arabsko. V deklis” šoli, ki jo vodijo sestre frančiškank®1 pa mašuje po rimskem obredu. Ker sem že rav-'i omenil frančiškane kot čuvarje Svete dežele, naj dudam samo še imeni dobro znanega / Adolfa Čadeža in p. Jozafata Ambroži®9; Prvi po dolgih letih delovanja v Palest)11 že uživa zasluženo plačilo pri BogUj drugi pastiruje v Kairu, kjer ga je P'e nekaj leti antiohijski patriarh povzdig nil na častni sedež kornega škofa, r* je bil, drugi pa je še v precejšnjem stik tudi z muslimanskim svetom. TUDI SESTRE jo ^Zmed slovenskih misijonark spadi-Pod zastavo sv. Frančiška. Bralcem bi f\°v^^ih misijonov“ so dohro znane „ S 'iške šolske sestre tretjtrednice, ki f0, deloval s e-z.' s. Katarina Kous, s. Jožefa Ke-Hilda Drofenik in s. Marija Je- ]t. t- Kaj vse so pretrpele za dolgo-mu 0 nesebično delo v blagor kitajsk'-Judstvu Chaotunga ter vse bližnje e v misijonu mons. Kereca in zvnjim vred izgnane: s. Konstantina in daljne okolice, ste žs brali. Bog daj, da bi se kmalu mogle s pomnoženimi novimi močmi iz vrst Frančiškovih hčera vrniti na svoje misijonsko polje. Lepo je misijonsko delo med Čulupi Indijanci v Paraguaju, kateremu se posvečajo mariborske šolske sestre sv. Frančiška. Tudi o njih ste nedavno brali nekaj poročil. Od slovenskih frančiškank Marijinih misijonark jih deluje v č v misijonih, pa jih ne poznamo, dasi bi bilo to v prid tudi našemu misijonskemu cg- K slikam: Tu zgoraj m. Kalista Langer-holz; na desni ona in s. Gebhardina Hrastnik s p. Pivkom. — Spodaj tu (s križcem zaznamovani) je p. Mirko Kosič v družbi s predstojnikom leta 1939 nju. Znana pa so nam imena 3 misijonark iz iste kongregacije (FMM): s. Maknisa Luževec deluje na Japonskem, ostali dve na Kitajskem, kjer se še zdaj neustrašeno borita za zmago luči nad temo. S.Gebhardina Hrastnik je odšla v misijone leta 1929, Kot misijonsko poljo so ji odkazali bolnišnico v Šanghaju, kjer se vsa leta žrtvujei dušam, ki iščejo Kristusa. Sam Bog ve, koliko dobrega je že storila s svojimi deli usmiljenja, ki so ji zlasti v letih japonske okupacije in sedanjega komunističnega terorja pripravili mnogo trpljenja. S. Kalista Langerholz je od teh naših misijonark še najbolj znana in morda ena najmočnejših osebnosti med našimi misijonskimi delavkami. Rojena ie bila leta 1913 v Beljaku v družini Franceta in Lucije Langerholc iz stare Loke na Gorenjskem. Končala je učiteljišč« in napravila maturo pri šolskih sestrah v Mariboru. Leta 1934 je stopila k franči' škankam Marijinim misijonarkam, takoj po novicijatu pa odšla v kitajske misijo* ne. Delovala je v Šanghaju. Wei-Hai* Weiju, Tsingtaou, Chefooju. Vse svoje si.le. P°sveča vzgoji kitajske mladine v višjih šolah ter je priznana vzgojiteljic® in šolska voditeljica. Odlično obvlada ki' tajski jezik, tudi visoko kitajščino. ^ njenih pisem bratu, lemontskemu fran* čiškanu p. Kalistu, veje junaška Ijubeze® do misijonskega dela in neustrašen- nri' pravljenost za največje žrtve, tu*., m®' čeništvo. Lani je umolknila in ne vem0; kako je z njo. Vsekakor Kitajske še zapu'tila in le Bog daj, da bi mogla ka^ tam dočakati povratka lepših časov in vrnitve izgnanih misijonarjev. Tu bi z nekaj stavki lahko zaključil vrsto slovenskih žanjcev izpod zastav« evetegi Frančiška. Toda zdi se mi, da slika ne bi bila popolna, ko bi se 1,6 dotaknil še vprašanja, kako je z NAČRTI P. VESELKA Že pri njem sem omenil, da si vzel za življenjsko nalogo: ustanovi^ samostojne misijonske pokrajine, ki bi jo sprejele frančiškanske provincij® stare Avstrije, torej tudi slovenska. Konec prve svetovne vojne z novimi me-Jami je njegove načrte aa skupno delo sicer uničil, a dosegel je uresničitev s . m> da je tirolska provincija sama spre-ifla novo prefekturo Yungchow (Južni «unan). Vendar je tudi med slovenskimi rančiškani ogenj velike zamisli ostal lv> dasi pod pepelom vsakovrstnih drugih delovnih načrtov, ki so Veselkove ‘ižali. Več patrov je odšlo na delo v veto deželo. Po Kitajski hrepeneči p. Krizolog Špur je umrl za jetiko kmalu Po novi maši. Provincija je poslala večje povilo patrov v novoustanovljeni sloven-ski komisariat v USA za dušno pastir-T'Vo med izseljenci. Med njimi je bilo več obrih in resnih kandidatov za kitajske jttisijone (p. Hugo Bren, p. Bernard Am-r°žič, p, Salezij Glavnik, p. Aleksander rankar). Poleg tega so začeli slovenski rančiškani z misijoni med vzhodnimi ristjani v Djevdjeliji. Žal je moral Rim Zaradi nepremostljivih ovir s strani pravoslavne cerkve in beograjske politike Ustaviti lepo začeto delo za zedinjenje ocenih kristjanov. A ideja Veselkovih načrtov je tudi P° misijonarjevi smrti ostala ter je — Podprta od redovnih predstojnikov — tik Pr'd drugo svetovno vojno znova zažiga ter se razžarela prav v letih vojnih ^ °zot. Ali ni res, da ravno težave in j(jSak°vrstne preizkušnje prekalijo tudi eale ter dajo idealizmu novega zagona ? , V Ljubljani je začela izredno živahno i6 0Vati Frančiškanska misijonska zveza, a ,fe gibalo je bil kleriški Avbljev 'bonski krožek. Že v prvih mesecih llostoja je štela Zveza nad tri tisoč čla-bil- 66 razmere ne spremenile, bi 1 a 'tanes lahko mogočna organizacija z m J*1"1 ^ka'om, misijonskim muzejem aj'žnico, prispevki njenih članov pa dn vVz^rzevali slovensko frančiškansko . zinic0 v lastni prefekturi na Kitaj-kr'?' ■,e imel Avbljev misijonski °zok namen ohranjevati in buditi mi-C^e poklice ter je tudi vzgojil lepo Vl*o misijonskih kandidatov. Slika spodaj kaže prelepo pokrajino na Kitajskem, v kateri naj bi ležal slovenski frančiškanski misijon. Bog daj, da bi načrti postali resnica in da bi tudi tu zavladal križ Kristusov! . KONEC VOJNE je domala uničil uspešno akcijo. P. Marijan Valenčak, ki bi moral v misijone že tik pred vojno in je tako težko čakal njenega .konca ter izpolnitve svojih želja, je ostal za slovenskimi mejami. Bog mu je doma naklonil misijonsko delo žrtev in trpljenja — v komunističnem zaporu, kjer je še danes. En klerik, misijonski kandidat, je bil ubit kot protikomunist, kleriška družinica pa se je raztepla po tujini, ki nam je sicer delno načrte samostojnega misijona približala, z rdečo okupacijo Kitajske pa preprečila. Približala nam jih je z odhodom prvega člana Avbljevega krožka v misijone, p. Rudolfa Pivka. Ta bi iz domovine verjetno odšel v hankowski misijon, naš študij v tirolski provinciji pa nam je odprl vrata med tirolske misijonarje prefekture Yungchow, Hunan. Velikost pokrajine in majhno število misijonarjev nam omogočata takojšnjo delitev, čim P. Valentin Vehovec OEM (glej str. 248) bi bilo na misijonskem polju vsaj šest do osem slovenskih frančiškanov. P. Rudolt je kot izvidnica ponesel na Kitajsko naše načrte. Leta 1950 se je resno menil o tein s svojim škofom p. Sigebaldom Kurzerti OEM. Skupno sta tudi pregledala južnj del prefekture s središčem Taochow, kt bi bil v nekaj letih lahko središče nove, slovenske frančiškanske prefekture. A satan hiti, ker se boji, da mu bo zmanjkalo časa. Prav v letu, ko bi lahko ze štirje izven domovine živeči člani Av-bljeveka krožka nastopili pot za p. dolfom, je moral še on zapustiti svojo „obljubljeno deželo“ težkega, a hvale2' nega misijonskega dela... Bog ve, čemu vse to. Eno pa je S°' tovo: načrti še niso propadli, ampak zore in čakajo lepših dni, ko bodo lahko P0". gnali korenine in svobodno dvignili svoj cvet, če bo tako sveta božja volja. So pač kandidati naše prefekture za enkra našli druga mesta dela, večina v amer>' škem provincijskem komisariatu. Dva o njih bosta verjetno v bližnji bodočnos 1 odpotovala v misijone na Filipinske otoke. Generalni definitor p. Hugo Bren nas v svojih pismih podžiga, naj le ohranim0 svoj misijonski ideal. In to trdno upam' Vem, da so tudi v domovini med nas° redovno mladino misijonski kandidati. W globoko sem prepričan, da se bodo m®. slovenskimi fanti oglasili idealisti, ki ®l radi kot sinovi sv. Frančiška na pionir' sko pot naših prednikov. Molitev naj nas druži za skupni oiU' širiti božje kraljestvo milosti Ln ljub«2' ni, brez katerega je svet puščava in 1 človek človeku volk. Daj Bog, da bi n»^ danes tako preizkušani slovenski naro izpolnil svoje božje poslanstvo sebi svetu! Odgovorni smo mi: njegovi sl' novi smo! ^ P. BAZILIJ VALENTIN OF»1 S tem zaključujemo opis slovensk^, frančiškanskih misijonarjev prctekloS in sedanjosti. Objavili smo veliko števi slik iz njih življenja in delovanja, m’k^ pa, jih še bomo. Kajti njih delo naj °s^t ne za vedno v slovenski zgodovini k luč in zgled drugim. — Uredništvo. s kitajske na japonsko — POGORELA BOLNIŠNICA Poroča usmiljena sestra Benjamina Kardinar iz Osake 14. decembra 1952. Kako naj se zahvalim za vsa zanimiva poročila, ki so mi tu in tam kot Jub sončni žarek osvetlila pot v tujini. o bi vedeli, s kakšnim veseljem je bila ’n p® sprejeta vsaka številka Vaših „Ka-°hških misijonov“, ki priromajo v tuje a‘je kot tih poslanec, poln tople domačnosti in pestre vsebine. Tekom 17 P°1 let, odkar sem misijonarka, me KPretvilja in vedno 'znova najde kot zvest Prijatelj znanko na misijonski poti, tudi akrat, ko je krog nje utihnilo vse dru-£°- Saj sem tekom zadnjih let besnečega ^etovnega viharja le po „Katoliških 'sijonih“ zamogla slediti tužnim do-« akorn iz bridko preizkušene slovenske bovine in videti in sočustvovati z .^agimi znanci, ki jih je val brezboštva teme brezčutno zagnal na grenko be-uPsko pot. Upam in srčno želim, da mi o°d° „Katoliški misijoni“ še zanaprej ranili zvezo z nezabno trpečo domo-o in z vsemi, ki se združeni v geslu v Vet Kristusu“ —borimo za Njegovo go* . stV0, Gorko želim, da Vam Mo-5n* Privabi v novem letu mnogo na-acn>k°v in dobrotnikov, da boste za-še nadalje brezplačno pošiljati misijone“ vsem tistim, ki so 'Kristusa postali ubogi in preganjani. Ve i0t ^am J« znano, emo že štiri slo-Ša usmPjen^e na Japonskem. V June"aju v Mar. bolnišnici sva s sestro Ij lmele nepričakovani obisk dveh po-Po:mr lat^' potnih listov. To je dalo kli k’ ^a s° n3!11 skrbni predstojniki gin nai'ni želji, še ostati na mestu, na-tla ^ V °kto(bru 1950 poslali na varnejša • lu v deželi sonca, je sedaj naš novi misijonski delokrog. A nekdanji cvetoči kitajski misijon je sedaj za nami kot bežna slika, ožarjena z lepimi spomini. Kitaj ki zmaj je uničil bogata žitna polja, a nove poljane v deželi sonca obetajo sadove in poti’ebujejo delavcev. Zaenkrat je moj delokrog v Osaka, v otroški bolnišnici, kjer točasno domuje 160 sirot. So to ljulbki razumni Japončki, tudi nekaj Indijcev, v starosti od nekaj dni do 16 let, večinoma brez staršev. Ta sirotišnica je bila zgrajena pred tremi leti, po zaslugi in velikodušni podpori ameriških vojakov, 'začasno tukaj bivajočih, ki so s sočutjem gledali nego in revno zatočišče teh sirotk v tedaj še zasilnih barakah. Naj Vam poročam še o preizkušnji, ki je nedavno zadela naš sestrski zavod: o uničeni bolnišnici. Dne 24. junija t. 1. ob 5.30—6 zjutraj, ko smo bile pri sv. maši, je nenadoma zadonel krik: Požar! — Ogenj je nastal v prizidani kuhinji, povzročen po novopostavljenih kotlih za vrelo vodo, katerin zveza z dimnikom ni bila dobro sezidana. Ogenj se je splazil po lesenem tramovju in zveznih hodnikih v nadstropje in podstrešje bolnišnice in 'z neverjetno naglico zajel vso bolnišnico. Kljub naporom številnih požarnih bramb, ki so prihitele iz mesta in okolice, radi pomanjkanja vode ni ostalo od poslopja drugo kot razvalina. Naša draga bolnišnica, sezidana največ za revne pred nekaj leti s toliko skrbjo, in kjer so neštete duše našle pot k Bogu, ne obstoja več. V dveh urah in pol je bilo vse uničeno, — tudi pred nekaj meseci postavljeni novi rentgen, zaloge zdravil, prehrane, itd. Izgubo je po cenitvi 40 milijonov japonskih jenov. Toda, nvala Bogu, človeške žrtve ali poškodbe ni bilo nobene. Vsi bolniki so bili rešeni in preneseni v šolske sobe gori omenjene sirotišnice, ki je ločena od bolnišnice 'z majhnim vrtom in cesto. Tekom 2 dni so bili bolniki porazdeljeni in preneseni v razne bolnišnice. Solze so lile iz njih oči, a tudi iz naših. Zapuščali so nas s prosečim klicem za skorajšnjo vrnitev in pomoč v novi bolnišnici. Ganljivo so nas presenetili naši dobri farni katoličani, pa tudi pogani in županstvo, ki so prihajali z odkritimi izrazi sočutja. Takoj prvi dan so nam prinesli riža, mleka in sadja. Tudi naš japonski škof mons. Taguchi nas je obiskal in nam toplo priporočal, storiti vse, kar je mogoče, da nam bo z novo postavljeno bolnišnico mogoče nadaljevati lep dosedanji apostolat. Da, upamo na očetovsko Previdnost božjo in tudi na pomoč velikodušnih src v Evropi, za katere že gorko molimo z našimi sirotami, ki so nam s kapelo vred ostale v tolažbo. Vsemogočni naj Vas krepi in bogat0 blagoslovlja v vseh blagih namenih 1° podjetjih! — Najiskrenejše novoletne želje in pozdrave vsem dragim znancem» prijateljem in misijonskim dobrotnikom» — predvsem pa Vam! Spodaj i.n zadaj na ovitku objavljamo sliki zunanjščine in notranjosti P0! gorele bolnišnice, v kateri delujeta tud* dve slovenski misijonarki. Obračamo se na plemenita slovenska verna srca s prof' njo, da s svojimi prispevki pomagajf bolnišnico obnoviti. V USA in Kanadi lahko pošiljate prispevke na naslov Char" les Wolbang CM, 500 East Chelten Av«> Philadelphia 44, Pa, USA, od drugod Pa kar na naslov: Ladislav Lenček CM, C°' chabamba 1467, Buenos Aires, Arge11' tina. — Lepo prosimo! IZGNANA MISIJONARKA Iz pistm s. Anice Miklavčič: 31. marca sem morala zapustiti ljub-Ij ni misijon v Shensi in sem dospel® v Kawloon pri Hong Kongu 7. aprila. Samostan, v katerem se nahajam, je ve-toda toliko nas je vanj pribežalo, ^ primanjkuje prostora, a ne manjka krščanske Ijubazni med nami, čeprav ^mo tako različnih narodnosti. Tu imam Ze delo v šoli, ki jo obiskuje nad 1600 deklic, med temi tudi lepo število nehanjih gojenk. Borim se še s tukajšnjo kitajščino, ki je zelo drugačna kot ona, ki smo jo v Shensi govorili. Tudi po aaših preprostih Kitajčkih mi je dolg-hs! Koliko raje bi delovala med njimi kot pa v tem posvetnem mestu, kjer vsi Zlve samo za telo, njega lepoto in uži-Var|je... A ne bom se prevc č pritoževala, da ne izgubim kaj zaslužen ja; P0ljo, da objamem zadovoljno svoj križ •n hodim naprej za Kristusom. O svojem predragem bratu p. Al-binu Miklavčiču, ki je zadnje čase pod rdečimi v ponočnih urah v podzemskih Prostorih poučeval peščico kitajskih bogoslovcev na svojem misijonu tam v sredini Kitajske, ne vem nič gotovega, ,er je pretrgana vsaka zveza. Gotovo ■’f lo to, da je bil dne 9. maja na ljudskem sodišču obsojen na šest mesecev ?ec6, kjer go ga puščali trpeti tudi la-. °to. Zdi se, da so ga meseca novembra lzPustili in da sedaj dela naprej kot Preje in — čaka na prisilno izgnanstvo. , Vse drage poznane in nepoznane ralce „Katoliških misijonov“ prav lepo Pozdravljam in se jim zahvaljujem za ^olitve, ki jih posebno sedaj pošiljajo za nas misijonarje in za ubogo 'toj ko. Priporočam se v molitev še Paprej! _ pPomba uredništva: Iz Trsta je pri-‘Pela vest, da je tjakaj iz Hongkonga k) s'tl „ izRnani misijonar p. Albin Mi-teavc'S-. kjer je še našel živo svojo ma-^ r’ k> je dala narodu in Cerkvi dva du-Vr|]ka in eno misijonarko. pOT IZGNANCEV V EVROPO vt,eNism° še imeli prilike, poročati kaj W čarobnosti o potovanju mons. Ke-Pi k- 'n mons- Gederja ter petih elove-tun ,StiŠkih šopkih sestrah iz Čao-®a- Sedaj pa smo prejeli o tem zani- mivo poročilo, ki ga je napisal mons. Geder svojemu sobratu salezijancu Rafaelu Mrzelu, ta pa ga je nam poelal. Poročilo je sicer kasno, a še vedno zelo zanimivo, vsekakor pa dragoceno za našo misijonsko zgodovino, zato ga objavljamo: Odkar sem zapustil Kitajsko, še ni minil dan, da mi ne bi misli uhajale v tiste daljne vzhodne kraje. Po le štirih dnevih potovanja iz Vzhoda na Zapad, po zraku,smo bili že v Rimu, kjer sem ostal osem dni. Dvakrat sem maševal v katakombah. Minili sem na tistih svetih krajih na naše kitajske kristjane, ki so danes v podobnem težkem položaju kot so bili rimski kristjani pred tisoč in več sto leti. Vedno, ko sem prišel iz tistih tihih, svetih globin, mi je radost napolnila dušo ter mi solza stopila v oko. Mislil sem na zmagoslavnost katoliške Cerkve; kadar še je bila preganjana, vselej je zmagala. Kaj se bo ubogi človek, črviček zemlje, upiral Vsemogočnemu; šle j ko prej bo podlegel, kakor je bilo to v preteklosti, tako bo tudi v bodoče. Bog je večen, nepremagljiv! Sedaj pa še nekaj z našega potovanja. Kot sem že dejal, smo leteli cele štiri dni, ponoči pa počivali in se pomenkovali, kako je bilo in bo. Naša prva postaja je bila Bangkok. Tam smo obiskali slovensko uršulinko m. Ksaverijo Pirc. Zelo je bila vesela, še posebno, ker so bile med obiskovalci tudi šlovenske misijonarke. Ko smo si ogledali njihovo lepo ustanovo in se nekolik/o okrepčali, so sestre zapele nekaj lepih slovenskih pesmi. Potem so nam oskrbeli prenosni oltarček, da je drugo jutro mons. Kerec maševal, dočim smo vsi ostali, 15 po številu, med temi osem duhovnikov, prejeli sveto obhajilo. Ni bilo namreč časa, da bi se zvrstili z maševanjem, kajti ob treh zjutraj so nas že prišli iskat z letališča z avtom. Ob 4 so motorji že ropotali... Dočim je bila naša vožnja do Bangkoka čez Indokino, kjer je vojna, povsem lepa in mirna, pa je bilo čisto dru- gače na poletu čc'z Birmanijo. Naše letalo ni bilo opremljeno za tako vožnjo. Silno nas je zeblo v višavah, vsak čas je letalo cepnilo v praznino in se potem zoptt dvignilo. Po nekaj urnem težkem poletu smo končno pristali v Kalkuti. Tu so ptiča napojili, a nas ne, ampak so nas kar brž spet dvignili v zrak. Hoteli so z letalom v Arabijo, pa ni šlo. Prenočili smo v Ahmenadab, še vedno v Indiji. Ko smo se dvignili v smeri proti Arabiji, da bi pristali v Karačiju, smo začutili močan vihar; letalo se je nekaj časa borilo z njim, potem pa se je moralo dvigniti nad 5.000 metrov visoko. Ko smo se spet spuščali malo nižje, se je desni motor trimotornega letala nenadoma ustavil in na vso jezo pilotov smo se morali spustiti v Karačiju na trdna tla. Bog nas je čuval, da smo sploh srečno dospeli. Tam so motor brž popravili in smo naslednjega dne spet odleteli ter to pot res pristali v Arabiji sredi polne puščave. Nato pa nazaj 4.000 kilometrov proti severu v Irak. Drugi dan je bila vožnja lepa; vozili smo se nad Galilejskim jezerom, Damaskom, pogorji Hermon in Libanon. Končno smo spet pristali v Beyrutu ob Sredozemskem morju. Kako se nam je vzra-dostilo oko, ko smo se spuščali v krasno mestece in zadihali sveži sredozemski zrak. Od tu smo se dvignili čez Ciper v Atene, kjer so napojili ptiča, mi pa sebe pokrepčali, kajti cel dan nismo nič jedli. Zvečer ob četrt na deset smo bili pa že v Rimu. Tam sem jaz stanoval pri Srcu Jezusovem na Via Marsala, mons. Kerec pri kamilijancih, sestre pa nekje pri frančiškankah. Molil sem za Vas vse na svetih krajih. Sedaj sem v Turinu, odkoder Vam pišem ta skromen popis naše poti iz Kitajske v Evropo. PRVO PISMO IZ VIETNAMA Piše iz Kitajske izgnani salezijanski misijonar č. g. Majcen Andrej. Kot že veste, sem zapustil Kitajsko, da madaljujem svoje misijonsko delo med Vietnamci. Kolikor vem, sem jaz tu v mladi vietnamski kraljevini edini slovenski misijonar, če ne celo edini Slovenec. Tudi v sosednjih kraljevinah Laosu in Kambodži menda ni nobenega naše krvi. Doslej so tu misijonarili francoski, španski in kanadski misijonarji, z našim prihodom pa je postalo misijonsko osobje bolj mednarodno, česar so vietnamske oblasti in domača duhovščina silno veseli. Prevzeli smo tu salezijanci kakih 460 zapuščenih otrok. Revnih ne sprejemamo, kajti takih je tu, kjer je pr®" bivalstvo tako gosto naseljeno in se čuti vojna, vse polno. Sprejemamo le sirote brez staršev ali pa one v skrajni revščini, ki se preživljajo z beračenjem ali s krajo. Torej med ubogimi nabolj uboge... Mons. Seitz, ki je bil 3. oktobra p°' evečen za škofa in določen za vodstvo apostolskega vikariata v Kontumu sredi Vietnama, je začel to delo za zapuščene pred leti, ko mu je hanojski župan izročil 80 mladih kaznjencev v oskrbo-Razne okupacije, vojna in druge nadlog® so mons. prisilile, da je moral sedena-krat na novo iskati bivališče svojim si' rotam. Bil je od jutra do večera na n®' gah, da je našel dobrotnikov, pa u®’' teljev in mojstrov za šole, ki jih je za to zapuščeno mladino ustanovil. Kolih® devetdnevnic je skupaj z otroci zrnom» proseč Marijo za pomoč in varstvo! Marija je bila z njim, naklonila mu J® dobrotnikov, ki so pomagali vzdrževat* zavod in njegove naprave. Končno se je mons. Seitzu posrečil® kupiti močvirno zemljišče v okolici mesta Hanoja, ki ga je z nasipanjem utrd*1 in postavil na njem nekaj zasilnih barak-Ko so si fantje sami zavihali rokave, e® je naselbina začela širiti in lepšati; da, so ji pa ime „Mesto Kristusa Kralja Predstojniki so določili sobrata Giacomino, Argentinca, za ravnatelja ^ velike ustanove, mene pa za njegove?* pomočnika, v kolikor mi bo ljubi dal zdravja. Za sedaj se gulim z vi®.^ ramščino, ki je precej podobna hita* ščini, le da se mi zdi izgovarjava m31 težja. misijonarji — učitelji KMETIJSTVA ra r-°- misijonarjev, ki pripadajo ip iC”lm misijonskim kongregacijam, J lani dokončalo posebni dopolnilni te-z,‘j' kmetijsko izobrazbo. Tečaj je pri-pravilo in financiralo državno poljedel-0 ministrstvo. Misijonarji, ki so tako ostali pravi kmetijski učitelji, so potem potovali v Indijo, na Borneo, Filipine, _ Ponsko, v Belgijiäki Kongo, Zapadno na r ga*S^° ^r^°’ Brazilijo, Ecuador, Lubo in na Jamaico. Tam bodo kme-m v pomoč s praktičnim zgledom in svetom, ne da bi pri svoji kmetijski >>obrti“ zanemarjali visoki misijonski Postolat. Nov dokaz, kako Cerkev de-tjud te za zemski blagor vseh MAVRIŠKA PRINCESA — MISIJONARKA 1929 je umrla v Carigradu 87 let stara usmi- ljenka sv. Vincencija Pa-velskega, seislra Avrelija, k4tere pravo ime je bilo Haida Caid Ismael; neka- teri zatrjujejo, da je to prva obrn-i • usmiljenka, ki se je spre-coz' a ’Z m°hamedanistva. Ko so Fran-nodif zavze^ Argel, sta se njena Zat if/Ja Husein in princesa Nefissa 1849 a V- -^^ksandrijo. Tam se jim je * rodila naša redovnica. Roditelja ki& •‘,u 'la^a v vzgajališče k usmiljenkam, da p i',e. maIa princesa tako vzljubila, Krstu- ej pikdar več ni hotela od njih. 17 It S-° J'° v Carigradu in ko ji je bilo ijenk ’ zaPro,5ila za vstop med usmi-nih ue. Vincencija. Bila je po redov-določ-rah v Franciji, slednjič pa so jo sko za misijon v Carigradu, kjer je Ubo * let molila in se žrtvovala za SoVg za širjenje kraljestva Kristu-brat'Ka med svojimi mohamedanskimi * i^^Ppvedtila se je naslovu prin-da si je mogla nadeti haljo pre- usmiljenke! ^VTOLIčANI NA OTOKU CEJLONU sto,va otpli:u Ceylonu, ki je danes samo-ciie a država v okviru indijske federa-ftiilj’. Je Po štetju iz leta 19B1 kar pol biv„iPa katoličanov pri celotnem pre-alstvu 6.700.000 duš «ese, proste POMANJKANJE ZDRAVNIKOV V SIAMU Neprestani dotok zdravnikov iz USA v Thailand (Siam) je prisilil vlado, *da je objavila tole žalostno poročilo: v vsej državi je samo 1.659 zdravnikov in 637 bolničarjev; ti zadnji so povečini Kitajci. Siamskemu prebivalstvu, ki ga štejejo na 18 milijonov duš, bi pripadalo vsaj 10.000 zdravnikov. Ker diplomira na državni medicinski šoli letno le kakih 200 zdravniških moči, skuša zdaj vlada to pereče vprašanje reševati s pošiljanjem vseučiliščnikov medicin-cev na inozemske univerze. JAPONSKO ČASOPISJE V svetovnem tisku je Japonska na drugem mestu, takoj za Anglijo enako kot USA. Od vsakih 1000 Japoncev jih je 350, ki berejo* kak časopis. Celotna nakla-da japonskega časopisja se- fei že do 28 milijonov izvodov JiĆ dnevno! časopisje, ki je glasnik javnega mnenja, ima na Japonce velikanski vpliv, prav po narodnem reklu: „Več od vojne zmore pero...“ Revije, ki jih na Japonskem najbolj bero, so pred vsem športne, filmske in ženske. Ženski tisk na sploh vodi na Japonskem, prav kot v USA in v Franciji. Ženske revije kot „Romanca“ (ta udar- ja na Ijica“, << čustva), „Gospodinjska prijate-„Ženski svet“, ^Slog“, „Nova žena“ so pokupljene v ti-enutku. PUŠČAVNIK IZ ASHRAM ^ \ Tujec, ki ga bo pot zanesla v Ashram pri Sevagram, kjer je slovita Gandhijeva pu-ščavnija, bo začuden obstal pred neznanskim velikanom, ki na rogoznici sede skupino mladeničev uči visoke S^oS^rlSftnatematične in druge —_ ■ vede. Čudaški velikan je skopih beeed, a iz oči mu sije nek-šna otroška dobrota, ki vsakogar osvoji. Ljudje prijovedujejo, da se slednje jutro že ob dveh dvigne, da dolge ure preživi v razmišljanju in da se hrani edinole z mlekom. Nima pa prav ničesar. Telo si prekriva s preprosto rjuho. Mladi študentje iz Ashram ga naravnost obožujejo. Danes nima imena; a njega dni jo bil med svetom znan kot profe-sqf Bhaneali, na univerzi v Ahmedabad, sloviti znanstvenik in jezikoslovec! Leta 1928 pa je pustil vse in se umaknil v gozd na obronkih Himalaje. Zaobljubil se je, da bo molčal in si je zato ustnice sešil s tenko žico. Po drobni cevki se je hranil samo s tekočinami... 1943 je obiskal pokojnega Mahatmo Gandhija, ki ga je pridržal v svoji pu-ščavniji. Že leto prej je bil zaprt skupaj z velikim indijskim voditeljem. V zaporu pa se je pritoževal, da mu je ječa vse preveč udobna... TAM, KJER NE ZNAJO RAČUNATI Na svetu so še vedno rodovi, ki ne poznajo računstva, in če jim ga hočeš dati, ga trmasto odklonijo. A navkljub vse-Kjo mu se tudi ti ljudje po-jn' služujejo „računanja“, seveda na svojski način. Divjak je uganil, da manjka ovca v njegovi čredi; kako? Mati narava mu je dala, kot vsakomur od nas, čisto preprosto računalo, ki (se ga vneto- poslužuje: prsti na rokah in na nogah. Na Murray otočju znajo domačini šteti kar do 31; poslužujejo se pri tej svojski seštevan-ki vseh mogočih delov lastnega -telesa; začenjajo pri mezincu leve roke, gredo čez štiri prste taiste, preskočijo na za- pestje, na laket, na komolec, na nadlaket in slednjič na ramo; v istem rf“11 se spuščajo po desnici in končujejo slednjič na mezincu. STARI ČASOPISI IN RABLJENE BRITVICE ZA — MISIJONE Frančiškanski misijonarji, ki delujejo med pogani v Oceaniji, so pozvali Prfi' bivalstvo Avstralije in Nove Gvineje * zbiranju starih časopisov in rabljenih britvic za otoške domačine. Ti namreč uporabljajo časopisni papir namesto cigaretnega, britvice pa jim odlično služijo kot rezilo pri njih rezbarski obrti, v kateri so pravi mojstri in umetnik1. Tako je nedavno na razstavi domač® umetnosti v Camberra veliko pozornost zbudila soha Device Marije, ki jo je * britvico izrezljal neznani domači umetnik z oceanskega otočja. TO GRE PA POČASI Družina Belih Rusov, kj se je Po prvi veliki vojn pred rdečimi zatekla Kitajsko, se je zdaj odie^ čila, da se bo vrnila v komunistično rusko vino. Pa so se domenili, da bo prvi odšel oče, glavar družine. Nekaj tednov kasneje mu je P168 _ žena in mu sporočila, da se jima je r°' dila hčerka. Odgovor zvestega soprog je bil naslednji: „Ljubljena ženka: vim v sanjah o sreči; res ne najdem h ' sed, ki bi ti zadosti izpričale moje dovoljstvo nad življenjem v tem Pa.r8' dižu, ki je zdaj naša čudovita domovih^ Ko boš enkrat omožila hčer, pa pridi Z menoj, če se ti zdi...“ MOHAMEDANSKA TURČIJA JE ZA' LOŽILA — KATOLIŠKE ZNAMKE V lanskem avgustu je turško P0^*11^ ministrstvo založilo serijo znamk k teniške vsebine: ob priliki krščanske^ romanja v Efez, ki je mesto v p^kf8 jini Smirna v Mali Aziji, je natish* vrsto turističnih znamk, ki prikazuje! Marijino hišico, zraven pa grške 1 rimske ruševine starega mesta. Kot s najnovejša odkritja pokazala, je madežna Devica preživela svoja Pos ej, nja leta v Efezu, kjer eo nedavno eh krili njeno poslednje zemsko bivalisC ' VISOKO MISIJONSKO IMENOVANJE NAŠEGA ROJAKA Rimski dopisnik „Katoliških misijonov“ nam je sporočil iz-JL redno vest, da je postal dr. Janez Belej minutant na Kongregaciji 1 za širjenje vere. S tem je ta naš rojak poleg kardinala, tajnika , . in podtajnika z drugimi petimi minutanti najvažnejši uradnik na eJ kongregaciji. Slovenska misijonska akcija se tega imenovanja silno ^eseij) ne le zato, ker s tem slovenski narod po dr. Beleju vstopa v naj-. lsje vodstvo vesoljnega misijonskega dela sv. Cerkve, ampak ker bo lzyedba prelepih načrtov slovenskih misijonskih redov za samostojne j^sijonske pokrajine, ki naj bi jih prevzeli Slovenci v bodočnosti, vse azja^ in uspešnejša s pomočjo rojaka — takorekoč ministra „rdečega Papeža“ (kot imenujejo kardinala predsednika Propagande). Dr. Janez Belej je doma iz Laškega. Najprej je študiral eno leto Veržeju pri salezijancih, nato 7 let v semenišču v Mariboru. Po ma-Uri je vstopil v mariborsko bogoslovje in prišel leta 1941 v papeško °goslovje Propaganda Fide. Tu je konča) filozofske študije in se posvetil eologiji; iz katere je napravil doktorat. Nato je dovršil z doktoratom e Pravno fakulteto. Med počitnicami je izrabil svoj prosti čas za poto-aPje in si s tem pridobil široke poglede. Bil je v Švici, Avstriji in zadnje P Pad šest mesecev na Angleškem in si tam popolnoma prisvojil an-«ješČino. Po svojem povratku v Italijo mu je ponudil nadškof Costan-Jni niinutantsko mesto na Propagandi. Njegov predhodnik je mons. ^rniano, ki ga je sveti oče imenoval za apostolskega delegata v Južni piki. Pri izbiri so se predstojniki kongregacije ozirali predvsem na •legovo znanstveno pripravljenost, ki si jo je prisvojil v teku svojih udijev, in na pravilno gledanje na misijonska vprašanja, saj je živel * let skupaj z nad tridesetimi narodnostmi v bogoslovju za širjenje ®re. Imenovanje dr. Beleja je edinstven primer v zgodovini sloven-e£a katoliškega življenja. ^ Trenutno je v službi Propagande šest Slovencev. Eden minutant ^kongregaciji, dva profesorja na univerzi, dva podravnatelja v bogo- VJU in eden repetitor. ^ Gospodu minutantu dr. Beleju k imenovanju na visoko misijonsko . esto iskreno čestitamo in mu zagotavljamo, da bodo slovenski misi-^ nski prijatelji molili za blagoslov božji nad njegovo važno misijonsko AKCIJA 1953 3.000 DOLAUJEV „ZA KLADNIKOVO CERKEV V AFRIKI, ZA BERNIKOVO SIRO-TIŠČE V INDIJI IN ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE“ Dva slovenska misijonarja-duhovnika sta bila pred kratkim od predstojnikov postavljena pred veliki nalogi, o katerih smo bralcem potom njunih pisiem že nekaj sporočili. P. Albin Kladnik iz Družbe Sinov Misijonarjev presvetega Srca, ki se je razvila iz Knobleharjevega misijona v Sudanu, je bil poslan v Transvaalu v veliko vas Karolina, v kateri prebiva 4.000 črncev, ki so po večini še sami pogani. Tam naj bi takorekoč iz nič začel ustanavljati sveto katoliško Cerkev. Z vso vnemo se je brž lotil dela in ima že lepo število novokrščencev, saj smo ga videli sredi njih na sliki zadnje strani ovitka 2. številke letošnjih „Katoliških misijonov“. Upati je-da bi se sveta Cerkev tamkaj lepo začela razvijati, če bi imel p. Kladnik iz zaledja, od Slovencev, kaj več molitvene in gmotne pomoči. Tako pa niti cerkvice še nima, ampak mašuje in hrani Najsvetejše v sobici svojega skromnega stanovanja. Ko je g. Wolbang (bivši kitajski misijonar, ki sam najbolje ve, kako so vezane misijonarju roke, če je brez sredstev), za to njegovo stisko zvedel, se je obrnil kot sodelavec na naše uredništvo in na Slovensko misijonsko zvezo s pobudo, da bi p. Kladniku pomagali sezidati cerkvico v njegovem misijonu. To svojo pobudo je sporočil tudi že misijonarju v Afriko, kateri je je bil kajpada silno vesel in mu takole odgovoril: Nekaj dni pred prejemom Vašega pisma je bil na obisku pri meni slovenski misijonski brat Valetin Poznič, ki že 22 let pridno zida šole in misijonske cerkvice po tej naši misijonski pokrajini v Transvaalu-Ko je videl cvetočo vas 4.000 črncev, se je ves navdušil in mi začel prigovarjati, naj vendar čim prej začnem z zidavo cerkve; sam da bo prosil škofa, naj mu dovoli priti v maju ali juliju s svojimi črnim1 delavci k meni zidat jo. Kar nisem mu mogel dopovedati, da mi Je zaenkrat nemogoče misliti na kaj takega, ker ni denarja in mi je misijonski škof že nekajkrat pomoč odbil, ker ni mogel ustreči. . . morete si torej predstavljati, kako sem bil vesel, ko sem bral Vaš® pismo, v katerem mi dajete upanje, da prejmem v letu 1953 pomoc 500 USA dolarjevy ki bi jih zbrali rojaki po vsem svetu, če res p^' mem to vsoto, se bom dejansko lotil zidave. S 500 dolarji cerkve kajpada ne bom mogel dograditi, a za začetek bo in „začeti je treba, v tem je vsa skrivnost. .. “, so nas učili. Cerkev bo posvečena Srcu Je' zusovemu, kakor je tudi župnija, če se res zgodi, za kar mi dajete upanje, potem že sedaj obljubim, da bom dal na cerkev vzidati plošča z napisom „V slavo božjo — darovali Slovenci“, in sicer v štirih je' zikih: v slovenskem,, angleškem, burskem in v zulu. Drugi naš misijonar, ki letos še posebno potrebuje pomoči, je Pa ravnatelj sirotišča v Tirrupaturju v Indiji, Pavel Bernik SDB. Brali smo že, kako je prišel na novo postojanko, kjer bo moral skrbeti za "20 indijskih sirot, ki bodo istočasno s telesno hrano uživale tudi duhovno v materinskem naročju svete Cerkve, ki jim jo pred vsem pred-stavlja naš rojak, oče in mati obenem tej množici svojih duhovnih °trok. Naravno, da se je tudi on obrnil po pomoč k rojakom, na Slo-vensko misijonsko zvezo in vse njej priključene misijonske odseke po syetu, potom „Katoliških misijonov“. Zadnje njegovo pismo se takole glasi: Dobrih šest mesecev je poteklo (bo že skoraj leto sedaj, op. h?-), odkar so mi predstojniki poverili vodstvo in oskrbo sirotišča v ^rupatturju. Težavey ki sem jih ob prihodu v zavod slutil, so se res Pojavile in v večji meri, kot sem mislil. V začetku junija se je naselilo l Ooše s slamo in palmovimi listi pokrite kolibe nad dvesto fantičev, ^omaj smo jih spravili pod streho in silno so na tesnem. Iz naše skromne shrambe so začele kar izginjati vreče riža. . . Ko se je začel Pouk, je bilo treba kupiti knjig, zvezkov, svinčnikov, peres, in drugo! j šoli, kamor prihaja tudi tristo zunanjih fantičev, imamo nastavljenih ^ učiteljev. Samo štirje so naši sobratje, drugih deset je treba redno Plačevati... Nekaj dni po prihodu sirot v zavod, se je z neba vlilo: suno deževje po petih letih skoraj neprestane suše. Veselili smo se, a ne dolgo, kajti deževje je prodrlo skozi slabo izdelane strehe kolib in ^nogo otrok se je moralo še bolj stisniti v kote... Vihar pa nam Je vrh vsega še eno od treh kolib do tal porušil. Treba bo zidati. Na-^rfe smo več ali manj napravili ter dognali, da bi nujno potrebovali bližnji kos zemlje. Sosed zahteva zanjo kakih 450 dolarjev (okrog 2.000 rupij). Dragi slovenski misijonski prijatelji, kupite nam vsaj 10 zemljo! Prošnja teh dveh naših misijonarjev na tako važnih postojankah ,e more in ne sme biti zaman, to uvidi vsak, ki količkaj razume misi-Osko dolžnost. Slovenski misijonarji so zastopniki slovenskega na-m a na Kristus(m osvajalni fronti, mi smo jim, hočemo ali ne, na-avno misijonsko zaledje. Oni, misijonarji, delajo, mi zaledje, moramo ^delovati z njimi, pač kolikor v danih razmerah moremo. In da nekaj zmoremo, so že pokazala zadnja leta: j j. Leta 1950 se je pred vsem v Argentini zbralo 1000 dolarjev v he1} ^anežev rentgenski sklad“, ki je rodil doslej že dva rentgena v obhodno potrebno in tako blagoslovljeno pomoč našemu vrlemu mi-Jonskemu zdravniku. j „ Leta 1951 je že širši krog rojakov, ne le argentinskih, zbral tudi gbO dolarjev za „Poderžajevo cerkev“ v Kharriju, ki je središče engalskega misijona“, številnih slovenskih misijonarjev tamkaj. la . In v letu 1952, lahko rečemo, so sodelovale pri skladu „2.000 do-v Jev za vse slovenske misijonarje“ domala vse slovenske skupnosti «Jof^jstvu. Res je, da je v ta sklad doslej zbranih šele kakih 1.700 arjev, a že to je viden napredek od lanskega leta. Pa v letu 1953, ko se bo Slovenska misijonska zveza še bolj utrdila in razvila, ali si ne bi upali seči še za stopnjo više? Vsaj 1.000 dolarjev bi naj poslali že samo tema dvema misijonarjema, o katerih smo zgoraj pisali. Vsi ostali, nad 40, ki bi prišli v poštev, mnogi tudi v silnih potrebah in na važnih postojankah, pa naj bi spet dobili skupno 2.000 dolarjev. Tako bi bil cilj akcije v letu 1953 „Vseslovenski sklad 3.000 dolarjev za Kladnikov© cerkev v Afriki, za Bernikovo sirotišče v Indiji in za vse slovenske misijonarje“. Ta obsežna nabiralna akcija bi seveda potrebovala tudi obsežno delo od strani Slovenske misijonske zveze in njenih odsekov. Sredstva naj bi se zbirala po treh potih: 1. Celoletna nabiralna akcija po blokih „od duše do duše“. 2. Donosi prireditev v ta namen. 3. čisti izkupiček od prodaje ene od letošnjih knjižnih izdanj Slovenske misijonske zveze. Seveda, tole je le predlog „Katoliških misijonov“ kot glasila slovenskih misijonarjev, naslovljen Slovenski misijonski zvezi oziroma vsem njenim odsekom, da premislijo in se odločijo, ali predlog in načrt sprejmejo ali ne. A upamo, da ga bodo z navdušenjem sprejeli in brž pristopili tudi k delu. O tem bomo pa še poročali! LETNO ZBOROVANJE ARGENTINSKE MISIJONSKE PODZVEZE V Argentini živahno deluje šest misijonskih odsekov, in sicer eden v Men-dozi, pet pa na področju Velikega Buenos Airesa. Ti odseki sestavljajo argentinsko podzvezo slovenske misijonske organizacije v zamejstvu. V nedeljo, 1. februarja so imeli letno zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 20 zastopnikov posameznih odsekov Velikega Buenos Airesa, mendoški odsek pa je s poročilom zastopal podzvezni predsednik. Navzoči so bili tudi č. g. Jurak Jože kot cerkveni asistent argentinske podzveze, č. g. Lenček Ladislav kot Zvezni predsednik in g. Rudolf Smersu kot referent za akcije pri Zvezinem odboru. . Zborovanje so je vršilo v farni dvorani v Ramos Mejia ob petih popoldne po molitveni uri za misijone, ki jo je vodil č. g. Jurak Jože in imel pri njej tudi misijonski nagovor. Po prebranih poročilih o misijonskem delu v preteklem letu, ki so jih podali ■zastopniki vseh odsekov, in po razgo- voru, ki jim je sledil, je bil podan načrt dela za leto 1953, razdeljeno po referatih, kakor sledi: Misijonsko-prosvetni referat: Organiziranje letnega misijonskega tečaja h* misijonskih sestankov —■ Misijonsko gradivo v slovenskem tisku. — Slovenska poročevalska služba. Referat za Družbo za širjenje vere! Ureditev desetnijskega sistema potom odsekov. — Pomnožitev članstva DšV — Proslava Misijonske nedelje. Referat /.a Družbo Svetega Detin' stva: Misijonsko propagandni vpliv odsekov na slovenske mladinske vzgojn® centre; organiziranje DSD po njih. Referat za molitvene akcije: Razširjenje „živega rožnega venca“ za sl<^ venske misijonarje. — Prirejanje misijonskih molitvenih ur. — Izvajanje akcije „Trpljenje za misijone“, zlasti okrog Binkošti (misijonski dan bolni' kov). # Referat za pomoč slovenskim mi®1' jonarjem: Izvedba stalne nabiralne ak' v sldad 1953 ,,Za Kladnikovo cer-“6v v Afriki, za Bernikovo sirotišče v ■Lidiji in za vse slovenske misijonarje“ ~~ Knjižna akcija za pošiljanje slovcn-s*ega tiska misijonarjem. Referat za misijonske prireditve: Zbijanje misijonsko-prireditvenega gradi-dlya — Organizacija ene ali dveh Misijonskih iger — III. Veletombola za Misijonarje. Referat za tisk: Širjenje „Katoliških Misijonov“, „Misijonske nedelje 1953“, Morebitnih drugih novih izdanj Slovenske Misijonske zveze in prav tako vseh dosedanjih, še razpoložljivih. .. Raragov referat: Sodelovanje pri ak-'Jah Južnoameriške Baragove zve Ivanka Bidovec, Martin Mizerit, oihca Žonta, Roman žužek, Lojze Re-.6 j’ Pavle Homan, Ciril Markež, Mar-Jan Amon, Vera Kokalj. , ^si ti so člani podzveznega odbora, pota-' .P^dsed-nika, ki je Marjan Loboda, hik1'*43’ k' Lavri'» 'n blag®)’ a> ki je Aleksander Avguštin. f sporočitvi načrta in razdelitvi re-M’atov ter sledečem razgovoru je imel ha Misli govor, poln vzpodbudnih misijonskih , - cerkveni asistent č. g. Jurak Jože, Odohr Je k’10 Pre^rano 'n z velikim n brayanjem sprejeto pismo prevzviše-kr ■ ^kofu dr. Gregoriju Rožmanu, po-k ^'^Iju Slovenske misijonske zveze, žv Pozdrav in voščilo Argentinske pod-k njegovi sedemdesetletnici. 8keV uPanju, da bodo našli za misijon-* akcije med rojaki veliko lepega ra-Wevanja kot še vedno doslej, so šli s vinia zborovanja misijonski delavci -z no-Sv Veeeljem na delo, gnani od gesla: Vet Kristusu! MISIJONSKO DELO V TORONTU Znano Vam je že, da smo imeli predzadnjo nedeljo v oktobru misijonsko proslavo. Že tedne prej so nas lepaki, ki ste nam jih poslali iz Argentine, pripravljali na ta dan. Dr. Kolarič nam je v nedeljski pridigi podal lepe misijonske misli. Popoldne ob treh je bila molitvena ura za misijone, takoj po molitveni uri pa misijonska akademija v cerkveni dvorani. Udeležba je bila nepričakovano velika, saj je bila dvorana napolnjena do zadnjega sedeža. Udeležence akademije je pozdravil v imenu misijonskega krožka g. France Turk. V par besedah je g. Turk razložil pomen akademije in povdaril, da je dolžnost vsakega kristjana in predvsem nas katoličanov, da se misijonsko udejstvujemo. Sledila je deklamacija Bogdana Budnika, ki nam jo je podal g. Franci Pajk. Nato nam je naš slovenski pevski zbor pod vodstvom č. g. Rener ja zapel dve pesmi in sicer: Jezusovo oporoko in pa Glejte, polja so že bela... Med pesmima je bila recitacija črtice, ki jo je napisal g. Kopač z naslovom „Misijonarjeva žrtev za eno samo dušo“ in jo je prebrala podpisana. Biser akademije je bil misijonski nagovor g. Kopača. Že prej smo se prepričali, da je gospod Kopač dob^r govornik, toda ta dan je bil boljši kot kdaj prej. Iz njegovih besed je dihala ljubezen do misijonov in do tistih duš, ki jih je proti svoji volji moral zapustiti tam v daljni Kitajski. Njemu govora ni bilo treba pripravljati, govoril nam je lahko prepričevalno iz svojih izkušenj. Akademijo je zaključila tridejanka „V Baragov misijon“. Igro je napisal g. Kopač, igrali pa so jo slovenski otroci. Zahvala gre gospodični Marici Bastič in gospodični Levstikovi, ki sta otroke tako lepo pripravili. V celoti je akademija, v danih razmerah, dobro izpadla. Že zjutraj pred mašo in popoldne pred akademijo je bila naprodaj „Misijonska nedelja 1952“, ki smo jo dobili iz Argentine ravno dan prej. Tako poroča tajnica misijonskega odseka gdč. Štefka Štukelj. Zadnje, čase smo prejeli tudi poročilo o Upi misijonski božičnici v istem središču kanadskih Slovencev. Tudi misijonski odsek so pre-organizirali in povabili vanj nekaj odličnih moči. K lepemu delovanju častitamo! samo za nas, ki smo po božji milosti že takoj po rojstvu postali kristjani. Ne! Jezus je trpel na križu ZA VSE LJUDI-Saj prav na veliki petek — na dan Je' sove smrti — tudi sveta Cerkev, ki n»' daljuje Jezusovo delo na zemlji, moli vse človeštvo. Zlasti moli za tiste, ki S® od svete Cerkve .najbolj oddaljeni: ** pogane. Takole molijo tedaj duhovnik* v farnih cerkvah: Molimo tudi za pogane, da vsem0' gočni Bog odvzame grešnost njihovih src, da zapuste svoje malike in se spr®' obrnejo k živemu in pravemu Bogu i|* .njegovemu edinemu Sinu Jezusu Kr*' stusu, našemu Bogu in Gospodu.“ Tako sveta Cerkev s svojim zgledoi*1 tudi nas uči, da naj se spominjamo ^ -svojih molitvah poganskih narodov: & bi tudi njim postal križ ZNAMENJ^ ODREŠENJA! Križ pa ni samo znamenje odrcs®' .nja, marveč tudi ZNAMENJE ZMAGE-Saj Kristus ni ostal v grobu, kamor 80 ga položili po njegovi smrti. Tretji da*1 je s poveličanim telesom vstal iz njeg*1' Premagal je smrt in vstal v novo, vež"1’ življenje, kjer sedi .na desnici Očetovi- MLADI MISIJONAR ZNAMENJE ODREŠENJA Jezusovo trpljenje, katerega se spominjamo ves postni čas, je doseglo svoj višek na gori Kalvariji. Pribit na križ je Jezus visel na njem tri dolge ure. Slednjič je zaklical z močnim glasom: „Dopolnjeno je!“ Izročil je svojo dušo Bogu-Očetu, nagnil je glavo in umrl. Križ, ki je bil tedaj znamenje sramote, je postal z Jezusovo smrtjo na njem ZNAMENJE ODREŠENJA. Za kristjana je križ vseh svetinj največja svetinja. Jezus ni trpel na križu in umrl .na njem samo za judovski narod, Tudi ne To novo, večno življenje obljubi)9 tudi nam, ki smo njegovi po veri ^ dobrih delih. Namenjeno pa je vse*9 ljudem — tudi poganom. Tudi za •’l mora biti križ znamenje zmage. Saj K Kristus tudi za pogane premagal sn>( in greh. Dokler pa pogani prave vere ne sp0 znajo, ne morejo biti deležni večneS življenja. Tvoje molitve, žrtve in prei**9 govanja za rast Kristusove Cerkve P jim to lahko izprosijo. Misliš kdaj na to? Vsak dan? D®' pomagaj, da bo tudi poganom križ P stal ZNAMENJE ODREŠENJA! SVETI FRANČIŠEK KS A V ERI J Čudno izbira Jezus Kristus svoje misijonarje, da jih pošilja med poganske *'3rode širit njegovo kraljestvo na zemlji. 1 aivečje misijonarje izbira še na prav Poseben .način. ‘ K®v°jega Preganjalca — Savla — je •zbral za apostola narodov. Sveti Terezi — Mali Cvetki —, ki je silno želela Postati misijonarka, je dejal: „Ne! Ti Ostani doma! Misijonar! s svojimi modami, z žrtvami in trpljenjem. ^l’udi sv. Frančiška Ksaverija, „go-r®Cef?a misijonarja“, je izbral na čudo-Vlt način. Kakih 400 let je tega, kar je na P.niverzj v Sorboni študiral mladi Fran-msek. No, saj je dobro študiral, a tudi 0 Po študentovsko veseljačil, zapravil denar, čas in mladost. Pa samo so ga . - ene dobro opravljene duhovne va- Z spremenile. Božji klic, ki ga je aslišal med duhovnimi vajami, ga je ^tegnil iz pariškega veseljačenja. Ta^ at je zagorel v njem tisti neugasljivi Renj, kj ga je gnai jz Evrope v skrajni Azije — z edinim namenom: reše-^ K duše za Kristusa, širiti sv. Cerkev ^ ''d tistimi, ki je še ne poznajo. Nek-Kli Pariški veseljak je postal misijo-.. r- In kakšen misijonar; eden največ-’ kar jih do sedaj poznamo! . Najprej Se je odpravil v Indijo. Bila Ra K tedai čudovita dežela, polna razne-^ bogastva — res: prava Koromandija. rančišek ni iskal bogastva, iskal je ^««rjoče duše. je ^stavil se je v pristanišču Goa, kjer ie začel misijonariti. Kako obilno ltr. blagoslavljal njegovo delo! Več-0 .'e Frančišku omagovala roka in eniel glas, ko je krščeval indijske po-1,6 —■ toliko jih je bilo! Goe je Frančišek odšel na Mav-kj u otoke. Tam so živeli tedaj Mavri, bi b° ljudožrci. A Frančišek se jih kfjv a‘- ,.Tudi za vas je Jezus umrl .na ^ *u’ Prelil svojo kri!“ jim je govoril ^li^ir zaman- Tudi divji Mavri so spre-Kristusov nauk in se dali krstiti. A vse to je bilo Frančišku premalo. Vrnil se je nazaj v Goo in od tam odšel v do tedaj skoro nepoznano Japonsko. „Hotel jo je kar namah pokristjaniti, zato se je podal .na japonski cesarski dvor. Japonski cesar ga pa še sprejeti ni hotel. žalosten je- bil Frančišek, ko se je vračal v Goo. Žaloste.n.čeprav je v kratkem času, ko je bil na Japonskem, pridobili za Crkev 2000 Japoncevf Še ena dežela je ostala tedaj na daljnem vzhodu, ki jo Frančišek še ni obiskal — ogromna Kitajska. Dobro je vedel Frančišek: če pridobi to deželo za Kristusa, tedaj bo tudi vsa Azija postala božje kraljestvo na zemlji. Bes se je odpravil še na Kitajsko; a tja ni prišel. Dospel je samo do Sančana, malega otoka tik pred Kitajsko. Od tam ,g.a je Bog poklical k sebi. Lani je vesoljni svet praznoval 400 letnico njegove smrti; tudi Slovenci smo jo proslavili.« Kmalu po njegovi smrti ga je papež proglasil za svetnika. Dandanes pa je sveti Frančišek Ksaverij pokrovitelj Družbe za žirjenje vere in vsega misijonskega dela Cerkve. MED KITAJSKO IN INDIJO Marsikatero deželo smo že spoznali na našem sprehodu po svetu: Japonsko, Kitajsko in zadnjič Indijo. A med Kitajsko in Indijo je še takozvana Zadnja Indija, ki pa vsebuje toliko različnih dežela, da si jih komaj našteti upamo. Nekaj ste o teh deželah že čuli pri šolskem zemljepisju, vsaj starejši: TONKIN, LAOS, KAMBODŽA, AN-NAM, KOČINČINA, MALAJSKO O-TOČJE, SIAM... Kakor so dežele in ljudje v njih različni, tako so različne tudi vere, ki so prišle predvsem iz Kitajske, kakor budizem in konfuceizem. Veliko je tudi mohamedanstva, zlasti na Malajskem otočju. . Pa pustimo to zapleteno .naštevanje dežel in poganskih ver v njih. Za nas je važno vedeti, da Se je v mnogih teh deželah katoliška vera že davno začela širiti in da je v nekaterih, zlasti v Ton-kinu in Annamu, že zelo razvita. Je Pa tudi res, da zlepa v kaki drugi misijonski deželi ni bilo toliko mučencev k0* v teh dveh. Še celo en Slovenec, jezuit' ski misijonar O. MESAR je že pred stoletji tamkaj kri za Kristusa prelil. Danes v teh deželah deluje malo slo' venskih misijonarjev, nekaj p.a le. K®' teri so, kje in kako delujejo? Največ jih je v SIAMU: Dve uršu' linki: M. KSAVERIJA PIRC, ki že nad dvajset let tamkaj vodi kot ravnatelji6® uršulinske šole glavnega mesta Ban?' koka, v katere hodi gotovo okrog 15®” večinoma poganske mladine, kajti spte' obrnjenja v tej deželi so silno težka in je treba veliko potrpljenja in čakanj®’ da se kaj doseže. Na severu iste dežeje Siam deluje njena sosestra M. FRAPJ' CIŠKA NOVAK, tudi v šolah, poln'® mladine. Poleg teh dveh misijonark Pf je še salezijanski brat JOŠKO BEVC’ ki v kraju Bangpong zida misijons® poslopja. .. Na istem polotoku kot Siam, ®° | proti severu, je dežela TONKIN, v k® teri imamo v zadnjem času na važn*®1 misijonskem mestu našega misijonarj®; ANDREJA MAJCENA, ki v kraju Han0' skrbi za 400 fantičev, sirot, ki imajo k® svoje „Mesto Kristusa Kralja“. čisto spodaj že v Malajskem otoC^( pa deluje na otoku JAVA uršulinka DEODATA HOČEVAR. To so torej naši delavci v teh lah „Zadnje Indije“, katere tudi ved®^ bolj ogroža največji sovražnik sov — svetovni komunizem, ki je že * Kitajsko spravil pod oblast hudobne?^ duha, sedaj pa stega roke še po tu op sanih deželah. Molimo za naše mis'J narje tamkaj in za vse ostale, ki se b® za zmago Kristusovega kraljestva Pr° antikristovemu! V L A ü T I N G Veselo je drobencala Anica poleg ornaža, ko sta izpred domače hiše za-na staro cesto. Ta ju je vodila Preko riževih polj. Svetlo je sijala luna in Anica je mi-lep sprehod bo to! Pa ji je Tomaž ejal: „Ni to sprehod, niti izlet ne. Ho-'ti bova morala hitro, hitro. In pa mirno " tiho, da naju ne bo nihče ne videl, P® slišal.“ v Začudeno je mala sklenila ročici: le ®°mu vse to. A ni dolgo razmišljala, /nuknila je mimo Tomaža in odhitela aalie po stezi. Kmalu sta dospela do vznožja gore, P Pričela se je pot navzgor. Ta res 1 kila lahka. Prerivati sta se morala ®d grmovjem in vitkimi bambusovimi ? ®kli; m?(j drevesnimi debli in križem ezečimi vejami. No, Tomaž je kraj do-fo poznal. Nič kolikokrat je že tu na-'ral drva. Zato je dobro vedel, v kateri Ptpri mora hoditi, da dospeta do velike ^te, k; ju bo privedla v Lao-Ting. .A —• pot je dolga, noč še daljša in ^P'03 je kmalu postala trudna. Ni bilo '"gače mogoče: Tomaž se je ustavil. eP,cl je na zemljo in vzel Anico v na-°e.ie. Trudni otrok je hipoma zaspal. Tomaž ni mogel zaspati. Mislil je na 3mico, na strica, na Anico, ki jo je v naročju-•• Njo da bi stric pro-*• Da bi postala sužnja? Morda celo jt kakšnem poganskem templju? Nikdar! P Je vedel Tomaž: ne bo mogel mirno ' sPati prej, dokler ne bo Anica dovolj daleč od domače vasi in od strica, ki živi v njej! Prebudil je Anico, ji dal nekaj riževih cmokov In se tudi sam okrepčal, nakar sta nadaljevala pot skozi goščavo. Še dobro, da je svetila luna; drugače bi res nikamor ne prišla. Še nekajkrat sta morala ponoči počivati. Mala Anica pač ni bila navajena dolge hoje. Proti jutru že je luna zašla in goščavo je zagrnila tema. Anica je zajokala: trudna je bila, v temi se je zapletla v vejevje, in pa — strah jo je bilo. Tomaž jo je vzd v naročje in tako nadaljeval pot proti vrhu gore. Vedel je, da je tam poganski tempelj — prazen in zapuščen, kjer bi se mogla do jutra naspati. A tudi Tomažu so že pešale moči in komaj, komaj je še prestavljal noge. No — hvala Bogu! — tam pred seboj zagleda temno senco, poganski tempelj. Tomaž zbere zadnje sile in z deklico v naročju vstopi med temno zidovje. Položi Anico na tla in poklekne poleg nje. Anica, napol v joku še, kmalu zaspi. Skoraj strah obide Tomaža, ko se spomni: tu v tem templju so nekoč častili hudobne duhove! Priporoči se božji Materi in angelu varuhu in z Marijino svetinjico v roki zaspi poleg sestrice. Bilo je že pozno jutro, ko ee otroka prebudita. Tedaj zapazita, da sta spala v umazani dvorani, prepreženi s pajčevino. In mravlje so ponoči vdrle v Tomaževo culico — in menda so riževi cmoki dišali tudi njim. Tomaž skrbno osnaži borno popotnico, od katere si potem oba privoščita skromen zajtrk. Otroka stopita pred tempelj. Svež jutranji vetrc je lahno božal listje dreves in grmovja. Tomaž se je spomnil domače hišice in drage mamice, ki sta ostala daleč, daleč tam nekje... Tesno mu je postalo pri arcu in spet bi mu skoraj šlo na jok. A vedel je, da se mora premagati za- 1 radi Anice. Prijel jo je za roko in skupaj sta odšla po pobočju navzdol proti zapadu. (Se bo nadaljevalo.) ČASTILCI ALAHA Si že kaj slišal ali bral o „Turkih“? Prav gotovo! Saj so bili nekdaj najhujši sovražniki kristjanov. Tudi Slovenci so zaradi njih mnogo trpeli. Skoraj 200 let so hodili v naše kraje ropat, morit in požigat. No, to je bilo nekdaj. Dandanes so tudi Turki postali drugačni, le vero so obdržali še vedno isto, kot nekdaj. So MOHAMEDANCI ali MUSLIMANI. Pa ne misli, da so samo Turki mo-hamedanci. Saj je Turkov samo okrog 20 milijonov, vseh mohamedancev pa je okrog 300 milijonov. Kje vse živijo mohamedanci? V vseh treh „starih“ delih sveta: v Evropi» Aziji in Afriki. Posamezniki pa so raztreseni tudi po ostalih delih sveta. V Evropi živijo predvsem na Bial' kanskem polotoku: v Jugoslaviji, Bol' gariji, Romuniji in Grčiji. V Afriki je mohamedanska vera razširjena po vsem njenem severnem in deloma tudi srednjem delu. Tam živijo razni arabski, zamorski in drugi rodovi» ki so zagrizeni častilci Alaha. Tudi v južnem delu vzhodne Azije» na Arabskem polotoku, v Indiji (Pakistan), pa na Malajskem otočju in cel° v nekaterih delih Kitajske je razširjena mohamedanska vera. Začetnik te vere je Mohamed, arabski trgovec. Na svojih potovanjih spoznal najrazličnejše vere — zlasti krščansko in judovsko, ki sta mu bil* zelo všeč. Iz teh ver je vzel vse, kar )e njemu ugajalo, in sestavil na ta nafi** novo vero. To vero je začel učiti n*ed svojimi rojaki in tako postal „prerok* • Trdil je, da se mu je prikazal .nadangr’ Gabrijel in ga' poučeval o novi veri» Kakšna je ta vera, ki jo je širil Mohamed in ki vanjo verujejo danes mohamedanci? Islam — kakor pravijo tudi mohamedanski veri — pozna samo enega Boga — Alaha. Pozna tudi Jezusa (Isva) i.n Marijo kot njegovo mater. Jezus ie delal čudeže, obujal mrtve, bil izda** svojim sovražnikom. Ni pa umrl na kr*' žu. ker so namesto njega pribili na kr>^ nekega drugega — tako uči moham^ danska vera. Zato mohamedanci kr* sovražijo. Vrh stolpov svojih cerkva P° stavljajo namesto križa polumesec. K* je kristjanom križ, to je muslimapo*** polumesec. Mohamedanci opravljajo svoje ve petkrat na dan. Imajo tudi vsako le poseben post (ramadan), ki traja v mesec. Ne smejo piti opojnih pijač in ne Jestj svinjskega mesa. Verske nauke, ki jin je učil Moha-so pozneje zbrali v posebno knjigo, 1 Ü pravijo „koran“. Po naše bi rekli °bamedansko sveto pismo. Koran je razdeljen ne 1114 poglavij (sur). Moha-111et*anci se jih uče na pamet in po njih ^avnavajo svoje življenje. Še eno dolžnost nalaga islam svojim rn>kom: sveto vojsko proti vsem ne-uslimanom. Zato se mohamedanska ve-anes močno širi po poganskih a se dand deželah. Pridobivanje mohamedancev za Kri-Usovo kraljestvo — t. j. misijonarjenje Vs®d njimi — je silno težko delo. Saj je 'ak mohamedanec že po dolžnosti svoje 'ee nekak „misijonar“ za Alaha. Zato ahteva delo naših misijonarjev veliko ri|da. ki traja mnogo let. Misijonar mora mnoga leta preživeti n n>ohamedanci, ne da bi niti najmanj o veri. S svojim življenjem, do-8 ll?‘ deli in nasveti si mora pridobiti Qi*>,s^vovanje in ugled pri mohamedancih. ■ aciti se mora tako, kot oni; jesti ena-0 hrano; govoriti isti jezik; živeti po Mohamedanski deček s piščalko istih šegah in navadah, če ne nasprotujejo krščanski veri. Tako delo je silno počasno, a zato toliko bolj gotovo. Poleg velikega truda zahteva neizmerno potrpežljivosti in posebno še ljubezni do bližnjega — zlasti do-njegove neumrjoče duše. Saj je končno le LJUBEZEN tista, ki VSE PREMORE. ftfiŠITEV UGANK IZ 1. ŠTEVILKE ,• P Besedna uganka: milijonar, miši- tu, Številnica: Kri mučencev je seme n&Vll> kristjanov. v, ?• Risana >- trpljenju ter ob nasprotovanju. Bla-eni ali svetnik pa je moral na ta na->n izvrševati vse kreposti. Kdor količkaj Pozna življenje in njegove težave pa člo-^kovo k slabemu nagnjeno naravo, bo priznal, da ni majhna stvar biti jetnik. Za svetniško življenje se zahte-ata izredna energija človeške volje in onavadna mera božje milosti. Svetniki so krščanski heroji. Potniško življenje mora biti dokazano , Ni zadosti, da je ta, ki naj se razpasi za blaženega, svetniško živel, arveč se mora to tudi dokazati. To .S oi lahka stvar. Pisateljsko delovanje ka .turno ali politično je lahko do-ä, ?ati. Zunanja, otipljiva dela ga izpri-j. JeJo. Drugače pa je s svetniškim živ--j^Jajn. Krepostna dejanja, v katerih kovt j' svetniško življenje, so v člove-jj''1 volji, torej v človekovi notranjosti. Zvga 0(^ njib se nič ne javljajo nav-upa*1- ^ar pa Pr' nekaterih na zunaj teh lm°’ J® reflpks notranjosti. In iz g0 refleksov moramo sklepati na nje-jp 0 notranje duhovno življenje. Jasno V* ua '•se bodo le tedaj dale ugotoviti re|, krepogti v heroični stopnji, če ti si ne bodo ostali slabotni in pre-marveč bodo narasli v močno svetlobo, ki bo zdržema in z vseh strani brez vsake vrzeli ožarjala človeka, za katerega gre. Svetniško) življenje se Jia predpostavlja, marveč narobe, prej' spodbija. Kan. 2023 cerkv. zak. določa: „V postopkih za razglasitev blaženim imajo vsi Kristusovi verniki razen tistih, ki se omenjajo v kan. 2027, 2, št. I (to so spovedniki božjega služabnika in vsi, ki bi iz njegovih izpovedi kaj zvedeli) dolžnost, da Cerkvi sporoče, čeprav niso bili poklicani, kar se jim zdi, da govori proti čednosti ali čudežem ali mu-čeništvu božjega služabnika.“ Torej vsi, ki imajo kaj proti, se morajo oglasiti in povedati. Kdor ve kaj, kar bi govorilo v prilog božjega služabnika, ni dolžan govoriti, če ni posebej poklican; kdor pa ve kaj proti, mora govoriti. Pri svetniških procesih mora sodelovati poseben uradni organ, ki se imenuje branilec vere, ljudska hudomušnost pa mu je nadela ime „hudičev odvetnik“. Njegova naloga je tudi ta, da vlaga „prilične ugovore“ (kan. 2012, 2 cerkv. zak.). Zbrati mora vse, kar govori proti temu, da bi bil božji služabnik razglašen za blaženega; ugovarjati mora dejstvom, ki ee navajajo za razglasitev. Gre za to, da se dožene objektivna resnica. Obstati more pri teh postopkih le to, kar je popolnoma dokazano. Kan. 2019 cerkv. zak. izrečno določa: „Pri teh postopkih morajo biti dokazi docela polni; kot dokazna sredstva se dopuščajo le priče in listine.“ Dalje določa zakon: „Za to, da se dokažejo čednosti ali mučeništvo, se zahtevajo priče očividci in sopriče; dokazila iz preteklosti morejo biti v podporo“ (kan. 2020, 3 cerkv. zak.). Izključeno je torej pri teh postopkih vsako dokazovanje po domnevah. Pripuščajo se le priče in listine. Pri „starih zadevah“ (kakršna je Baragova) „se morejo čednosti dokazati s pričami, ki so o stvari slišale, in z javnim slovesom iz nepretrganega in živega izročila in po sodobnih listinah ali po poročilih, ki so priznana kot avtentična“ (kan. 2020, 6 cerkv. zak.). Glede dokazovanja z listinami pa je pomniti naslednje: Dokazno moč morejo imeti le tiste, ki se v celoti izroče sodišču (kan. 2032, 1 cerkv. zak.). Kdor jih predloži, mora tudi izpričati njih izvor in pristnost (kan. 2034 cerkv. zak.). Dejstvo, da so že možje velikega ugleda uporabili in odobrili te listine, še ni zadosten, dokaz za pristnost. Pričevanje teh mož se more navajati le v potrjenje, da so listine pristne in da imajo veljavo (kan. 2035, 2 cerkv. zak.). Zgodovinski opisi imajo dokazno moč listin le, če se opirajo na listine, ki so bile v postopku predložene (kan. 2035, 1 cerkv. zak.)- Nagrobni govori in nekrologi, izdelani ali v tisku objavljeni takoj po smrti božjega služabnika, nimajo zakonite dokazne (moči (kan. 2033, 2). „še dosti manj pa pričevanja, četudi odličnih mož, o čednostih in delih božjega služabnika, ki so jih še za njegovega življenja napisali na prošnjo njegovih prijateljev, ne pa sami od sebe“ (kan. 2033, 3 cerkv. zak.). Preden se dokazujejo same čednosti božjega služabnika, se mora dokazati sloves o njih. Za ta dokaz se zahteva vsaj osem prič; vrh tega pa se morata po službeni dolžnosti poklicati vsaj še dve priči (kan. 2020, 2). Dokazati se mora, „da obstoji vobče sloves, ki je nastal sam od sebe, ne pa umetno ali namerno povzročen, pri poštenih in resnih ljudeh, da je trajen, vsak dan večji in še živ pri večini ljudstva“ (kan. 2050, 2 cerkv. zak.). Iz navedenih določb spoznamo, da je sodno dokazovanje svetniškega življenja pri postopkih, predpisanih pred razglasitvijo za blaženega, silno resna zadeva. Vse prevare so, moralno vzeto, izključene. Velja le to, kar je trdno dokazano. To kar je le verjetno, kar se more le domnevati, o čemur se more količkaj sumiti, da je pretirano (govori ob pogrebu, nekrologi), nima nobene veljave. Dokazi morajo biti polni in zaključeni. Iz povedanega tudi sledi, kolikšno dokazno moč imajo življenjepisi-Čim bolj so kritični, tem večjo. V vsakem primeru pa le tolikšno, kolikršno imajo pričevanja, po katerih so sestavljeni. Pisanja v propagandni namen bi v življenjepisu božjega služabnika ne smelo biti. Taka mesta v življenjepisu silno škodujejo. „Umetno ali namerno“ povzročajo sloves o čednostih, kar ne bo ušlo skrbnemu očesu „hudičevega odvetnika“; olajšujejo njegovo delo pri preprečevanju ali vsaj zaviranju postopka. Gornje določbe pa dajejo tudi slutiti, da dokazovanje svetniškega življenja ni kratka stvar. Na pot se mu postavlja vse polno ovir. Kakor more sonce prodreti skozi temne oblake, da zasveti po zemlji, tako mora tudi sij svetniškega življenja premagati vse, kar ga zasenčuje. Ob koncu postopka more biti svetniško življenje božjega služabnika jasno izpričano in dokazano. Vsi ugovori proti njemu morajo biti pojasnjeni, vse sumnje odpravljene in vsi pomisleki razpršeni. Če se to ne zgodb se je v pravdi zmaga nagnila na stran „hudičevega odvetnika“. Božji služabnik ne bo razglašen za blaženega. Dokaz se vedno ne posreči Težko si je predstavljati, da bi se kdaj začel svetniški postopek pri takem človeku, ki ni že v nebesih. Samo na sebi bi sicer bilo možno, ker je šele s papeževo razglasitvijo za svetnika ne' zmotljivo gotovo, da je umrli v nebesih-Toda kakor rečeno, je skoro moralne nemogoče, da bi si resno prizadeva» razglasiti za blaženega človeka, ki ^ n* zveličan. Toda ne more biti razglašen za svetnika vsak, ki je v nebesih. Govorili smo že o svetnikih in kanoniziranih svetnikih. V nebesih je mnog0 svetnikov spoznavalcev, ki v življenj0 na zemlji niso imeli kreposti v heroični stopnji. Veliko od teh je prišlo v nebesa preko vic; so pa tudi taki, ki s° šli v nebesa naravnost. Svetnika sp0/ znavalca pa Cerkev kanonizira le tedaj» če je imel v življenju kreposti v heroični meri. Ta mera se ne zahteva to, da kdo pride v nebesa, zahteva P® se, da more svetnik spoznavalec Pr,tl na oltar. A ne zadostuje samo dejstvo» da je božji služabnik imel kreposti heroični stopnji, marveč je treba 4 tudi dokazati- Vsi pa vemo, da je n® zemlji tako, da ne moreš vedno svoj. pravice dokazati. Imaš jo, a dokaz®?1, je ne moreš vedno. Manjka ti tega 8 onega dokaznega sredstva, ki bi uporabil za dokaz. Sodnik ti sicer k°^ človek verjame, a kot sodnik ti pravi0 ne more prisoditi, če je nisi dokaz®^ Imeti pravico je ena reč, dokazati J pa druga. Podobno je pri svetniških P1.^ cesih. Zahteva se svetniško življenj0 1 zahteva se dokaz o svetniškem živlJ nju. Postopanje pri tem dokazovanju je silno strogo, vezano je na razne s° obličnosti. Zato se prav lahko zgodi, ?a se dokaz ponesreči, če pomislimo, za ako veliko stvar pri kanonizaciji gre, am bo nenavadna strogost pri doka-°vanju svetniškega življenja tem bolj azumljiva. Nezmotljiva papeževa iz-Java, ki koga slovesno razglasi za svet-. • ai po notranje ni odvisna od dokaza svetniškem življenju. Cerkev se pri em razglašanju ne ozira na sodne do-aze, marveč na svojo nezmotljivost. _ 0oa popolnoma naravno je, da nikdar e izjavi, da je kdo v nebesih, kdor ni-''’a moralne izvestnosti, da je umrli v sebesih, dobljene z vsemi človeškimi ‘edstvi, ki so mu na razpolago, in po-Jßne z božjim pričevanjem po čudežih. .. fz povedanega sledi, da morajo biti s3. ki predlagajo, da bi se začel svet->ski proces o kakem božjem služabniku j, vrste spoznavalcev, že v naprej mo-b3 n?v PrePi'ičani, da je imel kreposti v ^roični stopnji. Drugače ne kaže za-^enjati s postopki. V dvomu, ali je Puli jmei ta]ce kreposti ali ne, se prav °°tovo ne splača začeti. Dokaz se nam-®c ne bo posrečil. V pravdi je navad-tako, da ni gotovo, če boš dobil, s Prav je gotovo, da imaš prav. Pri r°eosti v dokazovanju pri svetniških o^sih, ki smo si jo zgoraj nekoliko čgdali, prav gotovo ne kaže tvegati, > ni trdnega prepričanja, da obstoje t>r S°Sti v heroični stopnji. Predrzne edloge cerkvena oblast navadno že kar od vsega početka zavrne, če pa se kdaj kakšen sprejme, se pa pozneje prav gotovo pokaže, da ne more uspeti- Slovenci do sedaj nismo pi'edrzno predlagali ali mislili, da bi se o kakem našem človeku začel svetniški proces. Vse prej! Preveč smo bili skromni, obenem pa tudi brezbrižni. Drugo bolj kot prvo. Sedaj pa se že oglašajo med nami glasovi in naštevajo „svetniške kandidate“. Kakor smo videli zgoraj, je taka stvar resna. Treba je dobro premisliti, preden se reče o kom, da je imel vse kreposti v heroični meri. Prav tako sta na mestu premislek in previdnost, preden se o kom trdi, da je mučenec v cerkvenem pomenu besede. Samo želja in čustvo ne smeta odločati v tej stvari. Treba se je dobro poučiti o tem, kaj je mučeništvo ali kaj je svetniško življenje, preden pridem na dan z besedo, da naj bi se ta ali oni naš človek razglasil za mučenca ali svetnika spoznavalca. Nikakor. ne trdim, da morda med nami ni takih ljudi, ki bi umrli v duhu svetosti, le to bi rad dopovedal, da moramo v teh stvareh soditi resno in po treznem premisleku. 'Kanonizirani svetnik ni malenkost. Resna pa sta naša predloga, da bi se razglasila za blažena naša božja služabnika škofa Irenej Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek. V naslednjem bomo govorili samo o prvem. (Sledi.) Dr. A. Odar fo BARAGOVIH POTIH potovanje po Baragovih krajih popisuje Janez Kopač CM. (Nadaljevanje) ^OllGHTON — IZHODIŠČE VAŽNIH AKCIJ ZA BARAGOVO BEATIFIKACIJO Houghton je danes lepo mesto, zve-n° po kanalu z Gornjim jezerom. Le-na •nesta je zelo slikovita. Leži v dolini kanalu in se na obe strani kanala v Pppja v hrib. Ima okrog 6.000 prebi-c;ev' Ime ima po Duglasu Houghtonu, s, -'s na Keweenawskem polotoku razi-°v;tl rude in je leta 1845 umrl. ^ Ob Baragovem času je bil Houghton Jnna vas. V Houghtonu ni Baraga sam ustanovil misijona; pač pa je pri ustanovitvi misijona izdatno pomagal in se je na misijonskih potih večkrat ustavil tudi v Houghtonu za nekaj dni. Nato je Baraga skrb za Houghton prepustil misijonarju Jackerju. Po letu 1856 je g. Jacker obiskoval Houghton vsak mesec. Tedaj je štel Houghton okrog 800 prebivalcev. 3. septembra 1858 je prišel Baraga v Houghton birmovat. Na nedeljo 5. septembra 1858 je prvič bir-moval v Houghtonu; isti dan je tudi sklical na sestanek bolj odlične može Houghtona, da se pogovore glede gradnje cerkve. Na tem sestanku je določil škof Baraga Mihaela Finnegana za glavnega zbiratelja za gradnjo cerkve. Baraga sam je daroval 20 dolarjev za cerkev; g. Jacker pa 10 dolarjev. Tudi ostali katoličani so se velikodušno odzvali in mnogo darovali. Vnuki teh katoličanov še danes žive v Houghtonu. Z zidanjem cerkve so začeli takoj naslednje leto. Ko je 29. julija 1859 škof Baraga prišel spet na obisk v Houghton, je bila cerkev že v glavnem dograjena; tako jo je 31. julija na praznik sv. Ignacija Lo-jolskega slovesno posvetil temu svetniku. Med slovesno pontifikalno mašo je imel govor v 3 jezikih: angleškem, francoskem in nemškem. Ta cerkev je služila za službo božjo 40 let. Zadnja maša v tej cerkvi se je brala 8. oktobra 1899. Novo cerkev sv. Ignacija Lo- Cerkev sv. Ignacija Lojolskega v Houghtonu, zraven stare, podrte leta 1951 jolskega je sezidal mons. Režek. Zidala se je od leta 1889—1902. 10. avgus^ 1902 jo je škof Friderik Eis posvetil prav tako na patrona Ignacija Lojol' skega. Prav lani je torej ta cerkev ob' hajala svoj petdesetletni jubilej. Na žalost stare cerkve, ki jo je dal Z*' dati Baraga, nisem več videl. Prišel sena eno leto prepozno. G. župnik mi je ^ žalostjo in jezo na obrazu pokazal skozi okno na razvaline in dejal: „Lani jo j® moj prednik, g. župnik Laforest proda* za 50 dolarjev.“ Podrli so jo in material odnesli za zidavo drugih poslopij. ^ bi jo ohranili, bi privlačevala turiste in zlasti Baragove častilce. Tako pa iZ' ginevajo po samovolji nekaterih zgod0" vinsko važni spomeniki na Barago. je bil Baragi Houghton zelo pri srcUt me je prepričevalo tudi to, da ga v svojem dnevniku večkrat omenja. Le hitro sem prelistal v Marquettu njeg°v dnevnik, pa sem našel ponovno označen0 njegovo vizitacijo v Houghtonu. Prav posebno častno pa je za kat° ličane tega mesta, da se tako zelo zanimajo za Barago in toliko store, da P Baraga postal čim bolj znan ljudskih1 množicam in da bi čimprej prišel časti oltarja. Obiskal sem v mestu ne kaj žena, ki spadajo k marquettsken® škofijskemu svetu katoliških žena quatte Diocesan council of catholic ^ s men). Z žarečimi obrazi so mi prip° vedovale, kako delajo in koliko stot?’ da bi Baraga čimprej dosegel čast 0 tarja. O organizaciji njihovega dela b°^ še govoril na drugem mestu. Tu 0 ^ omenim le, kako so izvedle izmed n»118 ul»1'1' gih tole silno važno akcijo za popu zacijo Barage. Učiteljica Latendress ^ vasi Baraga je oskrbela za najbolj P ntRM pularen časopis ;„The Daily Morn1 , y-* ii ei i ‘j___1___ _ V»___ Gazette“ vrsto sestavkov o Baragi P Vrazetue vrsto acatavivov o g naslovom: „Zgodba o škofu Baragi“- 'i, Baragovo življenje je prikazano v jc ............ kavni, poljudni obliki. Vsi šolarji kat®, liških šol v „Baragovi deželi“ in na ^ weenawskem polotoku so morali ^1,1 0 to zgodbo, da bi bolj poznali moža, katerem je pokrajina imenovana. 10 dni P° zadnjem sestavku o Baragi so mo-r®li šolarji višjih razredov ljudske šole ^Pisati nalogo: „Why I enjoyed the •shof Baraga series“ — Zakaj so mi ni všeč članki o škofu Baragi. Najbolj-6 naloge so bile nagrajene. Prvo na-ffrado je odneslo 12 letno dekletce: Ana ^ohar, po rodu Slovenka, njeni starši, 80 doma iz Zagorja. Družino sem obiskal, deklice nisem videl, ker je bila ravno *sti dan nekaj ur prej na hitro odpe-Jana v bolnišnico. Dobil sem pa doma lenega očeta in sestre. Njeno nalogo °n«sedno prestavljam: »Kar ste storili najmanjšemu izmed ^njih bratov, ste meni storili.“ Oče Ba->5Sa je delal natančno tako, kakor je nistus naročil. Ta apostol Otava in cipye Indijancev je dal vsak ficek, ki ie imel, za njihov blagor. Ko so jegovi Indijanci bili preskrbljeni in rcz nevarnosti, da bi izgubili svoje do-°ve in posestva, je on potoval do na-6dnje župnije, večinoma v mrzlem ča-, ■ utrujen,- lačen in brez denarja. Ta ^en mali misijonar, ki je bil nekoč /d^t, je sedaj beračil denar pri prija-, 'Ph in sorodnikih, da bi mogel prinesti .08J° besedo Indijancem z izdajanjem ^ .Janških molitvenikov in z oskrbovalni nujnih sredstev za življenje, v, Sveta je zemlja, po kateri je hodil °f Baraga. Ponosna sem, da živim na po kateri je ta pogumni in po-^^ni duhovnik potoval po stotine milj 1) iskal časti in slave na zemlji; Sa je le pridobivanje duš za Kristu- si» ^r'®akoval je, da bo pozabljen po a junaške čednosjti ne morejo „p skrite za do'go časa. Prepričana jj 1 * * * * z ozirom na te sestavke o škofu (1^raSi, da ljudstvo na tem polotoku da ni več daleč čas, ko bo Baragovo e zapisano v seznam svetnikov.“ ta poveličuje 12 letna deklica Ba- več drugih nalog sem bral, ki ^ “üe nagrajene. Ti sestavki otrok so V6 prepričali, da v mladini, ki živi tu "Baragovi deželi“, plapola ogenj nav- Grob mons. Režeka, enega največjih Baragovih življenjepiscev, v Houghtonu dušenja za Barago. Kajti nemogoče je, da 'bi mlado srce ne vzljubilo Barage, če se mu prikaže veličina čednosti in junaških del tega misijonarja. Mladino je treba z Baragom le seznaniti, pa bo zanj navdušena. Posebno pa eem bil vesel odkritja pri gdč. Adeline Beehler. Ko mi je prinesla pokazati vse dokumente, ki jih ima o Baragi, so se mi oči ustavile na dveh kopijah; original hrani neka druga gospa, ki ne živi v. Houghtonu. Ta gospa trdi, da je njeni teti Baraga sam osebno dal ta dva dragocena lista, ko se je nekoč mudil v Houghtonu. Zakaj sta mi bila ta dva lista tako draga? Na enem je Baraga zapisal ime Bog v 100 jezikih. Za vsak jezik rabi pisavo tistega naroda. Presenetilo me je, ko sem videl, da je Baraga napisal v lepih kitajskih znakih tudi ti’an chu, kitajsko ime za Boga, kar pomeni Gospod nebes. Zame prvi dokaz, da se je Baraga zanimal tudi za kitajske misijone. Na drugem listu ima Baraga razne izreke sv. pisma v kakih 30 jezikih; spet je sam lastnoročno KRST PRI SAVICI IGRA V PETIH SLIKAH Z UPORABO PREŠERNOVIH MOTIVOV NAPISAL BINE ŠULINOV ILUSTRIRAL HOTIMIR GORAZD Vsebina ;ji’vih štirih že objavljenih slik: Zach-ja še poganska srenja krog blejsKega jezera žrtvuje Svarogu na dan sončnega povratka in sredi obreda nenadoma prispe vest: bliža se Valjhun z veliko vojsko, da jih dokončno pokristjani. Takoj si zberejo za vodjo Črtomirja, mladega junaka, in se odpravijo v boj. Bogomila, hčerka poganskega svečenika Staroslava, se poslovi od svojega dragega, upajoč na njegovo skorajšnjo vrnitev. Toda sreča ni naklonjena borcem: Valjhun jih premaga'in samo peščici s Črtomirjem na čdlu uspe zateči se v Ajdovski Gradec. Srenja krog Bleda se je pokristjanila in ko Bogomila zve, da misli Valjhun napasti tudi Ajdovski Gradec, se zaobljubi Bogu, če reši Črtomirja smrti. Goj-mir, nekdanji tekmec Črtomirjev pri Bogomilini ljubezni, tudi že kristjan, se sklene žrtvovati: preoblekel še bo in se skrivaj splazil v Gradec, da prepriča mladega vojskovodjo in njegove o brez-uspešnosti boja. V trdnjavi eo vsi pobiti. Hrane ni ij1 najboljši borci so padli. Ko pride Goj" mir in skuša pregovoriti Črtomirja, naj se vda, se mladi vodja drugače odloči; branil se bo do konca, a Gojmirja obdolži, da jih je izdal, in ga zato obsodi na smrt. Povelje se še dobro ne iz* vrši, Gojmira vržejo preko skal, ko Valj' hunove trume nepričakovano napadejo okope trdnjave. Samo Črtomirju je uspelo rešiti se iz groznega pokolja in komaj se je m°' gel priplaziti do Bohinjskega jejzera. Proti jutru priveslata mimo znani ribic in njegova hčerka. Mladi junak, katerega samo misel na Bogomilo reši samomor"1» skuša zvedeti, kako je z njo, toda kef ničesar ne vesta, sklene ribič odpravit1 se nazaj do blejskega otoka. Črtomirja pa ribičeva hči odpelje s čolnom po Savici k slapu, kjer se bo skril in čaka* novice. zapisal v kitajskih znakjh: „Gospod nebes — Stvarnik“.Oba lista je lepo obrobil z okraski. Pričata, kako zelo se je zanimal za jezike in kako ga je veselilo poveličevati Boga v raznih jezikih. Sredi skrbi in dela se je še kot škof zanimal za Kitajsko in se vadil v pisanju čudnih kitajskih znakov. Je bil pač risar; a vendar kitajski znaki, ki jih je napisal, pričajo, da se je moral v tej pisavi vaditi, ker nihče prvič ne zapiše tako lepo kitajskih znakov, kot jih je on na tem listu. Zato sem prepričan, da je naš „Baragov misijon“ na Kitajskem Baragi silno pri srcu. Če ee je zanimal za Kitajsko kot z delom preobremenjeni škof, se še mnogo bolj sedaj, ko v večnem pokoju gleda iz nebes, kako komunisti pogubljajo 450 milijonski kitajski narod. Obiski pri teh gospeh v Houghtonu so mi bili res zelo dragoceni- Še prav posebno pa se je postav1 Houghton 29. junija 1952, ko je prir®' dil Baragov dan. Marquettski škof No** je na ta dan v Houghtonu uradno odp1’1 postopek za beatifikacijo Barage. toličani tega mesta so lepo ta Barag0^ dan pripravili. Vršile so se lepe sloveč' nesti in časopisi so obširno o tem P1 šali. A opis tega Baragovega dne zab' teva članek zase. Zato ta Baragov da11’ ki je zgodovinske važnosti, na tem stu le omenjam. Ko sem zvedel o Baragi vse, kar mi vedeli povedati častilci Barage Houghtonu, sem šel z družino Gerb® še po drugih krajih polotoka, ki hrand spomine na Barago. (Se nadaljuj0,7 5. SLIKA Zgodnje jutro ob slapu Savice. Bistra 6 naslanja na skale. Zadremala je. Na f01 temačno je še. Sonce se še ni pri-°' Vendar se meglice že dvigujejo, »1. 0r, zavite v njih plesale tri- k avs*5e vile. Na polici v daljavi se pri-c 2e jelen, pa se kmalu skrije, kajti son-o® v® Prižne prebijati skozi megleno p *acJe; Ptički se oglašajo. Bistra se je budila in s kresilcem prižiga ogenj. V0 Se prikaže plamenček, stopi trikrat Sv°j= njega in se prikloni proti vstajajoči Še6^0'3* s.onca- Kmalu za njo se prikaže sla Cr*'°mir, se zamišljen zagleda v FISTRA L PriZ°r Y ^ Kako ti je? inS° n°e nemirno si se premetaval tudi mene jutro komaj v sen je ČRTOMIR " “”b*10' yä 'Cih ne mor« mirovati, j esv ®as mi v srcu, prsih bije oh C° Za t'e zasPati. raz se Gojmira odkrije... JaivOČe ni dejal, k* Z-C .zve®er> a najkasneje zdaj, 0 sivi volk polovil je na nebu zvezde, bovicami bo tu? FISTRA jj'eštej njegova leta! |tiSt*' ^eni tako neučakan... se men>š, da mu med potjo °glo kaj je pripetiti? JjISTRA k toremiSIiui! — tem samo in 7|munu stopim. Vseh nesreč ki d‘a abvaruje te riba, no zori se uloviti. JJVOMra v »« mi ni do hrane... BISTRA. Zdaj ne! A čakanje in glad sta druga verna. Nič več ne premišljuj, razglej po strmih se pečinah! Tam, pravijo, da se prikazal jelen z zlatim je rogovjem, in kjer viseti vidiš skale tri, ko da hotele v vsakem bi trenutku zdrkniti v globine, tam bivajo tri sestre rojenice... Jaz videla jih nisem, toda drugi... Ko vidi, da se je Črtomir spet zatopil v svoje misli: Nikar ne premišljuj! Tje gori pojdi, pa se razglej! A pazi! Že kozorog needen je zdrvel od tam v prepad... ČRTOMIR Mi trudne misli utrujajo noge. Kar tu počakam. Slutim: oče tvoj vsak hip bo tu z veselo ali žalostno BISTRA novico... Ne vem, kaj dala bi bogovom, da bi te spremenili. Je ves drugačen tvoj obraz... Bi zavarila zelišča čarobna, da te usanjam, toda oče pravi: ,Za bolno misel, kdo koren-lečen je našel?* že grem... Popazi na ognjišče! Pred soncem ukresani ogenj rad ugasne. Pograbi za ribiško mrežo in odide. 2. prizor ČRTOMIR In zopet sam... V samoti tihi... Ti tuji bog! Da mi je vedeti, kje bivaš! Da te poiščem, vprašam: Zakaj preganjaš me v nočeh samotnih? Zakaj takrat, ko vse utihne zunaj mene, vsak šum, in sapica najmanjša zgine v dalji, zakaj takrat vihar najhujši v prsih bije? Zakaj miru za hip ne .najde trudna glava? '> tuji bog! ,e. s* mogočen, kakor naši so bogovi, aJ> vzemi mi življenje... ••• Ne! Nočem še umreti! a* hočem boja, zadnji jaz Sloven svobodni! “«eovi!! _ Toda, kaj bogovi, kdo ^ bogovi..? '™lar ni navada le, da kličem jih za pričo? ne bi mislil več... ozadja je slišati rušenje kamenja. e drugič slišati je kamna glas... ^,Val je aji človek... kdo ga je odkrhnil, * glasom temnim zgublja se v prepad? ^Bovi! Tujec... Glej Duhovna!! *zmučen, komaj more dvigniti meč. kvariš zvesti, daj, na plan! 3. p r i z o r DUHOVEN Pusti meč! Naj mir s teboj bo, mladec! ^TOMIR gele zdaj zagleda Bogomilo. ar sanjam? Bogomila! °h*ti k njej in jo objame. So BOGOMILA Kako je dober! Glej, edini on je, ki nam v srce miru prinesti more. Kako bi, Črtomir, živela mirno? Ne veš, da midva Gojmira sva v smrt pognala? Da jaz in ti sva kriva njega smrti..-? ČRTOMIR Gojmir... Kako v trenutku se razblinijo mi sanje-* Te sanje, ki sem sanjal jih v nočeh prečutih» ki zibal sem se v njih od zore pa do mrak* in varoval zvesto jih, da se ne zgubijo-' ČRTOMIR BOGOMILA ČRTOMIR To laž je! Ne! Resnica. Preskušaš me... BOGOMILA ČRTOMIR BOGOMILA Ne, Črtomir! Daj, reci! Prav po resnici sem ti govorila! Izpolnil je Gospod obljubo svojo, zdaj čaka name in zahteva... ČRTOMIR Kako je neusmiljen tvoj Gospod! BOGOMILA Kako je dober! Vse nas osrečuje... ČRTOMIR Ne! Nisi srečna in ne moreš biti! Kot jaz ne morem biti sam — brez tebe. BOGOMILA Jaz srečna sem... kot mlad pastirček, ki sedi in sanja tam sredi trate in ovčic prebelih... In vendar ne! Ni res! Saj ni mogoče--Kako si kruta, Bogomila... BOGOMILA Ne reci tega, Črtomir... Glej, zemlja, kjer vijo viharji jezni, je skušnje kraj, nebesa dom so pravi. Za majhen čas ni združiti se vredno, da vedno spet bi bala se ločitve... ČRTOMIR sam sebi: Kaj trese se skala, kaj roka trepeče--^ Kaj res sem si mislil, da toliko sreče na dan priti more? Kako sem sploh upal pomisliti nanjo, zazibati mogel v prelestno se sanjo-•' Pogubil sem brate... Se obrne k njim. Da, jaz sem jih pogubil, jaz edini! . Neznani bog.- te slutim... Si me reŠ*^' še mir srca mi daj! — Kaj naj storim--' DUHOVEN Lahko popraviš, sin; kar si zagrešil! . Kot nekdaj meni, tebi zdaj godi se' Kot jaz — ti z zmoto si slepil rojake-1' Prisluhni: kličejo te duše: >Otmi nam brate naše iz teme, je zajela nas...‘ Pot tvoja v Oglej je, tje v Akvilejo... CrTOIM[IR Pot moja v Oglej je...? duhoven Tani patriarh te pouči, v duhovnika posveti, 'o brate njih, ki te težijo, mogel boš oteti. J*-;, mir napolnil bo srce... *ei, duše vabijo. ZBor iz ozadja: »mo duše trpeče — polne tegobe. ci so nam slepe — daj nam svetlobe! veti v temi nam, reši nas, reši! Crtomir, pridi... PTOMIR ves zamaknjen posluša oddaljene glasove. Drugi, ki ne čujejo ničesar, ga začudeno gledajo. StAR0SLAV da neslišne slišal bi glasove... DUHOVEN bolj sebi kot drugim: 0 Zgodba večne zgodbe je: Ostavijo .nas mrtvi kdaj na pot življenja. 4. prizor Ribič in Bistra se približata; Črtomirju izginejo zadnji zvoki, kakor da bi jih prišleca pregnala. On nosi mrežo, z ribami. Boječe in začudeno1 gleda krog sebe, kajti vsi so še nekam zamaknjeni. Potem stopi k Črtomirju, da se reši iz zadrege, in mu ponudi mrežo z ribami. RIBIČ Ribe... So tolmuni polni... BOGOMILA Kar dni mi je živeti še na svetu, ti v mislih, sanjah zvesto bom služila. Po smrti pa se pri nebes Očetu čakala bova, v veke se združila... ČRTOMIR Po smrti...? A kdaj vidiva se tu? BOGOMILA Nikdar več, Črtomir! Nikdar na zemlji... ČRTOMIR, kakor da ee je šele zdaj zavedel vsega: To ni mogoče... Ni mogoče... BOGOMILA ojbuja spomine: »Najlepše cvetke rasejo v samoti, kjer noga ni hodila še nobena... In vir noben ne žubori kra&neje, kot ta, ki v sencah pesem si šepeče...* Staroslav ^aj pravite, častiti oče? 0lJH0VEN !)„ Nič... Veri • Samo da velik On je, ker ,*ta je njegova milost... ZrOR iz oza(jja. Ust* hyepeneče — k tebi stegujemo... Žoi ne *are^e — k tebi dvigujemo... . 0 nam teši, reši, nas reši! Crto«nir, pridi... PToiviir §e vedno zamaknjen: ,Cei° nie, Črtomirja, kličejo... Se spomniš? Zato prišel je Bog in te presadil, ti cvet samotni, drugim, daj, zacveti! Ti, potok hladni, jasna zvezda v noči, uteši brate, jim v temi posveti! ČRTOMIR se spet zamakne in posluša čudne glasove. ZBOR iz ozadja: Smo duše trpeče — polne tegobe. Oči so nam slepe — daj nam svetlobe! Sveti v temi nam, reši nas, reši! Črtomir, pridi... ČRTOMIR stopi k Bogomili, jo objame in hoče oditi. BOGOMILA O, čakaj, mi dopolni prošnjo eno, da mi v skrbeh srce ne bo utopljeno: Pred, ko greš v Oglej, čez goro zeleno, se pričo mene odpovej zmotnjavi... Da krst te posveti, le toliko se mudi. Je voda blizu in duhovni tudi... ČRTOMIR zlomi meč, stopi k vodi. Ko vidi, da drugi pokleknejo, poklekne tudi sam. Duhoven mu oblije čelo z vodo in mu obesi svoj križec preko vratu. Nenadoma se prikaže nad njimi mavrica. ZBOR iz ozadja: Roke hrepeneče — k tebi stegujemo. Ustne žareče — k tebi dvigujemo žejo nam teši, reši nas, reši! Črtomir, pridi... ČRTOMIR stopi k Bogomili, da bi jo še enkrat objel, pa mu roke omahnejo. Obrne se in počasi stopa po strmi poti. BOGOMILA zase: Moj Črtomir... Saj ni mogoče... Kam, Črtomir, greš zdaj od mene... DUHOVEN stopi k njej in jo tolaži. • ČRTOMIR se ustavi, se počasi obrne in pogleda Bogomilo. Oddaljeno: Nikdar več... BOGOMILA zase: Ne, ne! Daj, pridi, Črtomir... ZBOR iz ozadja prav za njo konča: Črtomir, pridi... ♦ ČRTOMIR se spet ustavi, pa se ne obrne več. Pogleda v dvigajoče se sonce in stopa naprej. BOGOMILA Črtomir... DUHOVEN V življenju zdaj, naj sonce gre pet prstov više, trenutek je končan... A tu - pokaže na srce - se sonce ustavi» ne dvigne se za prst... BOGOMILA se vzpne, kakor bi hotel® za Črtomirjem, pa se zruši Duhovnu v naročje. Črtomir. .. Črtomir se dviga po strmi poti prot' soncu, ki se je prikazalo v ozadju. M»V' rica je zginila, krsta pri Savici je konec- SAMOTNO BIJE URA NEKJE ZGODOVINSKI ROMAN O JEZUITU MISIJONARJU OČETU MATEJU RICCUU Napisal Fausto Montanari, za '„Katoliške misijone“ iz italijanščine prevedel M. XXI. BLODEČI, MISIJONAR V tistem septembru se je kanonik Antonio Maria Ricci mudil v Rimu, da bi opravil nekatere posle, ki mu jih je nalagal kanonikat. Pa je tam v uradih v kuriji naletel na znamenitega gospoda Krstitelja, ki so ga vsi tako klicali, ker pač nihče ni vedel za njegov priimek; možak je bil poznan na kuriji, ker, je nenehno švigal iz urada v urad, se za premnoge stvari potegoval, pa nikoli ničesar dosegel. A poguma mu takšnile neuspehi še dolgo niso zamorili; pj-eživljal se je i majhnimi ne- stalnimi dohodki; a vedno sveža rdečic® njegovih lic je odtehtavala vse luknl in madeže na ponošeni sotani, ki se ni in ni mogel znebiti. ^ Častiti gospod Krstitelj je bil nek<^ član Družbe Jezusove; celo v Indiji l.j bil; In prav tam v Indiji se je sezna®' s patrom Matejem. Komaj je čul, mu je kanonik rodni brat, je bil v selja ves prevzet; prav gotovo bi ß bil objel, da bi oni ne bil tako vzvi®6' no zaprt. —No da, seveda! Pater Matej, sP® znal sem ga v Indiji, v Kočimu, v Go ' saj se človek ne spominja več, Indija je tako velika; kakšen mladenič! Sijajna glava, jim pravim... Seveda, zdaj je že dobrih petnajst let tega... Prav gotovo prava čuda tam po Kitajski dela. Res, Kitajska se je morala že vsa spreobrniti. In menda so ga napravili za nadškofa, po posebni papeževi milosti celo za kardinala... Ah, kako sijajno takšnole misijonarsko življenje. Saj si kot general sredi svojih vojščakov: olika, uvidevnost, drznost, duhovita ukana... zares, kako lepo je gledati, kadar ti cele dežele sprejemajo krščanstvo, pa si zraven ves prevzet v zavesti, da gre zasluga za vse to tebi, z božjo pomočjo seveda. Da, tudi častiti gospod Krstitelj si je bil nekoč zaželel takšno življenje. A Bog je bil drugače odločil. Škoda. Kako vse rajši bi jezdaril po pekinških cestah, kot pa ubijal zdaj svoje dni tod po Rimu, kjer ti nikdar ne odkažejo posla, ki ti je po srcu. Vrsta nezgod ga je pač prisilila, da je zapustil Indijo in slednjič še Družbo samo, in zdaj, no, res ne more razumeti, čemu ga niso hoteli nazaj. Sicer pa je brezkoristno, morda se kar nekrščansko čuje, ampak so ljudje, ki so se rodili pod nesrečno zvezdo. Kakšna škoda, res. On, ki je od otroških nog sanjaril, kako bo spreobračal nevernike, se mora zdaj potikati po Rimu, kjer pod milim nebom nimaš, kaj početi- Ampak misijonarja se je čutil še vedno, blodečega misijonarja, četudi nihče več ni maral zanj. Sicer pa, koliko jih je morda v misijonskih deželah, ki se tam ne znajdejo in hrepene proč. Ni vsakomur dana enaka mera gorečnosti, to se razume. In gospod Krstitelj je začel rotiti kanonika Riccija, naj mu pomore nazaj v misijone, pa, če ne pojde drugače, naj gre še on z njim. Saj je tako prijetno: potuješ, spoznavaš različne ljudi in dežele, v nekaj mesecih že se naučiš dva, tri jezike; prav nihče te tam ne sili v tisto enolično, dolgočasno ponavljanje ven in ven istih stvari, kot se to dogaja v tem našem starem in že preživelem evropskem svetu. Tisti oče Matej, svet mož sicer, je, kar bodiva si odkrita, konec koncev vendarle velik lopov: in kar po levjem deležu je segel: skrivnostna Kitajska, povsem nov svet, tam je treba še vse storiti, res, tam zajema življenje z veliko žlico in zadoščenje je tudi veliko- Pri tejle ugotovitvi se je častiti gospod Krstitelj domislil, da je poldne že mimo... Res, če gospod kanonik ni»»' jo druge družbe, bi jih kar on posprO' mil k obedu; pa bi jim potem še boU na drobno razjasnil vsa mogoča čud» misijonskega življenja. Da pozna g0' stilnico kot nalašč, mirno in spodobno» kjer jima bodo za skromne denarje P°' stregli z gosposkimi jedmi. Gospod kanonik, ki je komaj še dihal ob tolikšni poplavi besedi, je seve' da pristal; sedel je za mizo z njim1® osupel ves poslušal. In bolj ko si je iea krepil s sladkim briškim vinom, bolj so s» v domišljiji kopičile pred njim neznan dežele, vse zlate in v vijolični čar odete- XXII. PEKING IN POVRATEK Oče Matej Ricci in Lazzaro Catta' neo sta tedaj 7. septembra 1598 pris*9 v Peking. .b Za gostim zelenjem predmestni vrtov sta zagledala visoko, rumenkasti mestno obzidje, obkroženo vse z mal cenimi, zobčastimi nadzidki in čez1" čez posejano s slovesnimi stolpi s šiU® stim ostrešjem. Na južni strani, od tal» sta prihajala, je bilo ozidje dvojnat ’ vsakteri obeh zidov pa tako širok,_ da l dvanajst konjikov lahko vštric jez po njem. Ob južnih vratih se je _za j., njalo ozidje kraljevske palače, ki je 0 segala celo mestno četrt. To je bil tedaj Peking, prestoli® pravljična kraljestva Katai, o kater® je pisal sloviti Marco Polo, Bencin l ki je dolga leta v vseh časteh tam P®*, živel; tri stoletja šo že tega; prene!®. teri misijonarji so se potem nap0^ iskat to skrivnostno kraljestvo, kam^f je prišel benečanski trgovec in kam mora slednjič priti tudi Odrešen . Prav sem sta zdaj po dolgih devetn stih letih nič nekoristnega pričak°. nja končno le prišla tudi tadva mis,l narja, da bi Gospodu pripravila Pot' i Dvorni evnuh pa, od katerega _ že starih časov sem vse zavisi, ju j®> e, prav mu nihče ni tega velel, že P° ^ kaj dneh nagnal spet tja, od koder _ prišla, ker mu na vprašanje, če zl1. delati srebro, čisto po človeško n> dala povoljnega odgovora. . (Se bo nadaljevali KAZALO „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ — APRIL 1953 V°ri?aPitanes (—nj—) 222 ellk pomen misijonskega lista p (prof. Lojze Gerzinič) ........ 223 °ttiembnost zdravstvenih ustanov v misijonih („Očetova beseda“ v 7~ Karel Wolbang CM) .......... 226 eliko slik, pa malo besed — s Formoze (L. L. C. M. — dr. Ja- „ nez Janež) .................... 236 udan se pi^buja (Aladin) ........ 240 1 asi frančiškanski misijonarji (p. Bazilij Valentin OFM) ......... 245 ^'sijonarjj pjgej0 (Benjamina Kar-dinar, Majcen Andrej, Jožef Geder SDB, Anica Miklavčič) .. 253 ° misijonskem svetu.............. 257 Misijonsko zaledje visoko misijonsko imenovanje našega rojaka............. 259 Akcija 1953 — 3.000 dolarjev .. 260 Letno zborovanje Argentinske misijonske podzveze......... 262 Misijonsko delo v Torontu..... 263 Mladi misijonar Znamenje odrešenja ............ 264 Sveti Frančišek Ksaverij...... 265 Med Kitajsko in Indijo........ 266 V Lao Ting..................... 267 Častilci Alaha................. 268 Rešitve ugank ................. 269 Barago na oltar! Velik svetnik (Dr. Al. Odar).. 270 Po Baragovih potih (Janez Kopač CM) ....................... 274 Krst pri Savici (Bine Šulinov) ... 276 Samotno bije ura nekje (F. Monta- nari) ......................... 285 ^'ka na naslovni strani ovitka predstavlja g. Pavla Bernika, salezijanca, v veseli Juzbi fantičev iz sirotišnice v Tirupatturju. — Slika na zadnji strani ovitka pa aZ(1 uničeno notranjost pogorele bolnišnice v Osaki na Japonskem kjer delujejo tudi slovenske usmiljenke CENJENIM NAROČNIKOM! rov^° Pam Feste ustregli, če boste na-1 cnin° £jm preje poravnali! Kje in ko-hv to najdete na tem mestu vseh treh , ejšnjih številk našega lista. — Kdor da, dvakrat da! m Anglijo je naročnina znižana na 4 angleških šilingov! n Gni naročniki v Argentini, ki radi črednosti pošte še niso prejeli prve tret' k® tetošnjsga letnika, drugo in iiti,' pa, naj nam blagovolijo sporo-i2v’ da jim moremo postreči z novim <’d°m, dokler so še na razpolago...! Naročnike izven Argentine prosimo jir^ddjänja radi kasne dostave lista, ki s 8'a sicer sedaj pošiljamo skoro me-Gn „ Pred tekočim mesecem, pa v ve-vin° aeze'a navadna pcšta, zlaßti tisko-(]e 6’ Potrebuje skoro 2 meseca, pre-PHde na cilj... Skušali bomo poši- ljati še preje, da boste n. pr. majsko številko, ki bo v Buenos Airesu izšla v sredi marca, prejeli vsaj sredi maja tudi v inozemstvu. Ali kaj mislite na jubilejni dar „Katoliškim misijonom“ — .novi naročniki?! Prosimo lepo! Morda pa bo nekaterim lažje pokloniti „Katoliškim misijonom“ svojo dosmrtno naročnino? ! Enkrat za vselej se plača za tako naročnino v Argentini 300 pesov, v Čileju 1.500 pesov, v USA in Kanadi 30 dolarjev, v Italiji 15.000 lir, v Avstriji 600 Šilingov, v Angliji 10 funtov, v ostalih deželah 30 USA dolarjev. Vsah, ki plača dosmrtno naročnino, bo prejemal ves čas svojega življenja list „Katoliški misijoni“ in še vsako leto „Misijonsko nedeljo“. Prav za prav se splača...! Izdajateljem lista bi pa tudi prav prišlo! Zato pa: prosimo! dri'n? ’®ki misijoni“ so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih Uov ^ovenskih misijonarjev in „Južnoameriške Baragove zveze“. Izdajajo ga Ur ,en,ski lazaristi. Za izdajatelja, uredništvo in upravo: Lenček Ladislav CM. Naslov tisk 1S*'Va 'n uprave: Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. — Tiska arna Federico Grote, Montes de Oca 320, Bs. As. — S cerkvenim odobrenjem. ^ 5 >a