7 1 '1 1 i' i 1 i UDK (UDC) 91:659.2.011.56:389.5(4) P GLED ST JA STA DA DIZACIJE GIS-OV VE OPI doc.dr. Radoš Šumrada FGG-Geodetski oddelek, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-08-15 Pripravljeno za objavo: 1995-08-15 Izvleček Članek podaja primerjalno analizo stanja na podro~ju standardov za prostorske podatke v nekaterih razvitih državah. Opisana sta skrajšan pregled vsebine in kratka analiza rešitev v nekaterih izstopajočih evropskih standardih, pregled projektov CEN!TC 287 ter ISO/TC 211. Ključne besede: CEN/TC 287, lSO/TC 211, prostorski podatki, standard, standardizacija Abstract This paper presents comparative analysis and the status in the field of standards for spatial data in selected countries. Outlined is a short overview of the content and a brief analysis of solutions in some outstanding European standards, CEN/TC 287 and lSO/TC 211 projects. K~ywords: CEN/TC 287, lSO/TC 211, spatial data, standard, standardization 1 UVOD edki upravljavci geografskih informacijskih sistemov zberejo vse potrebne podatke sami. Pogosto se pojavi tudi potreba po prodaji prostorskih podatkov ter ostalih digitalnih izdelkov drugim uporabnikom. Prav zato moramo biti sposobni sprejemati podatke od drugih in biti zmožni posredovati lastne prostorske podatke. Ce želimo ohraniti sistemsko neodvisnost in graditi svoj GIS, ki pokriva večino potreb, potem moramo zagotoviti ustrezen standardni način izmenjave s sorodnimi sistemi (Alexandersen, 1992). Standardi za izmenjavo prostorskih podatkov obsegajo zlasti naslednje pomembne postavke: • Medij za prenos: izmenjava prostorskih podatkov običajno ni strogo časovno pogojena ali celo v realnem času. Zato se pogosto uporablja prenos podatkov v obliki ASCII na ustreznem magnetnem ali optičnem mediju, katerega izbor je odvisen tudi od količine posredovanih podatkov. Prihodnost prenosa prostorskih podatkov je nedvomno v hitrem razvoju komunikacij in računalniških omrežij. D Sintaksa zapisa: za uspešno izmenjavo prostorskih podatkov morajo podatki prihajati v predhodno strogo določenem zaporedju in morajo biti zapisani v Geodetski vestnik 39 (1995) 4 predpisani sintaksi oziroma formatR Nekateri obstoječi nacionalni standardi, denimo BS7567, SAIF, SOSI itd., predpostavljajo tudi izmenjavo metapodatkov skupaj in istočasno s samimi podatki. o Klasifikacija: ob izmenjavi prostorskih podatkov je pomembno, da imata tako pošiljatelj kot tudi prejemnik isto predstavo o uporabljenem modelu stvarnega okolja. Prav tako je povsem naravno, da se standardi GIS-ov ter tudi druge vrste standardov, ki so v vsakodnevni uporabi, neprestano dopolnjujejo in razvijajo. Takšne spremembe lahko potekajo predvsem v dveh smereh: potrebne so nove sestavine znotraj vsebine samega prenosnega formata in novi načini uporabe že uveljavljenih standardov ter razvoj novih tehnologij in orodij. aslednja tabela (povzeta je po ICA Techn. Report 1994 in ustrezno dopolnjena) prikazuje kratek pregled uveljavljenih standardov za prostorske podatke v nekaterih razvitih državah: Dežela Standard Opombe Avstralija AS!NZS 4270-1995 Spatial data transfer standard (AU/NZ SDTS) Avstrija A 2260 in A 2261 prenosni format in katalog objektov Danska DSFL vse vrste prostorskih podatkov Finska FigDIS (VHS 10410) družina standardov od JHS 112 do 119 Francija EDIGeO uradni naziv je AFNOR Z13-150 Izrael IEF91 temelji na ameriškem SDTS-u Japonska SPDFDM kode in fonnati sistem z navedbo kvalitete Južno Afriška Rep. NESV20 za topografske in katastrske podatke Kanada SAIF objektno orientirani standard Madžarska DFT samo za katastrske podatke Nemčija EBDS prenosni fonnat za ATKIS, ALK in ALG Nizozemska NEN 2878 (SUF 2.0) za topografske in katastrske podatke Norveška SOSI objektno orientirani standard Nova Zelandija AS!NZS 4270-1995 enako kot v Avstraliji (temelji na aineriškem SDTS-u z lastnim katalogom objektov) Španija NlCCa in NOTJGEO za kataster in topografske karte Švedska KF85 (ULJ) objektno orientirani standard Švica InterLIS prenosni fonnat in konceptualni model Velika Britanija BS 7567 in BS 7667 nadornestila sta starejša NTF in OSTF ZDA SDTS obvezen standard za vse zvezne ustanove Geodetski vestnik 39 (1995) 4 1 1 2 SPLOŠEN PREGLED STANDARDIZACIJE GIS-OV V EVROPI Glede na način in zaporedje oblik razvoja standardizacije GIS-ov v Evropi obstajajo določene skupne značilnosti (Rowley, 1994a): o pogosto je opazna predhodna nacionalna aktivnost ali študija razmer, ki je spoznala ter opredelila pomen tržišča GIS-ov v deželi, o sledi ji ustanovitev nacionalne organizacije za GIS-e, ki običajno preraste v posebno skupino za razvoj dejanskih tehničnih in prenosnih standardov na področju GIS-ov, o v soglasju s formalnimi organizacijami za standarde v državi se ustanovi še poseben tehnični odbor (TC -Technical Committee) za nacionalne GIS standarde, o v deželah El)-ja in ostalih razvitih evropskih državah je tak razvojni trend dosegel vrh v odločitvi, da se ustanovi skupen vseevropski tehnični odbor za standardizacijo GIS-ov TC 287, ki deluje pod okriljem CEN-a (Comite Europeen de Normalisation). V deželah EU-jaso zato sprejeli dogovor, da se bodo nacionalni standardi na področju GIS-ov podredili skupni evropski pobudi, ki se je formalno začela v začetku leta 1992. Izglasovano je bilo načelno mirovanje nacionalnih aktivnosti, ki pomeni upočasnitev lastnih razvojnih dejavnosti na tem področju do dokončanja in sprejema skupnega evropskega standarda GIS-ov. Države EU-ja in EFTE so se tudi obvezale, da bodo podredile, priredile in harmonizirale svoje obstoječe nacionalne standarde GIS-ov z rezultati razvoja CEN(TC 287. Ne glede na takšno odločitev članic EU-jaso si kljub temu vse omenjene države zagotovile ustrezne korake za nadaljnji potrebni razvoj lastnih standardov GIS-ov v tem nekajletnem prehodnem obdobju. 3 PREGLEDNI IZBOR NACIONALNIH PROGRAMOV STANDARDIZACIJE V EVROPI 3.1 Finska a Finskem pripravlja in koordinira vse standarde, ki se nanašajo na področje GIS/LIS-ov Geografski Informacijski Center (GIC) pri National Land Survey (NLS). Finska nacionalna zveza za standarde soglaša in podpira delovanje NLS-ja ter tudi njegovo vlogo v delovnih skupinah CEN(fC 287. NLS je razvil in pripravil finski nacionalni standard za administrativne in prostorske podatke s skupno krovno oznako JHS, ki ga sestavlja cel niz bolj detajlnih standardov na treh hierarhičnih ravneh (Rowley, 1994b). Takšne ravni tvorijo uveljavljeni mednarodni standardi ISO na fizični ravni in finski nacionalni standardi (SFS) na splošni srednji ravni. Zgornjo raven tvorijo finski nacionalni administrativni standardi (JHS) ter nacionalno priporočilo EDl-ja (Electronic Data Interchange). Večina standardov JHS-ja temelji na skupnih uslugah EDI-ja, pri katerih ima sintaksa.EDIFACT (ISO 9735) osrednjo vlogo. · Celoten finski standardizacijski sistem FigDIS, ki ima omenjeno skupno oznako JHS, sestavlja cel niz podrobnejših standardov. Na primer, JHS 112 podaja strukturirano podatkovno predstavitev, JHS 113 se uporablja za splošna poizvedovalna sporočila, JHS 116 podaja referenčni model, JHS 117 se uporablja za kartografske in ostale predstavitve prostorskih podatkov in JHS 118 omogoča poizvedovanja prek lokacije. GIC pri NLS-ju je izdelal tudi vse potrebne pretvorniške Geodetski vestnik 39 (1995) 4 programe in ostalo dodatno programsko opremo za uporabnike za lažjo uporabo družine standardov JHS-ja. Ob koncu leta 1993 je že šest nacionalnih organizacij nudilo digitalne prostorske podatke v formatu JHS-ja in EDI-ju. To so denimo NSL, Kartografski center, Geološki zavod, Register prebivalstva in Ministrstvo za pravosodje itd. 3.2 Francija lavni cilj CNIG-a (National Council for Geographic Information), ki je bil ustanovljen leta 1986, je skrb za razvoj in koordinacija dejavnosti na področju GIS-ov v Franciji. CNIG je odgovoren tudi za nadzor, povezovanje in usklajevanje med različnimi uporabniki na področju GIS-ov, ki prihajajo iz javnega ali zasebnega sektorja (Rowley, 1994b). CNIG je tudi formalno zadolžen za vodenje in pospeševanje številnih aktivnosti na področju standardov GIS-ov. Mednje sodi tudi izdelava francoskega standarda za izmenjavo prostorskih podatkov EDIGeO (Electronic Data Interchange for Geographic Information), ki se formalno imenuje Z13-150. Leta 1988 je zato CNIG ustanovil poseben tehnični odbor za kontinuirani razvoj standarda EDIGeO, ki deluje pod okriljem osrednje francoske organizacije za standarde AFNOR (French Standards Body). 3.3 Nemčija azen za področje elektronike je za standardizacijo na vseh ostalih področjih odgovoren Nemški institut za standardizacijo (DIN). V njem deluje 110 tehničnih odborov za standarde, ki so razdeljeni v 4 000 delovnih skupin. Te imajo okoli 44 000 honorarnih sodelavcev, ki razvijajo in vzdržujejo okrog 22 000 standardov DIN-a (Rowley, 1994b ). Nemški standardi so zaščiteni z avtorsko pravico, zato lahko DIN pridobi določen dohodek tudi s prodajo standardov oziroma licenc zanje. DIN je tudi formalni nemški član združenj ISA in CEN-a ter je aktiven na vseh področjih mednarodne standardizacije. Standardizacija na področju geoinformacijskih sistemov je podrejena Sekciji za izmero in geografske informacijske sisteme pri odboru za gradbeništvo. Sekcija je razdeljena na številne delovne skupine za naslednja področja: geodezijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje, kartografijo in geografske informacije, geodetske instrumente in naprave. Sekcija za kartografijo in geografske informacije je razdeljena na tele delovne skupine za področja: referenčni model, podatkovni modeli in opisni jeziki, prenos geografskih podatkov, pozicijski referenčni sistem za geografske informacije in kartografski simboli za predstavitev geografskih informacij. Prve štiri delovne skupine ustrezajo odgovarjajočim delovnim skupinam pri CEN/TC 287. Delo na kartografiji in predstavitvi geografskih informacij pa poteka na izkušnjah, pridobljenih z nemškimi administracijskimi standardi, avtomatizirano karto nepremičnin (ALK) ter uradnim topografskim in kartografskim informacijskim sistemom (ATKIS). Oba grafična sistema se dopolnjujeta ter predstavljata nacionalno katastrsko, topografsko in kartografsko podatkovno bazo. Vzporedno z razvojem obeh sistemov je bil razvit tudi poseben izmenjevalni format EDBS (Uniform Database Interface), ki zagotavlja izmenjavo podatkov za ALK in ATKIS. ALK, ATKIS in EDBS so prirejeni za ustrezna okolja GIS-ov v Nemčiji ter se že več let praktično uporabljajo v mnogih javnih in zasebnih organizacijah. Geodetski vestnik 39 (1995) 4 -n:1 11· ill 1, J 3.4 Norveška a Norveškem so pričeli z delom na razvoju standardov GIS-ov že okoli leta 1980. Kot v mnogih drugih državah so tudi na Norveškem najprej posvečali osrednjo pozornost razvoju ustreznega standarda za izmenjavo prostorskih podatkov, ki je znan pod kratico SOSI (Coordinated Approach to Spatial Information). Osnovni cilj projekta SOSI je bil izdelava standarda, ki bi zadovoljivo pokrival vse pomembne vidike prostorskih podatkov, kot so denimo objektni katalog, metapodatki in podatkovni model, standardni referenčni sistem ter zlasti standardni izmenjalni format Leta 1985 je bila objavljena sintaksa standarda SOSI in konec leta 1987 je že bil sprejet celoviti norveški nacionalni standard v njegovi pivi izvedbi. Leta 1993 je prišel razvoj standarda SOSI že do razširjene verzije 2.1 (Rowley, 1994b ). · Standard SOSI pokriva vektorske podatke, rastrske podatke, metapodatke, objektni podatkovni model, opredelitev kakovosti in izvora podatkov ter obsežen katalog prostorskih objektov. Ustreza sodobnim razvojnim trendom informacijske tehnologije. SOSI je objektno orientiran standard, ki celovito pokriva vektorske in rastrske prostorske podatke v štiridimenzionalnem prostoru. Standard SOSI se je že tudi ustrezno uveljavil v zasebnem in javnem sektorju industrije GIS-ov. a Norveškem se s standardizacijo na področju GIS-ov posredno in neposredno ukvarjajo tri organizacije. To je predvsem NSF (NoIWay Standardisation Body), ki je uradna krovna ustanova za norveške nacionalne standarde. Za standardizacijo na področju informacijske tehnologije posebej skrbi še organizacija NVS/IT (the Norwegian Engineering Industries Standardisation Centre/IT). Vse formalno delo na norveških standardih in mednarodno sodelovanje s CEN-om in z ISO-m opravljata ti dve osrednji organizaciji za nacionalne standarde. Tretja organizacija je NMA (Norwegian Mapping Authority), ki je zadolžena za delo na področju vzdrževanja in nadaljnjega razvoja standarda SOSL orveška ima na področju razvoja ter izdelave mednarodne standardizacije že . bogate izkušnje. Njeni delegati so že aktivno sodelovali pri izdelavi izmenjalnega formata NATO DI GEST za geografske podatke. NMA je tudi organizacija, katere naloga je koordinacija dela norveških delegatov pri delu odbora CEN/TC 287, kjer Norveška aktivno sodeluje pri delu v različnih delovnih skupinah. Prav tako je bil poleti 1994 Norveški oziroma formalno NSF-ju in konkretneje NMA-ju poverjen sekretariat projekta za geografske informacije in geomatiko ISO/TC 211, katerega delo tudi uspešno vodi. 3.5 Švedska v Svedski standardizacijski projekt GIS-ov STANU (Standardisation of Land Information) z uradnim nazivom KF 85 je rezultat bolj zgodnjega tovrstnega razvoja, ki ga je vodila organizacija UU (Research and Development Council for Land lnformation Technology). Začetni projekt je sčasoma dobil ustrezno publiciteto. Zaradi hitro porajajočih se potreb po formalnih prenosnih standardih za prostorske podatke je kasneje projekt STANU prevzela pod formalno okrilje švedska nacionalna organizacija za standarde SIS (Swedish Standardization Institution). Projekt STANU formalno spada pod SIS, dejansko pa ga organizacijsko in kadrovsko zapolnjuje ter praktično izvaja ULI (Rowley, 1994b ). Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Prvotni cilj projekta ST ANLI je bi! predvsem razvoj ustreznega standardnega izmenjalnega formata za prostorske podatke. Ko je steklo delo na izdelavi prenosnega formata, je postalo očitno, da so podatkovna struktura, metamodel, kvalitetni kriteriji za podatke itd. morda bolj pomembni kot samo standardni prenosni format Takšna spoznanja so prevladala že dovolj zgodaj, tako da se je lahko tudi projekt STPJ\rLI usmeril k bolj splošnemu pristopu. Z razvojem projekta CEN(fC 287 pa je postalo očitno, da imajo v mnogih razvitih evropskih državah podobne poglede na standardizacijo GIS-ov. 3.6 Velika Britanija elo na prenosnem formatu za prostorske podatke se je v Veliki Britaniji začelo že leta 1985 (Rowley, 1994b). Pobudo je sprožila krovna geodetska in kartografska hiša OSGB (Ordnance Survey of Great Britain). Prvotni namen standarda je bil kmalu presežen predvsem zaradi velikega zanimanja številnih uporabnikov digitalnih kartografskih podatkov. Iz strokovnega osebja OS-ja, zainteresiranih vladnih in zasebnih organizacij so ustanovili poseben tehnični odbor, ki je leta 1987 objavil prvo različico britanskega standardnega izmenjalnega formata NTF (National Transfer Format). Tej izdaji so nato sledile še bolj izpopolnjene verzije NTF-ja. AGI (Association for Geographic Information) je v Veliki Britaniji splošno uveljavljena in priznana zveza, ki zastopa ter koordinira različne pobude poslovnih subjektov na hitro se razvijajočem tržišču GIS-ov, AGI zastopa interese številnih organizacij in ustanov, ki prihajajo iz vladnih služb, občin, komunalnih organizacij, kartografskega sektorja, zasebnih podjetij ter akademskih ustanov. Leta 1990 je AGI ustanovil poseben tehnični odboi za standarde z osnovnimi nalogami vzdrževanja, razširitve in tekočega razvoja NTF-ja. BSI (British Standards Institute) je nacionalna krovna organizacija za standarde v Veliki Britaniji, ki se je leta 1991 začela ukvarjati z dejavnostmi na področju standardizacije GIS-ov. BSI in AGI se od tedaj dopolnjujeta in sodelujeta na področju izdelave nacionalnih standardov GIS-ov, kot tudi pri aktivnem delovanju britanskih delegatov pri delu odbora CEN{fC 287, za katerega je bil NTF tudi eden od glavnih vzorov. BSI zagotavlja tudi vso formalno podlago in zakonske okvire pri razvoju standardov GIS-ov ter koordinira dejavnosti AGI-ja z aktivnostmi na mednarodnem področju, ki potekajo pod okriljem CEN-a in ISA. Neposreden rezultat takšne tržne usmeritve je bil tudi sprejem dveh novih britanskih standardov za področje GIS-ov, ki sta nastala in se uveljavila zlasti v letih od 1992 do 1994. Novo nastala standarda za področje GIS-ov pa sta naslednja: • Leta 1992 je bil sprejet nov standard z oznako BS7567 in s formalnim nazivom: Standard za elektronski prenos geografskih podatkov. BS7567 je britanski nevtralni standard za izmenjavo prostorskih podatkov, ki predstavlja poenotenje dosedanje dvojnosti na področju standardov GIS-ov-v Veliki Britaniji. Nadomestil je oba starejša standarda NTF in OSTF (Ordnance Survey Transfer Format). BS7567 opredeljuje pet možnih ravni za izmenjavo vektorskih in rastrskih podatkov. Ravni hkrati predstavljajo ustrezne podatkovne modele. Geodetski vestnik 39 (1995) 4 o Leta 1993 je bil sprejet nov britanski standard za geografske referenčne sisteme z oznako BS7666. Sestavljajo ga trije deli. V prvem delu standarda je katalog za enolično identifikacijo ulic in cest skupaj s podatki za njihovo prostorsko lokacijo. Drugi del predstavlja posebni kaialog za enolično identifikacijo vseh nepremičnin skupaj s podatki za njihovo simbolično lokacijo v prostoru. V tretjem delu standarda pa je podan sistem za geokodiranje oziroma katalog za določitev lokacije naslovov v prostoru. 4 CEN/TC 287 GEOGRAPHIC INFORMA'fION Februarja 1992 je evropski odbor za standardizacijo formalno ustanovil poseben tehnični odbor z oznako CEN/TC 287 za geografske informacije (CEN/TC 287, 1994). Vsebinski in organizacijski vzorec pri izdelavi programske orientacije ter delovnega gradiva sta bila norveški in britanski pristop k standardizaciji. Projekt za razvoj standarda CEN/TC 287 tako temelji na uveljavljenih osnovah informacijske tehnologije, kot so konceptualna shema, tri ravenska arhitektura podatkovnih modelov, odprta elektronska izmenjava podatkov (EDI), povezovanje odprtih sistemov, referenčni modeli podatkovnih baz, podatkovni terminološki slovarji, metapodatki, več ravenske tematske plasti itd. Projekt CEN/TC 287 bo zagotovil vse formalne okvire za razvoj prihodnjega skupnega evropskega standarda na področju GIS-ov; njegovi osnovni cilji so naslednji: o podrobno opisati in opredeliti področje geografskih podatkov o identificirati vse specifične postavke, ki bodo predmet standardizacije GIS-ov o opisati njihove ključne relacije z obstoječimi generičnimi standardi z drugih področij informacijske tehnologije o prikazati njihovo celovitost in možno povezljivost o opredeliti, katere nove sestavine je treba dodati, da se ustrezno pokrije in standardizira tudi področje geografskih podatkov. 4.1 Defovne skupine Junija 1992 je bilo doseženo soglasje vseh aktivno sodelujočih držav o formalnem obsegu in časovni razporeditvi dela. Ustanovljen je bil sekretariat odbora CEN/TC, ki ima sedež v Parizu in deluje v sklopu AFNOR-a (French Standards Body). Ustanovljene so bile tudi štiri delovne skupine (WG), za katere so bili določeni ustrezna organizacijska struktura, naziv in obseg dela. Prva delovna skupina je dodatno zadolžena za vodstvo celotnega projekta in koordinacijo dela med skupinami. Organizacijo, nazive, vodstveno strukturo in delovna področja vseh štirih delovnih skupin prikazuje naslednja tabela. Geodetski vestnik 39 (1995) 4 WG Naslov delovne skupine Obseg dela Nosilna organizacija WGJ Okviri za standardizacijo na - zagotavljanje pregleda NSF- področju geografskih nad delom na standardu No,way informacij TC 287 in vodenje Standardiza- preglednega razvojnega tion Body modela za standardizacijo (NO) na področju GIS-ov - pomoč pri harmonizaciji - definicij in tenninologije opredelitev metod za opise in predstavitev podatkov - raziskava metod za poizvedovanja in ažuriranje vseh vrst prostorskih podatkov WG2 Modeli in aplikacije za - opredelitev AFNOR- geografske infonnacije konceptualnih shem za French geometrijo, kvaliteto in Standards metapodatke v skladu z referenčnim modelom Body (FR) - priporočila in procedure za razvoj aplikacijskih shem WG3 Prenos geografskih infonnacij - opredelitev prenosnih BSI - British shem ter metodologij Standards kodiranja, s katerimi je Institute (UK) mogoče prenašati vse vrste in oblike prostorskih podatkov ,WG4 Lokacijski referenčni sistemi - opredelitev metod za DIN- za geografske infonnacije podajanje lokacijskega Gennan in časovnega Institute far .referenčnega sistema Standardiza- tion (GE) 4.2 Delovni program Delovni program oziroma celoten sklop del, ki jih delovne skupine različno pokrivajo, se lahko vsebinsko razdeli na naslednja štiri področja: pregled (celotni pregled, referenčni model, definicije in terminološki slovar), opis podatkov (tehnike, pravila za aplikativne sheme, geometrija, kakovost podatkov, metapodatki in prenos podatkov), referenčni sistemi (položaj v prostoru in časovni opisi) ter procesiranje podatkov (poizvedovanja in ažuriranje ). 4.3 Zaključek V letu 1994 so bili predloženi že tudi prvi dokumenti posameznih delovnih skupin, ki predstavljajo prve osnutke novega evropskega standarda za geografske informacije. S stališča dolžine trajanja projekta CEN/TC 287 je bilo predvideno, da se večina razvojnih dejavnosti konča že proti koncu leta 1996. Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Naslednje leto bi se nato pristopilo k procesu formalnega sprejemanja novega standarda, za kar je prav tako potreben sorazmerno dolg usklajevalni proces in uradni protokol. Že med letom 1994 pa se je pokazalo, da delo v večini delovnih skupin oziroma razvoj dejavnosti na vseh delovnih področjih kasni v razponu od treh do šest mesecev. Zato se je moral prvotno preveč optimistični časovni načrt ustrezno prilagoditi nastalim spremembam. Večino dejavnosti so tako podaljšali za skoraj leto dni. Mnogo bolj realistično lahko pričakujemo konec vseh razvojnih del v drugi polovici leta 1997. Faza formalnega sprejemanja standarda se bo zato verjetno prav tako premaknila v leto 1998. 5 ISO/TC 211 GEOGRAPHIC INFORMATION/GEOMATICS Mednarodna organizacija za standarde (ISO) je poleti 1994 izdala obvestilo o ustanovitvi novega tehničnega odbora. Naslednji podatki so izvleček in prevod informacij o ISU(TC 211, ki so dostopne prek Interneta World Wide Web (ISO www, 1995). Naslov: Geographic lnforrnation/Geomatics ISO(TC 211 Namen in obseg: Standardizacija na področju digitalnih geografskih informacij Sekretariat: Vodstvo in sekretariat TC 211 ima NSF (Nmway Standardisation Body). elo odbora ISO(TC 211 je usmerjeno k organizaciji celotnega niza standardov. Ti se bodo ukvarjali s prostorskimi objekti ali fenomeni, ki so direktno ali posredno povezani z lokacijo na površini zemlje. Razviti standardi bodo zagotovili primerno definicijo in opis prostorskih podatkov, kar je potrebno za njihovo procesiranje, analize, vzdrževanje, predstavitve in posredovanje podatkov v digitalni oziroma elektronski obliki med različnimi uporabniki, sistemi ter lokacijami. ISO(TC 211 je že formiral nekaj začetnih delovnih skupin (Work Group - WG), ni pa še organiziral ustreznih pododborov (ISO/TC 211, 1994a). Naslednje delovne skupine in tematska področja so predlagana kot osnovna orientacija (ISO(TC 211, 1994b): o WGl za področje referenčnega modela geografskih informacijskih standardov. Obsega naslednje teme: pregled, referenčni model, terminologijo in metodologijo za testiranje. o WG2 za področje modeliranja geoprostorskih podatkov. Zajema naslednje teme: CASE orodja za GIT, geometrijo, topologijo, digitalne geografske podobe, predstavitev in razvrstitev ter koordinatne referenčne sisteme. o WG3 za področje administracije geoprostorskih podatkov. Obravnava naslednje teme: prostorsko kodiranje geografskih podatkov, časovne vidike prostorskih podatkov, oceno kakovosti prostorskih podatkov, podatkovni slovar (metapodatki) in vizualizacijo. o WG4 za področje geoprostorskih servisov. Obsega naslednje teme: prostorske operatorje, manipulacije s prostorskimi podatki in programske vmesnike za uporabniške aplikacije. D WG5 za področje funkcionalnih standardov. Pokriva naslednje teme: EDI za prostorske podatke, razporeditev servisov ter poslovne modele. · Geodetski vestnik 39 (1995) 4 Literatura: Alexandersen, R.S., The Exchange of Data. Proceedings of XVII JSPRS Congress Washington, DC, 1992 ATKJS- Gesamtdokumentation, AdV, 1989 CEN/TC 287 Wark Programme of CEN/TC 287 (N 350), 1994 Cushine, J., A British Standard is Published. Mapping Awareness, 1994, št. 6 /SO Hame Pqge (URL): http://www.iso.ch/ JSO/TC 211 TC for Geographic Information/Geomatics, Programme af Wark. 1994a JSO/TC 211 TC far Geographic Infonnation/Geomatics, Resalution of the First Plenary Meeting. 1994b Kuhn, W, German GJS/LJS Standards. NCGIA Technical paper 91-24, USA, 1991 Rowley, J., National Standards Activity in Europe: A Country by Country Review. The 1994 Europian GJS Yearbaok, 1994a Rowley, J., National Standards Activity in Europe: A Summary. The 1994 Europian GIS Yearbook, 1994b SAJF Hame Page (URL): http://www.wimsey.com/infosafe/saif/saifHome.html Salge, F., Standardisation in the Field af Geographic Infonnation: The European Efforts. ICA Commision on Standards for Transfer of Spatial Data, 1995 SDTS Horne Page (URL): ftp://sdts.er.usgs.gov/pub/sdts/standard SOSJ (Systematic Organisation of Spatial Infonnation). Version 2.1. Norwegian Mapping Authority, (English Edition), 1994 The JCA Commission on Standards for the Transfer of Spatial Dala, JCA Techn. Repar~ 1994 Recenzija: Matjaž Ivačič mag. Božena Lipej Geodetski vestnik 39 (1995) 4