o I v i t • * •k * J 11. > •s. • .f * > Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeiuane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta .1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. • w • * t » t. \ V Ljubljani 26. januarija 1887. T* j v *»' Obseg: Nov stroj za pinjenje Je li pri ljudski šoli treba vrta? Štrigljajte krave. Ali '§e splača vrbe saditi. Gospodarske novice.. Vprašanja in odgovori ■ i' ^ Pridelovanje zgodnega grabi in narodopisni ob razi. Naši dopisi. Novičar. » tt » . ^ j . * GostpodarNke stvari. Nov stroj za pinjenje Trgovca z železom Balinth & Frank na Dunaji (Wien, pinjenje, Akademiestrasse 3) prodajala nov sti;oj za kojega je izumil Beranek-Brich. tem neki jako izvrstnem stroju piše vodja „mlekarske zaloge- Kneifel v „Wiener landw. Zeitung" t . 7/ r f > \ L* t pri tem stroju je naprava ? pinjenju mleka ali smetane naredita dva toka si nasprotna. Iz podobe 9. je to r s katero se pri 4 ? i • J / * \\ ki sta Vsa na- « \ , 4 , . ♦ • t "' • f V i i | \ Pod. 9. prava za pinjenje je vtrjena v pokrovo ter se goni s kolescem na omali. Vreteno tega kolesa ima zobasto > govo votlo vreteno. Na spodnjem koncu ima vreteno zgornjega kolesca tri * ■ t | med tremi lopatami spodnjega kolesca. i koje pa ■ r . . r ■ • j« ■ - r * / | pritrjene na votlo vreteno K « • JT t lz take naprave sledi, • > i -c se notranje lopate nasprotno sučejo zunanjim in da se mleko ali smetana v pinji silno močno otepe. Ko se kolo na zasuče, zasučejo se lopate uže enkrat zato iz tega sledi, da ni treba preveč pinjiti. ; 't Podoba 10. kaže notranjo opravo 11. pa zunanjo Pi t ? » • 4 . i. » % » \ • N ■ J.V VX& -v. /Z ! * * f * r • - r. v» Iv . • • \ * t « i v Pod. JO. Pinja ima spodaj iztok za pinjeno mleko kolo, katero prijemlje v drugi dve manjši taki kolesi, dva železna nosa, s katerima se pinja z Zgornjo teh zobatih kolesec je pritrjeno na vreteno na mizo. Za gumbo na vrhu stroja delavec koje vreteno gre pa skozi spodnje kolesce in skozi nje- lahko prime, da se pinja manj trese. Vsa prnja. » V ' i rv železa in kolikor pride v dotiko s smetano ali mlekom, zlasti v šolali po deželi dandanes še premalo oskrbo je tudi pocinjena vanega, a za kmeta neprecenljivega, ker prepotrebnega tem stroji se da pinjiti sladko mleko, sladka in znanja v kmetijstvu. Res se v šoli ne more razprav kisla smetana. Tako na pr. dobilo se je iz 5 litrov ljati o različnih zemljah > o umni živinoreji in obdelo sladkega mleka 155 gramov surovega masla. Pinjenje vanji polja za to šola nima potrebnih zemljišč in dru je končano v 5 do 9 minutah. gih pripomočkov, učitelj premalo časa, in mladina je Pod. 11. Na kratko rečeno, ta stroj zadostuje vsem pravič nim zahtevam in vsak kupec bode zadovoljen Stroj izdelujeta gori imenovana trgovca po sledečih cenah Št. Pinja drži litrov 10 25 45 Cena 7-50 10*50 gl 30 gl 42 Omenjati moramo, da se sme pinja napolniti do polovice, k večjemu malo več pri ljudski šoli treba vrta? Najboljša in najimenitnejša stvar vsakega izobraženega naroda izročena je v oskrbo ljudskemu učitelju. Iz neveščega, slabotnega otroka vzgojiti in izučiti ima pametnega, poštenega in značajnega moža, kateri ima biti steber in podpora naroda, države. Kakoršna vzgoja še tudi za ta poduk negodna, pač pa zainore in sicer edino trto- vrt. šola veliko doseči s podukom v sadjarstvu v in zeljenadoreji, in to le, ako ima primerni šolski Skušnja uči, da beseda sama ori našem narodu ne zda ničesai , le praktični poduk, posebno pa dobri vzgledi bude veselje do kake prekoristne reči Vsaj vemo kako nezaupljiv je narod novejšim naredbam in ka da se najraji nepremenjeno peča še z onimi deli, tere so opravljali njegovi pradedje. Ko pa bode narod videl, da šolski vrt ni samo radi imena ali koristi uči- telja tukaj in ko se bode prepričal, da učitelj ne zna poučevati samo v branji, računanji in drugih takih znanostih, temuč da razume tudi kot nepoljedelec kmetij- stvo zlasti sadjarstvo in trtorejo, da se sme k njemu vsak za svet in poduk zateči, vedoč, da ga tudi dobi, da na šolskem vrtu mladina spoznava in se uči ljubiti domačo zemljo, da se prične tam zanimati za zelo ali manj važne, pozneje znabiti nepotrebne reči, da se ji budi ondi veselje do reda, a tudi spoštovanje do tuje reči da se tamkaj praktično nauči takih del, katera ji sam iz nevednosti ali pomanjkanja časa dajati ne more, takrat bode spoznal, da je prav vrejen in oskrbovan šolski vrt ne le pri naravoslovskem, temuč zlasti kme- tijskem poduku šoli potreben. Gotovo pride čas, ko se bode pri vsaki šoli napravil dovolj velik šolski vrt in nastavil na vsaki šoli kmetijstva, zlasti sadjarstva, v krajih, kjer trta raste, trtoreje vešč učitelj. šolskem vrtu azveseljeval, okrepčaval in učil se bode po trudapolnem delu poleg učitelja tudi narod, šola in vrt prinesla omiko in hvaležen, da sta blagostanje. mu Vojteh Ribnikar Pridelovanje zgodnega graha. Da pridelamo prav zgodnji grah ? sejemo ga uže prav zgodaj spomladi. Tak grah pa nam največkrat pozebe. To se da zabraniti prav izvrstno z nasteljo iz šote. Kakor hitro prebodejo grahove kali skoz zemljo, potrosimo jih precej na debelo z razdrobljeno šoto, pod katero se grah naprej razvija ter se tudi kmalu toliko okrepi, da mu ponočni mraz ne škoduje. S šoto obvarujemo grah tudi pred kuretnino in vrabci. v Strigljajte krave! Kmetijski list za Westfalensko deželo sledeče po-mladine, tako živenje odraslih naroda, to znano je vsa- roča: Molzno kravo, kojo so redno štrigljali, so jo zarad kateremu, in vsled tega gledajo vsi probujeni narodi poskusa za štirnajst dni jenjali štrigljati. Ta krava je na šolo, nje vspeh, ter stavijo v taisto vse upanje, vso dala v tem času 11 litrov manj mleka, kakor v prejš- prihoduost njih štirnajstih dneh, akoravno so bile druge razmere šoli pridobiti si ima otrok raznih znanosti, ene in tiste. kakor branja, veroznanstva itd., poleg tega pa tudi ? * • %» Ali se splača vrbe saditi. O tej stvari piše grajščak gosp. H. vitez Manner v Gamsgrabenu na Štajerskem sledeče: Jaz sem pričel vrborejo na svojem posestvu pri najnepovoljnejših razmerah. Posestvo leži 600 m nad morjem, zemlja je revna, delavci pa neizmerno dragi. Vzlic temu, da so vsled nepovoljnih razmer moje vrbove šibe precej krajše kot drugod, koder imajo boljo zemljo in ugodnejše podnebje, vendar sem jaz imel čistega dobička v 1. 1886. na 1 hektar 176 gld. 66 kr. ali na enem oralu 101 gld. 55 kr. To je čisti dohodek pri jako nepovoljnih razmerah, katerega ne bi bil dobil od nobene druge kmetijske rastline. Zato pa rečem: Kmetovalci in gozdarji naj obrnejo svojo pozornost na vrborejo ter naj jo povsod tam praktično v vedejo, kjer se to da storiti. Tudi mi se pridružujemo besedam gospoda viteza Mannerja ter pozivljemo Slovence, da se poprimejo te prekoristne stroke kmetijstva, zlasti dandanes, ko so se gospodarske razmere tako predrugačile, da žito, trta, hmelj itd. kmetovalcu nikakega dobička več ne prinašajo. Ako kdo izmed gg. bralcev želi kaj več po-izvedeti o pridelovanji vrbovih šib, pripravljeni smo, o tem več poročati. Gospodarske novice. * Odsek za povzdigo sadjarstva pod pokroviteljstvom poddružnice boštanjske ustanovil se je 16. januarija v Boštanji. Načelnika odseku sta gg. Al. Der-melj in Jože Papež. Ta odsek ima nalogo, v Boštanji ustanoviti drevesnico ter vse potrebno preskrbeti, da se vredi kupčija s sadjem. Čestitamo vrli poddružnici k njenemu vspešnemu delovanju. * Za varstvo kranjskega vinarstva proti uničevanju po trtni uši sklenil je kranjski deželni zbor v svoji seji dne 13. januarija t. 1. 600 gold. dovoliti. To svoto bodo porabili za nakup ameriških trt za trtnice itd. Društvu za varstvo avstrijskega vinarstva naklonil je kranjski deželni zbor za 1. 1887. petdeset goldinarjev podpore. Sicer malo, a vendar nekaj! * Štajerska kmetijska družba ima svoj 63. redni občni zbor 15. in 16. februarija t. 1. v Gradcu. Na dnevnem redu so razprave o administrativnih stvareh, volitve odbornikov in nasveti poddružnic. — 1 g i..-. ■ 1 Vprašanja in odgovori. Odgovor na 2. vprašanje. Po došlih nam poročilih redijo goved, sicer ne švickega plemena, pa vendar temu zelo podobnega in enakega algajskega plemena na grajščini Fužine pod Ljubljano. (Vredništvo.) Odgovor na 3. vprašanje. Jaz imam uže tretje leto Yorkshirsko prešičje pleme, katero se mi je jako obneslo. Svinje se kaj rade ubrejijo, ter storijo mi po 8 do 9 prašičkov, kateri so skoro brez dlake; potem pa prav dobro vspevajo. — Pri piči, pri koji domači prešiči komaj dobro rebra skrijejo, so ti prešiči kaj lepo rejeni, ter se zadovolijo tudi s prav slabo pičo. Kedar pa se jih prične „debelitiM, jemljejo prav hitro na-se. Priliko sem imel, v kratkem prodati starega prešiča tega plemena, ki je tehtal 5 starih centov. — Bil je tako lep, da ga je hodilo vse gledat, kajti pri majhnih kosteh, majhni glavi in ušesih, je drugo truplo silno veliko in trebuh se plazi skoro po tleh. Šest do osem tednov stare prešičke oddajam po 10 gold. komad. Jos. Lenarčič na Vrhniki. Vprašanje 5. Ali je mogoče popraviti surovo maslo, katero je grenko in žaltovo postalo? (R. v S.) Odgovor. Ako je surovo maslo grenko, žaltovo ali sploh slabega okusa postalo, zdrobi se v majhne kose ter dene v pinjo, v koji se je ravnokar pinjiio, ter se z ostalim pinjenim mlekom vred 15 do 20 minut počasi pinji. Vprašanje 6. Skusil sem letos moja vola podkovati, naročil sem si železa z Dunaja, a vola še danes, to je čez tri tedne, ne moreta hoditi. (R. Št. v Z.) Odgovor. Iz vašega obširnega popisa dozdeva se nam, da vemo vzrok, zakaj vola ;ie moreta hoditi: Kovač ni znal volov podkovati. Podkve se morajo mrzle na parklje položiti, luknje za žeblje je pa treba nekoliko navrtati. Vprašanje 7. Predenica naredila nam je letos neizmerno veliko škode. Prosimo Vas, svetujte nam, kako sredstvo proti tej nadlogi. (F. R. v H.) Odgovor. Najvažnejše je, da si preskrbite čisto de-teljno seme, to je, brez predeničnega semena. Prede-nično seme je zelo podobno deteljnemu, a je izdatno drobnejše. Kupite seme od tvrdke, ki Vam garantuje čistost. Ako želite, Vam mi prijavimo tako tvrdko. ■ iS t ' } ! » - * i* , 1 , ; > iL , fj^J>. i j?| , i Ty;.t Jrjj g j ¥ . f ^ X ? * * Jf * ' ' * O pokončevanji predenice na njivi Vam pa sledeče poročamo : Ta rastlina hrani v sebi mnogo čreslovinske kisline. Noveji čas služi to na Angleškem v pokončevanje predenice: vzamejo 10% zredčeni vitrijol železni in ga na vodi brizgajo ali škropijo z brizgalnico na predenico ali deteljne grinte, to pa tako dolgo, da so do tal na-močene. Po pretečenih nekolikih urah od predenice ni ničesar druzega videti, kakor očrnela vlakovina. Creslo-vinska kislina se je pretvorila vsled zamakanja z vi-trijolom v čreslovino-kislo železo; tako je predenica ugonobljena, detelja pa ni trpela nobene škode ter zatem bujniše raste. Ta enostavni pomoček je vreden, da tudi pri nas z njim poskusimo. Vprašanje 8. Ni škodljivo kravam, če se vpregajo ter za vožnjo rabijo? (J. F. v B.) Odgovor. Ne, malim posestnikom je to dostikrat neobhodno potrebno ter bi mi vpreganje krav celo priporočali. Z vprego res zgubi krava nekaj mleka, a to mleko ni toliko vredno, kot pa delo, ki ga stori. Nekaj tednov pred oteletvijo in nekaj tednov potem se ve da ne smemo krave vpregati Sploh je pa treba kravo, kojo vpregamo, dobro krmiti, ter od nje le polovico tega zahtevati, kar je volu mogoče storiti. ( I » • in narodopisni obrazi. • • f \ \ * •*» i 3» - i C širilo, toraj se je tudi čedalje več rokopisov potrebovalo t t Nabral Fr. J a rosi a v. Ko bi dan danes na v. kakor se i ' 49. r t J 4 I Razdobja obrazovanosti. (Konec.) • i je nekdaj na pergamen pisalo, bile bi tudi mnogo draže, kakor so sedaj. Ob takih okolnostih bile so tedaj knjiž- ; Knjižnica 100 zvezkov bila je uže niče redke male • » L bogata. Glasoviti učenjaki I uže mogli ponašati se, če > / • i so imeli po 10 .>0 k ni i A i *' i pa so morali še sami prepi :* I - 1 - t l K * ' s. • : i * w * ~ * * * tej dobi občnega napredovanja nastavil se je po- sovati pri vsem. Rokopisna biblija je veljala ondaj do pek, s katerega se razcveta novodobna obrazovanost to je „tiskarstvo". Z njim so se osigurale stare pridobitve, ^ * • f 1 | f ' C I i . - • in zajamčil se je tudi daljni napredek. S tiskarstvom se začenja novo razdobje človeštva, po njem je postalo blago znanosti in nauka pristopno vsem ljudem in časom, tiskarstvo je naredilo pot zadrugi vseh narodov. Tiskar-stvo j<3 svet sila predelalo. Da je dobro došla ta nova 1000 gold., sila denarja za tiste čase. Dragocene knjige bile so po cerkvah samostanih za teške lance priko knjig da niso bile ukradeue. Siromaki niso mogli čitati * i / 4 v» umetnost, to pokazuje njeno za čuda brzo razširjevanje. Komaj je preteklo dese: let po njegovem prvem pojavu i — —. . .... ^ " "K^T^.^Ji i' j^v ( ^ , r i AtrHn FrH tiskale ne samo po deželnega zbora., XIV. seja dne 21. januarija. - »- J ' • * ' 1 : i ' t:/ . • J. rn m ■ * - » v 1 v Moguncu in ti' - « -knjige so se uže i* _ • . * * * • / ' mnogih drugih nemških mestih, ampak tudi po Holand skem. v Parizu, na Češkem itd. Morda se nobena umet nost 7 S' . ' ' . . - . m-^, ^ . jt • / . w V jr - • j r ^ ji r Minuli petek bila je zopet dolgotrajna in izrekoma za deželno gospodarstvo pomenljiva seja. Dnevni red se je moral skrčiti za točke 3., 4. in * * < tako > ♦ T • * razprostranila po vsem obljudenem ■ * if' Temu brzemu širenju tiskarstva šle so ' : t '• v • w i- . ' lM A i - - - - - » • ' na ■ ■ ^ r roko mnoge okolnosti. Leta 1453. osvojili so Turki Carigrad, 5. dnevnega reda zadevajoče naklade na žganje, ker na novo došla naznanila c. kr. finančnega ministerstva niso bila dotiskana in razdeljena. i t o , i t • -.z * . . it ji . 1 še (M V • 'A i * • > Jti m grški raste trava več \ ? j i jim klasiškim vedoč da pod turškim kopitoip ne ne uspeva knjiga, pobegnili so 8 svo- fm na zahod, kjer so se kot tolmači Pri točki 6. sprejel se je predlog finančnega odseka o reorganizaciji deželnega stavbenega urada nespreme- njen, » /• • » . •» "» r ^ ' c » » ^^ # — — — da mesto prvega inženirja obdrži F. Wit ■ t * | rv# • ' ! plačo 1600 gold., drugo mesto pa Hraski s starogrških klasikov na vseučiliščih in drugih naučnih r. • .. .L Vi < ■ ^^ ■ stalno » • i v i • % i > * nastanili, ter s klasiško svetlobo svet obsijali. r ' 1 dalo je dosti dela novi v* . V v --^•i. > • ♦ -V • - To hrepenenje po grški . 'i •• ^ 1 ° ' • # ' .1 f tiaši umetnosti. Italijanski tiskarji začeli so tiskati gr + ' 4 \' $ - 4 > lli.jinr . c-. ^^ - 4 1400 gold. in mesto pomočnega inženirja s 1000 gold. se pa razpiše. točki 7. odstopi se prošnja požarne brambe v i « . t • " . ♦ . ' • ' ^ ■ * ' * • • • . • . * t Krškem deželnemu odboru v povoljno rešitev, enako tudi > i : y I « . klasike • i i • 1 v J tiskarstva je .prav slastno segal ves tedanji svet. To širenje grške klasičnosti je prvi blagodar i ! j v,; i« r x • . i.'. . i • '' » v • ' • * ^ •. 'L -i > • • # ' • * « * t * • r - * ' stva tudi tiska Kot Isto tako vspešno je delovala na razširjenje tiskar- ker ste se obe stranki posluževali pri točki 8. prošnja nekaterih davkoplačevalcev lo- •- * * L. * • • « ^ " ^ • 'l ; ^ 1" ^ ® J * • • J . i« ^ ■ , gaškega okraja glede zakupa deželne naklade na žgane opojne pijače. . v u. 'j« .\ .r«- tf V V'' ij' t • ; ■ •• • ;# * v tM Air«; UAt; " - m» * • * orožja za pobijanje protivnikov postala je razprava pri toči* i 9. dnevnega reda: pri ustnem poročilu finančnega od-seka o prošnji bkrajno-cestnega odbora v Crnomlji za odpis'dolga 3500 gold. deželnemu zakladu. 2,1 J M ■■■JPglgjJIJjp^^JJpi^p Luter je z nemškim prevodom svetega pisma tako rekoč : •. ■ i •.<•• 'i'L t> ■ • * ■ - Vrata odprl nemški književnosti. Tako je bilo tudi pri Poročevalec •» ■ . t • t 4 ■ - .«, uas Slovencih ^ » Iovici petnajstega p ujnik predlagal je v imenu finanč- Tudi so živeli v drugi po nega ker je vlansko leto ; mnogi učeni možje,, ki % § * i # * 8 p oprijel i pisanja knjig, ker so ve odseka, da se deželni zbor še Je temu odboru odpisal nad 4000 gold. -h -J ter da ostali dolg 3500 gold. poplača ■ • i* nego prav »• i ne bodo v temnih knjižicah troh J'" i, V r • . - ,M - kot živa beseda v narod zahajali odbor v Tletnih obrokih po 500 gold. Temu nasproti predlaga posl. Suklje, da naj se dolg 3500 gold. odpusti. Tudi se je začela tiste dni buditi želja po napredku v Pa Pri * / j ' i;* •»: ' it ' znanju v obče, in zato so mnogi vlastniki tiskarn bili predlog, tudi učeni ljudje, ter so na vso moč delali na to, da se temveč se pritrdi predlogu finančnega odseka. ne obvelja ne ta in tudi ne eventualni ia*' U!" m m m m J n ' i * * ■ r I vsaj .letos zapadlih 500 goltL, ') ! tiskanjem knjig širi nauk in napredek j • m — . Zelo obširno in temeljito poročal je poslanec Karol » i gre v naš okvir, poglejmo samo še stanje kiyižtva ob Prošnji občinskega zastopa novomeškega in šmihelskega času Gutenbergovega izumka. Od trinajstega stoletja prej začeli so se tudi posvetnjaki brigati za knjigo # • Zgodovine tiskarstva ne bodemo razpravljali, to ne K lun o točki 10.: Ustno poročilo finančnega odseka o šolskim sestram „De Notre Dame* za- \ ' ' * < t * & --7-- čeli so rokopise prepisovati in prodajati. Sprvega so se za dovoljenje v Šmihelu za izgojevanje gluhonemih deklic. - Paročilo' je bistvo in zgodovino ustanove taki ljudje nazivali „bibliatores". Bilo jih je osobito ve- Holzapfel no ve in Wolfove za gluhoneme. Go- liko na vseučiliščih. Da-si je bilo takrat čedalje več rok vorili so pri tej točki Šuklje, Pfeifer. Dežman, deželni za prepisovanje, vendar so bili rokopisi še zelo dragi, predsednik, poslanec Apfaltrern in poročevalec. Pri gla in to zato, ker se je tudi veselje do učenja čedalje bolj sovanji sprejeli so se predlogi odsekovi nespremenjeni. I »t r Pri točki: »ustno finančnega odseka g cerkniške in planinske doline u . Ustno poročilo finančnega odseka o vpeljavi občinskih naklad na porabljeno pivo in na porabljene žgane poroča v imenu finančnega odseka dr. Po ki uk ar ter opojne tekočine. navaja, v koliko je v minulem letu napredovala pre- o. Priloga 68. Poročilo finančnega odseka o dolo- iskava podzemeljskih voda in votlin logaškega okraja; čitvi deželne naklade od porabljenih žganih opojnih pijač. omenjal je izrekoma komisijonalnega preiskavanja stanja / i d 7- Ji • s J # rf ' ' & £ viP* j Z' - * ' ^ t Sk tamošnjih voda po komisiji, v kateri je bilo zastopano c. kr. poljedelsko ministerstvo, c. kr. deželna vlada, de- predlogi z načrtoma dveh zakonov Priloga 70. Poročilo upravnega odseka o vladni želni odbor pa vdeleženci; pri tej priliki izreklo se o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih je tudi kako se imelo postopati v obče pri osuše- skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja *. i »• • • vanji teh krajev. pa je s pomočjo idrijskih rudo- o sestavi deželne komisije za stvari, ki se tičejo kopov preiskava! tamošnje podzemeljske votline gozdar- očiščevanja gozdnega sveta od tujih osredkov in zaokro j i * } ski asistent Putik s posebno povoljnim vspehom. ženja gozdnih mej Poročevalec omenjal je dalje potrebe enakih podze 4 . / meljskih preiskav tudi v ribniški dolini, pri Dobrepoljah seka o popravi Savskih bregov 0 ^ ^ in v račinski dolini; v obče pa še potrebo, da se c. kr. striškega pri Mojstrani. j j \ i ® * V- y v ' i v t f - .i - L*, j- * i - V . t [ . - 'j • ! se pri točki 12. poleg primerne prošnje do vlade iz de želriega zaklada podpora do 1000 gold. — Temu pred- J . \ * i 10. Ustno poročilo gospodarskega odseka o nasvetu " ) • gosp deželnega dr. Vošniaka u *t« je ; ? * v •• * ^ * .i •* ; ' . I JI S * ' da se vanja posestnikov vinogradov po trtni uši. odškodo n, rekoč, • • po dosedanjem običaju v gospodarskem odseku niso dovo ljevale denarne 11 • • poročilo gospodarskega odseka > » * ijlt *** 4 4jj '« • } • • 1 fc j uS ^ "sjp • ' " 1 okrajno-cestnega odbora in občinskega zastopa za uvrstitev okrajnih cest Kočevje-Ljubljana . •• /. j i' in pa da pogreša predlog katerem i\» tudi vdeleženci vezani za f ■ .v/- a • • p° > •• - do- it J * l neske. — Tem ugovorom nasprotuje načelnik gospodar- Črnomelj * .,» i m. H^-v/-"•> }■ med deželne ceste. ■X & t I r < f odseka dr. P o k 1 u k a r rekoč 5 sicer na 12 * -v* , • i\ ' i .i * » • i >• -« J : « ! • . ' • .1 » * r . f t . f ■ • ^ v^da, bolj pomenljive denarne podpore pred dokončanim nekaterih premembah . , } * { t*J . .;v* f' { S.- 1 ' . . • •. • •• -v ^ sklepom oddajati v finančni odsek, da pa tudi ni ne po opravilnem redu in ne po posebnih sklepih drugim i * # * 1 • Priloga 72. Gospodarskega A. • i v zakona T w t r* t- - \" ■ ' H -:ki! ' V •• > ^ • r V If t S^^ . r v. ^ B 13 Ustno : l. županstva občine i ^ * - ■ •■ ••« »s :•> ! -»s- * "A odseka o prošnji Mirna, Št. Rupert in druzih » • » sekom zabranjeno, staviti predloge za denarne Da je pripomoč vdeležencev vsikakor potrebna, razumeva - • • * vT • « ' ' ' ^ ■ • j . v % * se samo po sebi, zato bi se tudi on ne protivil, ako se za preložitev ceste čez Vagenšperg / • i? , LM ' t i • i • s» > .4* * % • i • . • t • m« ^ A ^ ' r Glede teh obravnav opomniti je, da se je sklenila na povžitje žganja tako, da se v obče ima čevati ta naklada po 18 kr. od vsake hektoliterske sto* » . v tem smislu sklene dostavek ■m d *■_' JBB* , f Vr i^jtI™ '-'jj KW BBS^J H * & ^^Bff^HH skega odseka. Pri konečnem glasovanji sprejmo se gospodar- * i darskega odseka z dostavkom naj se tudi vdeleženci zavežejo k primernim gospo-Deschttanna, da •, • 4 •. Pinje, postavljeno žganje več. za • • a* t U v: ■ r r ' * F1' pričakovati S ' ♦4 r !• ^ i » .i. m .C ff V . ' i i' novi - • » davka Predložen načrt postave za rad v * naklad na \ . p • Enako se tudi * i resi povoljno, po i' pivo N ■ ■ ima tem staviti deželni skega odseka, prošnja za vrejenje potoka Mirne, da se odbor svoje ^ i f . i • ' predložen načrt preišče še v tem r i prihodnjem zasedanji a t r: upravnega odbora točka 6. d i Prošnja vasi med Krškim in teče jim škode vsled tam nameravanega zarad pre- t. •• * n • reda . • \ :l t :« i • » stre __, •__. . . — JA lišča, odstopi !8e s primefnim priporočilom c. kr. da v ta namen potrebno vkrene. * *. y J Pri nevnega nastala je bolj živahna razprava, ker je manjšina y , . • » J • . ) t J' zbora ugovarjala stavljenim trem resolucijam. glasovanji sprejel se je predlog poslanca • i • i - i \ X. 4 * A » • H - » . . ¥ » f X V. seja, dne januarija • r* # tej seji rešil se je ves sledeči dnevni red: Krsnika, ki je predlagal premembo prve oporečene resolucije; dalje: druga resolucija odseka, tretja resolu- * ' i ' cija odsekova pa se je zazvrgla. Pri točki 7. (poročevalec dr. Poki u kar) sprejel se ^ - je brez ugovora predlog finančnega odseka, po katerem 1 Branje zapisnika XIV. deželnozborske seje dne imate od skupnih stroškov za vodne zgradbe v obrambo » 21. januarija 1887 J • '4 • » vasi strane, 13.400 gold. država in dežela pre Naznanila deželnozborskega predsedstva vzeti vsaka po 5000 gold., vdeleženci za zgradbe po _ • Priloga 66. Poročilo finančnega odseka o načrtu trebni les v vrednosti 3400 gold. preskrbeti zakona o vpeljavi samostojne deželne naklade od porab ljenih žganih opojnih pijač. Točke 8., 9.: 10. in 11. rešijo se po predlogih dotičnih odsekov. Pri točki 12. pritrdi se samo formal nim premembam močvirskega zakona v §. 5., 6. in 8 Zimo imeli smo tukaj do dne sv. Boštijana kaj milo in pri točki 13. privoli se za preložitev okrajne ceste in ugodno; sv. Boštijan nam je prinesel pa celih 15 o čez Vagensperg deželna podpora 2000 gold. R. mraza, kateri je pa do danes uže več nego za polovico Potem se je v tajni seji sklenilo funkcijske do- vpadel in odjenjal. klade deželnih odbornikov po 400 gold. deželnim urad- Med ljudmi, odraščenimi in otroci bilo je pretečene nikom in služabnikom pa se je dovolila izredna podpora tedne precej navadnih bolezni, katere so od po 10%, 8% in 6°/ novega leta d stalne letne plače za 1887. Mnogovrstne novice. # * Dobro se je splačala šala nekemu siromaku v Novem Jorku, ki je razglasil v tamošnjem razširjenem časniku sledeč inserat: „Za pol dolarja vsakemu povem sredstvo, kako zamore plačati svojo stanarino." Doposlalo se mu je prav mnogo pol dolarjev z dotičnim vprašanjem. Radovednežem pa je zvita buča odgovorila z malimi besedami to-le: „Storite tako, kakor jaz." pa do danes vsega skupaj 11 oseb na oni svet poslale Med otroci pričeli so se razvijati nrobadi" (ošpici), po nekoliko pa tudi „davicaw. Kar vsakdanjo šolo zadeva, je sedaj njeno obisko- ka vanje kaj redno in točno; ne pa tako v ponavljavi čemur bode treba malo zdravila preskrbeti. Kdor hoče dobrih sadnih cepičev si preskrbeti, tere bode mu moč tudi za poletno cepljevanje shraniti, naj je še ta mesec ob lepem, suhem in jasnem vremenu raz drevja nareže in v kleti pravilno spravi. Ob hudem zimskem mrazu naj se ikje osobito ' pa še pri šolskih hišah po deželi, na koristne ptičke ne * Lepa polivala. Dosedanji namestnik v Smirni pozabilo. Vsako malo ljubav, katera se jim ob hudi zimi Hulil Rifaat Paša premeščen je bil v enaki last- 0(i naše strani skaže, bodo med spomladjo in poletjem nosti v Bagdad. Turški list- „Chidmai" v Smirni objavlja nam P° svojem naravnem nagonu tisoč in še večkrat odhajajočemu za slovo laskov klic, v katerem se na- hvaležno poplačali z obiranjem in vničevanjem kinetij- glaša, da se je med njegovim kratkim poslovanjem 346 8tvu ln sadjereji škodljivega mrčesja. Tudi tukaj roparjev in banditov ob glavo dejalo, obesilo, vstrelilo, letos 8 šolskimi otroci tem sicer drobnim stvaricam smo a zabodlo ali sicer neškodljivih storilo. ob enem pa velikim dobrotnikom plošnega kmetijstva malo mizico priredili, katero ob hudem mrazu v jako Naši dopisi. Dobrova 23. jan (Jam zahvala in drugo.) drugi l šola polovici minulega leta pridobila si je bila tukajšnja dva posebna dobrotnika. Slavni deželni odbor in c. kmetijska družba kranjska sta, ki sta tukajšuji šolski brojnem številu obiskujejo, kar nam je vsem skupaj v pravo radost in veselje. Vsem zavednim domačim sadjerejcem kličem navdušeno: Bog vas živi v novem letu in vam vaša dela bla- goslovi ! Ljubljane M. Rant. Deželni zbor kranjski sklenjen je obči katera imela je pretekli z raznimi stavbenimi deli v fari leti veliko stroškov bil minuli ponedeljek ob 10. uri zvečer. Zadnji dan pri ) dala denarnih podp čela se je seja ob 9. uri zjutraj; pretrgala se ob za uredbo šolskega vrta. Prvi nakazal je v omenjeno uri popoludne do 5. ure in rešili so se v njej vse točke svrho iz deželnega kulturnega zaklada znesek 30 gold. dnevnega reda, izmed katerih sta posebno predlo g no ~ ^ 5 ... l ---o — a druga imenovana pa znesek 20 gold. iz znane državne vega občinskega reda in pa podpora dramatičnemu dru podp oi domovi namenjene v podporo šolskim vrtom po mili štvu manjšini zborovi dali povod k dolgim razpravam. Glede občinskega reda bili ste sicer obe stranki v tem edini, da predloga v tem zasedanji ni moč rešiti, tudi v Obema blagima dobrotnikoma izreka se to potjo javno zahvala s zagotovilom, da bode vsak dar obilnih načelih bili ste stranki v tem edini, da sedanja občinska uprava večinoma ne zadostuje, tudi v daljnem vprašanji, da je sedanje področje za naše občine preveliko se je obresti donašal. Ob vzajemnem posredovanji krajnega šolskega sveta z vis. čast. farnim predstojništvom tukajšnjim, določil se od vseh strani kazalo lasje ; glede razdelitve področja je dne 26. septembra m. 1. na cerkvenem zemljišči prav med podobčine in velike županije pa se ni dose & se pripraven prostor za šolsko drevesnico, kateri meri okolo soglasja ker so se deloma izražale izrekoma bojazn 1020 □ m. Lega in zemlja temu je kaj prikladna kar zarad prevelikih stroškov ki iz tega v prihodnje na- To vprašanje in pa je pa največ vredno, je to, da se prav blizu šole nahaja, stali iz poslovanja velikih občin. Prekopal in zravnal se je ta prostor preteklo jesen tako, prave meje za razdelitev področja imel bo prevdarjati da bode prihodnjo pomlad moč z dejansko-sadjarskimi deželni odbor in v ta namen pozvedavati mnenja sku- Nadejamo se, da to vprašanje do prihodnjega zasedanja dozori za do- deli pričeti, česar šolska mladina in tudi več odraščenih šenih županov in okrajnih glavarjev, uže prav hrepeneče pričakuje. Da se pa šolska drevesnica tukaj popolno v red konečno rešitev. spravi, treba bode še pomenljivo svoto trošiti, osobito Hud boj nastal je tudi pri podpori dramatičnega za ograjo, koja se še popolno pogreša. Trdno upamo, da društva, kjer se je reševalo naše gledališko vprašanje, se naša prošnja za podporo v izgotovilo šolske d eves- katero so 1882. leta naši „Deutschkrainerji" v deželnem niče milostno usliši in ugodno reši. zboru hoteli za večne čase zapisati nekaterim posestni- kom lož v izključno domeno, smešnim, deloma zbadljivim tiradam odgovarjala sta pri notranjih zadev. Dežmanovim deloma „Laib. Zeitg.", za sekcijskega svetovalca v ministerstvu tem vprašanji dostojno in odločno poročevalec dr. vitez ljubljanski šenklavški cerkvi umrla je na- Bleiweis in pa poslanec Krsnik, ki je pred dvema letoma gloma v ponedeljek opoludne gostaška Frančiška Sal dobil nalog, o tej zadevi deželnemu odboru poročati. berger 54 let stara. Tako burnih govorov, kakor prejšnja leta, v tem za- — Šentpavelski letni somenj v Ljubljani minuli sedanji ni bilo, izrekoma deželni zaklad sprejel se je ponedeljek bil je jako živahen. Prignalo se je jako ve- brez ugovora. Konečno zahvalil se je deželni glavar grof liko pitane goveje živine in tudi cene bile so živinorej Thurn zbornici in c. kr. predsedniku za neumorno delo- vanje in za zmiraj izdatno podporo cem ugodne. Pa tudi Kupčija kramarskim blagom koci na vitlega cesarja zahvalil se je še dr. PokluKar dežel- (zjutraj) Po živioklicih kožami itd. bila je živahna. Vreme bilo je suho, mrzlo 11 o nemu glavarju za mirno in nepristransko vodstvo obravnav in po 10. uri bil je zbor sklenjen po 45 dnevnem zborovanji. državni poslanci podajo se jutri zopet na državnem zboru čaka jih to pot toliko teškega dela, kakor dolgo . MiniMiim , I I —r^Tf^J^^HKM^icČS^ prej ne. — Več dela za ponovljenje pogodbe čaka svoje čez dan nekaj gorkeje Dunaj parlamentarnemu delovanju. rešitve poleg tekočih rednih opravil darstva in postavodajstva. državnega g08p0- Izrekoma je še pri pogodbi z Ogersko nerešenih mnogo važnih vprašanj. Pri vsem tem je splošen položaj, zelo negotov tako, da nihče ne ve, je liTTo moč ohranitr-potreben nam mir, ali pa se vname krvavi boj, iz katerega pri sploh nakopičenem nasprotji evropejskih držav prelahko nastane vesoljna vojska, pri kateri tudi nam ne bo moč rok navskriž dr- i žati. zato Pa tudi naš notranji položaj je težaven, ne f kakor da se morebiti res Nemcem našim godila krivica, ampak zato, ker hočejo nadvladevati povsod in s svojim krikom hočejo zabraniti drugim narodom postavno zagotovljeno enakopravnost. Izrekoma pri Slo vencih vsakdo vidi, da se vlada še pripravila ni izvr ševati v lastnem nost. T programu obljubljeno nam enakoprav-takem položaju je v resnici breme dolžnosti in odgovornosti za naše poslance veliko: nikakor in nikdar ne smejo se zadovoliti s tem, da za Slovence enakopravnost ostane samo prazna beseda dežela d rt ne bo po 8 t ta s oj em če ne bo mož-besed obljubljena nemogoča, programu, Pri vsem tem pa vendar noben pri večin lastnem vesten poslanec ne more prezirati svojih dolžnosti nasproti vsej državi. I mrla je gospa Amalija Seunig, grajščakova vdova, mati podpredsednika c. kr. Kmetijske družbe dne 21 t. m v 72. letu svoje starosti. Deželne sodnije Ljubljanske svetovalec dr Vidic odlikovan je bil povodom poko njegovega prestopa v z imenom in m svetovalca nadsodnij > Koroški Slovenci imeli bodo v kratkem priliko poskušati se 8 svojimi do sedaj vedno zmagovalnimi nasprotniki pri volitvi za državni zbor, ker prejšnji trgovinski minister baron Pino odložil je poslanstvo. — Kot prihodnji kandidat slovenski imenuje se profesor Klein-majer v Gorici; — gotovo dober kandidat, da bi imel srečnejši vspeh, kot vsi njegovi predniki. Dr baron Pascotini Kmetijsko potovalno predavanj v Hrnšici pod Ljubljano ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire prihodnjo nedeljo 30. t m., popoludne v novem šolskem poslopji v Hrušici. ob uri Tat Abraham Diamant je v preiskavi na Žabjeku. Prizadeta škoda znaša nekaj nad 46.000 gold., pa okra- dena gospa ne trpi nikake škode, ker se ji je vse vkra- deno premoženje vrnilo, razun male do sedai še ne došle svote, katero je Diamant v Zagorji svojemu očetu. po pošti odposlal - Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Uradna „Wiener Zeitg/ razglasila je Najvišje ročno pisanje z dne 18. januarija t. 1., s katerim je imenovanih 15 novih členov avstrijske gosposke zbornice, namreč: deželni glavar gornje- avstrijski opat Achleuth i profesor in sloveč ope rater dr. Bili ro t h; deželni glavar solnograški dr. Karol grof Chorinski; komornik Teobald grof Czernin; komornik in poslanik Fr. grof Deym; tajni svetovalec in sejski predsednik upravne sodnije dr. Moric baron End dr. predsednik evangeljskega višega cerkvenega sveta F prošt klosterneuburški Kostersi t komornik Franc grof Kuefst komercijonalni sve tovalec Ludovik Lob mey r; tajni svetovalec, bivši vodja trgovinskega ministerstva baron Karol Pusswald; želni glavar tirolski dr. F baron Rapp taj ; de- l sve- Josip baron Schenk; deželnega glavarja moravskega namestnik dr. vitez tovalec, predsednik deželne nadsodnije v pokoj m, in pa grajščak Stanislaj vitez Sta wi ej ski-Biberstei n. Pri tem imenovanji ozirala se je vlada precej ena komerno na vse stranke da razun na pr. oae vrste, kakoršne se nahajajo v „nemškemw klubu. programu nemško-avstr. kluba pa spadajo: Billroth, Ender, Lobmayr, Schenk in Pusswald, v vrsto nemških konservativcev je šteti: Achleuthner, stein Kostersitz in R a p p; češki klub bi zastopali nin, Devm in Srom, poljski klub pa: Starowiejski Med imenovanimi pogreša se ime barona PiuojS« t • KI o katerem se je govorilo, da bo imenovan, ravno v tem času odložil svoj državnozborski mandat pa .■t K m 1 c kr novoimenovanimi členi gosposke zbornice so v deželne vlade obče zadovoljni tudi levičarji, v kolikor se sme to soditi kranjske svetovalec, imenovan je, kakor poroča uradna iz glasov njihovega časništva. —•k 32 t - j 'A Štajerska Dne 21 I -m V t. m odklonil je deželni zerve in deželne brambe, o vozništvu in » V I zbor predlog o omejitvi ženitovanja, potem prišel' je v razpravo predlog Ausserer-jev zoper naredbo Pražakovo. jkj J _ ^ ! i . - .J \ ... = r Cesarski namestnik trdil je, tak protest ne more biti na- voj / ' * p in program o izvežbanji vojakov w tendanciji o V Sofiji se je praznovala pefindvajsetlet loga deželnega zbora. Knez Lichtenst Smrti v turškem ujetništvu otrovanih in zadavljenih nes veliki govor. Odobraval je naredbo, vendar pa je trdil imel je nikov bratov Miladinovih. Po slovesni službi zbralcTse da mnogo občinstva so'bile nekatere druge vladine naredbe proti nem v gimnaziji so profesorj in štvu prav nesrečne v • K teh točkah se stranka njegova ne strinja z vlado bolgarskega literarnega društva predavali o ^^^^ - ^ j^^Sp • ^rf® V * \ ^ČFI ti ^ I aslugah bratov Miladinovih. Slavnosti so se udeležili tudi egenti in ministri Nemci naj bi se tolažili o zgubi oblastvenega stališča v frankov za Avstriji in pa tolažili z dejanskim nadvladanjem. Regentstvo dovolilo 1000 Po- slanec Hakelberg zaslužil si je deželnega glavarja klic ker je rekel, da se mora glas ljudstva izjaviti daj del omenjenih dveh rodoljubo F J redu še, o Pražak v deželnem zboru, ki kliče: „kako dolgo nas bo zasramovala tvoja narodno-agitorična besnost s.« * /v-* i >• vr 4 \ «M .- ■ i nn]e zatirajo je obžaloval, da namestnik predlog ime demonstrativen. Nemci ne napadajo, temveč se I m » 1 Poročevalec manjšine bil je _ « Vošnjak, ki je sta lišče Slovencev izvrstno zagovarjal. Pri glasovanji pri !M8BII 4 * - • > t,^ ' jj^ ■ . fl vi j ^1 » ty * » družili so se nemški konservativci Slovencem. i Primorska Na mesto odstopivšega državnega • «• poslanca Vuzetiča izvolila je tržaška trgovinska zbor * V- ^ i t % ' • * - £ * J 1 t ' niča viteza S ta lic-a. Tirolska j l£ . Deželni zbor zavrgel je načrt nove postave za ljudske šole, ter izrekel je željo, da se spremene dotične državne postave. Dovolila pa je večina de- želnega zbora, da se v prihodnjih treh letih podpo učiteljski zaklad pomnoži za za letnih 12.000 gold h ; • i , zaklad za onemogle učitelje, njihove vdove in sirote pa za letnih 8000 gold. • : k Liberalna manjšina deželnega zbora s profesor Wil-dauerjem na čelu pa je predlagala, pozvati c. kr. vlado, i t naj v svojem področji .ukrene^ da razvoj ljudskega šolstva po moči pospiešuje dir t enako tudi pravno stanje učitelj ev. t . j i • v * u. •4 ■ ? / Bolgarsko ' r se zelo počasi premika, se je z Rima čez Brindisi Bolgarska deputacij v Carigrad. Da bi tukaj kaj več ali boljše oprav kot v druzih Za maknila bližje novejša angleška poročil m a w m evropejskih središčih, ni misliti ekoliko pa je vendar videti, da ;se je stvar po e k rešitvi s tem, da so, kakor trdijo vse trdile predlogu Ruske skem vprašanji, * priti samo Angleška si Me ) naj- vropejske velevlasti pri-izjavi mnenja o bolgar- glede vrste onih vprašanj, o ker ona katerih bil razgovor,'izgovorila pridržek rada najprej vredila volitev k memo v • • < č w • tega, ko Ruska v prvi vrsti želi, da pred vsem sedanja (Bolgarska) vlada odstopi. Bolgarska vlada je dolo povekša za eno družino. Pijonerska družina se bode pomnožila za eno stotnijo in premenila v polk. Osnovali eno novo trdnjavsko baterijo in eno discipli- da se vsak pešpolk bodo tudi no stotnijo. Sestavila se je komisija iz majorja in 5 stotnikov da bode izdelala projekt o organizaciji re- ' * i * ■ 1 i * .< — "-v, Gališki deželni zbor pritrdil predlogu Kneza Adam Sapieha, da naj se deželni odbor pooblasti, poplačati stroške, ki bodo potrebni za sprejem cesarjeviča Rudolfa in njegove soproge. Metropalit Sembratovič izrekel je,f da Rusini z ter je o lašal pritrdijo temu predlogu vlada pri vseh pojavah lojalitete za dinastijo v deželnem zboru najpopelnejša Nemška ■ -» loga zadnjih cTnek njali so telegram iz nemških merodajnih časnikih izjave po kateri se Francoska nagloma pripravlja na vojsko, da nakupa vajo e, nakupa lesovje za lesene koče ob nemških mejak in druzega več. Iz rakih naznanil sklepalo jih mnogo, da je res nevarnost vojske uže prav pred durmi i nekateri so v da Nemška na nos na vrat dela na • • vujsko; stvar pa se je zadnji čas vendar od mnogih tol mačila drugače. Znano namreč kako občutij knez Bismark propadel z vojnim predlogom v državnem zboru, po razpustu zbora napenja vse žile, da se iz- volila poslušna veči ta namen vpeljala se je v zoper prejšnjo večino zbor gosposki zbornici adresa do cesarja; ojstro govoril cesar v svojem odgo enako mislijo, pa vse to še i ? da ravnati tudi vladar bavar ski, ker bo morebiti dosti-pomagalo, mala Bis- da bi zmagal marK na vrata pretečo vojsko samo zato, v predstoječih volitvah, katere se vrše 21. februarija Čuj se, da se ima zbrati nov zbor uže 7 t. marca » • Vsled dogovora z slavno c. kr. kmet * P * • mi družbo smo poizvedeli, da p. n. naročniki „Novic44 ki list kot člani kmet družbe za 1 gl. ceneje do dobivajo 9 tudi - s. Kmetovalca prejemajo Ker za take ude slav. kmet. družba nam gold ne vrne, prosimo toraj taiste po n naročnike nam ta znesek pri priložnosti doposlati Založništvo „Novic i j " , Žitna cena v L j ubij 'f 22. januarija 1887 Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 99 k 8 gold 90 kr. kr % * turšice 4 gold. 87 kr baoaške soršice 6 golcL rži 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold. 22 kr prosa 4 gold. 38 kr ajde 3 gold. 90 kr ovsa 2 gold 92 kr Kromp 2 gold 82 kr. 100 kilogramov Odgorni vrednik: Gustav. Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublja < •