Glas zaveznikov
Leto I - Št. 97
ormacijski dl n e o ni k A. f. S.
Cena 2 liri
TRST, četrtek 11. oktobra 1945
UBjJJNIBTVO t Vi« & Petlioo $ • Telefon it 98854 In 9444S
OGLASI l Cena za milimeter vliine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški I* 18 (oemrtnlce L 88). objave L. 9, finančni in pravni iglast L. 12. V veebinl lista (tekstni oglasi) I* 12. Davek bi vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I„ Societi, per la Pubbllcltk in Italla, Trst, vla Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
GENERAL GEORGE C. MARSHALL
Združene države
morajo stati na straži
liirpno porotllo načelnika ameriikega glavnega stana o preteklih in bodotlh naporih za otuvanje varnosti In miru
Washlngton, 11. oktobra General George C. Marshall, načelnik glavnega stana Združenih držav Je sicer izpovedal, da imajo prizadevanja za ustvaritev trajnega miru, "zdaj mnogo ved upanja na uspehi kakor kdaj koli v preteklosti, vendar pa Je v svojem poročilu vojnemu ministru zatrdil: .Usoda Združenih držav se opira na trajno politiko varnosti.*
Bistveni pogoji te politike so: intenzivno znanstveno raziskovanje in razvoj ameriške vojsk« v mirnem času na osnovi obvezne vojaške službe vseh državljanov. General Marshall je dejal: «Ni lahko varovati naroda in ohraniti mir.
V bodočih letih bodo Združeni narodi brez dvoma posvetili svoje naj. boljše sile prizadevanju za ustvaritev trajnega miru. Ozir na atomsko energijo bo ljudi vzpodbujal, da bodo živeli v miru in pravičnosti, bolj kakor v preteklosti. Ce bo človek našel način za ureditev miru, bo to najrevolucionamejši dogodek, kar jih pomni zgodovina. Mi imamo veliko odgovornost, da pospešujemo to prizadevanje. Naša diplomacija mora biti modra in močna, kajti če je ne bo podpirala zdrava politika varnosti, bo propadla. Od rojstva naše države smo skušali služiti stvari miru, ki smo ga vedno ljubili, toda služili smo ji tako, da smo se kazali slabe. Ta sistem je popolnoma propadel in nas je veljal milijone življenj in neizmernega bogastva.
Svarilo kalllcem miru
»Svet noče dovolj resno upoštevati želja slabih. Slabost je velika skušnjava za močnega, zlasti za nasilneže, ki si hočejo zavojevati bogastvo in moč.
Ce hočemo uresničiti nase upe v trajni mir, moramo s silo doseči mir. Morebitnim gangsterjem tega sveta moramo dati jasno razumeti, da bodo prevzeli naše veliko tveganje, če se bo kdo izmed njih drznil kaliti naš mir.*
Marshal govori nato o podrobnih načrtih za zapad na Japonsko ln zaključuje: »To so bili naši načrti za končno zmago v drugi svetovni vojni, če bi se bila Japonska odločila za borbo do zadnjega, to je za narodni samomor. Imeli pa smo tudi druge načrte, ki bi po našem mnenju povzročili mnogo hitrejši konec vojne.* Tukaj se general Marshall sklicuje na razvoj atomske bombe, na njen napad na Hlro-šlmo in Nagasaki ter na ofenslve v Aziji, ki jih je povzročila sovjetska vojna napoved.,
V	svojem poročilu, ki se razteza na zadnji dve leti vojne, piše general Marshall:
.Ameriška vojska je bila dobro oborožena ln dobro opremljena. Dejstvo je, da smo upali nastopati v vsakem delu sveta navzlic številčni inferiornosti naših čet.
AmerUka pomoč
Marshall tudi naglasa, da ameriška industrija ni dobavljala opreme samo za vojsko Združenih držav, marveč je .znatno prispevala k porastu vojnega potenciala drugih Združenih narodov.*
.Samo dolarska vrednost orožja, ki smo ga dali našim zaveznikom — pripominja general — bi zadoščala za oborožitev 588 oklepnih ali 200 pehotnih divizij.*
Sovjetski zvezi so dale Združene države 28.356 .Jeepov*, 218.888 tovornih avtomobilov, 4177 tankov ln 252 težkih topov.
General Marshall tudi omenja v svojem poročilu, da so obstojali
trije različni načrti za invazijo preko Rokava, lomenja pa tudi žlla-vost, s katero so zavezniški voditelji skušali člmprej Izvesti napad na zahodu.
General Marshall je dejal, da je atomska bomba le eno lzmtd številnih novih strahotnih orožij, ki ogražajo človeštvo, če ne bomo mogli preprečiti bodočih vojn.
Novo orožje
V	svojem dveletnem poročilu kot Vojni minister pravi general Marshall, da Je prosil ameriikega letalskega poveljnika generala Hanoja H. Arnolda za podatke o učinkovitosti nekaterih teh> novih Orodij. Iz teh podatkov je razvidno, da bodo Zdrušen« države v prihodnjih 'stih izdelovale bombnike s hltrb-atjo 800 do 1000-kilometrov na uro, ki bodo lahko napadli cilje, oddaljene 2500 kilometrov ln bodo letali 12.000 metrov visoko. Te zdaj je Popolnoma gotovo, da bodo izdelo-vaii še večje bombnike, kateri bo-
letali v stratosferi z večjo hitro-#tjo, kakor zvok in bodo lahko prenašali nad 50 ton bomb.
Ta letala bodo Imela zadosten 'kcijskl radij, da bodo mogla is *vojega oporišča napasti katero koli točko na zemlji. •
^popolnitev ameriških lovcev na paketni pogon bo v prihodnjih pe-letih omogočila Izdelovanje leja'. ki bodo imela takšno hitrost kakor zvok ln bodo mogla doseči c"Je v oddaljenosti nad 3000 kilometrov, leteč 15 tisoč metrov vl-®°ko. Kadar bo premagana ovira *račmega odpora, kar »e bo gotovo godilo, praktično »ploh ne bo več n'kake meje za brzino letal. Ameriški tehniki gradijo zdaj azdlralne bombe, težke 22 in l pol °n. gradijo pa tudi posebna letala
za prevoz teh bomb. Letalski tehniki imajo v načrtu 50-tonsko bombo.
Ameriški tehniki lahko zdaj vodijo raketne bombe s pomočjo električnih aparatov in mnogih instrumentov, ki jih precizno usmerjajo s pomočjo toplote, luči in magnetizma. Te rakete priletijo same brez možnosti, da bi zašle, v srce velikih tovarn, kamor jih potegne toplota peči. Te rakete so tako občutljive, da bi Jih na primer v gobi človek pritegnil nase s toploto svojeg% telesa.
S stalnim napredkom tehnike — pravi poročilo — bo mogoče is drugih celin v nekaj urah uničiti mesta kot New York, Plttsburg, Detroit, Chicago ali San Francisco.
Nujnost obrambe
Ameriška vojna mornarica, ki je zdaj najmočnejša na svetu, bi ščitila naše obal« pred vsakim amfibijskim napadom, katerega bi »e drznil sovražnik poskusiti iz morja,
Pesimisti niso imeli prav!
Burke leta 1790: *Fran-cija je izrinjena iz evrop-skega ustroja».
Napoleon: tEvropa bo kmalu republikanska ali kozaika/»
Sir Humphry Davyi «Osvetliti London s plinsko razsvetljavo bo tako težko, kakor zbiti kos meseca z neba!*
Bismarck: *Rusija se nikoli ne bo združila s Francijo proti NemKji.*
Admiral Nelson:	*Niti
Malta niti Kapsko mesto ne bosta nikoli važna za Veliko Britanijo*.
(Zbral rev. W. R. INGE)
moramo pa biti pripravljeni tudi na grožnjo iz stratosfere, poslužujoč se omenjene tehnike in orožja. Jasno Je, da je edina obramba proti takemu načinu vojskovanja, možnost napada. Naš narod moramo zavarovati na ta način, da bomo spopolnjevali in imeli tako orožje, čete in stroje, ki bodo sovražnika opominjali ter ga pripravili do tega, da bo opustil svoj poskus, pričeti pogubonosno vojno proti nam.
Marshall je dejal, da so v tej vojni «ščitili Združene države Ocean, zavezniki ln sovražnikove napake. Lahko se odločimo za to,
da ponovno Izročimo drugim svojo usodo, toda to bi pomenilo izpostaviti nevarnosti bogastvo ln svobodo tega velikega naroda. Ml nismo vedeli za trde resničnosti sveta. Bill smo čisti idealisti. Mislim, da se moramo otresti tragičnega napačnega gledanja, po katerem bi bila politika varnosti že napadalna vojna politika.*
. Temelji varnosti
Kot bistvene temelje »trajne ln trdne politike varnosti*, je Marshall naštel naslednje točke:
1.	) Intenzivno znanstveno raziskovanje ln znanstvena priprava načrtov za naglo mobilizacijo industrije ter ukrepi za primer morebitnega sovražnega bombardiranja le velike razdalje.
2.	) Vzdrževanje stalne vojske, ki bo omogočila v primeru nevarnosti mobilizacijo štirih milijonov mož v enem letu, podpirati pa jo mora močno letalstvo.
General je omenil da se mu zdi obvezna vojaška služba Za dobo enega leta »n«obhodni pogoj za uresničenje resničnega varnostnega načrta, kt sloni na narodni vojski*,
Gecral Marshall je obsodil mnenje, češ da Združene države ne potrebujejo vojakov za i svojo obrambo, ker da imajo zadostno industrijsko silo, m j« rekel, da je ta teorija «za la* podobna teoriji o pasivni obrambi, ki je privedla Francijo v pogubo*.
Za mirno reiitev, a pripravljeni
»Odkritje-tajnosti atomske energije more biti človeštvu v veliko blaginjo, mora pa ga tudi uničiti. Naš narod se mora pripraviti za nastop proti tej strašni možnosti, ali pa poginiti.*
Marshall Je izjavil, da želijo miroljubni narodi ustanoviti mednarodni sistem, ki bo onemogočil vojno ln bi radi poslali svoje zastopnike na konference, podobne konferencam v Dumbarton Oaksu ln San Franciscu z gorečim upanjem, da bodo dosegli kakšno praktično f-e-Sitev.
Toda — je dodal Marshall — dokler se ne bo Izkazalo, da je bila taka rešitev v resnici dosežena, bi procvitajočemu narodu, ki bi odložil orožje, kakor smo storili mi po vsaki vojni v svoji zgodovini, grozila katastrofa. Sami si moramo poskrbeti za varnost s tem, da imamo ln apopolnjujemo svoje orožje, svoje čete in svojo tehniko, potrebno v opomin napadalcem, da bodo opustili misel, napovedati nam moderno opustoševalno vojno*.
Razorože vanje japonske vojske
V'"''v: :
Po določilih dogovora o predaji Japonske vsak dan razorožujejo na tisoče vojakov in jih pOHljajo na njihove domove. Slika kaže skupino japonskih vojakov, ki na pločniku tokijske
ulice čakajo na odhod v svoje kraje.
ZASEDANJE ANGLEŠKEGA PARLAMENTA
Stališče britanske vlade
o začasni nemško - potiski meji
ČASOPISI KOMENTIRAJO BEVINOV GOVOR
PO ODSTOPU VULGARISA
Vladna kriza v Grčiji
Regent Damaskinos poveril sestavo nove vlade liberalcu Temistokleju Sophoulisu
London, 11. oktobra
Ves britanski tisk posveča večji del svojega omejenega prostora torkovemu govoru zunanjega ministra Bevina in komentarjem političnih in diplomatskih poročevalcev. «Daily Mali* je razočaran, ker Bcvin ni naznačil nobenih konstruktivnih načrtov za bodočnost. Daši Je bil ves razvoj konference zunanjih ministrov vec ali manj znan, je Bevin vendar dodal nekatere podrobnosti. »Tlmesov* diplomatski dopisnik podčrtava dve točki: Bevinov predlog o preučitvi političnega položaja v Romuniji in Bolgariji ter izjavo zunanjega ministra, da mu je britanska vlada dala navodila, da podpre ameriški predlog v korist skupite odločitve v pogledu Tripolitanije in nekaterih drugih italijanskih kolonij. Dopisnik pravi, da js Molotov izrekel željo Sovjetske zveze, da bi ona edina obdržala nadzorstvo nad Tri-polltanijo. V tem pogledu so velik« razlik« med Sovjetsko zvezo in zahodnima velesilama.
Politični dopisnik «Daily Heral-da» pravi, ča je bila B.evinova Izjava pomembna zaradi njegovega
prepričanja, da se mora delo ustvarjanja miru nadaljevati v najbližji bodočnosti. List dodaja, da je vzbudila zelo veliko presenečenje izjava, da je Molotov po navodilih svoje vlade spremenil stališče.
Bevin o Poljaki
Zunanji minister Bevin Je včeraj Izjavil v parlamentu, da Velika Britanija ni obvezana, da bi potrdila na mirovni konferenci sedanjo začasno mejo med Poljsko in Nemčijo. V nekem pismu je v odgovor nekemu poslancu Bevin dejal, da bo politika poljskih oblasti v ozemljih, ki so pod njihovo začasno upravo, vplivala na sadržanje, W ga bo zavzela britanska vlada na razgovorih, ki bodo najbrže glede končne ureditve mejnega vprašanja v teh pokrajinah. Dodal Je, da bo pazljivo sledil volityam in pripomnil, da se je poljska vlada zavezala, da bo člmpreje Izvedla svobodne in redne volitve s splošno volilno pravico In tajnim glasovanjem. Bevin je dodal, da po poročilih še ni pojasnjeno, če uživajo vse stranke v enaki meri potrebne
svoboščine glede organizacij, združevanja ln propagande.
Zunanji minister Je dejal, da J« opomnil poljsko vlado, da naj začasno preneha z vsakim najmanjšim izganjanjem Nemcev iz ozemlja, kt sl ga je pred kratkim pridobila in da J« poljski poslanik v Londonu dal zagotovila, da Je poljska vlada Izdala stroge ukrep« v tem smislu.	i
Podržavljenje Angleške banke
Po načrtu o podržavljenju bo britanska vlada odkupila kapital »Angleške banke*.
Dekret za nadzorstvo banke s strani vlade, ki je bil objavljen v sredo določa, da bodo obstoječe vrednosti prenesli na državni zaklad ln da bo kralj imenoval upravnika. namestnika upravnika in ravnatelje.
Banka bo odvisna od državnega zaklada, upravljali pa jo bodo lastni ravnatelj.
Trenotne lastnike »Angleške banke* bodo izplačali z državnimi vrednostnimi papirji, ki zapadejo po daljšem času in dajejo 8% obre sti, država pa bo Izplačala tudi (z vrednostnimi papirji z. nominalno vrednostjo 400 storlingov) veako delnico angleške banke v vrednosti 100 eterllngov in bo dajala sedanjim imetnikom isto rento, kot so jo dobivali doslej, to je 12%.
Akcijski kapital »Angleške banke* znaša trenotno 14.553.000 eter-lmgov. Z vrednostnimi papirji, ki jih bo vlada plačala banki, pa bo povišan na 58.21i.OOC sierllngov.
Atene, 11, oktobra
Poročila iz Aten pravijo, da je admiral Petro« Vulgaris podal ostavko, ker je večina Grkov nasprotna določitvi dneva volitev, ki naj bi bile 25. januarja. Osrednje ln levlčareke stranke so v ponedeljek objavile, da ee ne bodo udeležile januarskih volitev. V Atenah mislijo, da bodo volitve preložene na prihodnji marec. Vesti is Aten pravijo, da je EAM zaradi vladne odločitve, da bodo volitve prihodnjega januarja protestiral pri predsedniku Trumanu, pri ministrskem predsedniku Attleeju ln generalu De Gaullu.
Ko je republikanska stranka izjavila, da ne priznava vlado in je ta odstopila, menijo, da je Vulgaris predložil svoj odstop regentu patriarhu Damaskinosu že v ponedeljek opoldne, toda jo bil napro-šen, da obdrži to vest tajno do polnoči.
V torek zjutraj Je Vulgaris svoj odstop ponovil ter svetoval regentu, naj f>ovabi k sodelovanju monarhiste ln republikance, da bi bila tako zagotovljena stalna vlada
Damaskinosu js priporočil, naj ne saupa sestave nove vlade liberalcu Sofoullsu.
Dve najvažnejši grški stranki, ln sicer llberalno-republlkanska in monarhistična at« odklonili povabilo regenta Dam- isklnoaa, da sestavita novo skupno vlado.
»United Press* javlja, da J« grški regent nadškof Damaskinos poveril vodjo liberalne stranke Teni ist okle ja 8ophouli*a, da sestavi novo koalicijsko vlado, v katero bo mogla stopiti tudi ljudska stranka.
Dopianik ljudske stranke je izjavil gori omenjeni agenciji, da takšna rešitev ne bo sprejemljiva.
Britanski poslanik in poljske volitve
London, 11. oktobra
Britanski poslanik na Poljskem V. Cavendish-Bentlnck bo v teku tega tedna odpotoval v London, kjer bo poročal o prihodnjih splošnih volitvah na Poljskem. Do zdaj še niso ničesar sklenili o mednarodnem nadzorstvu nad temi volitvami.
Razprava v Luneburgu
Krainer noče bili kriv
Zaradi obrambnih IzJaT ln zasliševanja razbremenilni prič se bo proces podaljšal za tri tedne
PALESTINSKO VPRAŠANJE
Velika protestna zborovanja
Zahteve po neomejenem priseljevanju Muslimani nasprotujejo
London, 11. oktobra
Na zasedanju britanskega parlamenta je predsednik vlade Attlee odgovoril na neko vprašanje, da bo britanska vlada kmalu podala izjavo o palestinskem vprašanji).
Konservativec baron Wlnterton je vprašal, če bo v primeru, da se bo politika oddaljila od »Bele knjige*, predložen načrt nove politike v obeh zbornicah Attlee je odgovoril, da bo izjavo podala zbornica in to brez kakršne koli pobude.
Poziv rabinov
Tisoč osem in štirideset rabinov Je pozvalo Veliko Britanijo in voditelje Združenih narodov, da takoj odprejo Palestino za emigtacijo židovskih beguncev iz Evrope.
Poziv so poslali angleški vladi in vsem članom zbornice. Zidovsko ljustvo je ponedeljek organiziralo velike protestne manifestacije proti razvoju dogodkov v Palestini. V vseh židovskih mestnih središčih so bili shodi.
«Reuter» poroča, da so sklenili udeleženci pri velikih zborovanjih Zidov v Palestini, za vsako ceno braniti Zlde, ki prihajajo iz Evrope v Palestino ter Jim pomagati, da se priključijo židovski skupnosti.
Poročilo dodaja, da so na vseh zborovanjih sprejeli isto resolucijo in pravi, da se bodo Židje v Palestini odločno uprli vsakemu po*zkusu zmanjšati pravice izraelitov v njihovi domovini ter ne bodo nikdar priznali omejitve priseljevanja.
Istočasno so proglasili Arabci v Aorl v torek splošno stavko v znak protesta proti židovskemu priseljevanju v Palestino. Vsa policija v Palestini Je v strogi pripravljenosti.
Zavarovani« meje
Iz Damaska poročajo, da je sirijski notranji minister odredil, da pošljejo na sirijsko-palestinsko mejo motorizirane oddelke, ki naj bi preprečili vstop židovskim emigran-
tom, ki nameravajo oboroženi z avtomatskim orožjem prekoračiti mejo. Poleg tega peročajo, da je približno 150 Zidov, ki so skušali prekoračiti mejo, moralo opustiti svoj načrt.
Arabsko - sirijska organizacija »Muslimanska mladina* je začela razdeljevati letake, s katerimi zahteva povratek Jeruzalemskega muf-tija, ki Je trenotno ujetnik v Parizu in katerega izročitev Je zahtevala Jugoslavija. Nadalje zahteva razorožitev Zidov, vključitev Palestine v »Arabsko zvezo* ter popravek »Bele knjige* v korist Arabcev.
Dvesto Zidov, osumljenih, da so se vtihotapili v deželo, Je premagalo svoje paznike v taborišču Cleran-ce v okolici Haife in pobegnilo v hribe.
Agencija »Reuter* javlja, da Je med priseljenct, ki so se naselili v novi vasi na griču v bližini Jeruzalema 23 Zidov, ki so preživeli koncentracijo v Belsenu.
Beguncem, ki so pred kratkim prišli iz Nemčije, bodo dali približno 425 Juter zemlje.
Izjava lorda Strabolglja
Lord Strabolgl, predsednik zveze za ustanovitev židovskega dominio-na v Palestini, J« izjavil, da bi morala Palestina postati dominion britanskega imperija.
Kot poroča »Reuter*, Je lord Stra-bolgi izjavil, da bi Paleatini čez nekaj let dovolili lastno Vlado. V Palestini bi mogel živeti še 1 milijon Zidov, ne da bi bili potrebni posebni ukrepi za namakanje zemlje, nadaljni trije milijoni Zidov pa bi lahko živeli, če bi ukrenili namakanje ' Južnega področja države. Zdaj živi v Palestini 600 tisoč Zidov. Strabolgl Je tudi izjavil, da ima liga zadostne razloge za domnevo, da bodo tudi Arabci odobrili rešitev v tšm smislu.
Britanski zunanji minister Bevin Js imel dolg razgovor z ministrom
Bfrnesove izjave
na tiskovni konierenci
Washington, 11. oktobra
Ameriški zunanji minister Byrnes Je v sredo izjavil na tiskovni konferenci, da morajo še enkrat preučiti mirovne pogoje z Italijo, ker so zelo težki.
Obljubil Je, da se bo zanimal za ugotovitev vzroka zakasnitve objave teh pogojev.
Bymes je tudi izjavil, da na zadnji konferenci ministrov v Londonu niso storili nobenih korakov v pogledu mirovnih pogojev z Italijo: pričakoval je mirovnega načrta za Italijo, ni pa bilo mogoče doseči, da bi Velika Britanija in Sovjetska zveza soglašali z ameriškim mnenjem.
Bymes je nato izjavil, da bodo poslali novega ameriškega zastopnika, časnikarja Marka Etherida v Romunijo in Bolgarijo, da bo ugotovil položaj, v kakršnem sta ti dve držav. Bymes Je razložil, da Je izbral moža, ki prej ni imel nlkaklh stikov z zunanjim ministrstvom. Opisal Je Etherida kot zmožnega časnikarja, ki je sposoben oceniti izjave in presoditi narode. Odločitev, da pošljejo tega zastopnika — kakor se je izrazil Bymes *-sprejeli že na potsdamski konferenci, po kateri lahko vsaka vlada pregleda položaj balkanskih držav, ker Združene države in Velika Britanija še niso priznale nekaterih vlad
Bymes Je končno potrdil, da so razpravljali v Potsdamu o pregledu pogodbe, sklenjene v Montreuxu, ki prepoveduje za časa vojne vsem vojnim ladjam prehod skozi Dardanele. Po Bymesovem mnenju bodo v pogledu tega vprašanja posamezne vlade stopile v stik s Turčijo,
ODSTOP PJERONA
Sprememba položaja t Argentini
Združene države ie niso zavzele dokončnega stalltca
za kolonije George Hallom, v katerega delokrog spada tudi Palestina. Pozneje je Bevin razpravljal s tajnikom arabske zveze Azzam Beyem, ki Je že teden dni v Londonu zaradi razgovorov o Srednjem Orientu in ki namerava odpotovati tudi v Washington.
V govoru, ki ga je imel 8. t. m.. Je libanonski predsednik med drugim Izjavil: «Llbanon razlikuje žl-dovstvo od sionizma. Sionizem namerava ustvariti židovsko večino v Palestini, kar je v nasprotju z načeli pravice in človečanstva.*
Buenos Ayres, 11. oktobra
Na tisoče ln tisoče oseb je v torek z nepopisnim navdušenjem prisostvovalo manifestacijam, ki so pozdravile uradno sporočilo, da je polkovnik Josč Peron, argentinski podpredsednik ter minister vojne in dela, odstopil od vseh svojih mest v vladi. Po enem tednu politične napetosti Je polkovnik Peron prejel poročilo, da ima vojska za potrebno izvršiti pohod na prestolnico in zrušiti njegovo in Farrello-vo oblast.
Poročajo, da je v torek ob zori general Avalos poslal Peronu ultimat ter mu dal časa do 6. ure popoldne, da odstopi, V prvih popoldanskih urah so čete začele pohod proti Buenos Ayrcsu. Oddelek-.vojaštva generala Avalosa je zasedel vojno ministrstvo. Peron je predložil ostavko, čeprav mu je se preostajala podpora letalstva ln policije. V Buenos Ayresu so izvedeli, da mornariški častniki niso zadovoljni s samim odstopom Perona ln zahtevajo odstop vse vlade ter predajo dblastl vrhovnemu sodišču.
Perona so aretirali. Zdi se, da, so aretirali tudi Farrella. Ameriško zunanje ministrstvo je zavzelo rezervirano stališče pričakovanja.
Zunanji minister James Byrnes Je v sredo izjavil na tiskovni konferenci, da se zaradi prijateljstva ln spoštovanja, ki ga goje Američani do Argentine, Združene države zelo zanimajo za odstop podpredsednika polkovnika' Juana D. Perona, ki Je najvažnejša osebnost v argentinski vladi.
Byrnes Je dodal: «Amerlčanl upajo, da bo razvoj položaja v Argentini dovolil temu narodu — našemu prijatelju — da bo nastopil srečno dobo.»
Ko Je prikazal razvoj položaja v Argentini kot zelo pomemben in važen, Je rekel, da ne more dati dokončne sodbe glede tega, dokler mu ne bodo znan« vse okoliščine sprememb v vladi.
SprutUe Braden, bivši poslanik Združenih držav v Argentini, Je poročal o položaju v omenjeni državi odboru za zunanje zadeve na zasedanju, ki Je trajalo 2 url ln pol.
Brzojavno poročilo iz Buenos Airesa pravi, da so omejitve glede argentiskega tiska popustile. Po teh poroiilih so časopisi precej natančno poročali o odstopu Perona ln o razvoju položaja, Doznall smo, da so vse visokošolce in univerzitetne profesorje, ki Jih Je pred kratkim aretiral Peronov režim, spustili na svobodo.
LOneburg, 11. oktobra Na torkovem zasedanju sodišča Lilneburgu je Josef Kramer nadaljeval svoj zagovor ln Je skušal odvrniti od sebe težke obsodbe z izgovorom, da Je bil popolnoma navaden izvrševalec odredb, ki so Jih izdajali nacistični voditelji.
Po govorjenju belzenske zverine naj bi se vsa grozna dejanja v taborišču vršila po. odločitvah Berlina, ki je pošiljal tja tisoče in tisoče ujetnikov — kljub ugovorom poveljnika taborišča še potem, ko so bile britanske sile oddaljene še samo 50 km. Kramer Je odkril, da Je samo od 4. do 31. aprila t. 1. prispelo v Belsen 28.000 ujetnikov.
Norčevanj« Is ujetnikov
Dejal Je, da Je Jetnike zapiral y barake — to so barake, ki Jih obtožnica imenuje višek umazanije — ker Je menil, da je bolje, da imajo jetniki nad glavo streho, kot pa da bi se utaborili v gozdu. Dolgotrajno stanje v dežju in snegu v zboru ni po njegovem mnenju nič drugega, kot sredstvo za obdržanje zdravja ujetnikov. Da so morali prt teh zborih sodelovati tudi bolni, Je Kramer odredil zaradi tega, ker so bili »tako leni, da niso hoteli priti niti zs kratek čas.*
Kramer Je nato izjavil, da*ne odgovarja resnici vest, da bi se v bel-senskem taborišču dogajali neredi po prihodu britanskih čet. Britanski tanki so morali varovati celo skladišča, ki so bila že izropana. Položaj taborišča Je nepopisljiv.
Na vprašanje majorja Kranflel-da, ki brani Irmo Orese, Je Kramer potrdil, da Grese ni videl nikoli s kakim peom, bodisi za časa službe, kakor tudi v prostem času. »Kot njen poveljnik — Je dodal Kramer — morem samo potrditi, da Je svoje naloge isvrševala natančno in se vseskozi dobro držala*.
Polkovnik Backhouse je začel
Krainerja zasliševati z vprašanjem, če veruje v Boga. Kramer Je brez odlašanja odgovoril pritrdilna
Moril {ih j« • plinom
Nato Je priznal, da je prisostvoval pošiljanju ljudi v plinske celice taborišča Nasweller in da Je nato spustil v celice plin, ko so bile tam zbrane žrtve. Zanikal pa Je, da bi on Izbiral žrtve.
Njegov branilec, advokat major T. C. Winwood, Je v Kramerjevo razbremenitev navajal pismo, ki ga Je obtoženec pisal svojim predpostavljenim v Berlin 1. marca tega leta, v katerem opisuje nemogoče pogoje v taborišču Belsen in zahteva pomoči.
Zasedanje se je končalo z obrambo Kramerja in pričanjem njegove žena edine razbremenilne priče. Predvidevajo, da bo tudi nadaljnjih 44 obsojencev podalo obrambne izjave in da bodo zaališane tudi razbremenilne priče kar bo razpravo podaljšalo za tri tedne.
Medtem so prispeli v Lilneburg člani britanskega vojnega ministrstva. Kot poroča agencija »Associated Press* bo morda to pospešilo potek razprave.
Volltv« na Norveikem
Oslo, 11. oktobra Iz neuradnih poročil so Izvedeli, da Je laburistična stranka pri nedavnih volitvah v norveški parlament zmagala s veliko večino. Po računu na podlagi 70% glasovnic bo imela laburistična stranka ved kot polovico od 150 sedežev. Komunisti, ki do zdaj niso bili zastopani, bodo dobili verjetno 6 do 7 sedežev.
Stalinova počitnice
Moskva, 11. oktobra Radio Moskva poroča, da je generalnim Stalin ▼ torek sapustil Moskvo in odšel sa nekaj časa na oddih.
Beograd, 11. oktobra Poročajo, da sta odstopila jugoslovanski zunanji minister dr. Ivo Subašič In minister brez listnice dr. Jura) flutej. S tem so izstopili iz vlade maršala Tita vsi ministri, ki so bili v trenotku podpisa sporazuma Subašlč-TIto člani jugoslovanske vlade v I»ndonu. Tretji je dr. Milan Grol, predsednik demokratske stranke in izdajatelj odinega opozlcionalnega lista v federativni ln demokratski Jugoslaviji. Odstopi so v zvezi z neia-vrševanjem sporazuma, ki ga Je maršal Tito sklenil v imenu partizanskega gibanja s predsednikom tedanje jugoslovanske vlade v Londonu in sedanjim odstopivšim ministrom dr. Subašlčem. Oba ministra, ki ata v ponedeljek odstopila, sta člana hrvatake kmetske stranke, katere voditelj dr. Vladko Maček je v izgnanstvu v Parizu.
PriznaRje jugoslovanske radikalne stranke
Beograd, XI. oktobra Notranje ministrstvo js včeraj objavilo odlok, s katerim pravno-veljavno priznava jugoslovansko radikalno stranko. Predsednik stranke je Aca Stanojevič.
IZ JUGOSLAVIJE
Maršal Tito j« dane« sprejel gospo France« Boltovo ln Charlesa Mundta, člana odbora za zunanje zadeve ameriškega kongresa. Maršal Tito se je zadržal skoraj eno uro v pegovoru s člani ameriške spodnje zbornice, ki so prišli v Beograd is Rima. Ameriška poslanca sta imela v Beogradu tiskovno konferenco t predstavniki jugoslovanskega ln tujega tlaka, razgovarjajoč o raznih aktualnih problemih ln o vtisih, ki sta jih dobila med potovanjem po Jugoslaviji. Bolton ln Mundt sta sa-pusttla Beograd ln odpotovala s letalom v Madžarsko ln Avstrijo. .*.
Ladjedelnice v SpIHu, ki so najvažnejše v celi Jugoslaviji, »pet obratujejo. V ladjedelnicah v Kraljeviči so dogradili prvo ladjo, odkar je bila osvobojena jadranska obala.
Usmrtitev Damanda
Pariz, 11. oktobra Darnanda, bivšega voditelja fllo-naclstlčne milice v Vlchyju, ki so ga pretekli teden obsodili na smrt, so včeraj zjutraj usmrtili v trdnjavi Chatlllon blizu Parisa.
Uvalo« branilec zahteva
razveljavitev obsodbe
Pari«, 11. oktobra V torek zvečer no Lav a) a, ki Je bil zaradi izdaje obsojen na smrt, premestili iz celic« sodne palače v kaznilnico v Freanesu. Čeprav je Laval izjavil, da noše napraviti priziva, je njegov zagovornik Albert Nand naznanil, da ima namen zahtevati od generala De Gaulia, naj obsodbo razveljavi. Dopisnik «N. B. C.» poro*a, da ni nobenega izgloda, da bi De Ganile zahtevo sprejel in dovolil novo razpravo.
Zmanjšanje obrokov
Britancem v Sredozemlja
Caserta. 11. oktobra Uradna Izjava javlja, da bodo od prvega novembra dalje znižali obroke hrane britanskim četam v srednjem Sredozemlju z namenom, oa zagotovijo potrebne količine hrane civilnemu prebivalstvu Velike Britanije in osvobojenih držav.
Izjava dodaja, da bodo slične ukrepe izdali tudi na-drugih področjih onstran morja tako, da bodo odtegnjeni obroki mobiliziranim, četam v tem ali drugem področju koristili četam, ki služijo v domovini.

TRŽAŠKA KRONIKA
Vprašanje prehoda preko zahodne meje pojasnjeno
Polkovnik Robertson razlaga omejitve
Polkovnik H. P. P. Robertson, namestnik višjega častnika za el* vlln« zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, je danes pojasnil dopisniku VZN omejitve pri prebodu zahodne meje Julijske krajine. Polkovnik pravj, da so se zaradi govoric cene živil zelo zvišale. Zato Želi pojasniti vprašanje prehoda.
Polkovnik je dejal, da rabijo prepustnico vsi oni, ki prekoračijo zahodno mejo Julijske krajine. Prepustnice lahko dobijo od krajevne Zavezniške vojaške uprave, ki je v vseh večjih občinah, kjer je Zavezniška vojaška oblast. V Trstu npr., tako Je rekel polkovnik, je treba prošnje vložiti na prefekturo, v Gorici pa na glavni stan Zavezniške policije, ki je nastanjena v poslopju bivše kvesture.
«Ako se prosilci s pravilnimi podatki in o pravem času obrnejo na merodajno mesto», tako je Izjavil polkovnik, »potem Je mogoče izdati prepustnice v zelo kratkem času».
Dodal je, da bodo oblasti Izdale
prepustnice za posamezna . potovanja ali za daljšo dobo do treh mesecev, ako navede prosilec vzrok, zakaj prosi za stalno prepustnico. Osebe, ki prekoračijo mejo za vstop v 5 km široki obmejni pas, ne rabijo prepustnice. Zadostuje, da pokažejo osebno izkaznico.
Omejitve pri prehodu zahodne meje ne bodo ovirale dovoza hrane v Julijsko krajino. »Nobenih živil ne bodo ustavili na meji videmske poktrajine», Je naglasil polkovnik. »Oblasti bodo dale dovoljenje za izvoz živil iz videmske pokrajine. Ljudem pa, ki prevažajo živila in ki nimajo dovoljenja za to, bodo oblasti dovolile, da prekoračijo zahodno mejo, ln sicer potem, ko bodo dali svoje osebne podatke. Živila, ki jih nosijo s seboj, bodo lahko vzeli čez mejo v Julijsko krajino. Te podatke bodo poslali merodajnim oblastem, ki bodo ukrenile potrebno, ako so bila živila pridobljena nezakonitin potom, tako Je izjavil polkovnik.
Podaljšale zakonitih ln pogodbenih rokov
Splošni ukaz it. 16 Zaveznlike vojaške uprav«
Ker se je izkazala potreba ustaviti zakonite in pogodbene rok« in podaljšati druge rok« v delih Julijske krajine, zasedene po zavezniških silah, je Alfred C. Bowmati, polkovnik Jagd, višji častnik za civilne zadeve Zasedenega ozemlja, izdal naslednjo odredbo: člen 1. Veljavnost predpisanih rokov se s tem ukazom ustavi na zasedenem ozemlju do poteka 6 mesecev po objavi prenehanja obstoječega vojnega stanja. Za isto dobo so ustavljeni tudi vsi končni roki (zakoniti in pogodbeni), s katerimi zapadejo vse točke, ugovori in kakršna koli druga pravica, ako ne obstoja možnost izvajanja zaradi obstoječega vojnega stanja. Ukinitev je lahko tudi uradna.
Člen 2. Neodvisno od predpisov 1. člena, se lahko ustavijo civilni in upravni sodni postopki, ako se izkaže, da se nahaja ena izmed strank izven zasedenega ozemlja zaradi obstoječega vojnega stanja. Ustavitev po tem členu lahko odredi pristojni sodnik, ali upravna oblast z neovrgljivim ukrepom.
| Člen 3. Ako ustavitev postopka j ni bila izrečena uradno, kot Je
Seja občinskega sveta
Včeraj je bila v palači županstva druga seja občinskega sveta, ki jo je vodil predsednik sveta odvetnik Forti.
Po pozdravnih besedah podpolkovniku Cucerl, ki odhaja iz Trsta je opisal njegovo delo za dobrobit mesta. Podpolkovnik Cucera se Je za pozdravne besede g. predsednika toplo zahvalil. Nato je Svet prešel na razpravljanje o raznih vprašanjih o delu, šolah ln drugih problemih,
Obvestilo
Navedeni oeebl Politi Nicold, uslužben pri A.C.E.G.A.T.-U in Cru-deli Ermanno, ualužben pri Istltuto Naa. Traaporti, sta vložila pri Komisiji za čiščenje prošnje za zopetni sprejem v službo.
Kdor koli bi imel zoper navedene osebe kakšen ugovor, mora vložiti svoje pripombe v sedmih dnh po objavi tega besedila na Urad komisije za čiščenje, Trst, ulica Nlz-za 16.
Proslava Krištofa Kolumba
Jutri, ob 11. uri dopoldne bo v gledališču Nationale imel prof. Pierpaolo Luzzato Fegltz predavanje z naslovom: »Odkritje Amer! ke». Predavanje je pod pokroviteljstvom A. I. S.-a.
Gfcdališče Verdi. Jutri se začne prodaja razpoložljivih vstopnic za prvo predstavo »Turandot*. ki bo v nedeljo ob 20. url. Izkaznice reda B ln C bodo razdeljevali v petek med 19. uro.
Reševanje tovora s potopljene ladje
Blago namenjeno Jugoslavji
Dopisniku VZN so včeraj dali podrobnosti o delu, ki so ga v ponedeljek začeli z reševanjem tovora 1.200 tonske ladje, «William J. Pal-mer». Ladja, ki je bila last ustanove «UNRRA», se Je potopila 4. avgusta v tržaškem zalivu.
Potapljači so se pretekli teden spustili v morje ter so prinesli na površje nekatere kose oblek in volne, ki so bile na krovu ladje ter so namenjene Jugoslaviji. Kosi, ki so jih izvlekli iz potopljene ladje, so bili v najboljšem stanju, kljub temu, da so bili še 60 dni pod vodo. Ustanova «UNRRA» Je zato odredila, da se takoj začne z reševanjem tovora
Jugoslovanski potapljači iz Dalmacije upravljajo reševalno delo pod vodstvom mornariških inženirjev ustanove *UNRRA». Takoj, ko dvignejo bale bombaša jih naložijo na Jugoslovanske čolne ter pjlpejje,-jo v Isolo, malo ribiško vas južno od Trsta na področju jugoslovanske zasedbe. Tu izroča ustanova «UNRRA» blago, ki ga potem z avtomobili odpeljejo na Sušak ln Reko.
2.800 bal usnja, 240 zabojev obuval, 20.000 vreč žita ter 2 avtomobila Ladja je imela na krovu 360 plemenskih konj, s katerimi je ustanova «UNRRA» pokazala svoj trud, da bi obnovila jugoslovansko konjerejo.
Ladja Je 4. avgusta naletela na mino v tržaškem zalivu ter se je 23 minut kasneje potopila. Ladje angleške mornarice so bile v nevarnosti, da se potopijo med plavajoči-mi minami, ko so reševale posadko ladje, ki Je štela 17 Jugoslovanov. Od konj, ki so bili na ladji, so rešili samo 8, ki Jih je ustanova «UNRRA» poslala v Jugoslavijo.
Ustanova »UNRRA* upa, da bo rešila 1.275 ton blaga. Vštetih Je v tem številu tudi 700 ton rabljene obleke. Ta ameriški dar je delo ameriške organizacije za zbiranje Oblek in jo 'vodi znani ameriški graditelj ladij Henry J. Kaiser.
Strokovnjak za reševanje potopljenega blaga Wllliam F. Oyea iz Middletona v New Jerseyu v Združenih državah, Je izjavil, da bo reševanje težko, ker Je ladja nagnjena. Potapljači bodo morali zato delati y dveh ter uporabljati pod-
Ladja «William J. Palmers je od-1 morski reflektor. Z reševanjem bla-plula v prvih dneh julija iz Broo- ga bo treba pohiteti, dokler ne bo klina (New York). Na krovu je nastopilo slabo vreme, ki bi delo imela poleg oblek in surove volne še oviralo.
Obsodbi zaradi
poizkusa podkupitve
Z VOJAŠKIMI AVTOMOBILI SO HOTELI PREPELJATI VINO V TRST
Včeraj Je bila razprava proti dvema osebama, obtoženima, da sta skušali podkupiti dva britanska častnika. Skušali sta dobiti od častnikov na posodo dva prevozna avtomobila za prevoz vina iz južne Italije. Obtoženca sta Antichi En-rioo, ki ga brani odvetnik Morgera ln Gerdol Emilio, ki ga brani odvetnik Tiberini.
Prva priča, ki so je zaslišali, je bil Polacco Silvio, kateri je izjavil, da je uslužben kot tolmač pri policijskem uradu. V svoji izjavi je povedal, da je Antichi prišel v omenjeni urad, da dobi na posodo dva prevozna avtomobila za prevoz vina iz San Severe (Foggla) v Trst, Peljal je Antiohija k službenemu častniku, poročniku Bran-du, kateremu je Antichi ponudil vina in vermoutha v vrednosti 124.000 Ur, ako ugodi njegovi prošnji. Polacco, ki je prisostvoval vsem omenjenim razgovorom kot tolmač, Je Izjavil, da je Antichi govoril z nekim drugim častlkom ln sicer s stotnikom Coleom, h kateremu ga je poslal poročnik Brand in kateremu j« obtoženec v ponedeljek ponovil ponudbo. Častnika pa sta medtem obvestila pose tol preiskovalni oddelek naj preiskuje o pravih namenih delovanja Antiohija. Na vprašanje zagovornikov je Polacco priznal, da je bilo obnašonj« Antiohija ob tej prilizi popolnoma istreao in odprto. Druga priča, poročnik Brand, Je izjavil, da Je skupno blago veljalo približno 700.U00 lir ln da mu je bilo za nagrado ponude* no blaga in denarja v vrednosti 124.000 lir. Stotnik Cole je izjavil, da ga je Antichi vprašal, naj mu posodi dva ali tri velike prevozne avtomobile za prevoz vina iz San Severa ter da se je zato takoj obrnil na posebni preiskovalni oddelek. Nato je »poročil Anttchip, da ne potrebuje vina temveč 150.000 lir. Končno so se dogovorili, da bo Antichi dal 50.000 Ur šoferjema naslednji dan v ulici Foscolo 35. Pri teh besedah Je odvetnik Morgera vprašal pričo: »Zakaj ste
vztrajali pri tem, da vam obtoženec izplača v denarju del nagrade namesto v vinu, kot vam Je to ponujal 7» Priča je odgovodlla: »Želel sem se prepričati, ako gre za poizkus za podkupitev. Prevoz vina za vojake je povsem upravičen.*
Obtoženec Gerdol je povedal, da je srečal Antiohija v kavarni in da mu je rekel, da ima za prepeljati vino iz San Severa. Dejal je, da 55. polk, ki mu j« v preteklosti v dveh primerih dal na razpolago prevozna sredstva, zdaj več ne potrebuje vina. Polk j« običajno rabil 300 1.
Da mu pomaga, j« Antichi obljubil skušati dobiti prevozna sredstva pri policiji.
Pri izjavi ohsodbe j« predsednik sodišča major Auliai dejal: «Oba obtoženca sta zadostno inteligentna da bi lahko razumela, da vojačke avtomobile ne morejo uporabljati v te svz-he. Težko je reči, kdo ima večjo krivdo, vojaki ali pa civilisti. Ako so vojaki kaj zakrivili, bo stvar razpravljala pristojna oblast, V vojnem času bi bila ta prekrčitev mnogo hujša, a tudi zdaj je resnega značaja. Ne gre samo za uporabo vojaškega prevoznega sredstva, temveč tudi za zaslužek od tega. Antichi m je obrnil do policije, da dobi avtomobile. Nemogoče je misliti, da obtoženci niso vedeli za posledice tega dejanja.*
Sodišče je obsodlo Anticha zaradi .poizkusa podkupitve in pod-kupltv« na 8 mesecev zapora za vsako obtožbo, t. j. skupno na 16 mesecev zapora.
Gerdola so spoznal) za krivega poizkusa podkupitve in so ga obsodili na eno leto zapora.
Oprostilna sodba
vitega vojaškega sodišča
V zvezi z demonstracijo, ki je bila 19. avgusta t. L na Borznem trgu, ee Je moral zagovarjati 7. septembra pred višjim sodiščem Zavezniške vojaške uprav« delavec
Rlbaldi Matteo, obtožen, da je oddal strele iz samokresa in zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja. Prve obtožbe so ga oprostili, dočim J« bil zaradi nedovoljene posesti orožja obsojen na dve leti ječe.
Ker Je višji častnik za civilna zadeva Zavezniške vojaške uprave sprejel prizivno prošnjo, ki Jo Je predložil branilec odv. Tiberiai, Jo bila včeraj zjutraj pred višjim vojaškim sodiščem v Trstu revizija razprave. Odv. Tiberini Je jasno opisal razne podrobnosti dogodka in zatrjeval, da so si izpovedi obremenilnih prič nasprotovale. Ker je primer zelo dvomljiv, je predlagal oprostitev obtoženca.
Predsednik major F. Aullei, Je obžaloval, da ni mogel zaslišati kaplarja Hovrard-a, glavno obremenilno prič«, ker je bil premeščen v drug kraj. Predpostavil js, da j« angleška vojaška policija zelo natančna, je pa vseeno priznal, da J« obtožba v tem primeru dvomljiva ter je Ribaldija oprostil ln odredil njegovo takojšnjo izpustitev. Kot javni tožilec Je nastopil poročnik Marshall A. Miller.
predvideno v drugem odstavku tega člena, se mora vložiti prošnjo na pristojno eodnijsko ali upravno oblast, ki bo na robu prošnje vpisala svoj odlog. Prošnjo se lahko izreče tudi ustmeno pri razpravi ter se v tem primeru vpiše ukrep v zapisnik. Ta ukrep je neovrgljiv. Enako se postopa s prošnjo za ukinitev rokov, omenjenih v členu 1. Pristojni uradi bodo morali voditi poseben spisek o ukrepih, ki so jih poduzeli v smislu prejšnjih členov.
Člen 4. Roki 30. junija 1945 in 1. Julija 1945, o postopkih, predpisanih v členih 204 (drugi odstavek), 206, 209 prvi odstavek, 213, 215 (drugi odstavek), 216, 217 (drugi odstavek), 221 in 223 predpisov, za izvajanje italijanskega civilnega zakonika in prehodnih predpisov, odobrenih a Kr. ukazom 20. marca 1942 št. 318, se podaljšajo do 30. junija, odnosno do 1. Julija prihodnjega leta po objavljenju prenehanja obstoječega vojnega 6tanja.
Člšn 6. Ta ukaz stopi v veljavo z dnevom, ko ga bom podpisal.
PREHRANA W
Sepral sporoča, da bodo od 16. oktobra dalje razdeljevali nakazila za bolniške dodatke po novih določbah. Zaradi pomanjkanja prosto-
ra navodil ne moremo objaviti,
prizadeti pa naj se obrnejo na pristojni prehranjevalni urad.
Kontrola živilskih nakaznic. Se-pral sporoča, da se bo prihodnje začelo razdeljevanje živilskih
dni
nakaznic po stanovanjih. Fri tej priliki bodo Izvedli tudi strogo kontrolo upravičencev do nakaznic, ki jih bodo izročili samo onim, ki bodo pri razdeljevanju prisotni.
Za neprisotne osebe bodo dostavljale! izročili nakaznico samo, če bodo domači lahko dokazali z osebnimi dokumenti s sliko, njih upravičenost. V občini Trst, za potrošnike pripadajoče pod urad na Občinah, vitevšl Bane, Trebče, Gropado, Bazovico, se bo delitev izvršila v omenjenih uradih, na podlagi navodil, ki bodo se objavljena.
Dodatki testenin za delavce. Delavci zaposleni pri težkih in najtežjih delih, ki imajo pravico do 600 gr dodatka, lahko dvignejo obrok za mesec oktober, in sicer 600 gr testenin. Cena testeninam je 21.50 lir za kg.
Boni za obleke. Ker so končali delo za ugotovitev zalog oblačilne stroke, sporoča oddelek za oblačilne predmete, da se spet izdajajo nakazila za obleke za osebe, ki so že predložil* prošnje. Prizadeti bodo dobili nakazila dostavljena na dom. Trgovci bodo lahko prodajali poleg ženskih oblačil odslej tudi moška oblačila na nakaznice, ki nosijo datum po 6. oktobru 1945.
ZANIMIVOSTI
«Consolidated.	V uit te	Alrcrdjt
Corporation» ti San Diegu poroča, da gradijo njene delavnice največje potniško letalo na svetu. Letalo bo imelo Sest motorjev po 5.000 KS, razpetina kril bo znaSala 70 metrov, doliina 56 metrov. Nosilo bo 204 potnike ali 400 vojakov. Tovor, ki bi ga lahko neslo, bo 119.000 kg. Letelo bo s hitrostjo 544 km na uro brez pristanka na 6.700 km dolgi progi.
A
AmeriSko vojno sodiSSe v Furthu je obsodilo na pet let ječe in 25.000 RM globe nilrnberSka mestna svetovalca Conrada friesa in Heinza Schmeissnerja, ker sta skušala skriti dragocene dragulje kronskega zaklada Svetega rimskega cesarstva nemSke narodnosti. Preden so Američani zasedli Nilrnberg, sta jih zazidala, nato pa trdila, da so jih vzeli drugi oddelki. Toda preiskava je dognala resnico, nakar sta tudi oba svetovalca priznala svoje dejanje.
A
Razširili bodo zatvornice na panamskem prekopu, tako da bodo skozi njega lahko plule tudi 54.000 tonske ameriške letalonosilke. Dela so sicer začeli Se pred vojno, vendar so jih zaradi vojne prekinili.
GORICA
Otvoritev šolskega leta
Važen sestanek slovenskih In italijanskih učiteljev in profesorjev za goriiko okrožje pod predsedstvom polkovnika A. C. Bowmana
Včeraj je bili najavljeni sestanek slovenskih in italijanskih učiteljev osnovih šol in profesorjev srednjih šol, katere so se udeležil1 tudi višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bovvman, poverjenik za goričko okrožje L. K. Shirk, poročnik Simoni, vodja prosvetnega oddelka, predsednik okrožnega sveta odvetnik Hugues in višji šolski nadzornik prof. De Vetta.
Pozdrav Šolskega nadzornika
Ko je pozdravil prisotne predstavnike oblasti, Je višji šolski nadzornik prof. De Vetta govoril o glavnih vprašanjih, katere bo treba rešiti v bližnji bodočnosti v šolstvu. Posebno je poudaril težave, ki so v zvezi s šolskimi poslopji, o šolski opravi in učnih, pripomočkih. Govoril je potem o organizaciji šol In o ustanovitvi slovenskih osnovnih in srednjih šol v okrožju. Podal je tudi izjavo o načinu sestave učnega osebja za te šole. Na koncu Je osvetlil tudi duha, ki mora prevevati šolo v novem demokratičnem času.
Govor polkovnika Bovvmana
Veseli me, da morem izreči nekaj besed zbranim šolnikom, katerim lzreklam Iskren pozdrav, ko se pripravljajo, da se posvetijo svojemu zvisenemu poklicu. Ne nameravam podajati šolskih načrtov, ne želim vam govoriti o novem duhu, ki bo brez dvoma preveval vašo solo, nočem vas spominjati na napake, katere so bile storjene pri vzgoji mladine več ali manj povsod.
Zdaj ko vse dežele, vaša mogoče bolj kot katere koli druga, trpijo zaradi posledic strašne vojne, zdaj, ko vi ponovno začenjate s svojim delom kot učitelji, vam hočem povedati to, kar je po mojem mnenju najbolj zvišena naloga, naloga, ki vas čaka.
Glejte, vi boste pripovedovali svojim učencem o človeštvu, o umetnosti, o znanosti in znanstvenih odkritjih. Dobro. Ta znanstvena odkritlja so koristna za človeštvo, toda njihova uporaba lahko povzroči človeštvu tudi velike škode, uničenje tega, kar so ljudje v stoletjih trdega dela s trudom zgradili ta ustvarili. Ce hočemo iti po poti, ki pelje v boljšo bodočnost, se moramo zavarovati preti tem nevarnostim, se moramo boriti ramo ob rami. Kako naj to dosežemo? Samo ena pot je:	moramo
združiti vse svoje sile v boju proti nevednosti In nestrpnosti, moramo biti prepričani, da je rešitev človeštva mogoče najti samo v novem bratstvu in skupnosti. Združeni in sporazumni ljudje morajo stremeti za boljšo družbo, vsi odločeni na boj proti zlom, ki ovirajo napredek, odločeni na boj proti največjemu zlu: proti vojni in prot! zlobnikom, ki jo pripravljajo.
Prestali smo dve strašni vojni: videli smo, kakšne strašne muke povzročajo. Nova vojna, ki bi bila v svojih končnih posledicah še strasnejža, bi pomenila konec naše civilizacije. Mi želimo to preprečiti, toda vi to morete sotriti v boljši obliki in bolj učinkovito, kar boste gotovo tudi storili. Kako?
Vi boste navadili svoje učence, da se bodo čutili člani velike skupnosti, velike družine, ki se bodo med seboj razumeli, spoštovali in zaupali; pokazali boste svojim učencem, da so vsi ljudje navezani drug na drugega pri skupnem udejstvovanju, pri delu in zabavi; povedali jim boste, da civilizacija pomeni prav sodelovanje, skupno stremljenje k enotnemu cilju; vzgojili boste svoje učene* v duhu medsebojne strpnosti, svobode misli in izražanja k tistemu odkritemu, poštenemu in demokratičnemu duhu, ki mora voditi vsako naše dejanje*.
Predsednik okrožnega sveta je govoril o potrebi sodelovanja med slovenskim in italijanskim delom I prebivalstva ln o načinu, kako naj |
učitelji vzgojijo v svojih ucencito čut skupnosti.
Govor poročnika, Simonija
Poročnik Simoni, vodja prosvetnega oddelka ZVU, je posvetil zbranim šolnikom naslednje besede:
»Veseli me, ko vidim pred seboj zbrano tako veliko število italijanskih ln slovenskih šolnikov, ki so odločeni izvrševati svoje visoko poslanstvo pri vzgoji v soli. Lahko vas zagotovim, da višji solški nadzornik prof. De Vetta uživa naše zaupanje in bo prejel našo podporo pri delu, ki ga čaka.
Vrata šol se bodo odprla v nekaj dneh. Skušali smo usmeriti naše delo tako, da bi se lahko v prihodnjih dneh odprle šole v vsaki občini. Zavedal sem se, ds. so ovire mnogoštevilne; ne boir. govoril o poslopjih in opremi, povedal bi rad nekaj besed o solskih knjigah. Upamo, da bomo v najkrajšem ča-au razpolagali s knjigami; v vsa-
kem primeru bo morala sposobnost učiteljev v prvem času premagati ovire, ki jih predstavlja pomanjkanje knjig.
Hočem op izoriti na druge čini-telje, ki so osnovne važnosti. Predvsem hočem opozoriti, da se morajo učitelji vzdržati, da bi šolo pripeljali na politično pozornico. Novi šolski načrti so bili izdelani z izključnim ciljem, ki je blaginja učencev. V njih je značaj in obseg zgodovine bodo določili izkušeni šolniki. ki so bili odkritosrčno posvečeni samo skrbi za vzgojo otrok obeh narodnosti. Učitelji bodo poučevali znanstvene resnice o človeštvu v mirnem ozračju šole. Zato v šolah ni mogoče poučevati razburljiv« dogodke prav kar pretekle dobe. Izbiro snovi ne moremo prepustiti posamčznemu učitelju, ker je izbira med dobrim in slabim zelo težka zadeva.
Delo bo težko; samo ljudje velike neprlstranostl bodo mogli izvršiti to delo z absolutno potrebno objektivnostjo. Učitelj se mora to S čabtno besedo obvezati, da n« bo prekoračil meje, ki so Jih opravičeno postavili učni načrti. Nove učne načrte so pripravili izkušeni vzgojitelji iz rsznlh dežel; sporazumeli so se, da sole ne more preurediti revolucionarni poseg, ampak samo razvoj.
Zavezniška vojaška uprava Je tukaj zato, da vas zaščiti do odločitve o pripadnosti teh krajev; medtem smo vedno pripravljeni, da vam pomagamo. Ozračje v šoli bo odvisno od vzajemnega Sodelovanja nas vseh, to pa odvisno predvsem o,l vas, ki boste kot neposredni vzgojitelji v stalnem stiku z mladino tukajšnjega prebivalstva.
Prihodnji mesec bo v Trstu zborovanje vseh učiteljev za okrožja Trst, Gorica ln Pulj. Na tem zborovanju bodo razpravljali o najvažnejših vprašanjih Sole in upam, da bomo slišali mnenja večine izmed vas. Končam svoje besede in vam želim vse najboljše v prihodnjem solskem letu*,
TISKOVNA KONFERENCA
Važna vprašanja goriške pokrajine
Pod predsedstvom majorja Shir-ka, višjega častnika za civilne zadeve v gorižkl pokrajini, je bila včeraj zjutraj v Gorici tiskovna konferenca.
Razpravljali so o vprašanjih, ki so ostala zadnjič nerešena; prvo vprašanje je bilo, kako dati komisiji za čiščenje možnost, da odvzame položaje vsem onim, ki so si Jih pridobili na podlagi fašističnih zaslug. O vprašanju se že razpravlja in je mogoče, da bo rešeno povoljno.
Glede dovoljenj za prehod vzhod, nega in zahodnega področja, ki je pod nadzorstvom ZVU, podčrtujejo dejstvo, da ne obstajajo nikakršne omejitve za prehod iz področja A na področje B, da pa Je potrebno za prehod iz Julijske krajine v Jugoslavijo ne samo dovoljenje ZVU, temveč tudi od Jugoslovanske vlade. Za potovanje iz ozemlja A v Italijo je potrebno samo dovoljenje zavezniških oblasti.
Na vprašanje o podelitvi premoga- za Industrije, ugotavljajč, da so že. poslali tozadevno prošnjo. Povsem verjetno pa količina premoga ne bo zadostovala za vse potrebe. Oktobra so razdelili malim industrijskim podjetjem 490 ton premoga. Plinarnam so dodelili 3000 ton premoga, ki pa se bo moral razdeliti tudi med plinarne v Trst in Pulj. Glede drv so določili, da bo vprašanje rešila posebna komisija,
O družinah internirancev, katerim so odvzeli podpore, Je treba rešiti vprašanje o nj;h preskrbi, zavedajoč se, da so bili številni Izmed njihovih čianov prisiljeni vstopiti v fašistične edinice že pred 8. septembrom 1943, Odgovor na vprašanje: sodišče bo presodilo posamezne primere in bivše vojaško poveljstvo naj ugotovi, kdo se Je prostovoljno pridružil in koga so prisilili s silo.
Glede vprašanja o številnih beguncih, ki se trenotno nahajajo na ozemlju goriške pokrajine z dovoljenjem za bivanje, pojasnjujejo, da še ni nikakršnih načrtov o njihovih zapadlih dovoljenjih ali glede vrnitve v domovino. Izdali pa bodo ekoraj gotovo bova dovoljenja za bivanje vsem onim, ki bodo zanje zaprosili.
Na področju so dali do zdaj na razpolago 33 milijonov Ur za podpore bivšim internirancem ln potrebnim beguncem.
Otvorili bodo znoVa zavod za gluhoneme. Poučevali bodo v njem slovenski in italijanski jezik, brez vsake prednosti. Natančnejše določbe bodo še objavljene.
Nadalje so razpravljali o vprašanju delavcev, ki nimajo rednega bivališča v področju; če so že od-
krili atentatorje pa sedež demokristjanov. Pri razpravljanju o povišanju živilskih obrokov, so pojasnili, da js trenotno popolnoma nemogoče zvišati živilske obroke.
Na vprašanje, da bi uvedli nov vlak med Gorico in Trstom in da bi sporočili kdaj bo otvccjen promet med Gorico ln Vidmom, je major Shirk odgovoril, da bo želje sporočil na merodfiejna mesta v Trst.
Nadalje Je major Shirk pojasnil, da se bo vprašanje plačila odškodnin za škodo med okupacijo določilo na mirovni konferenci. ,
Proti koncu konference so razpravljali še o vprašanjih Jčzika na slovenskih sodiščih in poročilu urada za delo.
Na koncu tiskčvna konference se Je major Shirk zahvalil zbranim slovenskim in italijanskim novinarjem za udeležbo.
Seznam porotnikov
t« »edna jtdrdttia SodISča
Pri mestnem župartstvu v Gorici, v sobi st. 33 (notranja palača na levo, I. nadstr.), Je Izstavljen seznam porotnikov za redna porotna sodišča, sestavljen po predpisih 4. in nasled. čl. dekreta z dne 4. 10. 1935, it. 1899. Vsi meščani, ki so pri tem zainteresirani, si lahko ogledajo omenjeni seznam, da tako ugotovijo morebitne nepravilne vpis« *U opustitve.
Rok za vlaganje prizivov poteče dne 18. t. m.
Nesreča. V civilno bolnišnico so včeraj prepeljali 30-letnega Petra Bernardisa lz Gorice, ki Je dobil hudo rano na desni roki, ko ji opravljal neko delo. Upajo, da bo ozdravel v približno 20 dneh."
Proslava idMji Amerike
V petek 12. oktobra bodo v Gorici slovesno proslavili odkritje Amerik« po Krištofu Kolumbu. Pobudo za proslavo Je dal Narodno osvobodilni odbor. Program, proslave je naslednji; ob 10. uri slovesna služba božja, ki jo bo daroval nadškof mons. Margottl v stolnici; ob 11. url obisk Narodno osvobodilnega odbora pri gorlškem guvernerju; ob 12. uri proslava Krištofa Kolumba v gledališču Verdi. •> .
Kakor Je Mio že javljeno, so začeli pri pokrajinskem poljedeljskem inšpektoratu razdeljevati nakazila za dvig petroleja poljedelcem za mesec oktober. Prizadete obveščamo, da dvignejo nakazila najkasneje do 17. t. m., sicer bodo dali nakazila drugim, ki niso napravili prošenj, pa petrolej ravno tako nujno potrebujejo.

Vojaško sodišče Zavezniške vojaške uprave, Je včeraj na razpravi obsodilo na 2000 lir kazni Franca Klinca; zaradi nedovoljene posesti treh parov vojaških nogavic. — Na sedem dni zapora so obsodili Petra Šuligoja, ker so našli pri njem 1 kg masla in 1 kg margarine, last vojaške uprave.
L
R A,P LQ
Četrtek, 11. oktobra
19 obvestila svojcem; 19.30 ženska ura (slov.); 19.50 Strltofove melodije (slov.); 20 napoved časa -poročila v slovenščini; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.30 pianist Ca-rajan; 21 pesmi od včeraj in danes; 21.30 igra v italijanščini; 23 napoved časa - vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
t ■	Glavni urednik:
>RIMQ2 B. BRDNIK
Izdaja A. I. S.
Kdor oglašuje
{a napreduje
tahaj. p spomata!
no&m pasto
ERSKINE CALDWELL
1.
SVET NA KOCKAH
Zenske so počivale, sonce j* počasi zahajalo, Simon pa je zapustil mostovž ln tiho krenil za hižo.
«Kam Je šel?* Je vprašal Toma, Clay Horey.
Tom in Clay sta vstala in krenila tudi onadva za hišo. Simon je sedel na t!«h ln premetaval po pesku nekaj kock. Ko »ta se mu približala ju ni niti pogledal.
«To je igra, ki mi ugaja* J« zakričal Tom. »Veš to, pridigar?*
Simon je nadaljeval s premetavanjem svojih kock po pesku in ni se pobrigal, da bi ju pogledal.
»Ta igra mi ugaja* je spet dejal Tom.
Sedel j* na tla nasproti Simona in opazoval kako so skakale male kocke v ozkem prostoru, katerega je osnažil Simon z roko.
Ko ni mogel več vztrajati Je predlagal:
«Igrajva malo skupaj. Ni boljšega načina za preganjanje časa*.
Tudi Clay je začutil privlačnost igre. Stiskal je prste in želel je, da bi tudi njemu plesale v rokah.
«Dovoli — j« dejal Tom, — saj sva prijatelja. Gotovo se n® bova »pričkala. Igrajva.*
Simon je privolil z glavo.
Nato je pogledal Claya ter dodal: «In ti kaj praviš k temu, Horey?»
»Oh, jaz sim za to,» je odgovoril Clay.
Zazibal se J4, pobral pest peska in ga spustil skozi prst«.
Simon je vprašal: »Ali imate denar?* Napravil js to tako mimogrede.
»Nekaj denarja imam pri sebi — je odgovoril Tom — vsaj toliko da ga bo dovolj za prijateljsko gro.»
Vtaknil je roke v žep in potegnil ven denar.
«In ti* je vprašal Simon in strmel v kocke «kako stojiš z denarjem, Horey?»
»Ne vem. V resnici, nimam v žepu niti centa. Imel sem davi dolar, a ga nimam več... A če mi po sodiš, mogoče dobim in ti vrnem.* Simon je zmajal z glavo.
»Skoda* je dejal Tom. »Bilo b! lepo napraviti majhno prijateljsko igro.*
Clay je gledal kocke.
«Ne moremo igrati, če mi nočeš posoditi denarja.*
»Ne, prijatelj moj* je odgovoril Simon. «Ne», je ponovil. »Posojanje denarja pri igri nudi najbližjo priložnost za prepir, Horey. Oh, da, igra, ki se začne » posojilom se konča vedno slabo. Bolje je, da se izogneš, če nimaš denarja. V vsakem drugem primeru bi ti posodil denar, a pri igri ne*.
Clay je žalostno gledal. Pridružiti »e Igri, je bila zanj tako velika zelja, da se ji ni mogel odreči z lahkoto.
Nato je Tom dejal:
«Zal mi je ko vidim moža, ki se ne more pridružiti igri samo zato, ker je brez denarja. Zal mi je*.
Simon je zmajal z glavo in dejal se odločneje: »Tako je, če hočeš Igrati, moraš imeti primerno vsoto denarja. Prevec je onih, ki mislijo, da se da igrati brez njega. In kako se to konča? Brez plačila. A ne
z menoj. Z menoj se igra samo z denarjem na mizi. Nič na besedo*.
»Oh, je dejal Clay, ln če bi kaj zastavil?*
Simon ga Je pogledal. »Kaj bi lahko zastavil?*
Ne vem* je rekel Clay,» nekaj kar vidiš tu okrog sebe.*
«Zemljo vidim okoli sede*, Je odgovoril Simon, »z zemljo ne vem kaj početi. Ne morem jo vtakniti v žep, ko bom odšel.*
Clay je iskal s pogledom na desno ln na levo a ni našel nič takega, kar M lahko stavil. Medtem ko je gledal, premišljeval In iskal, je Simon nadaljeval z metanjem kock. Metal jih je, a ni počakal, da bi se za hip usta vile; takoj Jih je pobral in spet mešal.
Ne da bi odtegnil pogled od njih, je dejal;
»Morda imaš v hiši uro, ali kak drug zlat predmet?*
»Oh da», je vzkliknil Clay. »Pozabil sem. Doma Imam ure,*
»Ne zadostuje ena sama ura* je dejal Simon ta dodal: »Treba Je, da imaš še kaj drugega na zalogi, če izgubiš »lučajno večkrat*.
«A jaz te ure ne smem izgubiti* je dejal Clay.
»Zakaj*, je vprašal Simon, »za* ikaj j« ne smeš izgubiti.*
Ker je vendar od Dene*, je rekel Clay.» Ta ura Je spomin na pokojnega očeta. Ne smem jo Izgubiti.*
»Malo me briga čigava je ura.« Kamor koli človek gre, J« denar povsod enak ln ura, četudi je last koga drugega, je vedno zlata.* Nato je Clay naglo pritrdil:
«J« zlata, zlata, rumena Js zunaj in znotraj.*
Pohitel Je po uro.
»Mogbče je zlata, mogoče pa ni», je rekel Simon,
Tom ga je opazoval.
»Jaz nisem vedel, da igraš na kocke, pridigar. Tvpje obnašanje ni tako, kot pristoja cerkvenemu možu. Drugi pridigarji, ki jih poznam, se ne bi dotaknili kock niti s palico.*
Simon se je nasmehnil in dodal: »Jaz sem pridigar kadar pridigam in jedec kadar jem.*
»In igralec kadar Igraš, kaj ne?» je dodal Tom.
»Tako j« prav* Je rekel. »Vsak mož naj stori, kar mu ugaja.* Tedaj se Je Simon na tleh presedel.
»Mislim, da je bolje prijeti s 50 centi na igro*, Je rekel. «da postane Igra napeta počasi. Ni prav,
da bi hotel zavreti vodo predno J® topla*.
«Prav imaš, pridigar*, je dejal Tom, »tl poznaš pravo mero pr* vsaki stvari.*
»Evo je, evo J®»-
Razburjeno *e je nasmehnil.
»Sedaj bomo določili ceno url i" nato bomo razdelili vrednost n* toliko iger.*
Kolik misli«, da j« vredna ur*. Tom?*
Tom si Jo J® ogledoval.
Odkimal je z glavo in dejal: »N* vem.*
»Daj Jo meni, da jo pogleda**’ je dejal Simon.
»Ni preveč stara*, je opom**1 Ciay, <*vetl se kot da bi b*1® nova.*
Simon je približal uro k ušes*. * ni nič slišal.
«Kaj ji jC) da ne gre naprej 7*e vprašal.
Močno jo je stresel in jo z**°v® približal k ušesu.	^
«Clay jo je pustil del j č*«* marmorni plošči kuhinjske oo*«r je dejal Tom. »Kaj ne, Clay?»
«Oh n«,» Je dejal Clay,» D*n® je vedno hranila v ■ predalu ^do0
V*'
rita. Brskati sem
moral
i nasei.* .	41>)
(Nadaljevanje prihodi'