tm t spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! DOMOVINA ^^axxrxxxxxn NO., 17 AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 24, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 ♦ Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice 0 11 II ►hi"1 let' ete Spoznanje je prišlo nekoliko pozno Nek ribič je'imel na steni obešeno nagačeno ribo. Pod ribo je bil pa pritrjen listek s sledečimi besedami: "Če bi bila držala usta zaprta, pa ne bi bila zda j tukaj!" Ob tem času še ni znano, če se bodo vrnili vsi stavkar-ji na delo. Delavci pri Swift Co. v Clevelandu pa začno danes zopet delati. SPLOŠEN PREGLED INDUSTRIJE IN DELAVSTVA PO AMERIKI Ako vlada prevzame jeklarne, kako bo zvabila delavce nadelo! Washington. — Ako bo vlada! zasegla jeklarne, kaj bo storila, da ba zvabila stavkujoče delavce nazaj na delo? To je zdaj vprašanje na dnevnem redu v prestolnici. Nekateri člani predsednikovega kabineta so mnenja, da bi bilo nesmiselno zaseči jeklarne, ker delavci ne bodo šli nazaj na delo, dokler ne dobe zahtevane višje mezde, tudi če bo vlada boss jeklaren. Zopet drugi pa trdijo ,da bo vlada primorana zaseči jeklarne, nakar bo predsednik Truman garantiral vsakemu delavcu, ki se bo vrnil na delo 15 centov višjo mezdo na uro. Obenem bo pa predsednik Truman garantiral delavcem tak po višek kakor ga bo priporočal njegov preiskovalni i edfoor kar bi stopilo v veljavo a 1. januarjem letos. . Philip Murray predsednik CIO •unije, bi gotovo priporočal delavcem, naj se vrnejo na delo, ker je prepričan, da preiskovalni odbor ne bo priporočal manjše zvišanje v mezdi, kakor ga je sugestiral Mr. Trurrjan, to je 1 SI/jc več na uro. Vlada bo morala obratovati kakih 1,200 jeklaren, če jih bo vzela v roke, kar ne bo lahko delo, če ne bo imela sodelovanje od vodstva jeklaren. Zato mislijo nekateri ,da bo vlada dovolila je-klarnam višjo ceno za jeklo, nakar bodo jeklarne in unija napravile novo pogodbo v obojestransko zadovoljstvo. -o- Clevelandski veterani prosijo za državni bonus Srebrna por\oka— Poznana Mr. in Mrs. John Zupančič iz 860 E. 2:56. St., Euclid praznujeta danes 25-letnico srečnega zakonskega življenja. Otroci ter številni prijatelji in znanci jima želijo, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala tudi zlato poroko. ! Vile rojenice— Družini Frank in Julia Kozlevčar, 19630 Ormiston Ave., so prinesle vile rojenice zalo hčerko. Od prej so imeli fant-• ka. Mati in dete se dcbro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Julia Kolar iz Lindberg Ave. S tem je postala poznana Mrs. Kozlevčar iz Larchmont Ave. že šestič stara mama. Čestitke! Zudušnica— V nedeljo ob 12 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. maša za pokojnega Frank Kozlevčar. Vreme— Danes bo nekoliko hladneje in proti večeru bomo morda dobili sneg. Nove uradnice— Društvo Srca Marije ima v.a letos sledeči odbor: Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilia Skrbeč, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66. |St., tel. HE 6933, druga tajnica Ana Znidaršič, blagajničar-ka Louise Pikš. 1. odbornica Mary Skill, 2. odbornica Geno-vefa Zupan, rediteljica Frances Kasunič, nadzornice: Jennie Brodnik, Mary StanoTjik, Frances Baraga, zastopnici za faro sv. Vida Mary Tekavec in Mary Pristov, zastopnica za klub SND, za konferenco SND in za Norwood Community Council Mary Stancnik. Zdravniki — vsi slovemki zdravniki. Članice se sprejemajo od 16 do 40 leta. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. popoldne. Važen dan— Jutri je 25. dan v mesecu. To je dan, ko je treba poravnati' društveni asesment. Vsak naj j gleda, da ima svoje obveznosti' do društva v redu, da bo tudi društvo storilo v času potrebe; svojo dolžnost do nas. Maša za 30 dnevnico— V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Anton Bruss v spomin 30 dnevnice njegove smrti. Izredna seja— Podružnica št. 6 SMZ ima izredno sejo v nedeljo 27. j an. ob 1 popoldne v šoli sv. Vida. Druga obletnica— ' V nedeljo ob 9 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Petra Sokach v spomin 2. obletnice njegove smrti. Poroka— V soboto ob 9 se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca Cyril jLekan in Theresa Jerič. Ženin je sin spoštovane Jos. Le-kanove družine iz 81. ceste, nevesta je pa iz Jeričeve družine, Vlada je odredila vse potrebno in bo v soboto prevzela velemesnice, kjer se zdaj vrši stavka. Delavci, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji, kakih 70,000, so že sklenili, da se vrnejo nazaj na delo za bossa Strica Sama. Ako bodo šli na delo za vlado tudi delavci CIO, ki jih je okrog 200,000 se pa danes še ne ve. V Clevelandu se vrnejo danes na delo mesarji pri Swift Co., torej Clevelandu mesa ne bo primanjkovalo. Unija CIO bo danes glasov-ala, če se delavci vrnejo na delo pod vlado, ali ne. Položaj pri jeklarnah je nespremenjen in stavka se vrši naprej. Včeraj je govoril na radiu i Benjamin Fairless, predsednik U. S. Steel korporacije, ki je ur-giral predsednika Trumana, naj pokliče na posvetovanje zastopnike vseh ameriških industrij. Na tem sestanku1 bi se pogovorili, koliko se lahko zviša mezda delavcem ob sedanjih cenah izdelkov, da ne bo inflacije pa da začne industrija poslovati. Dalje je Fairless obdolžil unijo CIO, da ne stavka samo proti jeklarmunr. anvpa-u proti vtiej ameriški industriji, ki je odvisna od jekla. Včeraj je govoril na radiu tudi Philip Murray, predsednik CIO, ki je obtožil industrijo, da hoče streti organizacije ameriških delavcev.' Apeliral je na predsednika Trumana, naj zaseže jeklarsko industrijo, ki je trmasta in ki ne posluša niti vlade, ki priporoča zvišanje mezde. NOVI GROBOVI Anton Zakrajšek Kot smo že včeraj nakratko poročali, je umrl v Glenville bolnišnici rojak Anton Zakrajšek, samski, star 52 let in stanujoč na 1063 Addison Rd. Doma je bil iz Ponikve pri Trebnjem, odkoder je prišel sem pred 40 leti. Od 1927 do 1937 je živel v Ambridge, Pa. Tukaj zapušča sestro Caro-li Hočevar, nečakinje: Victoria, Josephine in Mrs. Mary Sirk, v starem kraju sestri Marijo in Jožefino ter brata Msgr. Viktorja Zakrajšek v Nišu, Srbija, ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v soboto dopoldne ob 10:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 11 in na Kal varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o- Vlada bo poslala čeke za preveč plačane davke Cleveland. — Thomas M. Carey, vladni pobiralec davkov nas obvešča, d"a bo razposlanih danes do 10,000 čekov davkoplačevalcem, ki so lansko leto plačali preveč dohodninskega davka. Povračilo d'obe oni, ki so vse leto odplačevali na davke, na koncu leta se je pa izkazalo, da so plačali več, kot so bili obvezani. Mr. Carey pravi, da mora vsak najprej poslati na urad clavčjio polo, ki kaže njegov zaslužek za 1945 in od tega dol-ižno vsoto davka. Vlada mu za-| tem kmalu pošlje preveč plačan davek nazaj. Torej tim 'prej kdo odpošlje davčno polo ! za leto 1945, tem prej dobi po-|vračilo, če ga je kaj. --o-- ■! Ta mora imeti dosti tisočakov Atlanta, Ga. — V trgovini | Julia Brown je nekdo nakupil raznih stvari za $85. trgovcu je dal bankovec za $1,000. Trgovec ni dobro pogledal, in je mislil, da je to bankovec za $100. pa mu je odšel nazaj sa-|mo $15. Kupec je«odšel, ne da J bi opazil pomoto. Trgovec ča-j! ka, če bo prišel kupec nazaj J po ostalih $900. __ Včeraj je bila napovedana stavka železničarjev v Chicagu, toda je bila v zadnjem trenutku odpovedana. V Clevelandu je unija železničarjev odglasovala. da gre na stavko v 3 tednih, ako železnice ne ugode zahtevam delavcev. Več kot 90% delavcev se je izjavilo za stavko. « ii» s< j Po Pennsylvaniji, West Vir-;; giniji in Ohio je včeraj nehalo z J' obratom 52 premogovnikov, ker j jeklarne ne odvzamejo premoga zaradi stavke jeklarskih delav-l cev. * * ♦ V Clevelandu tiskarski stroj-' niki nadaljujejo s stavko pri i treh dnevnikih. Nobenega izgleda za kako poravnano še ni. -o- Odsek je samo delno sprejel Trumanovo priporočilo v sporih Washington. — Delavski od-1 sek poslanske zbornice je odo-j bril priporočilo predsednika Trumana, da sme v večjih spolih v industriji imenovati preiskovalne odbore, ki naj doženejo takta nesporazuma. Toda odsek • je črtal predsednikovo poročilo, da mora biti med začetkom ne-■ sporazuma in faktično stavko 30 i dni "ohlajevalne" dobe in pa to, da ima predsednik pravico zahtevati knjige prizadetih strank. Vsa zbornica bo o tem debatirala najbrže ze prihodnji teden. Mr. Truman je izjavil, da predlog nima nobenega pomena, če ni sprejet v celoti, kot ga je on priporočal Clevelandski veterani 2. svetovne vojne so naprosili mestno zbornico, naj jih podpira v njih zahtevi po državnem bonusu. Veterani zahtevajo $10 na mesec za vsak mesec vojaške službe v mejah iZed. držav in $15 na mesec za vsak mesec službe onstran morja. Veterani apelirajo na guvernerja Lauscheta, naj skliče izredno zasedanje državne posta-vodaje, da bi ta bonus odobrila. Mestna zbornica je sprejela tozadevno resolucijo v podporo zahteve veteranov. --o- PRI VSAKI PRILIKI SPOMN1-NAM JE TUKAJ DOBRO, ZATO SE M0 NA BEGUNCE __n__ ki vodijo znano trgovino z železu ino in orodjem. Par bo poročil ženinov brat Rev, Josip Lekan. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu. Asesment pobirajo— Vsa društva v Maple Heights O., bodo pobirala asesment v SND v petek večer ob 6 do 7, ker pozneje bo dvorana oddana. Znanca išče— Alojzij Juhrat iz Fužine št. 26, Zagradec na Dolenjskem, želi zvedeti za naslov Tomšič Franceta (Sajetovega) iz iste vasi. Naj se mu sam zglasi Pismo naj dvigne— Jakob Mihevc, ki je odšel iz Logatca leta 1911, ima pri nas pismo od' Marije Zelene iz Italije. Pismo od sina— Marija Jerak iz 15422 Calcutta Ave. je prejela pismo od svojega sina Jožeta in sinahe Marije iz Rake pri Krškem. Pišejo, da ko so se vrnili iz nemškega uejtništva, niso dobili doma nič kot smeti, polja pa vsa zaraščena s plevelom. V Nemčiji so jih rešili iz suženjstva Amerikanci. med katerimi je bil tudi en slovenski vojak iz Clevelanda. Na 3. nov. 1941 so Nemci izselili ves krški in brežiški okraj, skupaj 46,000 oseb. Za odhod so jim dati sa-niu 2 uri časa. Zdaj j<> doma' velika stiska za vse, za hrano in obleko. Pismo od doma— Jos. Stare iz 1096 Norwood Rd. je prejel pismo i;' stare domovine od nečakinje Marije Košmerl-Lovšin, Goriča vas pri Ribnici. Sporoča mu žalostno novico, da je novembra 1912 naglem a umrl za možgansko kapjo njen oče John K išmerl dobro poznan tudi v Clevelandu. kjer je bil več let. Stanoval je pri Tončki Jevnik in je bil po poklicu mizar. Let.:.t 1943 so ji v vojni ubili enega brata. ! Njen soprog in mlajši brat sta j pa pogrešana in nihče nič ne I sliši od njih. Brat in sestre od Jos. Starca so pa še vsi živi. SOCIALIST GOUIN JE NASLEDNIK DE GAULLA Pariz. — Skupščina je imenovala predsednikom francoske republike zmernega socialista Feliksa Gouina namesto odstople-ga generala de Gaulla. Tako komunisti kot popularna republikanska stranka sta bili zadovoljni z novim predsednikom. Komunisti so imeli sprva svojega kandidata, Thoreza, za katerega se pa ni ogrevala nobena ostalih dveh strank. M0 NA BEGUNCE NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON — Vsi ameriški vojaki, v službi na Osrednjem Pacifiku, ki bodo imeli 30.aprila 45 točk ali 30 me secev službe, bodo na 28. februarja že na potu domov, naznanja armadno poveljstvo. BOMBAY — V Indiji so krvavi izgredi proti angleški vladi. Mnogo oseb je bilo že ubitih. Kot vsako leto bo tudi letos na 30. januarja lepa prireditev v, SND na St. Clair Ave. Vrši se pod avspico odbora, ki zbira doneske v sklad za pobijanje otroške paralize. Voditelja te prireditve sta John Gornik Sr. in načelnik skavtov, Danton. Ob tej priliki bo nastopil pevski zbor iz Richmanove iz-delovalnice oblek, sestoječ iz 40 oseb, katere vodi Miss Josephine Turk. S posebno točko bo nastopila Miss Emma Pau-lin in v solih Miss Dorothy Švi-gel. Za vso glasbo bo skrbel Pete Srnickov orkester. Vstopnice za ta ples se že lahko kupi. Ves čisti preostanek te plesne prireditve bo dan v sklad za pobijanje otroške paralize. Armada na Pacifiku ne sme biti pod 400,000 Washington. — Genera] Eisenhower je povedal senatnemu vojaškemu odseku, da je general MacArthur izjavil, da ameriška okupacijska armada na Pacifiku ne sme biti pod 400,000 mož. Drugače bi bila oslabljena naša kontrola na Japonskem in Koreji. Večja mezda delavcem v ladjedelnicah Washington. — Vlada priporoča 18 centov priboljška v mezdi delavcem v vseh ameriških ladjedelnicah, ki štejejo 650,00:) delavcev. Njih sedanja mezda je povprečno $1.20 na uro. Vlada vzame klavnice v soboto Dobro je, te vesfe 1 j d 'ada Zed. držav plačuje še gj* $312,000,000 na leto po-j 1^587,000 veteranom in od j c i t0VM v*snim osebam prve sve- j c^-Vrhu tega plačuje J i še i*. 5.000,000 za pokojnino1 , hi "akim 225,000 osebam za me- j srn.« , V°Jno' civilno vojno ter i M)dnsko ameriško vojno. [ 6. * * * : matiS^vjetski Rusiji dobi vsaka ki ima 6 otrok odlikova- „ !»4Srinstva'' Za 7 d0 9> : ^in.stv?'1. SVetinjo "gloriH ma" n ■ dobi J,', Za ill več otrok pa11( aikovanje "mati-junaki- z, S1 Ra . . * * * j; [ tij r Vo.' industrije par dgsetle- z i dežen iT vojni je bil v tejl | vef. ,t velik> da je Postalo ž, ; 1890 ° n°Vih milijonarjev. Med1 s, i'H tehn 1Q10 je več kot 500 hče-1 p ktiJ°Vih mili.i°narjev poro-'p Pa v" rane Evropejce. Ker je' „ [jihmJ1^ ženinov ubožnih, so'd s0 a ' Podpirati tasti, za kar t-< kakih $220,000,000. i imen m°dro kri" so pa le! s v družini. I. i a Tei< * * ♦ I ^ Stole«j so z umetnim j r Co, ^ .11Jem vzgojili zlato ribi- ji m Po10;mamo danes v stekle- n Ako !jj 1 v lišah za okrasek. n Nzai tako zlato ribico deli] fi rabilav t,ekočo vodo< bi zopet' ) ^ posebna šola, ki ^injG 1 mlade Angleže in An- 'z <,V°rU slllžbo nn kraljevem ' Je vedno kakih 1,500 ' lk°v in služabnic. vBa„ * * • ji f^A-ItalUi, so našli listine 1 )• nijeve taine Policije. V/ M„HJe.Vse natančno popisa- '< J "ie. vSolinijev0 zasebno življe-j ^ ifnel 'I!0jih 21 letih diktature ( že 80 ljubezenske afere 1 ^. fkami, kar je bil zanj , l^troši,l ag Spus- S ženskami je ] Ooo ' Namreč več kot $5,000.- : j ^ L Alupj-js, '" 1: tožila Vska vlada je dozdaj ob- d in manj kot 1,300 korP°_ ? asebnikov ki so slepa- If S° jih Rusija ne sme imeti v Per- Ji ziji. i Tako je nastal pri mizi zdru- |j ženih narodov resen problem, da se poravna trenje med Rusijo in y, Anglijo. Ameriška delegacija fj poroča, da igra zdaj posredoval- n no vlogo med Anglijo in Rusijo, da ne nastane pri organizaciji g1 spor kot je bil pri Ligi narodov. Angliji je prišla na pomoč gr- Lr ška vlada, ki je izjavila, da so jc angleške čete na Grškem na pro-šnjo grške vlade, da vzdržujejo red in mir. Angleški premier y Attlee je rekel, da igra Anglija ^ na Javi samo vlogo posredovalca t, med domačini in nizozemsko via- do, dočim ni ničesar omenil gle- g( de Grčije. -o-- # fj Komunisti so obtoženi u revolt ameriških vojakov J Washington^---------Ernie- A dam- 11 son, pravni ^vettvalec odseka b poslanske zbornice, ki preisku- 1 je protiameriške aktivnosti, je • izjavil, da je dovolj dokazov 11 na razpolago, da se z gotovost- > 1 jo lahko trdi, da so komunisti) ' hu j skali ameriško vojaštvo pri !zadnjih demonstracijah zaradi s počasnega dovoza domov. ^ "Mi imamo na rokah doka-1 ze," je izjavil Adamson, "da ^ so komunistični agitatorji sto-. pili v armado z edinim name-jnom, da povzročijo nemire. ^ Preiskava je dognala, da so ko- ^ munisti pripravili natančen na- j črt, da zanetijo revolto med j ameriškimi vojaki." j | Mr. Adamson je tudi peve- s dal, da je neka organizacija v j 'New Yorku, ki ima zveze s ko- j munisti, izdala mnogo letakov,, ki so kritizirali ameriško ino-1 f zemsko politiko ter naglašali, ■ d. a je ameriško vojaštvo ob dr- 1 'žavano onstran morja samo iz političnih ozirov. Ti letaki so ; ' bili potem razdeljeni med ame-',riškim vojaštvom in temu so ( ' sledile demonstracije. | Odsek namerava pcklicati to ! organizacijo na zaslišanje, in '' zraven še druge osebe, ki so na j sumu agitacije med vojaštvom, j -o--- 'Armada hoče imeti za stalno ženski kor i Washington. — General Wil-n l&rd.Paul, načelnik armadnega n osobja, je izjavil pred vojaškim • j odsekom, da je namen armade imeti tudi v mirnem času žen-ske kore, v katerih bi bile voja-ške bolničarke in pa Wacs. Njih »-.število bi štelo od 5,000 do 6,000. •o | General je rekel, da je ženski ! pomožni armadni kor v vojnem i času vršil, tako vestno in odlično ! službo, da je armada uvidela ko-! rist od takega kora tudi v mirnem času. j Uradno se neha organizacija 1 ženskih pomožnih armadnih zbo-1 rev takoj, ko bd kongres uradno naznanil, da je konec sovražno-! sti. PRI PRIREDITVI 30. JANUARJA V SND BO SODELOVAL RICHMANOV ZBOR "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. IIEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4,00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2,75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 tor 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 lor 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 17 Thurs., Jan. 24, 1946 Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji SLOVENSKO DOMOBRANSTVO Če izvzamemo sedanjo gonjo proti jugoslovanski kraljevi vojski v domvoini in tujini, je bilo Slovensko domo-branstvo od vseh jugoslovanskih protikomunističnih gibanj najbolj blateno, klevetano in preganjano. Zakaj? — Za hrvaške ustaške edinice so komunisti dobro vedeli, da jih bo likvidiral konec vojne sam. Prav tako so računali s srbskim dobrovoljskim korpusom, ki je imel svojo politično barvitost in težnje. O Slovenskem domobranstvu niso mogli trditi, da je združba ene ali druge ozkopolitične, strankarske skupnosti, niso mu mogli očitati fašizma in nacionalso-cializma, ker so vedeli, da je bilo tako vsenarodno* tako last vsega protikomunistično nastrojenega pobožnega slovenskega naroda, kot še nikdar nobena slovenska organizacija. In ker je Slovensko domobranstvo bilo v resnici želja in last vsega naroda ne glede na njegovo strankarsko-politično grupacijo. je bilo tako zasidrano v narodu. Prav zato je bilo tako uspešno v zadrževanju izbruhov komunistične revolucije, ker je imelo moralno in materialno podporo vsega naroda, ki je spoznal komunistične namene na lastni koži. Toda naši čitatelji bodo sedaj zatrdno rekli: "Sodelovalo ie z Nemci; to je dovolj!" Oglejmo si torej Slovensko domboranstvo od njegovih začetkov naprej. Na 8. september 1943, ko je kapitulirala Badoglieva Italija, so bili vsi Slovenci do zadnjega prepričani, da bodo zavezniki, ki so stali že visoko nad Scifijo, udarili na Balkan. Prepričani so bili, da Nemčija tega sunka ne bi mogla zadržati. Zato so bili s slovenske nacionalne strani napravljeni vsj poizkusi, da se ne glede na žrtve, ki so jih slovenskemu narodu prizadeli komunisti s komunističnimi partizani doseže sporazum, po katerem bi vsi slovenski oboroženi oddelki vodili skupno gverilo nad redkimi nemškimi četami, ki so bile v Sloveniji. Toda ti zadnji poizkusi, ki so za slovenski narod bili zares tako usodne važnosti, so se razleteli v nič. Komunisti so se zvezali z italijansko okupacijsko vojsko in v času, ko bi morali vsaj pretrgati prometne zveze v nemškem zaledju, v masah tisočev klali najboljše Slovence, za katere so vedeli, da so protikomunisti. Zaveznikov tudi ni bilo! Tako so Nemci v presenetljivo kratkem času postali absolutni gospodarji vsega slovenskega ozemlja. Slovenski narod se je znašel v strahotnem položaju. iNjemci so mu postali gospodarji tudi na ozemlju, kjer so ga doslej okupirali Italijani. Sporazum s komunisti se je razblinil, ker so komunisti odklonili vse antikomunistične Slovence, zaveznikov ni bilo . . . Zato so padli jugoslovanski oficirji in podoficirji, *ki so jih komunisti likvidirali ob samem poskusu sporazuma v Grčaricah. In teh žrtev je bilo nad 200. Kaj naj torej storijo kmetje, ki so doslej v vaških stražah sami čuvali domačije, da jih ne bi napadli partizani in s tem dali okupatorju povod za strahotne represalije? Zaveznikov ni, partizani jih koljejo, partizani so se oborožili z italijanski morožjem, ker so se jim Italijani priključili, v deželi je strašni Nemec! Tako so padali tisoči najboljših Slovencev na Turjaku, v Kočevju, Mozlju, v Jelendolu in vseli gozdovih. Samo v dneh po padu Italije so komunisti skupaj z Italijani pobili nad 10,000 slovenskih kmetov, žena, duhovnikov in — nedolžnih otrok. Desetine množičnih grobov po slovenskih gozdovih in s trupli napolnjene kraške jame so grozotna priča tega. komunističnega izdajstva nad slovenskim narodom. V deželi pa se je utrjeval Nemec! > Preživeli antikomunisti so se zatekli v večje slovnske centre, da bi se rešili pred komunističnimi pokolji. Ko so se pošteni Slovenci tresli za svoja življenja, so komunistična krdela praznovala zmago revolucije, Nemec pa se je neovirano utrjeval. / Samo v Novem mestu je bila zbrana večja skupina an-tikomunističnih vaških stražarjev iz vse Dolenjske. Ko je uvidela, da komunisti sporazuma nočejo, se je umikala v gozdove. Komunisti so pustili, da so se Nemci utrjevali in se po začetni nervozi ob italijanski kapitulaciji treznili. Pridno pa so zasledovali slovenske protikomuniste. Tisoči golorokih žena in otrok so se skupaj z možmi in fanti potikali po gozdovih Gorjancev, zasledovani od komunističnih morilcev. Komunisti so jih potiskali naravnost proti Nemcem. Tedaj so dolenjski možje in fantje pod poveljstvom nekega jugoslovanskega aktivnega stotnika sklenili rajši pasti v odporu, kot se pustiti poklati, posebno, ker so jim za hrbtom stali Nemci. Ob Krki pri Zameškem se je razvila strašna bitka, med slovenskimi protikomunisti in Italijani ter partizani, ki so bili povezani. Nemci so jo od daleč opazovali. Ko je bila borba na višku, se je zgodilo nekaj, kar ni nihče pričakoval. Nemci so umikajočo slovenska množico zaščitili pred — slovenskimi komunisti, povezanimi z Italijani, ki so bili do včeraj okupatorji slovenske domovine. To jc bil zarodek Slovenskega domobranstva. Tiste, ki so hoteli skupaj s komunisti ovreti Nemcem premike, so komunisti pognali Nemcem v roke, ker so se tu Nemci pokazali neprimerno boljši od slovenskih bratov — komunistov. V enakem položaju se je znašlo slovensko politično vodstvo v Ljubljani. Sporazum za skupen nastop s komunisti se je razblinil, antikomunistične Slovence so komunisti kla-j Ji, Nemci so v deželi, zaveznikov ni! Tedaj se je vodstvo| oprijelo edine bilke, ki je še preostala v burji krvi in nesreč. | Ta bilka je bila takozvana avtonomija Ljubljanske pokrajine, ki so jo dali Italijani, ko so okupirali kranjski del Slovenije. Toda koga dobiti, ki se bo upal prevzeti nase odij in odgovornost šefa te od Nemcev zasedene pokrajine? Prevzel je to general Rupnik, ki je vzel nase odij in težave zato, da bi zaščitil slovenski narod pred komunističnimi krvniki. To se je zgodilo šele 22. septembra 1943, ko je slovenski narod že od 8. septembra 1943 zaman pričakoval prihoda zaveznikov in zaman poskušal pregovoriti komuniste k skupnemu nastopanju. To se je zgodilo šele po štirinajstih dneh najstrahotnejšega pokolja, ki so ga izvajali komunisti, nad domovini zvestimi nacionalnimi Slovenci, ker so mislili, da je že čas, da revolucijo naženejo v višek. Šele takrat je bil dan pogoj za organiziranje domobranskih, iz naroda samega, iz tisOčev na smrt obsojenih ali že iz groba pobeglih Slovencev, ki so jih komunisti skupaj z dovčerajšnjim italijanskim okupatorjem iztrebljali. Iz teh Slovencev je po njihovi želji sami nastala organizacija, ki je v resnici zrastla iz krvi in kosti poklanih Slovencev.. Prav tako kot vaške straže, le da je bilo še bolj prekaljeno z željo po ohranitvi zdravega bistva slovenskega naroda. BESEDA IZ NARODA «.»■> ,»,>,4 **** H« M HM' »Mitllil »IHIHIIII Vabilo na veselico V koledarju prireditev je videti v Ameriški Domovini že dalj časa, da St. Vituis Boosters No 25 KSKJ priredijo plesno veselico v soboto 26. januarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Preostanek te veselice je namenjen, da se bo moglo prirediti tem večji in lepši sprejem našim fantom, ki se vrnejo od vojakov. Dragi bratje! Pri našem društvu je bilo nad 100 članov vojakov, trije so padli. Nekateri izmed teh so služili po več let. Naj bo padlim lahka tuja zemlja. Veliko so ti naši fantje prestali v tem času. Zato pa je naša dolžnost, da smo jih hvaležni in skušamo to tudi dejansko dokazati in to bomo pokazaji vsaj nekoliko s tem, da se udeležimo prireditve, katei-a bo 26. januarja in kot sem že prej omenil, je preostanek namenjen v sklad za naše fante-vojake. Zato upam in pričakujem, da je vsak izmed nas toliko zaveden, da ne bo iskal izgovorov, ampak se bo gotovo udeležil te veselice* Saj bi se morali sramovati, če bi kaj takega zavrgli in odklonili. Torej, pridite vsi na to veselico, od blizu in daleč. Postrežba bo v vseh ozirih prvovrstna in godba za ples izborna, da se bo vsak lahko vrtel po mili volji. Na svidenje 26. januarja na veselici v Slovenskem narodnem domu. Anton Strniša. Od podružnice št. 42 SŽZ čakala sem, katera se bo prva oglasila na tisto "Bridko resnico," ki smo jo brali v Zarji. In res sem videla v Ameriški Domovini zanimiv dopis izpod peresa Mrs. Matilde Ropret. Podpora ! Mrs Ropret! Naša glavna letna seja se je vršila 9. decembra in članice so se bile udeležile v prav velikem številu. Hvala vsem. Prav vse članice pa smo trdi protestirale kar se sedaj piše v naši Zarji čez te uboge naše begunce. Vse smo bile mnenja, da pustimo Zvezo, kakor piše Mrs. Ropret saj tako no zgubimo dosti. Me smo za to, cla ostanemo na katoliških nače-'ih in ne smettio biti za komunizem, ki tepta vero in poleg tega pa še pišejo, da begunci niso vredni podpore. Me nič ne ugovarjamo, ko je prva pošiljatev šla vsa za partizane. Res, otroci so vsi nedolžni in potrebni. Pa je piše v Zarji, da bodo že molili za nas . . . Presneto bodo slabo znali moliti po Titovem nauku, Saj piše neka ženska v pismu : . .v cerkev pa sedaj ne hodimo več . . . Torej članice zbudite se tudi pri drugih podružnicah in protestirajte zoper tako pisanje v naši Zarji. To je vse preveč komunistično. S pozdravom, Mary Prh ne. Prireditev SMZ Prieditev skupnih podružnic Slovenske moške zveze, se vrši dne 3. februarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Veselični odbor je živahno na delu, da pripravi vse potrebno za isti večer, tako tudi za popoldansko sejo glavnega odbora, katera se bo vršila prvič izven glavnega stana Barberton, O. To pa z namenom, da se da s tem priznanje vsem tistim članom, ki so se količkaj potrudili v zadnji kampanji za podvig članstva naše organizacije SMZ. Obratno gre priznanje tudi barbertonskim gl. uradnikom, da so to upoštevali, da se premesti seja v Cleveland, ker jih tudi mi tukaj radi vidimo, da nas po toliko letih za nekaj časa obiščejo. Ogledali si bodo lahko nove domove prostore, in pa tudi dvorano kjer se je vršila prva konvencija naše organizacije leta 1939. na katerem banketu je bili izredno lepa udeležba iz Barbertona. Da pa ne grem predaleč z mojim dopisom, naj dostavim še to, da odbor vljudno vabi vse člane naše organizacije od blizu in daleč, da se udeležijo naše skupne veselice. Enako je vlujdno vabljeno vse cenjeno občinstvo, da nas pose-ti omenjeni večer. Igrala bo najfinejša god^a, Pecon Orkestra. Za jestvine bo pa skrbel z najboljšo postarežbo naš vrli ženski klub. V sosednjem prostoru na vzhodni strani dvorane bodo pa naši pridni natakarji točili najboljše kapljice vseh vrst. Torej, l^dor članov še nima vstopnice, jih lahko dobi pri. vseh podružničnih tajnikih. Končno pa želim vsem najboljšega razvedrila. Nasvidenje! Za odbor, Chas. Benevol. Zveza društev Najsv. * Imena ja, samo posvetnih reči si želi vsak, a za dušo pa nič. Mi, člani društev Najsv. Ime-1 na, ki smo združeni v trdni in ( spoštovan Zvezi, glejmo na to, da se bomo še bolje organizirali in da se bodo naše vrste množi- ' le po številu in stalno naraščale. I Bratje, sedaj je prilika, da se v redeljo na tem sestanku lepo po- \ menimo o nadaljnem delu kajti1 naši fantje vojaki prihajajo do-j mov z bojnih poljan in na te na-' še fante (bivše vojake) vse ča-' ka. Vse jih vabi v svoje organi-1 zarije Zato pa katoliški očetje, sedaj imejmo mi prvo besedo pri teh naših sinovih in glejmo vsi in vsak za svoje, da jih bomo pridobili v naše vrste, da bodo postali naši člani in naši bratje v društvu Najsv. Imena. Do sedaj so služili kot vojaki domovini, sedaj pa naj služijo kot vojšča-ki Kristusu Kralju, to bodi naša prva skrb. Prav veseli nas, ko slišimo, da so pri sv. Vidu vrnivši se vojaki-v velikem številu pristopili v društvo Najsv. Imena. Kjer je dobro vodstvo ,odbor in se društvo zanima za napredek, tam je gotovo uspeh. Tudi pri nas v Newburghu imamo sedaj stare in mlade, ki sedaj skupno v odraslem oddelku zborujemo. Da se bomo pa tu,di malo bolj medsebojno spoznali, zato pridite iz vseh štirih slovehskih fara v Clevelandii v nedeljo k nam v Nevvburgh. Kot že omenjeno, popoldne bo seja in potem bo pa tudi malo okrepčila za vse. Pridite na to sejo možje in fantje in želimo, da pride tudi naša častita duhovščina iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu. Z bratskim pozdravom, Anton Meljač. -:—o- Zahvala Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, to je, 27. januarja se bo vršila glavna letna seja Zveze društve Najsv. Imena. Seja se bo vršila v Newburghu pri fari sv. Lovrenca, začetek seje bo ob pol treh popoldne v cerkveni dvorani. Dolžnost vsakega člana je, da se gotovo udeleži te seje, ki bo zelo važna. Na tej glavni seji se bo marsikaj važnega ukrenilo za prihodnje leto. Bratje in člani raznih društev iz slovenskih fara, prosim vas, da pridete v velikem številu. Mi, Newburčani, vas prav vljudno vabimo, da pridete to nedeljo v naše mesto. Ta nedelja naj bo dan za vse člane društev Najsv. Imena, to naj bo dan vseh mož \ in fantov in zvestih članov dni • žbe Najsv. Irtiena. Ta sestanek i prihodnjo nedeljo bo velikega pomena za našo Zvezo, kajti na takih sestankih mož in fantov se laftk'6 marsikaj koristnega ukrene. Danes se vse organizira. Vse in povsod hiti v neko negotovost, j vsak si želi samo dobrih in sladkih časov, vsak si želi več denar- Spodaj podpisana se prisrčno zahvaljujeva vsem našim sorodnikom, prijateljem ni znancem ter našim otrokom za poslane voščilne kairtice in lepa darila, katera so nama poklonili ob priliki 25 letnice najine poroke, še enkrat, iskrena vam hvala vsem skupaj. Vam hvaležna, Joseph in Angela Drobnič, 917 E. 73 St. Cleveland 3, Ohio. Zahvala za čestitke Girard, O. — Zelo smo bili presenečeni v soboto večer, 12. januarja, ko so nas naši prijatelji iznenadili z velikim "surprise party" na našem domu ob priliki 25 letnice najinega zakonskega življenja, katero sva praznovala 17. januarja 1946. Presenečenje je bilo še toliko večje, ker so naju presenetili kar cel teden naprej. Niti najmanj nam ni prišlo na misel, da bi se moglo tudi nama kaj takega primeriti. Pa se je! Jaz sem kakor po navadi sedela pri radiju in brala Ameriško Domovino, John je pa ravno prišel po stopnicah iz spodnjih prostorov, ko nekdo potrka na vrata. Grem odpirat in komaj sem odprla vrata, že zadoni: "Surprise!" Tako sem se ustrašila, da sem kar nazaj odletela, John je pa kar strmel . . . Seveda pa ne dolgo, ker smo kmalu "pogrunta-ii," kaj se godi okrog nas in zakaj vse to. Nato so prišli pa kar v hišo in vsi polnih rok in prinesli s seboj vsega, kar zamore naša slovenska kuharica skuhati in speč. Prinesli so potice, kifel-cov, piškotov in seveda tudi poročno torto, katera nam je krasila mizo do štirih zjutraj, ko smo zapeli tisto: Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan . . . Mesa in pijače tudi ni manjkalo, vse so nam preskrbeli, kar zamore slovenska ohcet. Le to je škoda, da je bila naša hišica za ta večer precej premajhna. Tega večera ne bova nikdar pozabila. Dolžnost naju veže, da se vam vsem najprisrčnejše zahvaliva za vse, kar ste ta ve-1 čer storili za naju in vsem, ki ste pripomogli do tako lepega večera. Posebna hvala pa še za tako krasno srebrno darilo, ! s katerim ste naju obdarili ta večer in prav tako prisrčna' hvala za vsa posamezna darila in čestitke. Upava in želiva, da bo tudi nama kaj kmalu dana prilika,1 da bi katerega naših prijateljev 1 tako iznenadila, kakor ste vi naju ta večer. Torej, še enkrat prav prisrčna hvala vsem, in sicer: Mr. in Mrs. John Anžiček, Mr. in Mrs. Joe Turk, Mr. in Mrs. Frank Lužar, Mr. in Mrs. Edi Braidic'h, Mr. in Mrs. John Le-skovec, Mr. in Mrs. Emil Džur, Mr. in Mrs. A1 Lepor, Mrs. Frances Zalokar, Mrs. Mary Gabrovšek, Pfc. Billie Gilen, Jackie Leskovec, Regie Lesko-vec, Mr. in Mrs. John Dolčič, Mr. in Mrs. Louis Zore in Miss Frances Zore iz Toledo, Ohio, in kakor tudi Gospodinjskemu klubu. Pozdrav vsem čitate-ljem Ameriške Domovine. John in Ema Zore. Beseda od svojcev iz domovine Mrs. Justina Klančar, 1072 E. 67 St., Cleveland, 0., je prejela od svoje mame Marije Klaus iz vasi Mali Osolnik, pošta Turjak, sledeče pismo: 1. dec. 1945 Ljuba moja hčerka! Težko sem pričakala Tvoje pismo in sem ga z velikim veseljem sprejela. Iz srca bi Ti rada pisala, pa se mi je v tej vojski vse razgubilo, ko je bilo tako hudo. Vsak sovražnik, ki je šel skozi vas, je znal samo krast, pa naj je bil Italijan ali Nemec. Tako da so nas popolnoma obubožali. Pred vojsko smo si bili precej napravili vsega, zdaj pa nimamo obleke, obutve in ne denarja. Prišla je zima, ne vem kaj bo z nami. Skrbiš, kako je z nami, smo še vsi živi, a straha pa sem užila strašno dosti. Ko je prišel Italijan s svojo vojsko skozi vas, so pobrali vse moške iz vasi in jih odpeljali v gozdove, pa iz naše vasi tedaj niso nobenega ubili, ampak nikamor ni smel iti noben moški dve leti, tudi k maši ne. Enkrat jih je šlo pet v Turjak k maši, pa so jih Italijani ujeli in odpeljali na Rab v internacijo. štirje od njih so prišli še malo živi domov. Fir-manov France je tam od gladu umrl, Koščev Janez je pa »doma in ni mogel k sebi priti, kajti domov je prišel tako suh, da ga ni nihče poznal. Naši fantje so se kar poskrili pred Nemci in Italijani. Čeprav v pismu nisi nič omenila o domačiji, pa vem, da Te zanima, kako je v Robu. Tam je bilo pa še hujše kakor pri nas. Italijani so leta 1942 polovico robarske fare požgali in moške pobili; Nemci so pa na pomlad 1944 vas Rob zbom-bardirali. Ostale so samo še Mihcova, Bregarjeva in pa vaša hiša, drugo je pa vse drobno. France se je tudi oženil v teh hudih časih in sicer pri Brtku pod Knejam, če ti je kaj znano. Zagoriški Reži tudi dveh sinov manjka, eden je gotovo ubit, za enega se pa še nič ne ve. Naj za enkrat zadostuje, Ti bom pa še drugič več napisala. Voščimo Ti vsi skupaj vedele božične praznike in srečno novo leto in Te vsi iskreno pozdravljamo, posebno pa jaz Tvoja mati. Z bogom ! — Največ sira pridelajo v sledečih državah naše Unije: Wisconsin, Illinois, Indiana, New York in Oregon. —Ameriška armada se' Yfi skoro 93% premikala na " tornih vozilih in le krog odstotkov prevažajo še s ^ sko vprego ali mulami. : & 'ver ji« ,aFp> "Kaj ne, fantički, saj vF * kako se ubogi dijaček poču , fl dar pride nepripravljen v pa se koma j vsede, ko že ^ profesor vanj svoje mile °f' ' ga pokliče na spraševanj6? 1 kateder. Prav, kakor bi v<° J da fant ni pripravljen i'1 sC| (' krat počuti približno tak0. ' človek, po katerega pridej0 t noči rokovnjači." "O, prekvat dobro vem"; • intoniral Joža, ki sicer ni1,1 " prišel nepripravljen v !,J je videl smrtne muke sotrP' J" v razredu, ki so se vlek'1 j! 11 profesorja kot megla ter s' e | «i sali mrzel pot z obraza. ■ r "Vidite, nekako tako M & počutil jaz, ko je vodja Pe| ske patrulje zapičil sV0.]e. oglje vame, potem se pa f ^ k podpoveljniku, ki je ^ J brže frajtar ter mu neka] ft ali bolje: zameketal, ker ^, ^ ste, v spodnjih prostorih ". | vorijo, kot'mi ljudje, amP3|i ^ kečejo kot kozli. Frajtar je ukaz raziii*16';, tako sem videl, ker je s o dolgim repom prijazno P011^ * kot kuže, ki mu gospoda/ < kost. Natančno sem vide1'; 4 je tisti titularni frajtar s. ] svoje »kremplje ter ž nj'1^ | skusil vile, če so menda ij špičaste. Potem je pa roča^ jo lami dvignil, ga nekajkrat 'c gal naprej in nazaj, nato ft | z vso močjo zagnal nai3 vame. "Vse to sem videl kot ^ ;'< ni, pa si nisem mogel p0^ 8 ko se je pripravljala ta vm domača zabava na moj 1 i Si Ampak teda^' pa, ko je tlSpl t: šast, nemarna zagnala i meni, sem napel vse svo).le ter se v hipu • sprevrgel t&| j> sem ležal na trebuhu. K" , mi je šlo namreč po moje življenje ne bo J*jj i smrtni nevarnost, če se zii )i} n jo vile v mojo zadnjo P1'6 j e, je od svojih mladih let t< nesla že itak razne nap'1", strani višje postavljenih. P j 1} lej brez zlih posledic, če ^ nam tistih par trenutkov , če bolečine. j| rr "In res, prav v tistem^ sem že začutil skelečo ^ ij na zapadni strani svojega i | Kanalja črna je le predaj I dela. Silna bolečina je P1^ S la moje telo in me tudi | spon, v katerih sem bil \ |j čas, da se nisem mogel J f ne vpiti na pomagaje. J | se pa na vso moč zadri, ^ j roko v tisti kraj mojega ; { ki se je bil zaletel v vj'e!| | katerega so se zaletele skočil pokonci. Z roko i^-M bil oklešček, ki me je njo premo, pa ga tudi ro 1» d raj sal na ogenj. Sodil*1',®" bil to kos ročaja od vil, f 11; najbrže odlomil, ko ga i i| namalani vrgel s tako | j me. Ko sem skočil pokoH^Jj ozrl po kolibi, ni bilo patrulje nikjer Izginila J J kafra. Kaj pravite na t "i | tički?" ^ "Hudo fantazijo imaV|| | mi prizna Joža, "in če k°sJI rasel naprej, boš znal ne*0^ pripovedovati svojim P°t0'| v zapečku." /i "štrama," je konštatiraj |: Mohorič "če bi se bil sin&fj lb manj nabasal slanine, J3||! kruha in pa če bi bil na s ležišču nekoliko pretipal ščki in roglji, pa bi se ti)( | njalo o hudobah in vilah' | "Boga zahvali," doda sfji nikov, Tonček, "da se J| ! pametnimi fanti, ki teg'a , J 1 mo trosili po svetu, da h In ' vse smejalo. Molči, pa t! di o celi Stvari, da se ti n« ' Kranj režal." Goljuf Črtica. — Spisal Pavel Perko Razni kraji naie stare domovine Vrhnika leži v jugozahodnem kotu Ljubljanskega Barja blizu kraških izvirov Ljubljanice. Med prebivalstvom Vrhnike prevladujejo mali posestniki, delavci in dninarji. Pravih kmetov je malo. Trg je gospodarsko središče bližnje in daljne okolice. Najmodernejše' urejena mlekarska zadruga izdelu. je čajno maslo ter trapistovski in ementalski sir. Zelo je razvito čebelarstvo, ki producira med tudi za izvoz. Važna je bližina lepih iglastih gozdov, ki so nudili pogoje za razvoj znatne lesne industrije in trgovine. Precejšen je izvoz lesa, zlasti desak in drv v Italijo. — Poleg tega ima Vrhnika še strojarsko in opekarsko industrijo ter industrijo eteričnih olj. — I Precejšen tuj ski promet. Gostilne s tujskimi sobami. Izho. dišče bližnjih in daljnih izletov: na razgledni grič k cerkvi sv. Trojice, k izvirom Ljubljanice, na Koren, na Planino, k presihajočemu studencu Lint-vernu, na Ljubljanski vrh in na Vrh sv. Treh Kraljev. V območju Vrhnike imamo že zelo stare predzgodovinske sledove. Najstarejša najdba in posebna redkost je diluvialno rogovje severnega jelena, od-kopano leta 1905 pri Petričevi opekarni. Na mestu Vrhnike je stala kmetska naselbina, u-stanovljena okoli leta 338 pred Kr. Gotovo je bila že tedaj važna trgovska in strateška postaja med Baltiškim morjem in I-talijo ter pristanišče za trgovino po Ljubljanici, Savi in Do. navi z vzhodom. V starem veku je bila tu važna trgovska in vojaška postojanka Nauportus ob rimski cesti Aquilea-Emona — (Oglej - Ljubljana). Ta cesta se je držala obronkov in se izogibala Barja ter bila tako predhodnica sedanje Tržaške ceste. Rimski Nauportus je i-mel dve središči: trgovsko na Dolenjih njivah pri Ljubljanici kjer je bilo važno rečno trgovsko pristanišče. Blago, ki so ga dovažali z vozovi ali ga to-vorili iz Italije po suhem, so tu nalagali na ladje. Drugo vojaško središče je bilo na mestu sedanje cerkve sv. Pavla v Hribu Naupo East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. Noben ni bil ranjen ali poškodovan, le pav gazolinskili sesallc je bilo previ'njenih in guzolinska postaja malo premaknjena s svojega temelja, ko je štirimotorni bombnik, kije pristajal na letališču blizu Los Angelesa ni mogel pravočasno vstaviti in je tako zadel v bližini stoječo gazolinsko postajo. RE NU AUTO BODY CO. Popravimo vaS avto in prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo boav in fertderje. WeldinRI J. POZNIH — M. ŽELODEC GLenville 3830. __983 East 152nd St. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd, IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) Lepa prilika Naprodaj je dobro urejena po-pravljalnica pralnih strojev, cvijalcev, čistilcev, likalnikov. Naslov pove urad tega lista. (17) Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. —x) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 93S0 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za oblak. Odprto do 2:30 zjutraj SUN-KRAFT LUČ Vam ozdravi kostni revmatizem. naduho ln vse kožne bolezni. Ne hodite k zdravniku pod lu6, nabavite si Jo doma — $64.00. MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. ^ hočem," je rekel ^ J'l ratkem Premisleku,! ^bemo Bolantačko, bom! ! * lkr*t tja k d'ekletu in I '"i z njo." II. I ;°n0Vi zvonili . . . zvoni- , na " Je Klas zvonov, ko ti l j da * t0 zv°nenje nazna-! tU h .2a ta svet pretrgane ! j (te»,' i , Čim sla-iše so bile1 \ C0vb0lj žal<**ni so glaso- j fia se i« Q 4^t! Kako je bilo 0, i!išalO I Po kctih! Kako se 1 )i|0h'e tiktakanje i re, ker j j r°fil °gar v hiši, da bi bil f W^.^til tišino . . . V* ? (1°,lg0- k°' SG jC> \ J . Beilde in rekel: eaj' si sama. Dolgčas j«1 ^kv 36 reklil Ana ter fei jokalratt Vsa solzna. Kako ji^a fa- a- Svoje slabosti je ji bila 8jt a mati, res! Včasih j J ftic'd^3'. a kar je rekla, je p, Naj • m premišljeno. — p pUfjt01 ni Več! Oh, kako bo j, ' 111 dolgočasno na sve- itla se i 1 $ 1 Ha Sv e sklanjala globoko n> " prav°J.e r°čno. delo. f g J' je bilo, da pride ( Jtrj. 11(le in se pomeni o 1 ■ 1 ^j h- M je r! —" je tolažil Ben- )ro tla J" Mehkega srca. In Je 0[1mu je prišlo na mar, Ha| ^endarle boter in da ^fi. ..jj^krbeti za Anine ko- ^jNag"3 bi jokala! Jokati "i ^ .)e v Bajna je oslabela v's amor homo šli prej ^ P^.*^' • • No, pa toliko ti Four point pick-up l^r^^^^'^M&Sii' v., i?;;-.. & - '-'^tLi^^^^Š I points are now being given for each pound of used fat L foUrVes ®ave and turn in to the butcher. With the added incentive! .Xh Points coupled with the splendid used fat picl<-up service Vr« is by the Railway Express Agency throughout the country ; ^ea r° excuse for any housewife not to save used fat. It is urgently 0r reconversion. , je le zapustila, da se pošteno j preživiš. Malo lažje ali malo j težje —, da se človek le preživi. | — Poglej mene! Jaz imam o-! troke; a sveta skoraj nimam | drugega kot hišico .... Pa kaj | sem že hotel reči: hotel sem te I prositi, veš kaj, ko bi mi odsto-| pila polovico parcele tam ob moji hiši. Otfoci skačejo okrog ! hiše in dopevej jim človek, ako j moreš, da po tujem ne smejo, j ' Prav tam, kjer bi ne smeli, ti j poskačejo in ubijejo rušo. Ne-j i rodno je to. — Kaj, Ana, ko bi ! ! mi prodala tistih par metrov sveta?" Ana je sklonila glavo še nižje in težko ji je bilo pri srcu. Ura je tikatakala na steni. Mimo okna je vozil voznik in pokal z bičem. Iznad goro je vstajalo nekaj meglic, ki s,o se zbirale v oblake ... Po sobi je hodil Bende in čakal na odgovor. "Kaj bodeš rekla, povej!" se je vstavil pred njo. Mislil si je pa: "Taka bo, kot je bila rajna : ne bo se dala kreniti." Že je hotel zastaviti trdo besedo; pa premislil se je. — Dekle ima morda prav, da ne proda. Svet se drži lepo skupaj; in rodoviten svet je to. In čemu sploh kupčevati. Par pedi sveta več ali manj: nekaj ka-pesa bi zrastlo pomladi in nekaj fižola, akc bi otroci vsega ne pohodili in polomili. To bi bilo vse, kar bi imel od tega sveta. "Boter Bende, vsa sem še razburjena radi materine smrti. Danes ne morem nič reči. Lo to vem, da je mati z vso dušo visela na tej njivi in je ve-c'l'nc. trdila, da je bolje sveta prikuipiti nego prodajati . . . Sicer pa, ako je včasih kak otrok skočil preko meje, nikdar nisva nič rekli; saj smo si svoji." "Imaš prav. Zavoljo tega ostanemo vndar le prijatelji. Jaz sem mislil le tako. . . . Saj prav za prav mi je vse eno." In sosed Bende je odšel; pa ni bil hud. To je dobro delo Ani Bolantačevi. III. "Kakšna bo? Kako si opravil?" je vprašal Rogljanov Ja-j nez. "Takšna je, kakršna je bila j rajna ... Ne proda. — Sicer pa par pedi sveta sem ali tja. Ni vredno, da bi se človek gnai v to." (Dalje prihodnjič) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. VRHNIKA: Rojstna hiša Ivana Cankarja Vsa hiša poje s fanti. Potem je poprijel Poglajen. Pred leti je bil na sejmu v Doljani. Tam je videl podkovane vole v jarmu, bike kakor gora, priklenjene za smrčke; videl je bivole, ki .so gledali izpodmolato krave take z dvojnim vimenom; videl je konje in žrebce, ki jim je metalo grivo v vetru liki skupno na strehi. Videli je tam čudovite kolovrate in statve, videl celo železne pluge in brane; videl čudno nizko obutev iz črne usnjene kože, ki se je svetila kakor uliti kravjek. Bili so pa tam ligurski sejmarji in pre-kupci.. Ti so postajne. Stepi i so se, strašno kričanje so dvignili. Poglajen jih ni razumel. Tepli so se, zmerjali, žugali po sejmišču. Ljudje so begali sem in tja, se skrivali pred nesnago. Nu,v pa je bil kar nakrat mir, črnavsa nikjer nojbenega več. Zdaj pa je nastal šele pravi stok in jok. Izginili so bili med pretepom trije junci, podaja kolač, opušeljean s suhim cvetjem. Glavar fantov vošči nevesti sreče v zakonskem stanu in sprejme kolač. Nevesta podaja roko vsem po vrsti in ima solzne oči: naj ji odpuste! Fantje so modri, nekako užaljeni, ker se jim je izvila tako zala Liza. Potem jih vpraša ženin po odkupu. (Fantje gledajo v tla. "Nu, koliko štemate nevesto ? Kar recite!" dreza starešina. Fantje zmigavajo z ramami. "En zlat klas," blekne nekdo izmed množice. Zdaj se ve zgane. Od zadaj pritiskajo ženske. Klas, klas! Poglajen jih je dobil polno mošnjo, Buclin jih ima še celo skrinjo! Naj ne odnehajo bučeglaveži, naj Kar zahtevajo! Starešina maje z ramo, gleda ženiua. — "Pet srebrnih pšencev," reče Tilen moško. Fantje se »pogledajo, množica se zamaje. — Ne, ne. to pa ne! Naj kar spravi sam, rajši podro mlaj pri tej priči! Pet pšencev, hm, če bi bilo vsaj pet srebrnih klasov. Pričkajo se, skoro kregajo. Da ga le ni sram, skopuha! Starešina posreduje, vlači za desnico zdaj fantovskega glavarja, zdaj ženina. Po. trdem boju ju užene in presodi modro: sedem srebrnih pšencev, na vsak zlat klas dote po enega. To je po pravici. Prav, fantje so se vdali, V nedeljo bodo zapili kolač pri 0-drinu. Za sedem pšencev: pet in trideset bokalov vina, celo vedro ga bo, pa pitan janec. Bog daj srečo! Zdaj so povabili fante noter. V veži na mendrgi že čaka polna majolika. Zdaj se znova vname hiša. Na čast ženinu in nevesti! Fantje se trgajo za Lizo, vsak mora z njo zaplesati. Najprej jo objame glavar s kolačem, potem se vsi po vrsti zamajejo z njo po sredi hiše. Nekaterim je kar bridko ob pogledu na zalo Lizo. Vse raja in se ziblje, godci se pretegujejo za žive in mrtve. Zdaj je ha vrsti brjanski drsaj, zatem zibaj; nato zopet pogorski poskok. Z miz curlja, svat je vriskajo, k:iči.fc kakor bi bili vsi gluhi, voji skačejo čez mizo, tete kar ovilijo od veselja. Zunaj pod okni raja radostna množica. Na ognjišču se cvre in kuha neprestano, iz peči se kadi prijeten vonj, zunaj ob plotu pečejo Ha' žarečini janpe. "Bova ivseničko zlagala, — bo Liza mi podajala. — Dala bova žito v mlin — da od gladu » ne bova hin. — Bo Lizka sples-la kruheka in štrukljev skuha- Vsak dober mož ima prav isto idejo! kot peter iz pravljice, je danes številno dobrih mož v življenju katerih ambicija je dpbro skrbeti za svoje žene. Zato je mnogo mož, ki sanjajo o lepem domu za svoje žene . . . modernem, VSE-ELEKTRIČNEM DOMU s tolikimi udobnostmi in prijetnostmi, ki jo more dati samo elektrika. Connie Mack, manager Philadelphia Athletics base ball club, je že starosta v tem športu. Slika nam ga predstavlja v njegovem, uradu v Philad&lphiji, ko gleda na da tlim 23. decembra, ko je obhajal svoj 83. rojstni dan. RUDOLPH BOZEGLAV WINERY JE SEDAJ ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. ure zjutraj do 10:30 ure zvečer OB SOBOTAH od 8. ure zjutraj do 12. ure polnoči 6010 St. Clair Ave. - EN 0282 moderen vse-elektrlčni dom . . . naj bo mal cottage ali velika hiša v mestu ali na deželi ... je rešitelj za ženo in stalna radost za vsakega člana družine. V vašem novem vse-električnem domu imate lahko vse-električno kuhinjo in vse-električno pralnico s čistim prezračevanjem in mnogimi drugimi električnimi služabniki, ki vam bodo služili neugnano, zvesto in poceni. Resnično, vaši električni služabniki se sami izplačajo ponovno in ponovno z opravljenim delom ter s časom in denarjem, ki ga prihranijo. PRVE OBLETNICE SMRTI LJUB' LJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA naše nizke predvojne cene za elektriko so danes še večja ugodnost kot kdaj prej. V zadnjih šestih letih so se podražile življenjske potrebščine za 30 odstotkov, toda povprečna cena z a edinico elektrike, ki jo dobavlja The Illuminating Company za domove, se je znižala za 15 odstotkov. In več kot rabite elektrike, manjša je povprečna cena z,a edinico. \ ki nas je tako nepričakovano zapustil dne '24. januraja 1945. »iiliiiillllillilliilliiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiaiiBiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiaitllliaillllllllliaillllllllliM Jos. Zele in Sinovi i mm "" POGREBNI ZAVOD s Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljSo postrežbo S 6502 ST. CLAIR T VENCE Tel.: ENdicott 0583 = C O I, I N ff O O 1) S K 1 URAD: | s 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEnmore 3118 = ?iiiiiiiiiiiiii»iiii»i>iiiiiiiiHiHiiiiiiimiiiimM»iii»iiiiiiiiiiiHi»iiiniiiiiiiiiiiniiu»i>7 [xxxxxxxxxxxxxrxxxxxxxxxxxxxxrxxxxxxxxrxxxxxxxxxxxxTO Eno leto hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce; Bok odvzel soproga in očeta,— Podiva.i v grobu zdaj sladko! Žalujoči ostali: MARY FORTUNA. soproga: HČERE in SINOVA ZET JE. SIN AHA. VNUKINJE, in VNUKA. Cleveland. O. 23. jan. 194$. ŽIVI VIRI IVAN MATICIČ Tedaj se je šele svatovščina razvnela. Možaki so si ukres-nili pipe, modrovali glasneje. Odzunaj je tiščalo ljudstvo v vežo, celo v hišo; vsakdo hoče videti svatbo čisto od blizu, ne samo videti, v gosteh hoče biti pri Budinovih, kjer imajo toliko zlatnikov. Drugod imajo komaj srebrne klase in pšence, še te založene s tremi skrinjami, da res nikoli ne vidijo drugega kot tiste bore rjave ržen-cc, in še ti se ne prikaže j o vsak dan iz mošnje. — Vina! Pogače! Pečenja! — zahtevajo ljudje kar na glas. Nihče ne bo več prizanašal Budinovim, nihče lle mara biti prikrajšan. Babe se kregajo po veži, zijajo na ognjišče, mali bo.se i vlačijo iz hiše kar dobijo, svatje podajajo skoz okno cele kose pečenja, pogače, cvrtja, zvrhane kupe vina; vsa hiša kar goma-zi. Voji vlečejo spletenke v rajanj, bratje tete in ujne, strniti gospodinje. Z miz curlja vino, dedci kričaje možujejo, a sopara kar buha, dim oljenic, smrad po tobaku in bukovem listju. Starešina vstaja in seda; iz vrišča in vriska se že skoro ne čuje več njegova moška beseda. Toda on je gospodar sva-tovščine, zato bije po mizi, grmi, stresa s čopem. Na Lko kaže, všeč mu je, ker tako modra in zala sedi poleg Tilna. "V hiši imamo deteljo," vpije, kazaje na nevesto. "In ota-vo imamo in zlato pšenico. Ne, | ona je sama mlečna pogača, je laneno olje. Pipi-pi^pi! Ujeli srno jarčiko, godno in zale ; pi-pipi-pi, ujeli smo zlate klase, he-hehe-he!" Vse se hahl j a, bije s petami, se zaganja do stropa. Ssst! Fantiči so zunaj! Vse je utihnilo. Fantje so se zbrali pod mlajem, modri se vstopali v kolobar. Prišli so po kolač. Niso to nikaki mladinci, ne, sami zastavni brkači so, iz gore izrasli. Za klobuki jim visi roženkravt. Počasi se odkaš-Ijajo pa jo zarežejo: "Oj lejdig stan, veseli stan, izvolu ga je Jezus sam. Šel sem po gozdu zelenimu, tičke mi lepo pojejo, rožce mi lepo civedejo, men fra vesele delajo. — Oh lejdig stan, veseli stan, izvolu ga je Jezus sam. — Krancelj zapustila bom, dekličem ga izročila bom. — Oh lejdig stan, narlepši stan, ker ga narbelj štemam. — Zdej se bom omočila, deklištvo pustila, stopila v zakonski bom stan." V hiši je zmeda. Svatje vstajajo izza mize, ženske tekajo brez uma, pripravljajo luč in kolač. Zunaj jo režejo na dolgo m široko, zatezajo brez konca in kraja. Okrog kolobarja se zgrinja ljudstvo. Iz hiše vro svatje, rijejo v gnečo. In ko pesem utihne, nagovori starešina fante in jim vošči dober večer. Nato jim napije ženin in jim dotaka iz majolike. Fantje i stoje modri tu. Nevesta jim . » SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Ud. KEnmnre 7248 V BLAG SPOMIN John Fortuna dva vola in dve kravi. Ligurci so pretentane postajne! Ker je bila hiša v tako napetem posluhu, je poprijel zdaj še stari Tavželj. On je bil v Nedelji. Pred davnimi leti. ko so še tovorili vclno in kože. In tam je videl hišo na hiši, a nobenega skednja nikjer. Otroška nadloga je postajala svatom bolj in bol.j nadležna. Zato je šel Tomaž in si eno i izmislil. Vso, to nadlego je zvabil na sredo hiše, jih lepo posadil na tla v kolobar, jim razko-račil noge tako, da so sedeli tesno drug za d'rugim. Potem je velel paglavcem, naj popri-mejo drug drugemu ušesa. Zdaj pa: kdor bo, najbolj u-hal, ta dobi najlepši štrukelj! In se je pričelo veselo tekmovanje za štrukelj. Paglavci so vlekli za žive in mrtve, se sprva smejali, polagoma se jim je pa le vleklo na jok spričo te neznanske igre. Medtem se je izgubil Tomaž v kuhinjo, z dla- nmi objel sajast kotel pa šel in vsakega paglavca posebej pobožal po licu. Res je bil navihan Budinov Tomaž. Potem jim je velel, naj nehajo, dal še vsakemu štrukelj — in kakor bi mignil, nobenega paglavca ni j bilo več v hiši. Zbraijo svafccv-' stvo se je kar zvijalo od smeha. Zatem se je vleklo pripovedovanje dalje, drug drugega bi. i hotel i prekositi. Ta je besedic-val modro, spodobno, drugi je kvasil burke in domislice. Zatem pa zopt muzika, poskok in raj. Šele proti^jutru so se polagoma ugnali, pričeli s; kinka-ti. Tedaj je pkoukala pod oknom kljukasta baba: Kliearica z Zalazov — čarovnica! Kaj jo je prineslo na Višinje? Nihče je ni ogovoril, nihče ji ponudil piti. Zato se jim je sam j popačila pa izginila. Nekateri izmed svatov so zlezli v listje, drugi se splazili v seno in v hlev, izpred oken se razgubila zijala. Za mizo je modroval starešina sam ,edina 1 i nevesta sta mu bila ver® I ga. Toda ko je zasiniloj tro, je svatovščina z" | vela. Na ognjišču je \ j va zakuha, Gašper vlekf: ; I je četrtega ovna, Tp"" | iz jame pieslednji so'd«c' M je stikala po koko»j» ,dih, mladinke, so čedf'ei j, .jih znova polnile. I .je pričela znova. Preti poldnevu so l'r'| kladati balo. Tedaj ie I pet vse Višinje zbran3; ne iztihotapili iz vas' ko, ljudje'morajo pac natančno videti, kaj ffi so naložili Lizi. V»| fantje nakladajo. skrinjjo: so privlekli zunaj jo odprli, da sfi pričal vsakdo, da 111 i temveč polna ' piat^I rjuh in oblačila. (Dalje prihodnji'! Kupujte Victory^ Peta Peter, rad je buče, imel je ženo, pa jo je spravil o bučo, kjer ji dal je prijetno stanovanje. a L w A Y ^ffT