GlTATELJT! Prosimo, poglejte mi *tevilk% poleg naslova sa dan, ko Vaian»~*~* »če. V teh časih splošne r ? cen, potrebuje list1 t \ »nje. Skušajte imeti m S vprej plačano.
GLAS NARODA
No. 169. - o
S-1
Reentered as Second Chn Matter
Lisi gloV^figlciK <JelavceVV Ameriki.
25th 194« at the Port Offiee at New York, N. Y- under Act of Congress of March 3rd. 1879.
I
(Telephone: CHelse* 3-1242).
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 1, 1943. — SREDA, 1. SEPTEMBRA, 1943.
VOLUME LL —. JiETNIK JiL
STALIN POVABLJEN NA SESTANEK
Pred svojim odhodom Sz Quebeca je angleški ministrski predsednik Winston Churchill govoril po radiju ter je javno povabil maršala Stalina, da se pridruži Angliji in Ameriki v "potrebni in nujni" konferenci in sicer naj bi se najprej sestali vnanji mi-nistri, ki til pripravili vse potrebno za konferenco načelnikov treh vlad. ——--------
"Ničesar si ne želiva predsednik Roosevelt in jaz," je rekel Ckurahill, 4'kot da bi imeli trojni sestanek z maršalom Htalinom.'1
V svojem govoru, ki je bil poslan okoH sveta, je Churchill obljubil močan udarec na Nemčijo skozi Francijo, toda rekel je, da bo ta napad prišel o pravem času in bo samo vojaškega, ne pa političnega značaja.
"Gledam naprej v dan," je rekel, "ko bodo angleške in ameriške osvobodilne armade prekoračile Rokavski preliv z vso silo in se ibodo spopadle z nemšktimi vpadniki v Francijo. Prav gotovo ne želite, da bi vam povedal, kdaj se bo to zgodilo, ali kmalu ali čez dolgo časa, toda, kadarkoli bo prišel ta veliki udarec, tedaj bodite pre priča n i, da bo, ker bomo prepričani, da bo dober izgled za stalni uspeh lin da bodo vojaška življenja žrtvovana v soglasju z zdravim vojaškim načrtom, ne ibodo pa žrtvovana za ka-koršnokoli politično stvar."
zopet svobodni—svobodni, da (boste živeli svoje življenje in boste same določili svojo usodo."
"Poslužim se priložnosti, da pošiljam navduševalno sporočilo tem narodom in njihovim vladam in kralju Jugoslavije in Grčije, ki niista nikdar za trenutek omahovala v svojih dolžnostih in o katerih upamo, da se bosta zopet vrnila na svoja prestola po svobodni izbiri osvobojenih narodov."
pravljena sestati se s Stalinom Smolensfcu so Rusi napredovala vsakem kraju, ki si ga bo iz- li 20 milj na 30 milj dolgi fron-ibral Stalin in da jima nobena ti in so osvobodili nad 170 mest, ]>ot ne bo predolga. Dalje je re-. trgov in vasi. Pri Svesku je kol, da Rusija ni (bila po vab-1 rdeča armada napredovala školjčna na konferenco v Quebec,'ro 40 milj ter osvobodila nad ker je bilo na konferenci naj-!200 krajev.
več razpravljano o poostreni | ---
vojni proti Japonski, s katero ODGOVOR NA BRZOJAV ima Rusija prijateljsko pogo-	DR. ČOKA
dbo. Vsled tega bi bilo pova- Tukaj objavljamo odgovor bilo Rusiji na konferenci za na brzojav, ki ga je poslal dr. Rusijo neprijeitno.	j Čok predsedniku britanske vla-
Izrazil je svoje prepričanje, ■<je na konferenci v Quebecu: da bo uničen nemški tiranizem lin barbarizem, pa pri tem je-dejal, -da se to ne bo zgodilo
tako lahkp in naglo.
Mnogo svojega govora je dinrdbill posvetil Rusiji, pel je slavo junaški rdeči armadi in izrazil upanje, da bo po vojni Rusija tesno sodelovala s svo-
Britsb Embassy Washington, D. C. August 23, 1943.
Dear Dr. Tcihok, We have been asked bv the
Napadalec žensk prijet
New York. — Policija je prijela 26 starega Harolda Rou-da, ki je zaposljen v vojnem delu in o katerem detektivi sumijo, da je on tisti, ki je napadel in ubil Betty Fitleson, ter skoro do smrti pretepel njeno tovariš ico
ZRAČNI NAPADI PUSTOŠIJO ITALIJO
Bern, 23. avgusta. (ONA).— Od zračmih napadov porušene milanske ceste nameravajo v najkrajšem času pokazati v vseh kine-matograf ih sirom Italije v kratkem filmu dnevnih dogodkov. Milanski časopis "Pomeriggio" (Popoldan) pravi, da je jako umestno, pokazati celokupnemu italijanskemu narodu, kako strašne so posledice fašističnega režima.
"Po blestečih paradah, katerim so ploskale navdušene ljudske množice, je treba zdaj pokazati vsem slojem javnosti današnjo Črno bedo Italije, njene porušene in opustošene ceste. Predolgo časa so korakali sprevodi po zdravi jajočih fašističnih uradnikov po okrašenih in okinčanih ulicah" — pravi 'Pomeriggio' v svojem uvodniku.
"Vse ulice, ki so bile v treh preteklili dneh okrašene z zastavami, ki so veselo plapolale v vetru, so postale zdaj počrneli kupi razvalin. Navdušene manifestacije ponosnega veselja so zamenjale procesije čisto drugačnega značaja — dolge vrste ljudskih množic, ki morajo «a vedno zapttetiti trroje -podrte in požgane domove in se podati kot begunci, noseč na svojih ramenih vse kar jim je še ostalo, v negotovost in iskati zatišja."
Uredniki italijanskih listov se grenko pritožujejo nad tem, da je Rim proglašen za "odprto mesto", češ, da je Milan tudi odprt, toda odprt, kakor je odprt škatlja sardin. V tem časopisu je izraženo upanje, da bo film o Milanu pripomogel do tega, da bodo vse bodoče generacije Italijanov preklinjale sedanjo in tudi vse druge vojne.
Atentat na Paveličevega generala
New York Times z dne 25. avgusta je prinesel naslednjo vest: — Od osišča kontrolirani zabrebški radio je poročal včeraj ponoči v svoji domači hrvaški oddaji, da je hrvaški general Prpič postal žrtev atentata. General, o katerem pravi zagrebški radio, da je bil šef vojaškega urada poglavnika Ante Paveliča, je bil napaden v pondeljek ponoči v (Zagrebu.
Oddaja, katero so zabeležili monitorji vlade Zedinjenih držav, trdi, da so bili "napadalci na licu mesta aretirani in izročeni vojaškemu sodišču."
— - Jugoslav Information Ceutet
Brauchitsch je bil zastrupljen
London, 30. avg. — Dva vzroka sta bila navedena v poučenih krogih tukaj za zastrupljenje Hitlerjevega maršala Walterja von Brauchiitscha, o katerem se je zdaj zvtedelo, da ni umrl naravne smrti, ampak mu je bilo pomagano na oni svet. kakor že marsikateremu nacijskemu generalu in poveljniku.
povaristco, katery sla z i ve il y
Detektivi so Rouda prijeli, ko jim ga je opisala 23 let stara žena vojaka, katero je napadel in kriminalno posilil ter o-ropal v njenem stanovanju. Ko je vdrl v stanovanje, je ženska spala in ko se je prebudila, je hotela bežati, nasilnik pa jo je trikrat udaril po glavi z doma narejenim "iblackjackom", nakar ji je storil silo, pobral nekaj denarja in zlatnine ter odšel. Ženska pa si je dobro zapomnila kakšen je bil in kako je bil oblečen.
Ko je policija preiskala njegovo stanovanje, je našla "blackjack", ki je bil domačega izdelka. Našli so pri njemu tudi orodje za odpiranje vrat in blagajn, itd. Posilstvo in rop je priznal. Mladi zločinec ima ženo in otroke.
jiTrii zaveznicami.
O Stalinu je rekel, da se do-sedaj ni mogel vdeležiti nobene konference med . njim in predsed. Rooseveltom, ker je zaposlen z vodstvom vojne
"Sodeč po zadnjih poročilih z ruske (bojne fronte," je rekel, "maršal Stalin prav gotovo ne zapravlja časa. Celo angleško cesarstvo mu pošilja naše pozdrave k ibriljantni poletna kampanji."
Zavezniki razmišljajo o drugi fronti, ki bi bila v veliko pomoč Rusiji, toda Churchill je rekel, da razmišlja sam tudi o tre/tji fronti, kajti misli da morajo biti zavezniki kot boksarji, ki se bore z dvema rokama, ne pa samo z eno.
Vendar pa so zavezniki mnogo pomagali Rusiji, ko so Afri (ko odistili nemških armad. Mnogo nemških in italjanskih vojakov je bilo ubitih, vjetih pa pol miljona. Sicilija je bila zavzeta v 38 dneJh. Branilo jo je 400,000 osiSkih vojakov. Pa armada je bila uničena. Mus solini je padel in Italija je iz-
Foreign Office to thank you on tjehalf of the Prime Minister for the telegram which you addressed to him and which has received appropriate attention.
Yours sincerely, Donald J. Hall, m. p.
'27 POTNIKOV JE BILO UBITIH PRI WAYLAND
Way lan d, N. Y. — Železniška nesreča pri Waylandu, ko je vlak Lackawanna Limited v lokomotivo na križišču blizu tukajšnje železniške postaje, je zahtevala 27 življenj. Mrtvi so bili povečini poparjeni do smrti od vrele vode in pare, ki je sikala iz lokomotive, v katero je zadel vlak. Nekaterih ni bilo moč spoznati.
Skupina študentov iz New Yorka, ki so se vozili v seme nršče y Northeast, Pa., je ušla poškodbam. Vsi potniki so bili od groze kar onemeli, ker nesreča se je pripetila trenutno.
Vlakovodja je dejal, da je inženir lokomotive najbrž mislil, da je Lackawanna Limited že odpeljal fkozi, ker je oči vidno že pričel zavirati glavne tire. Ko je on opazil lokomotivo, je sicer takoj potegnil zavoro,
toda vlak je vozil prehitro, da gubila _ vsako voljo do vojne, j bi se mogel ustaviti v pravem Beda j prenaša kazen, ker se je I času in preprečiti kolizijo.
Prvi vzrok je bil ta, da je maršal povedal Hitlerju, da njegova "navdihnjena" strategija na ruski fronti ni zanič rn se je izkazala za skrajno porazno in napačno. Drugi vzrok pa je bil soroden prvemu v tem, da je Brauchitsch svetoval Hiterju in nacijskim generalom, naj zaprosijo Rusijo za mir preden bo prepozno.
Sovjeti, ki so iz zanesljivih virov'zvedeli, da je bil maršal spravljen spoti, so poudarili, da je idejo o zaprositvi miru povzel od maršala sedanji mini-'cijske vojske.
POLJSKI PARTIZANI UBILI RABLJA
Bern, 30. avg. — Semkaj je dospela vest, da so poljski partizani ujeli in ubili nacijskega rablja, gen. Globočnika, ki je bil načelnik SS. čet na Poljskem.
Globočnik je bil rodom Du-epo- najčan i n ocividfio potujčen
slovenski sin. Na Poljskem je uvedel "moderne" načine za izničenje prebivalstva in je i-mel na svoji črni duši preko 100,000 umorov. Njegovi vojaki so morili hladno, brutalno in sistematično.
Globočnik se je peljal z avtomobilom po okrožju Lublin, ko so ga naenkrat obkrožili poljski partizani, ki so že dolgo prežali nanj. Ustavili so avto in potegnili rablja in njegovo ženo, ki se je z njim vozila, na piano. Takoj nato se je vršil posvet partizanskega sveta, ki je obsodil krvoločnika na smrt. Smrtna obsodba je bila takoj izvedena. Vest ne pove, če je bi-jla z njim vred ubita tudi nje-I gova žena.
Naciji se skrivajo za ščiti
I Moskva. — Nemci so si omi-islili nove vrste obrambno orožje, ki naj jih ščiti pred rdečo
•	armado, pravijo Rusi, ki so
•	našli svojevrstne zložljive jeklene ščite, ko so v gotovih krajih fronte pregnali nemško vojsko. Ti ščiti so podobni onim, ki so jih nosili v srednjem ve-,ku križarji. Merijo 50 palcev v I dolžino in 30 palcev v širino in
vojaki jih razpostavijo na vsakih sto metrov v krajih, odkoder izza teh ščitov lahko streljajo na prodirajočo rdečo voj-!sko. Opis in rabo teh obrambnih ^ščitov je prinesla "Pravda".
ster za notranje zadeve Hšm-mler, ki je tudi napravil potrebne tozadevne načrte, pri katerih pa ni trpel visoko rešpekti-ranega vojaškega voditelja. Hitler istotako ni trpel, da bi njega kritiziral podrejeni vojaški poveljnik ali vodja. Tako je von Brauchitsch poginil za za-strupljenjem. In Če se bo v Nemčiji nadaljevalo tako zavistno "spravljanje s poti", bodo imeli zavezniki manj dela, kadar bo treba loviti in soditi zločince nacijske stranke in na-

Krusada proti črnim tržiščem
New York. — Sedaj, ko je v teku kampanja za 'uničenje črnih tržišč, je prišla vrsta tudi na newyorske gospodinje, da pod vzame j o križarsko vojsko proti visokim cenam, katere povzroča v veliki meri takozvani črni trg.
Tekom prihodnjih tednov bo
na delu 15 tisoč prostovoljnih delavk, ki bodo šle od hiše do hiše oziroma od apartmenta do apartmenta, da pridobijo ženske za uspešno krusado proti visokim cenam, katere naravnost ropajo denar družinam z manjšimi dohodki.
Prostovoljne priglašenke bodo vprašale vsako gospodinjo za podpis nalašč zato prirejene tiskovine potom katere se bodo gospodinje zavezale, da ne bodo kupovale na črnem trgu, kakor tudi ne plačevale višjih cen, kakor so določene po administraciji -za cene. i Edwin L. Coffey, glavni pnavdnik za newyorski urad O. P. Al je dejal, da odjemalci sami podpirajo črno tržišče s tem, da kuppjejo živilske produkte brez znamk in plačujejo nedovoljeno visoke cene za gTooerijske predmete ter meso
Ostrostrelec ubil ženo
•Marietta, HL — (Roy Poole, star 62 let, ki se je preživljal z umetnostjo metanja nožev in ostrostrelstva, je hotel po daljšem času zopet pokazati svojo tozadevno spretnost, ko se je vršila ^J^slavnost. Tarča mu
v oŠesa svoje 5Ž'IeiJfa re žeiie
tako, da je pri vsakem usesu gledal ven kos krede, katerega je imel zadeti, ne da bi pri tem ustrelil ženo. Akt se mu je neštetokrat posrečil in gotov je bil, da se bo tudi to pot — ali usoda je botela drugače . . . namesto krede, je mož zadel glavo svoje žene, ki je bila na mestu mrtva. Policija je izjavila, da je bila ponesrecba vzrok smrti žene.
ki ima cene določene.
Mr. Coffey je dejal, da pride dnevno v njegov urad okrog 150 'do 200 pritožb vsled neza slišano visokih cen, ki jih zahtevajo od odjemalcev mesarji in groceristi. On je mnenja, da brez sodelovanja gospodinj, ne more administracija cen napraviti reda z ozirom na znižanje cen.
V Kanadi so ženske doprinesle največ k znižanju oziroma vzdržanju zmernih cen. Polici-rale so vse trgovce in mesarje in prijavile vsakega, ki se ni hotel pokoriti odredbam.
Uspehe je opaziti tudi že v Zdr. državah, kjer so se ženske zavzele, da dosežejo znižanje cen. Organiziranje žensk, predvsem gospodinj, je v teku že v mnogih krajih in ženske se od zivajo ter obljubljajo, da Ibodo sodelovale.
ŽENSKE V VEČINI NOVIH DEL V INDUSTRIJI
Washington, 30. avg. — Več* kot štiri petine od 1,833,000 novih delovnih moči, ki so bile uposljene v ameriški industriji od meseca aprila 3942 tvorijo ženske. Tako se glasi poročilo delavske tajnice'Perkins.
V ameriških tovarnah je sedaj zaposljenih 4,250,000 žensk — torej 30% delovnih moči. Od tega, velikega števila ženskih delavk jih je dva milijona uposljenih direktno v vojni produkciji letal, municije, itd.
Pregled, ki ga je izvedel department za trgovino, izkazuje,
da so ženske delavke enako zmožne in sposobne pri delih, kjer nadomestijo moške, kakor moški delavci sami. Tu dn tam je najti izjeme, kar je razumljivo, toda v splošnem so ženske pri delu po vol j ne. Pregled je tudi dognal, da je nespametno pričakovati od omoženih žensk, da bi delale 48 ur v te-j dnu. Industrija bi dobila veliko več žensl&h delavk in dobrih, ako Ibi znižala delovni tednik na primernejše število ur. To bi bilo tudi za zdravje žensk priporočljivo.
Članica vojaške službe WAC umorjena
Indianapolis, 30. avg. — Ar-madni častniki so danes dejali, da so gotovi, da je bila 32 let stara članica WAC umorjena, toda zagonetka umora je še vedno zavita v tajno. — Mlada ženska, Maoma L. Ridings, je bila ločenka in prihajala je iz zelo ugledne družine v Warm Springs, Ga. V vojaški službi je imela čin desetnicei — Ženska je bila umorjena nekaj ur potem, ko je najela v hotelu v mestu sobo in eden od postrež-nikov v hotelu i je dejal, da je videl črno oblečeno žensko v sobi mlade WAC kmalu potem, ko se je ta nastanila v njej.
Mrtva ženska je imela prerezan vrat, zapestja in je bila drugače vsa po rezan a po rokah do ramen. Detektivi sumijo, da Črno oblečena ženska najbrž ni bila ženska, ampak moški, ki je izvršil ogabni uinor.
Japonci so menda osvobodili duhovnike
London. -— Neidlfca nov^inar-agencija je poročala iz Peipinga, da so Japonci izpustili iz internacijskega taborišča 461 katoliških duhovnikov in usmiljenk iz zaveeeniških dežel. Taborišče, kjer so imeli Japonci internirane drihovne in nune, se nahaja v Weishienu, v Shantung provinci. Duhovni in usmiljenke so bili premeščeni v Peiping, .kjer jim bo dovoljeno opravljati njift1 Versko posle, ter aktivnosti. Tako vsaj pravi poročilo;« _.____
IANIKAJ f|«KOT
2 na dan dobivat« . C 'GLAS VAB ODA" j |
ro POfrn NABATMOn MA jpOM ;
qniiMil -but, mimhliiiiln ČITAJTE, KAR VAB ZANIMA
spomnimi slavnega odpora pro- 2 ti upadnikom od strani jugo- (1 slovanskega in grškega naro- i da in od strani onih, katere je t nekdaj Gladstone nazval "junaški hribovci Črne gore."
"Tako je ves Balkan v ognju I in bližajoči se padec Italije, < kot vojskujoči faktor, ne bo 1 odstranil samo najštevilnejše- ' ga vpadnika, temveč bo tudi prinesel bližje pomoč tem ne- ( vpogljivim narodom. V bodoč-/ nost zrem s prepričanjem, ko t bosta Jugoslavija in Grčija 1
pustila voditi zločinskim vodi- a teljem.	t
Nekaj besed je Oburcliill po- ' svetil tudi Balkanu in rekel, da ( so se tam dovršili važni dogod- 1 ki vsled ruskih zmag in zavez- 1 niških zmag 11a Siciliji.
* * Usoda Borisa," je rekel, s naj služi drugim zlobnežem ^ kot opomin, • da je plačilo za * greh smrt."	^
In tudi-Jugoslavije ni poza- \ bil, ko je rekel:	j:
"In sedaj je tudi čas, da se fl
Ženske so se odzvale
Rdeči križ je pred kratkim a-peliral za pomoč pri zavijanju paketov za vojne ujetnike in nedeljski listi so prinesli poročilo Rdečega križa, ki pravi, da so se ženske odzvale v velikem števila in to posebno v New ,yi»clfU.i.Mii Pl)ilndnlr4wji ty 9» tih dneh je bilo zavitih 160,000 paketov, katerih vsak tehta 13 funtov.
Zavoji bodo odposlani našim ujetnikom na Japonskem ter v ozemljih, ki jih je zavzela Japonska. Paznik G rili o lm bo peljal tovor zavorjev na Orijent. 1V zavojih je posebna hrana, ki bo nudjla ujetnikom maščobne snovi, ker Japonci dajejo vojnim ujetnikom zelo enostavno hrano, ki je posebno pomanjkljiva v maščobi.
Bombardiranje mest v Nemčiji
Ameriške leteče trdnjave so včeraj bombardirale letališča v Amiensu in Clissv v Franciji, druga skupina bombnikov pa je »-bombardirala Monakovo, Gladbach in Rhevt v Nemčiji.
Prodiranje proti Smolensku
Rusi so pričeli zelo močno ofenzivo naravnos proti Smolensku, najpoglavitnejši nemški trdnjavi na celi ruski fronti, ter so zavzeli Jelnijo in Dorogobuš, 50 milj od Smolenoka.
V	drugem velikem pritisku okoli Sevska, severno od Har-kova, so Rusi zavzeli Gluhov,' Rijisk in Červonoje ter prese-( kali iBriansk-Sumi gelezpieo ter so vdrli v severno Ukrajino, j
V	prodiranju proti Smolensku je bilo včeraj ubitih 5000 Nemcev, nad 3000 pa ^ija je bilo ubitih okoli Sevska.
1 v m jim iffoaffra^pfgff
Smolensku so Rusi napredovali 20 milj na 30 milj dolgi fron-, ti in so osvobodili nad 170 mest, .trgov in vasi. Pri Svesku je I rdeča armada napredovala sko-,'ro 40 milj ter osvobodila nad ■'200 krajev.
L|--
►	ODGOVOR NA BRZOJAV
DR. ČOKA
Tukaj objavljamo odgovor l, na brzojav, ki ga je poslal dr. j Čok predsedniku britanske vla-
>	{de na konferenca v Quebecu:
.WEDNESDAY, SEPTEMBER 1, 1943
» i
va
ŠTIRI NAJVEČJE HITLERJEVE NAPAKE
Taganrog je padel, nemške armade se umikajo od Harko-velikaneka armada okoli 800,000 mož 'je v največji nevarnosti, da bo uničena, to je slika Hitlerjeve "nepremagljive*' armade, ko ee zaključke oetrto leto vojne.
Dasi je Hitler zavzel Avstrijo že leta 1938 in se je pola j til tudi nemških krajev v S odetih na 'Češkem, vendar se to ne smatra za pričetek drage svetovne vojne, ker pravzaprav ni bilo nobene ibitke. Zato se splošno smatra, da se je pričela sedanja vojna 1. septembra 1939, ko So nemške tolpe vpad le na Poljsko in sta ITranciga in Anglija Nemčiji napovedali vojno.
Z današnjim dnem so tedaj potekla štiri leta, odkar se je pričela moritev, v kateri so zapletene ckoro vse države sveta.
Govorice o nesanagljivoeti nenfŠke armade so bile prvič postavljene na laž, 3fo se je nemška armada morala umakniti izpred Moskve, verjetnost v to nepremagljivost pa je popolnoma izginila po strahovitem porazu nemške armade pri Stalin-gradu. Od tedaj naprej je nemška armada z malimi izjemami in budi le s pičlimi uspehi stalno na umiku.
Sedaj je prišel pad»ec Taganroga, kar pomeni, da se bo moralo celo nemško desno krilo umakniti dalje proti zapadu, za Dnjeper. Od severa juauo od Harkova v smeri proti Polta-vi prodirajo Rusi v velike rt1 loku v očitnem namenu bkoliti velikansko nemško armado v DOnecevem ba'zenu. Ta manever rdeče armade je tako nevaren, da je zelo dvomljivo, ®ko bo nemško vrhovno poveljstvo moglo še o pravtem času umakniti armado, p redno bodo Rusi past zaprli.
Vse to izgkrcia zelo dobro za Ruse in zelo slabo za Nemce. Hitler je prišel v veliko zagato v Rusiji iu bo doživel prej ali< slej popoln poraz. Napoleonov zgled ga ni odvrnil od napada na Rusijo. Ni se zmenil za svarilo generala von Ckcusewitza, . očeta nemške vqgaeke znanosti, ki ie resno odsvetoval, da bi kdaj Nemčija šla v vojno proti Rusiji, ni poslušal svarila svo-jih generalov, temveč je sledil svojemu "«a■▼dilmje^jIl,' in je vdaril v brezmejne ruske stepe.
IZ napadom na t&ctsijo pa si je tudi podpisal svojo lastno smrtno obsodbo. Ob četrti obletnici na^brže prefldinja svoje * * navdihnenje * da je napravil prvo svojo največjo napako, da je napadel Rusijo. Danes se kesa, da ni ipo porazu francoske armade in po Dunkirku vdaril jia Anglijo, kajti z vpadom v Anglijo bi bil kaj lahko uspel, mesto tega pa se je cfornil proti jugu, samo da je mogel zavzeti Pariz, ki je Ml teko rekoč že a. jegov, kajti francoska armada se mu je pedala. Dane« bi mogel Anglijo držati trdno v svojih rokah, vsa Evropa, razun Rusije bi bila v njegovi {posesti in bi mogel samo čakati, da bi podjarmljene dežele položile svojo usodo v njegove roke. Ru-fcija najbrže temu ne -bi nasprotovala, saj ne nekaj let.
In da ni po Dtrnkirkn vdaril »čez Rokavski rokav, je bila Hitlerjeva druga velika napaka.
Tretjo napako je zagrešil, ker ni dovolj pomagal Italijanom v Aifriki in bi zlahka zavzel Suez, kar je bil njegov cilj. Mesto, tega pa je vfrrl v Jugoslavijo in Orčijo, kateri državi bi se nru po padcu Sueza itak morali padati brez boja.
Največji njegov pogrešek pa je četrti, ko je naščuval Japonsko, da j« zahrbtno napadla Združene države pri Pearl Harbor ju. ^ J
K»r so bile Združene države napadene, so seveda morale stopiti v vojno na strani demokratskih držav in proti osišcu. Ko se je to zgodilo, je bilo takoj jasno, da osišče pod, nobenim pogojem ne more zmagati, kajti Amerika s svojim bogastvom in zemeljskimi zakladi se more bojevati leta in leta, dočim osi-sče nima ne denarja, ue potrebnih surovin za vojni materjal, da bi moglo še kuj let zdržati vojno.
Šele po treh ^tih vojne so zavezniki pričeli ofenzivno voj no, kajti v tem času so se pripravili in od sedaj naprej bodo šli naprej od enega uspeha do drugega, osiške sile pa se bodo drobile.	' ~
-- mimogrede
, Pred seboj imam pismo, ki sem ga pred par dnevi prejela od naših primorskih fantov iz Atterbhry taborišči za vojne ujetnike. Pisano je v lepem slovenskem jeziku, dasi vemo, da v primorskih-krajih ni bilo že več kot dve desetletji slovenskih šol, ker jih fašizem ni dopustil. In ne samo, da jih ni dopustil, ampak je slovenski jezik brut&lno zatiral celo v cerkvah in to vzlic dejstvu, da so te cerkve ibile katoliške, ter je bil Vatikan v dobrih odnošajih Mussolinijem.
ski kraji ostanejo pod Italijo, jim bo povratek domovi kakor pot na morišee .. . Italijani jih imajo zaznamovane, kot prot* državmLin kriminalni element, ki je simpatiziral z zavezniki in-delal proti Italiji. — Naša pisma so tem ubogim fantom v veliko radost in razvedrilo, 'Veliko upanja jim vlivajo, ker so prepričani, da bodo ameriški Slovenci storili vse, da pomai gajo njihovi domovini do osvo-bojenja . . . naj bi jih to upanje ne varalo . . .
Prekratka krila, pravi katoliška zvm
Springfield, t—l Narodna katoliška ženska zveaa je na svojem tukajšnjem letnem sestanku izjavila, da so ženska krila prekratka in ženska moda je nespodobna, ker ni obleka ukro-jana dovolj ohlapno in je spri* «"o tega pregrešna ter požel j i-vost vzbujajoča.
Zveza je poudarila, da so'se stvari v tem oziru poslabšale od napada na Pearl Harbor, kajti s hranjenjem blaga so se vkoreninile mode, ki so nedostojne. V tozadevni re&oluoiji zveza pobija trditve onib, ki pravijo, da je patrijotično nositi kratka krila in drugače o-mejeno obleko, ker se s tem hrani blago za vojne potrebe. V nedostojni in očitno pomanjk Ijivi obleki žensk ni nič patri-jotičnega, j>rav| katoli&a zve-
za, pač pa se laifko reče, da to slaibo vpliva na splošno ljudsko moralo, katero bi morali skušati v času vojne dvigati, namesto, da se jo pomaga uniči ti z modo, kakršno je danes videti na naših ulicah.
Zveza dalje pravit da je se. danja moda v nasprotju s se-sto in deveto božjo zapovedjo, kakor t&di s stališčem papeža in cerkve v tem oziru. Obžaluje pa zveza najbolj te, da se tudi katoličanke oblačijo tako, kot vse drage vzlic temu, da dobro vedo, da bi morale one biti tiste, ki bi dajale zgled za pa< me t no in spodobno modo. V tem smislu ženska ^fcveza apelira na katoličanke, naj pomagajo delovati na tem, da se se danja moda zatret ___
i—:—7

fhH
Pa to ni edina značilnost tega pisma — živa in plameneča ljubezen do svoje domovine, je šfe bolj značilna, ker jasno priča, da sila rodi vedho protisi-lo: s silo so hoteli Italijani u-ničiti tisti ubogi in od vseh zapuščeni del slovenskega in hrvaškega naroda, a ta narod pa je z enako in s še vztrajnej-šo silo ljubil svojo rodno zemljo in bil pripravljen zanjo žrtvovati tudi svojo srčno kri.
Tretja in važna značilnost . tega pisma je neodoljivolirepe- ^t^TIZt nenje po svobodi . . . tako morejo hrepeneti in s teza t i roke po svobodi samo oni, ki so okušali že od samega rojstva naj-krutejše narodno zatiranje in tlačenje.
Četrta važna značilnost v pismu je otožnost in bolestno razpoloženje vsled misli na domovino, "ki je pokrita s krvjo'-*. To tožno razpoloženje in zebagnost duha lahko umeje vsak, ki je kdaj taval po svetu brezdomec ... ti fantje nima-
ALI PRISPEVATE SVOJ DELEŽ
RABIMO ŠIVALKE za izdelovati bolniške nočne srajce—pajamas, in4bolničarske uniforme..— To je Vaša priložnost. Stalno delo, dobra plača. — Za prekuriio delo se "plača čas in pol.
Vprašajte prn MELROSE COMPANY 355 BROADWAY NEW YORK CITY
_ (5x)
V New Yorku smo se zgodaj pričeli brigati za osvobojenje Primorcev in smo imeli sestanke in posvetovanja dolgo preg, kot je bila organizirana naša narodna organizacija SANS. Ko je izgledalo; da bo morda prišlo do organiziranja narodnega sv£$a ali česa sličnega, se je delovanje začasno opustilo. Na žalost pa je bil prvi odbor, ki je bil imenovan v svrho organiziranja narodne politične akcije, tako boječ, da je o nekem namigu iz Wasbingtona in tako z organiziranjem ni bilo nič. Tu pri nas vzlic vsemu nismo opustili misli na delovanje za osvo-bojeaije Primorcev. Ostalo je živo med zainteresiranimi Slovenci in Hrvati in razumljivo je, da se bomo tudi v bodoče za to vprašanje prav živo in vestno zanimali vsi oni, ki smo imeli to naše težko vprašanje pred očmi že odkar smo zapustili našo zasužnjeno zemljo.
BE T TE DAVIS
igra skupaj s
PAUL L U K AS
v igri, Id je dobila nagrado N. Y. Crtticov in sedaj predstava, ki Jx> pridobila srca sreta. WARNER BROS.
"WATCH ON THE RHINE"
z GeraMine FITZGERALD Lurile Watson Beulah Bondi
George Coulouris ■ ABE LYMAN and His California^
JERRY LESTER, ter BOBBY :: LANE in EDNA WARD ::
STRAND THEATRE
Broadway in 17. cesta. New York
Poletje poteka in leto gre h. koncu, nemška poletna ofenziva jfc bila zdrobljena in na
Ipoves&no edinstvo jnenoriovan
' skih. Amerikancev za demo-, krači jo in proti fašizmu; obveščal t/o ainerišfco jasnost sploh to južnoelo vanaikiih in širših! balkanskih vprašanjih ter ji skušal dopov-e-dftti,. da so bodoči razvoji na Hrvašk^in, v Srbiji Sloveniji, iia Bolgarskem, v Mjacedoniji in Črni gori laWko prav tako važni v njihovem življenju, kakor dogodki v tej ali oni dtzavi te dežele z vso odtočnostjo bo všstrist j al pri tem, da se vključijo v bodočo južnoslovausko državo vsi slovenski in hrvaški kraji, , ki so pod Italijo, Avstrijo, (ee 1 daj Nemčijo) in »Madžarsko od zadnje svetovne vojne sem, .podpiral bo moralno in bržko i bo to mogoče, tudi gmotno ljud I'ske -boritelje po balkanskih deželah, ki S"e že vež. kakor dve teti ob strahovitih žrtvah tako junaško bojujejo proti ostšc-•nim razbojnikom, izdelati boee tudi načrte za pomoč, ki jo naj nudijo jtranoslovanskr Atnefi-kanci in njihovi prijatelji drugih pokolenj ljudem južno&lo-jVanskih narodov v času njihove obnove; pred ljudstvi zavezniških dežel bo razgalil prevladujočo skupino v jugoslovanski vladi v Londonu, ki } mi si i vzpostaviti vojaško dik-itaturo v Jugoslaviji; priporočil bi združenim narodom — j zlasti Združen itn drŽavam. So-|. vietski Busiji, Anrfiji in Čehp-?lovaški, naj stopilo v stik z Narodnim protifašističnim o-
isvofoodilnim svetom v Jugosla-viii.
Hai® gibanje
1 Od 19. do 2 avsašta ^e
nam je pridružila nova podružnica št. 90 SANS v IGrfc-land Lake, Out. Can; nastala 'iž društva 14 Vzajemne Podporne Zveze "'Bled" in društva 619 SNJPJ.	i
,' V istem času so prispevale sledeč« podružnice: številka 18 SANB Sheboygan, Wis. $2800; številka 23 SANS St; Louis, ; Mo. $8.00; številka 29 SAi^S, , Prederidktovn, Pa. $15.00; št. ; 40 SANS, Kemjnerer, "Wyo., $13.29; štev. 47 SAŠ?S Pueblo, t!olo. $5.00; številka 54 SANS, i ^Chicago, Dl. $7,00; številka 60
SČNART
Rekordi
4 Lepe Melodije!
6Č. MŠfl—Na Marij an ce, polka Kje w»	roii«
IbriOa pe*U—polka : Dnqaeine Unlr«r«lty" tamborfea orkcatef
St M6W—Teteartnka polka
Na. planlncab—valBak ■ 4 J*rrj Kdprl^Sek ta orlw«ter
obrnite na:
463 4Snd SL, Sew York
SANfe; Chicago, 111. (št. 8 JPO SS) $500.00.
{PJbdriržnica šttev. 79 SANS, Oirrard, O-, nam Je plačala $4 vs. 20 izVOdov Čopove- brošure. Tz Enumclawa, Waeh. nam | je pisala Mrs. j. Logar, da ji je žal, ker ni tamkaj naše po-| družtiice, pa nam kar sama po-I litja $5.00 v podporo. /
, Mir. Mike Zu^el nam je po-slal $45-26, ki sta jih nabrala' ! on ($38.75) in Mrs. Mary Tru-. den (-6.50) med člani društva ; 12 SNIPJ in drugimi ljudmi v > Mhirray, Utah. V pismu pra-. vi, da jih. je še nekaj, ki nabi-»'»rajo prostovoljne prispevke j. tamikaj-.
^ani društva 513 SNPJ v . Scranton, Pa., so po Josephini . Vogrin poslali $3 00. a Mir. M. . - Simons v ©alt Lake City, Utah 'pa $58.00, ki jih je nabral med IJ našim i ljudmi v tamožnji na-- selbini.. i j
J Shodi, seje, sestanki in . prireditve.
"I Seja podružnice št 1 SAXS ' in postojanke št. 34 JPO SS v
*	Detroit, M&ch., v soboto dne4 ! 4. septembra o pol osmih zve-
■	čer v cerkveni dvorani 16620 Twelfth in Genova Ave. High-lland Park.
■ 'Kaš predsednik Etbin Kristan bo govoril dne 11. septem-? bra v ShebojTgran, Wis. a d rte
•	T2. septembra pa v Milwaukee
■	Wis.
RAZGLEDNIH
-r -
Piše Anna P. Srastia

"GLAS NAJtODA"
HB WEST lAb atfBEET, NEW YORK 11, N. T. .
50lh Year
"<Slaa Naroda" la inoed every day except Saturdays, Sundays and Holidays.	-
Subscription Yearly	Adrertisemsiit
on Agreement. 11
EA CELO LETO VHLJA M8T SA ^DHUfeCNE DRŽAVK IN KANADO 1 ft.—; ZA POL. UBTA S3.00; ZA ČETRT LETA >2.—.
4'Glas Naroda* UtmH Tšakl dan brraenJI sobot, nedelj In praanflarr.
"GLAS NAHODA", lit WEST 1Mb STREET, NEW IOBK 11, N. X
Telephone: CHelsea 3—IMS
---------- - - - * ' - ' * ^
h urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta«2««
3935 W 26th St. Chicago 33 SI
Zdmžsni odbor
• Kakor že vemo, se je med ^ami pred krratScim ustanovil1 2Idruženi odibcfr jugoslovanskih Amerikancev, da pospešuj J čvrsto 'edinstvo med Amerl-tarei južnoalovairskega isvora m pokoljenja v uaštii vojnih naporih proti osi&čnim silam, kakor tudi v povojnih načrtih, ®tasti kolikor ee ti nanašajo na južne Slovane. Vrh te&a p* se je sestavil tmii za to, da »o^nori pred Amerikanei in ostalim sšvetoni južnoslovanska ljud stva, ,ki pod os^ačno pete nikakor ne morejo govonili samo zase,	j
Ker je naša organizacija v smislu reeolueij, sprejetih lani Slovenskem narodnem kr>n-gresu v Clevelandu, dala no-l oudo za ustanovitev tegk od no-' ra. v katerem ima •sedbui članov, in ker je drugače tesno po vezana z njim, se nam zdi prav če ?e naše članstvo v bl*tvu seznani z njegovimi cilji, srHS-lii in ntilogftmi.	4 V
^a podlagi pravih demclcra ličnih naffel, "ki edina priznavajo včem narodom, velikim in majhnim, praxlco do s^m06d-loče\ anja taktf, da pri d ^ oblast v roke od ljudstvi iz vel jx>-nim in z demokratičnim dn-hom prpžetfm zastopnikom, in ' pa z zahtevo, da postanejo bal-fcawsTri narodi scospodarji sve-sveta pa ekonomičnega in kulturnega živfjenja, je ta Združeni odbor na svoji seji 7. av^msta v Clevelandu naložil sledeče naloge.
iPrizadeval si bo po vseh svojih močeh podpirati našega predsednika in vrhovnega po-veljftika RooseVelta v naSTh prizadevaniSh za popolno zma-go nad fašistično nasilnostjo; zastavil -bo vse svo;e -sile'v to, da se v naši kampanji za prihodnje vojno posojilo pofcupijd mfed Amerikanei jnžnoslovan-skega p obolenja vojne vladne i obveznic najmanj za 25 milijonov dolarjv, sodelovati hoče kar najiskreneje z uradom za vojne informacije in oblastjo povojno pomoč; skuhal bo priti v kar najtesnejše strke z . državnim vladnitm oddelkom in uradom za strattegično slnž-. >Jbo; pospeševal bo kar najbolj
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA jŠgjk J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Poftluje že 50. leto. (Wtvo 37.800	Premog* #,000,000
SOtiVBNTNOST K. S. JEPNOTB DNAfiA1	"
"j i ■ ■ ........r- ~ ...
Ce Mri dobr« mM in toJO 4h*m, ttfirtj w pri	W
fteal in aMbolmtel podpond onudAd)!, KRNSKO SLOVEN SKI KMOUftKI JEDNOTI, kjer so	ssnrajed n
rmme piitidbi, opermdK proO Mapi in nfifMinl^
K. S. K. JEDNOtA ■prejem« motto in fettlte od 1C. do M. Iota; otroke po takoj po rojrtvii in do 16. loto pod troje okriljo.
* 8- K- JKDNOTA izdajo najomderaejftr mto corttfikate danjo doko od K59M do
K. & K. JEDNOTA Jo prava mati Tdoo ia sirot. Čr ft BU Ott aH Sanica to majflnt in bogato katollftke iiin^TMi— iPiiailiMnj*. pO-ftradl oš faf pristopi takoj. *	-	;v-
2» pojoufia o ■o»mo»aluirf lo >0 tile drovo podrObooM •o okrnito no nrafcdhi to dnakdee kraJornO, draltor K- S. M. Jadawta, aH pa aa: -
• j - • d L A v it t fr-a-A-®^ ^ --
S51-S531*0. Chicago Stmti	Joli«^ Eiinola
LtdUWiBb^aUHUUiUUUaiULU&U_JMLia
• . .
jona^
UNITED STATUS
WAR SAVINGS
Vitfr
pevskim ' zborom
POSEBNO PRIPOROČA KO NASLEDNJE MUZI ;
Zbirka t narodnih |Hri r Izdala fltilliii Bflfctfe* r
cU,'Bfr ci..-r«ut'
faB M-ll JUGOSLOVANSKI« ' N&BODNlil PESMI n difftl .............................JH J
6K8T NAMDNW	- J
■d itn ..................1
Ur narodnih pesmi »m> M iMr .................. "
m • - j 1
mc^SH "iStof......jr,
—j t
Ml ftraM-b MLADIH LET. ^ 1 M« Icnk-OSEM ZBOBOT (m- '
M ■■linlf	JI
i
Moški zbori
OOMk D«V:	. I
Barflca; OJ. moj Binl i» »*s i Ka» a*, turtle, dmv	poj- i
fld&O	• ^
p'	^"-"»i.	iittf '
08EABDIV! ,
.Jfrttno, ljube« ao)t; Ko ptlS-ca aa tuje gre; Sofl; MoJ oHta *aa koojl&a dva? Doblr sem pl- i met; Sloro; Je TpthfiDa lift ..M :
BMHi ADAMIČ:	I
Modra- darolka (beicftranjeka. Vso noč pri potocf .....
■ (••itaKl
B*dl MU*a d*MD ;i*aJ	,
fi .MM]; MwtaB	j
VASILIJ MIHE U A. OEOBMlNOr j
Ji''*!
A
FERDO JUVANBC: ZJatraJ .....
StoTUiikt ................... JU
.ji «5 s >•/* »m .
PBTSB JBBBB: Petta r«n VASILIJ MIRE: PodoknW........J*
KOKKD PBttOTR:
L* enkrat le ......... ......J*
cOt^i Ada ..................Jf
j '	rtvr trt .	.v
BOL VOLAHlO: BeCfaartv;.. JOS, PAVClff: Potrkan ptao .»Ui.Jl
je tSTABJB ZALrOGfi pa
—, • .* -i . *
mo
Se naslednje pesnfl, katteritfo smo
_ • t »i. V* - i" ■ . '' Aaertfta Jiif*i Ura. (H«Mtar> Jr
QHenl* Mm« (Vodopivat) —- -H BioTwskt M, »	It
■"P4 -—aPSW"-
V mpilnlM oo«, tantata n Mle, ^
D«, aMM. (MM«) s**Mld zbor la Mla........ m> »r-^JI
^ ote^^Oalaraar), IL mM, ~*kl M--Ji
M TAMBUBlCE:
fcA QOR^N^SBit JW- t
vehških narodnih pesmi u tamburiofc, zlofil Iv i--ko fiajtlk .;.	■
to M aa Hmšmra, (BaJMk), ' • »odpori___ i ■■■ ■
EA cmh S — •
r	-	„
P*«fc sa efte. — f rrestf —
OMnU—) .i, uit Aifi
EA ELAttEr -	- —.
Bori pridejo. - Horofeiea - .IB
• .	•	: i v -i?**- v*
glaflftvi iz stroja za preizkusa N^pbtt^iiO troSenj^ d^^ft't'^
ško ^Mi^evalo,	-	pdttWBJe VA^ dottf^iWb-
taneno, v kolikšni meri vpli-	ktrptijte	hbilde, Minevajo nanjo vsakovrstni - moteči;	sto, da troSite denar po nepo-«1 asovi,.	tV^bncm.
KNJIGARNA SLOVENI€ PUBO^EHNGGO.
216 W*st 18th Street,	Ve* York. N.V.
te^a, leer je imel opromno po-ki hi bilo moralo hiti soeializirano. Šel? s posredovanjem Lenina in Kalinina je HiTa •storjena izjema, ki je utrdila 5R<hirin0v ptfldSaj poid novo vlado. UTa koilon je IfiU ^nrin postal ravnatelj "Gene-I tione^a teittttftftf** Mbil je ne-jkaj odlikovanj in mesto Koz-■ lov so preimezvorvali- - v Macn-
Mičurin sam se ni nikoli [anatral
.preprosto za praktičnega, gospodarja, kajti oeprav je bfl teoretsko dohro podkovan, so temeljile v^e r^fkonalrtjflteije Pore na njegovi intuiciji. O Item je naplial repoved v knji-
ki ojnffnje njegovo življenje "ter je izšla v Rusiji leta 1934 oh šest desetletnici Micnrinove-ira dela.
-law-
ZAHVALA IN VABILO.
Družina Flrank Selak si šteje v prijazno" dblžriOSt poVahtti vse •voj® hlržaje sorodnike in pa ves ptevski abor, na ponovitev nove mas©, ki bo v nedte* ljo 5. septern<bra ob 10. uri dopoldne- Ntovomasnit "bo da- ( roval sv. mašo «a delavce in sodelavce pri prvi slottefcril bo v i maši. Obenem se novo-|l mašnik
m pa stann ldu^uoi zabvaljnjejo vsem faranom r9 darove in že»titke db priliki te slavnoati, poecftmo pa orgB-aiista in pev i-Jimitl ztosra ®a petje v cerkvi, kakor" tudi dru- 1 štvn ** Domovin a*' za petje v 'dvorani.	■•> -
Bližji sorodniki in pa pev^kf ztior je po^i&Tjen na kratko i kosite (ltmch) tafooj- po sv. maši v ceTfe^fitt dVoržmi, •
(Na svidenje v nedeljo!
Družina Selak.
ROJ ZA PBSI^fiANJA ŽIVCEV- ..
> '
V Ameriki, si isaniriijo yfcegfc vrt^gft, »o ^tadili pose-fcen stroj za šmn6 itf fo^ote, is katerimi naj bi^preizkašaii živ-^oe' strojepisk. Aparat pr^JiisVa^ ja najmlieriepi hffifF, M tfe da «- Evončnikoih Se ojaSiti, tako,i aafto pa lahko spregovori iz nje l^a nežen g'las, ki šepeče popolnoma nesmiselne besede.
Ves časr ko tapriprtR* dt^ti-p, .mora strb|e$5ška" ^sactl po Jdiktatu. Druga priprava ji pri tem naeri, kak«ne uci^e so ime« vsi jPoeamfOTt-* JBwpi«!«1
» TvAn V. Mičnriri je 'hil veti^ ki ro«ki sadjar iu dan njegove ^mrti v Rn«iji svčfane proslav liajo, kajti vsa Bitwjs se zave-] da velikega pomefia njegovih odkritij aase in za vesoljni elo-veški rod. i
Mičurin je bil v sadjarstvu cnddfvdree, ki je povzročil v j pomologiji rn jtkrdbiolo^ijii pravcato revohirbijb. S ponaocj 30 ^l^JSJtf, ^IRifeWlljft, '^tc-j sajanja in rrmethe^a objeteva-j toja, s posebniffti gnojili je MS-| curin iz temeljev sprenVenil. inoderno kulturo vrtnarstva in sadjavstvai TTštVftrif Je nad 300 vrrt novih rtietlin ki eo fci-j le pred njim popolnoma nežna*, ne.	J
Danes imajo v Mičorinsku, prejšnjem Kozlovu, « vzorno gospodarstvo' na zemljišču, ki obsega 3500 ha zemlje To je oentrala M^čnrinovfe dedšcine. V oeli Rusiji pa je na stotine selekcijskih postaj, ki delajo po MSourinovi mietodi ter- se izpopolnjujejo.
IfifaHn ni izšel iz proletar-•Jkaffr pokolješfi ja, marveS i* fe ttiigcifče^j^ir sloja: Ki Ml niti detavec-sarrfoffk, kakor mno-nepoučeni mi«il IVAajal je klasično gimnazijo V Rpaza-
jira in je llta 1870 prekinil'študij v sestetn inaredb. Pirtem je postal'v domačem kraja se*>ni xenadnrk ter se je cafe! { kot diletant b a viti s sadjarstvom. VTaHibovlfei gnberni-ji' je bilo tedsj satfjars^ žel; precej rasvito in to ne samo pri igraščakih, ampak tudi med kmeti.. SaSib v «k&ti okraja šd nažteli leta ,1881 nekaj manj kakor 2066 kmeebih gospodarstev s sado- i vnjaki z nad 70.000 drevesi:
, AfiCuriiJ je najprvo <učiT pri svojih sosedih kmetih Zaaa-Šal sfe jfe na njihova' iiltMtW •la jp' aa teh temeljih i atfiffi pvoje delo. Emalh so ee poka-<zale koristni" strani nj^OVe propagande. ■ Že	"prtffl-
pojarNmS revoliicije v difth -i»vhe vojne je ^il v Ra^fi in ttidi
izven aje v yvVtd zrta<n |4m6oT?lR) kaieSki pravee ^ad-jerpje Ta Se v a&č^tlru nae^te ¥to»tHi; je «t Mi€urirt ^er slavit prekWB^la rae^e^ 3a padiii• Bvi upi itf riki Ififtiifn ni« WT
n^ltosj^H isf iftortB^ ke¥ mof rti bit ife » t&kW, JlfiiWo m pa aaw^td!
-	. • ^ - 'S.	>	... . -
Ob dbfebiict MScmrmove Smrti
... —-i_
KANADA PRKDNJAČI V BORBI PROTI INPLACUI'
(Kanadski protiinflacijski pre^gram je dezdaj a spel v tem 1 da drži cene na gotovi soraz- ' merni višini, ki kaže približno ^ 17 odst. poviška v spiošaem ] podvigu življenjskih stroškov. 1 Če se upošteva, da je Ka- 1 nada v vojni že štiri leta, je poiast draginje v resnici majh ! «io in v tem oziru se ne more ] merrti s Kanado ne Britanija ; in ne Amerika. Stefcilreaeija ' cen je bila v Kanadi dosežena 'j kljoh (Jejetvn, da se rahi skoro 1 polovico narodnih virov rn iz- i delkov za vojni program.
Stalbilizirane so bile tudi de-'lavske plače in določen je bil' drag-injski bonus ea slučaj po- . viška življenjskih stroškov. Davki so "bili v Kanadi povi- • sani naenkrat in to kmalti. ko
začela vojna. Največji iz- ■ datki vlade za fiskalno leto 19*2—1943 5=0 fcrili dohodki od davkov.
i i ——«• -
KANADČAN PRAVI, DA«
Z NEMCI VSE ZGINE.
Kirkland Lake — M. W. ' Hotchkin, ki je bil upravitelj Tobufin majne do svojega vpoklica v armado, je poslal iz Sicilije pismo, v katerem opisiije lokalno floro, sadje in ljakfi, predvsem pa podčrtava naeij-eko sistematično oplenjevanje iktajfiv, katere so morali zapu-stHi. ~
(EfcytcWcrn piše, da "jerries (NVrmci) poberejo vse, kar iho-rejo, kadar se umikajo. Sici-lijanoem po v krajih, kjer so bili nastanjeni, pobrali vse sta ro vino, ki so ga mogli ddbiti ? svoje »roke. Vino so enostavno zasegli. Enako so pobrali Že tisto malo goveje živine, ki so jo ljudje imeli. Ljudje pripovedujejo vojakom, kafeo so Nemci prisilili one, ki so imeli dobre čevlje, ali škornje, da so jih izr©8Hi neTo^ki armadi. Bili so kakor Irtftrilice — adfe-ne koristi nI bilo Od nj9i in 4a njimi je ostala opufetoSfenost Tapudje so bili lačni, ker nemški pijavfci ni ibilo nihali do-
Vo^V	■ -- -J"
"'Prebivalstvo/* pi&e vojaC "■misli, da so zavezniški vojaki naravnost čudni J ker nudijči preftnvalstvn obleko, Hrano ter, dbuvalo — fašisti in naciji eol vedno le jemali, dali nikdar nič. Letošnji pridriek — tako ; pravijo Ijndje, — je prvi, ki ga fljo smel sicilj^ki kmet sam j pospraviti in obdržati, odkar ie pričel Mnsso vihteti svojo : bojno «aft>l ja nad mimini j rodi." *
'SPANISH In
gMha lUniiM. — Spisal Jo Je U, D-
i	.	V Carttafc. '
T«	jfe populim fitpftV T« pft-
ii	I >]■■««I TTfT T*—^
le mpobMiBa tata, kot- Jo Je plMriJ oaplial in kot Je Mla prvotno ladjfba a VUjo ceft. Oena Je reto oliki, ker Co ^pMMTfiMM	Utf
pe, la ker J* pleatel*	nMJo ««-
Po tt9 priprbea iteWi'iM vam Gorinta pomaga, da m lahko aa-■ qMOHHtt.
r« praktično nCenJe Ima kar najmanj aeamdmferfii ta- M|ii»t«nlk lutaMJlli pnrdl ter n» o« brad. fororiti in ra-
. n M ■ i W mi % j	-
RMtl gpaHBKO.
. CorintoTo MM^MiM'« fllfcWffl aOtetJt, profesorji, inle, poslaništva In ekspertne trrtlke po celem sfetu. Je pralrtltoo, prft#tMto ln OpeJta
Pfodanik J« le nad %0tŠ0» Cortlnovlb kniig.
» te Isjti* iiMmfrt; jo'ttb-ko aaroONi bit*
KNJIGARNI HLOVEN1C PUBLISH-i mo OOMPANT. 21« West 18th Street,
i- wea mm «. 9. -ooft n
^ fePiSA^A v AKOI^sSČlNI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . .
,	v POLJEDBIJSrtVd
-	niimiliiiMiuniniiiiiiiiiuumuiiiiMMui
^^Ssw^*	iiiuiinimHnfmiiiiinimimmiinmiini
Združeni narodi potr* ** dA ^	bujejo ves odvisni ži-
VJT O. 1 CL C-ll vei, kiga je mogoče pri •
delati v Ameriki . . .
ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko
<jj €\ gA	VICTORY VRT
V VuU	Pripravil ir v t6 #
t/	ltf ft ee^il
V LIČNI IN TRPflftNl PIiATTsEMi Tukaj Je t eni Mri Jo0f|» VSE, VEZAVI	KAE VAM JE TREBA VEDRI O
Skoro 1400 shrani —	«Unk.T ram mkmm
iimSi m , . v "If*« vrtnarstva, «	ln
/OU Sila	| gnojenja le e*rbl ifta.
Najnovejše pa Je VRTNARSTVO
Popolni voditelj za val BlfP. ^PU^L	J?
r	i	nniževanje škodljivcev, f«Jeajc dlv-
Vojni Vrt.	I*	***** evedle!
Abecedno ksials vam nove takoj. Popolna vsaka beeeda, vuka stran, tar MM*. Prtrejcfte ca vmMpMJe vsaka sUha - wtmf PfOVB	»»alMi«mk«f«*» w<J»
novih Ilustraciji	» rmkm
EDINA VRTNARSKA EN CIKLA *	*	D
PEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! MOlR- B. 8. A, poinaaa «sdm v NH visokih boni — vse Je jasM, m- vrtnarstvo, ki ca cenijo vrtennk! Is-
KNJIGARNA SI.OVXNIC KAlJflHJOO GO. 216 Wert 18th Street	New Yorlfc 11, N. Y.
tem. -Kanadsko časopisje je
posvetilo obiska predsednika I
posebno pozornost in reporter- c
ji so pisali o vtieih Ijndi, kate- 1
re so -spraševali kakšen vtis je 1
napravil nanje predsednik kot '
človek in kot velik državnik.
V fsplošnem je izgledalo, da «o 1
bili Kanadčani navdušeni za 1
predsednikovo osebnost, ki po a
njihovem mnenju izraža demo- }
kratičnost in digniteto ofoe- 1
nem. 'c ___ \>
x
KANADSKI IZVOZ c NA VlSKtT.
Ottawa. — Vrednota izvoze-j' nej?a Wsga, oziroma materiala < iz Kaanade je znašala konoem meseca julija letos $303,600,- ] 000, kar je najvišja snma za * enomesečni i zvok v zgodovini kanadske trgovine. Prejoija ( najvišja številka onomesečne ^ kvoza je znašala $269,000,000 ( in sicer v decemibru leta 1942. Julijska vsota "znaša štirikrat toliko, kot enomesečen dohodek od izvoza v norm aim ena času.
Trgovski minister MacKin- ; non ej dejal, da vključuje iz- ' vozni material in blago 75 od- \ stoikov vojnega materiala, kaT ( jznači. da s=e je vojna produkcija dobro organizirala po oeli ] deželi.	<
- Iayvmii matrifil j^ hil paries J
v največji količini na Aingle- 1 «ko, mnogo pa todi zaveznikom.
t? j 1 ■ ■ ^
Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, , da ae poelninjefo —
UNITED STATES ako je vam le priročno 1 osiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
flHHHHOBHBRHHBBHHMHHBHHIHlM' 1
> rL-.^it- S- 1 ■—----- ■— •— <
Ottawa. — Kanadska pre- " stolnica je pred tednom dni t sprejela ameriškega predsed- I •ka Roosevelt a z fenako prisrč- f na-^jo, kot je sprejela angles- j kega kralja in kraljico pred r štirimi leti.	'	|i
Predsednik Roosevelt je Šel £ v Kanado na konferenco v ^ Quebecu in je ob tej priliki t obis4cal Ottawo, ki je bila ob F tej priliki vsa praznična in i okinčana s tisočerimi zastava- % mi. Povsod je bite- videti veli- i ke slike pmlsednika in pre-mierja Mackenzie Kinga tef razne napise in gfeela za zmago zaveznikov. Ulice so bile polne ljudstva in med pisanimi množicami je bilo videti mno- r go vojakov in mladih žerek v 1 uniformah. Vsi vojaki, ki se * nahajajo doma na dopustu, šo menda ta dan prišli v mesto iz f okolice Ottawa v svojih bolj- * ših uniformah. Pestrost ulic * «o še povečevali kanadski ] "mounties" na konjih. Njih i rdeči suknjiči <so dajali praz- * ničiio barvo tej manifestaciji. 1 ki je pokazaal, da ohstaja med < kanadskim in ameriškim ljud-l^ stvoru toplo prijateljstvo.
Predsednikov prihod "so po- ' zdravile godbe, ptetje in vzkli- ( ki množic. Vsepovsod ob nje- , goVi poti je bilo na tisoče lju± " di. Ljudje i* bližnjih in tudi ( prefcej oddaljenih krajev Ka-
pred ssprejemom predsednika ' in ©o prepevali po ulicah ka- *■ nadske in ameriške koračnice ' 'in pe9mi.
(Predsednik Roosevelt je nagovoril množiefe izpod gotskega oboka ogromnega "stolpa miru" in je dejal, da če (bi vedel "rfitler in njepovi generali I za naše načrte, ki eo bHi pripravljeni v Quebecu. bi dozna-li, da bi bilo zanje boljše ako takoj polože orožje.
(Oh priliki ipVvorn predsednika Rocsevelta v Ottawi, je parlament Zboroval na pros- '
Veličasten sprejem prezid.
Roosevelt a	KANADA BRSDNJAČI
_______V BORBI PROTI INFLACIJI
nika druge dežele, jasno kaže na spremembo, ki se je tekom hrt «avnšila. Nikomur m prišlo na misel, da-ibi Kauada tega ne -smela ali mogla storiti. Vse to je, bilo fcres dvoma v ivoliko zadoščenje premiterju Maickenzie fi3ngti, ki & je skozi vso sV6jO dMfcfc d&rt * ftta u radii1 pri jtad^vftl, dk ia^Otov i KarfafM pravico' dh pOdVz#tjlf nfeodVWe akcije v zadevah ti-kajo^th se njenih' naroArih vprašanj.
•Kanada^ kakor je razvidno iz programa, ki je bil predložen konferenci v Ghtcoutimi,1 je tega mnenja, da je anglo-ameriška kooperacija potrebna kot podlaga kooperacije ttied Rusijo ia-Kitajsko. Realizem, pravi tozadevna izjava, »zahteva; da	dHave vo-j
di^o svet, toda to Še ne potoe-•ni, da morajo te" države imeti <*vet pod svojo dominacijo. Atiri velike sile: Amerika, An-trlfiS. Rusija in Kitajska lahko tvorijo temelj za skupno so-hdefcvvahje v tem oziru. To bi ^bil najboljši pogoj mirti, katš?-'"rega cilj bi bilo sorazmerno $>laer>«tanje - vseh narodov in 'dežel.
- -v > — ^ __ , "j._' '
Škmnd
v Dionodi
. • t '_
■ —.
j it wsLQxrx.
Prosim urednika '4 ® asa N«-roda?,, da bi nam odmeril malo prostora v našem priljubljenem listu. Da si je Toronto, metrtftola Kianade, vendar ni nobenega dopisa iz Toronta. Ny>vi*c ne bom opisoval, ker jih Čitamo v naših slovenskih in aijgieških listih. .
tNovica j^ta, ki širši javnosti nI preveč znana, da namreč letos praznujemo pomembni jntailej ■— 10 letnico naše slo-,1 venske podporne organizacije Vzajemne Podporne Zveze "Bled."
Slovenci in Slovenke 1 To jej naša pristna, slovenska, pod-' porna kanadska zveza! Dolž-,
•	nost naša je, da Bi bili vsi Slo-1 . Venci sirom Kanade člani te'
koristne in nepristranske Žve-'
- I
-j Ha proslavimo 10 letnico te Ua&e Zveze, v ta namen sta od-1 seka "Edinost** št 11 v'Toron-- to in odsek št. 12 v St. Catbe-> tine; priredite skupni pilmifc i v tako rt en o van em "Vrtu Kanade/' med nasmfi slovenskimi farmarji, ki so se natselili v ta krasni vrt Kanade od Hamilton a in do bisera Kanade. Niagara Falls. Piknik vrši v neddio. 5..^eptemi^i;a,pri ro-
•	----- • ——. " ■
E« i» m .a... tft	JU"**
tnsuofA o«i
-sa koračnico
MS ON !
parabe;.....
Ker želt da se Sm bolj nodOtl za
PIANO HARMONIKO
pHNflM? v r*, ' *
koračni ea
"Muibi vbjAKir f
• j ■ _ 'm ,m
Jf .Mr, Jenj W< - BiprirM • ow4B j a Niiliilii. da rrjnbf )aUn d«bo skladbo po xnlfainl ceni. to jk
Sedaj .
' Dra komad« sa 7* eooUr.
,	-M	> ■■ i- . t-	•••• 9 -
Naročite Ubtu> tudi Pfl:
Slovenic Publishing Ca i
21« W. lStb SttoM . New YoHl llv N. V. il
' iftkih PItit in Kump v Jbrdsta, ,Ont	^ 7
1 Vahimo rojake, da pridejo * od iblizu ih daleč, da 8kupn<|'' -1 proslavimo 10-letnieo Vehjeta-J ne Podpor. Zveez "Bled:" Ža-' bave ne ho manjkalo, tudi kegljali' bomo. To ho zahiihalo rojake tam cez m^jo^ kjer Je drugi dan praznik oeia.
^ Tftblmo rojaki'iz Amerike, j ki ser-v bližini* da ae pridej^ it
, UMtfi skttpno zabavat.
. i «
' fPozdrav vsem rojakom široul ' Kanade in Amerike.
L____________gudy Zupan v .
' »Ottawa — Kanadski politic- j nI opazovalci ahatrajo obdr- i) žavanje važne zavezniške ozi- 1 !iovna ameriško^britanške kon-ferenee r Quebecu za očitna j priznanje porasti razvoja de- " žele, ki>zadobiva status neod- ; visnosti in'samostojnosti: z osi- i rom na enakopravno zastop- i stvo v skupini zdimcnuh' nano- i dov.' .....	i
Tekom zadnjih tednov sfe je ■ posebno oči-tovala ta' nova in važna vloga Kanade in to n^ bojnem polja,- na morja, v vojni produkciji.in v pogledu njenega doprinosa k živilskemu programu zaveznikov.
Na konferenci v Qtoebecu ni 1 bila Kanada zgolj gostttWjica navzočih diplomatov- ampak i je poseda V disknfsje tudi se- -ma, kot Enakopravna članica < zarvezifikov. Na kfcTlferenci m bile gotove disknzije med ka- ■ nadskrm in angleškim vojnim, kabinetoita.. Te di-kuzije §0 -niso zaključene in potreben hO« Vsa5 »p eri nadafmi Ostanek, predert premieV OhurchiT* za-F pu^ti Kanado *	f
Tlejstvo je, da je zdaj Ka-' nada kot* snverena^dHWa mo-| gla sprejeti prvega predstav-'
■ i	—T i - i	i;--
konferenca v quebecu
PODČRTALA VAŽNOST KANADE.
Kanadski Vestni
Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
"1	Ii M	I	. L I	»■ ) J	i
^tae NaflppA» — irttr xpag	- .WEgNgBBA?, BEPTg^lm t, ^ ^ v __— ■
V VA&I BLIŽINI JE ROJAK, KI NI ŠE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLO VENEC, ALI MU NE BI IZROČALI TO ŠTEVILKO V 8VRH0, DA m UAPnAt? __
.. —----->gd£-Lr1	.li	___i_______

gEI^EaSDAY, SEPTEMBER lt 1943 • *
p
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. S. FIEW2GAB.
~ -=4
večerjo je napisal HUbudij cesarja en sam stavek: **Gospod cesar, dobiš kar zahtevaš, oe ne padem v boju.*' Pergaimeirt je zvil, zapečatil 6 težkim bronastim prstanom na katerem je bil vrezan velik toriz s sulico* ter izročil pismo Azbadu.. Poslanca je silno jezilo, iker ni zvedel niti črke
od HHbudija.
Ala poveljnik se ni zmenil za njegove vedeene poglede. Voščil mu je lahko noč in mu prepustil svoj šotor za stanovanje. - Sam pa je odgrnil ponjavo v šotoru najbližjega častnika, legel k njemu in trdno zaspal.
Ko ae je zgrnilo platno za HaJfbudijem, se je Azbad za-ničljivo nasmehnhiL	*
"Bt&akl Bes te občuduje Bizanc, res te je imenoval cfcsar zadnjič steber cesarstva na severu, ali kljub temu si bedak! Ce si vrl vojak, prav! Udari .zmagaj, potem pa 1 -u idi vendar v blesteči Bizanc, se pozabavaj, napi j in naužij in se za vleči nato zopet v ta pasji brlog! Ali takp — bedak! Niti žene nima s seboj in v vsem oetrogu nobenega dekleta!
Ifcedak — hahaha--*
'Drugo jutro je Azbad ročno odjezdil, noseč drobno pismo s seboj-
Hilbudij je takoj po poslančevem odhodu ukazal vojakom naj poostre skrhane meče, napolnijo za tri tedne malhe z žitom in vzamejo s selbo j ves svinčeni želod za prače; brzostrelci naj ti napolnijo tule s puščicami. Na večer jim je ukazal pripeti plavajoči most preko Donave, preiskati in popraviti most nice, zabiti nove zagozde na oplene, kjer sp se zrahljali, in da naj so pripravljeni —. o polnoči.
Nihče ni zinil, nihče premišljeval. Vse se je zganilo, ka-
V8TANOVLJEN L 18J1
S SEJE SANSa
DNE 21. AVGUSTA.
Nta 5. seji SANSa, ki se je vršila kot Običajno v hotelu Sherman v Chicago, 111. v soboto 21. avgutsa, so bili navzoči: Kri-stan, Prisland, Zalar Ruhe}, Cainkar, Jurjevec, dr. Kern, Rev. Oman, Bev. TTiftn-kar, Zaitz in namestnica K. Zupančič.
Med najva&nejiinii zadevami je bilo poročilo o ustanovitvi Zdruzežnega odbora ame riSkih Jugoslovanov v Ktte-burghu dne 19. junija in o prvi seji Združenega odbora jugoslovanskih Ajmerikancev, ki se je vršila v Slovenskem narodnem domu v Otevelandu 6. in 7. avgusta- Na seji v Pitts-'burghu so bili zastopani le Slovenci, Hrvati in Srbi, medtem ko so na konferenci v Cleve-landu bili navzoči tudi zastopniki Bolgarov in Makedonteev.
Ta seja je velikega historičnega pomena, kajti kot je znano, ffe to prvič v zgodovini, da je bil ustanovljen Združeni odbor v katerem so zastopane vse jugoslovanske narodnosti, odnos-no Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari in (Makedonci. Veliko zasluge za uresničenje idejfe skup
Važno za naročnike
Pole? naskn Je wtWm i* Ma imate plačano naročnino. — Prv fttevflkB pomeni newt, drug* da. ta tretja pa leto. Da nam prihrm nlte nepotrebnesa dela In etra kkoT, Vm prosimo, da »košate pra voCasno naročnino poravnati. Po ifyite naročnina naravnost aam al Jo pa plačajte našemn tastopnflni t ¥aiem krajo. Zaatopnlk bo Vam ixnUI aotrdHo
California:
Ban Francisco, Jacob Lansbla* Colorado:
v Pueblo, Peter Cullg Walsenburs, M. J. Uajuk*
Indianapolis: Fr. Marklcb
ro in lUlnoio) Joliet, Jennie Bambich	. .
La SaUe, J. Spelicb Haacontab, Martin Dolenc North Chicago in Wankegan, Ilatb
WarSek farjland: Kitxmiller, Fr. Vodoplree
Detroit, L. Plankar*
kor bi iz Hjilbudijevc ga «rea tekla ista kri v vse roke, ista —o- -------------~—r
misel v vsako glavo. Nihče ni radovedno izpregovoril in po- nega delovanja spada SANJSu, vpraša) z besedico. Pogledali so na dvignjeno glavo povelj- j*" Je na podlagi kongresne re-litka, na vzbokle prsi pod oklepom, na trdo zapeti jermen krog solucije povzel potrebne ko-njegovega pasu — in vsak je vedel!, da jih čaka težko delo. rake in iniciativo. V Združe-
- -v -	^ nem odboru ima vsaka skupi-
TftETTJE POGttiAVJE.	ha do sfedem zastopnikov, ka-
Tisti dan po daritvi je Bvarun ukazal, naj vsi počivajo. *erih števil° Pa se mor* v bo" Zaklati je velel pitanih volov dn celo čredo ovac, da so se pogostili in praznovali « Iz gradišča je pni vedla Ljubimca veselih deklet, da so voječakom stregle, jim točile medu v r o ženice in kozarce ter prepevale in plesale ves ljubi dan v veli-' kem veselju-	•
Sredi taborišča je sedel na hrastovem hlodu godec frado-van. Povsod je bil poznan, doma nikjer. Potoval je od roda do roda Slovenov, bil na plimko in pel junaškfe pesmi, zlagal prigodnice in pripovedoval vesele agodibe. Do Baltiškega morja je prišel, prezimil že trikrat v Bisancu in sedaj ga je vedla pot zopet v Bizanc. Zvedel je namTee po trgovcih, ki so prišli k Hunom po krzno in konje, da e© pripravlja Carigrad to zimo na velike veselice. In oft) takih Časih je od vseh krajev vrelo barbarov v Bizanc. Bili so postopači, kruha in zabave lačni ljudje, ki so dobro veetteli, da so bogatim gospodom potrebni. Dreba je bilo razglasiti njih slavo po ulicah, vpiti po cirkusu, delati javno mnenje po beznicah in predmestnih gnezdih. Zato so tudi živeli kakor ptice, -katerim potresa bogata roka obilnega zrnja iz visokega okna.
Radovan je sedel torej sredi taborišča in udarjal na vesele strune. Zavit je bil v dolgo haljo in čez ledja prevezan z belim konopetem. Še nikoli jih ni stisnil jermen, da bi obesil nanj meč. Njegovo bogastvo je bila plunka, pa tudi njegovo orožje. Hvalil se j 2, da so ga Bizantinci že ujeli in zaprdi. misleč, da je vohun. Olo cesar "Opravda se je zanimal zanj in ga dal privesti predse.
"8 plunko sem prišel,'y je pripovedoval "pred Uprav-do. Povem vam, da Perun ni lepši od tega cesarja. Zableščalo se mi je, ko sem stopil preden j, in zavrtelo, kakor bi napol'pijan pogledat v sonce. Pa je rekel cesar:
Za koga vohuniš f , Odkod je tvoj rod T"
1 'Pošten in pravičen sem in na Krista verujem!*' , Mladci so se mu zasia^jali. ;
. 44Na Ki:ista verujem, sem rekel, in se prekrižal."
"Tvoj rod, tvoj rod t" je zahteval tJJpravda.
"Sloven sem, miroljuben in ponižen."
* 'Sloven! To rt j vohun onih barbarov, ki plenijo po naši zemlji!"
"Nisem, na Krista, da nisem tisti Sloven. - Od severnega morja sem doma, na plnnko godem. 'Lgudi tolažim po svetu-Se nikoli ni prijela za meč moja roka!"
"Udari na plunko!"
In sem udaril. Upravdi se je raztajalo srce kakor ko-šuranova maščoba na ražnjn. Pa mi je rekel:
"Pošten si kakor so poštene tvoje strune. Pojdi svojo pot!
Sel. Ali zvedel sem, da je slišala mojo plunko sama Teodora, carica, ki je takrat skrivaj odgrnila zagrinjalo in pogledala name.. Sama pri setbi je rekla Kako lep človek, ta Radovan!
Ponosno je pogledal po dekletiih ,ki so stale krog njega. Ali te so se mu glasno za smejale, Radovan pa je udaril na strune in započele so veseli rej.
Jutro nato, ko je nel'alo gostovanje, je razposlal Svarun spretne mladeniče na ogled. ' N&ročif jim je, naj se na večer vrnejo in povedo, kje bi se sledila HiFbudijeva vojska. Prepričan je bil, da bo prekoračil Bizantinec Donavo pred zimo, da si nabere plena na ostrog. Zato je sklenil pozvedeti za njegov pohod in ga zagrabiti iz zasede. NaroČil je vsem, naj pObrusijo sekire, pnostre kopja in meče. Strelci so tfe morali vaditi ves dan, da so prožili strelke na buče, ki so jih po teknili na kole.
Med mladci, ki so šli poizvedovat, je bil tudi najmlajši in še živi Svarunov sin Iztok. Nierad mu je dovolil oče. Slednjič se je vdal ali mladec si je moral izbrati se tri tovariše. Vsi drugi so odšli peš po dolinah, gozdovih in planjavah. Satno Iztok in tovariši so zasedli iskre konjiče. Imeli so nalog, da prodro najdalje proti jugu, naravnost proti Dio-navi, -fcjer so vedeli, da je Hilbudijev tabori
(Nadaljevanje prihodnji)	j
dočnoeti po potrebi povečati, Predsednik odbora je Louis Adamič. Podpredsednik za slovensko sdkcijo je Efcbin Kristan, tajnik pa Janko N. Rogelj. -Dragi astopniki SANSa v tem odboru so: Jože Zalar, Mirko O. Kuhel, Btev. Urankar in MJa-
rie Prisland Slednja dva sta bila izvoljena na seji 21. avgusta. Program združenega odbora je bistveno isti kot pro-■gram SANBa.
* BANS je na tej seji Združenega odbora odobril vsoto $1000 iz SANBove blagajne kot začetno finančno pomoč. •Glavno politično delo vSeh teh siarodnih skupin bo v večji mrri vodil Združeni odbor.
Do 20. avgusta bo znašali skupni dohodki SANSa vsoto $19,874.95, izdatki pa $4,233 76 bilanca torej znaša $15,641.19. SANS je na omenjeni dafi štel 69 podružnic.
)G?ede italijanskih vojnih u-jetnifcov slovenske narodnosti, fei /e nahajajo v ameriških taboriščih, je SANiS prejfel odgovor od vojnega department«, da ne nameravajo teh ti jetnikov izpustiti v oskrbo prijate-i Ijev ali sorodnikov v Ameriki, bodisi pod kavcijo, ali s kakim drugim pogojem, niti ne za delo v raznih industrijah, ali na fairmah. Vojni department pa sedaj razpravlja o vprašanju, aH sfe gotovim ujetnikom dovoli vstop v zavezniško armado ali ne Ker ta zadeva še ni režena, !bo SANS tudi v bodoče storil, kar je mogoče. da se želji slovenskih n-jetnikov ugodi ter se jih sprejme v -zavezniško armado.
ISANS se bo aktivno podal v kampanjo a tretje vojno posojilo meseca septembra in s pomočjo svojih podružnic zbiral podatke za Združeni odbor, ki s« je zavezal, da bodo Amerikanei jugoslovanskega porekla nakupili .bondov za 25 milijonov dolarjev.
SAiNS je razpravljal o kon-^Pe renči v Quebec u in je informiran, da je vsako vznemirjenje o kaki nevarnosti za uredi-cbicago, Joseph Bevflc*	itafijansko-jugoslovanskih
Chicago, j. Fabian (Chicago, Cica- mej popolnoma neupravičeno.
Radi tega SANS apelira na razne organizacije, skupine in posameznike, da ne delajo nepotrebnih apelov v listih, v katerih naglasa jo potreibo za po-
NOVA IZDAJA
CbUholm, J. T«ikanirh Ely. Joe. J. Pesbel Evfcleth. Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel
Roundup, M. M. Paniau Washoe, L. Champa
Oaaha, P. Broderick Now Xark: Gowanda. Karl Strnisha* Little Fans. Frank Masle* Worcester, Peter Rode* Ofclei
Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek,
Karlinger*. Jacob Reanik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Toungstown, Antra KIkelJ
Charles
šiljanje telegramov na vladne organe. Vsa taka dela spadajo v področje SANSa ki je stalno na straži in ki bo povzel po-
Dobri Atlas
je nujno potreben
t ■ i
... pn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorfen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav sveta—abecedni seznam dežel. provinc—nava j a površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.	v -
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim Štetjem.
Zemljepisni svetovalni odbor Je Isbral___
vet tisoč slik	najboljše barvane slika-
te zbirka Je tako popolna, da Je sa vsakega na-sbkodno potrebna tekom vojne In pa vojni.
Vključeni n nanaslednji zemljevidi: — svet, Evropa (danra), osrednja Eyropa (ob ixbrn-hn vojne), Angleško otočje, Francija, Nem-iija. Italija, Sviea, Holandska, Belgija, Švedska. Norveška. Danska, Unija sovjetskih soeja-H stičnih republik. Bolgarska, Romunska, Jugoslavija, Grška, Albanija, Arija, Turčija, Sirija, Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, Ja~ pomfca. Pwlflk Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (Južni del), Afrika, Severna Amerika, Hanada. Združene države, Mehika, O-»rednja Amerika In Za pa dna Indija,
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, U mm sebe popravlja, ima namen reHti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, Id nastanejo v rasnih raagovorlh. Strani so *WM#e »vHovmcb —aja la podajalo ras*
sefnost semlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in globo?!no oceanov tn jezer, dolgost naj-rt al j« b rek In prekopov, povrSino poglavitnih otokov in vtakoftt svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga danaSnja vprašanja.
SEDAJ
40
centoy
PO POSTI
V URADU — 35 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Compai
216 West I8th Street	New York 11, N. Y.
trebne korafcte čim se pojavi taka T>evarnost za slovenska vprašanja Vse take fca<feve rajše predložite SAKBovems uradu.. Napačen korak v napačnem trenutku lahko napravi veliko škode. V tem ožim *eli SANSS vec kooperacije in manj neodvisne akcije.
(Zatrisnik seje bo pri občen v okrajšani obliki v bližnji bodočnosti.
Mirko O. Kabel, pomožni tajnik in zapisnikar.
Oregon CSl7. J. Koblar Pennqivania: - -
Bessemer, John Jevnlkar Oooemangh, J. Bresovec* Ooverdale in okolica, Jos. Patemel Export, Lou la SupančiS* Farrell, Jerry Okorn • Forest City, Math Kamin«, Frank
Blodnikar Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Josq>h Eerin Imperial, Vence Paldch Johnstown, John Polantx* Krayn, Ant TkuSeij Luzerne, Frank BaUodk Midway, John Žnst* Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer* West Newton, Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Allis. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar
Bock Springs, Louis Tanchar* Diamond vlile, Joe Bollch (•Zastopniki, ki imajo poleg imena •, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj na*h rojakov naseljenih.)
V»k vatBiailk Izda potrdilo za stala, katera Je prejel. Zastopnika tople ariporečamsu—Uprava "Qm Naroda"
OPOfilCLTA PEOTI
GRŠKEMU KRALJU.
- (ONA.) — Opozicija proti kralju Juriju II. v grških krogih doma, ki so republikanskega mišljenja, in Orkov v inozemstvu je zdaj osredotočena v vprašanju in zahtevi, da gr ski kfalj ostane v inozemstvu, dokler narod doma ne pove, ali ga hoče nazaj, ali ne.
To je vtis, katerega dobite iz grškega časopisja v Združenih državah in iz mnenja odgovornih grških farogov.
'Nedavno so prišla poročila in dementi o odkritem odporu proti kra3gu v vrstah grških vojakov v Severni Afriki in to je odprlo razmotrivanja o bodočnosti grške monarhije. Grki, ki so pristaši demokratičnega mišljenja obtožujejo Jurija, da je kriv podpiranja ne-kon^titdSbnalnei diktatorske vlado v Orčiji podpredsedni-
kom Mfetaxas in da je isto stru jo tudi v izgnanstvu še neda-lje podpiral, ne da bi napravil kakršnekoli koncesije demokratičnemu mišljenju naroda. ■ 'Vse.kar je kralj m njegova ■vlada 4>od predsednikom Tsou derosom storila, v teku svojih potovanj iz Aten na Kreto, iz TTaira v London in zopet nazaj v Kairo, opoziciji nikakor me zadostuje.
' Vsa opozicija trdi, da grški narod ne bo nikdar rade volje sprejel monarhističnega režima in povratek v izgnanstvu in kralja. Močne etruje grškega prebivalstva, ki iivi v E-giptu in v ameriških Združenih državah, so tudi proti monarhiji.
• Kralj Jurij ponovno oznanil, da namerava po vojni do-smati, kakšno je politično mišljenje grškega naroda in da ibo to storil na podlagi plefbi-scita. Pri tem pa je vedno taisli} na to, da se bo po"vrml nazaj obenem e svojo sedanjo Vlaido rn da bo grški narod Sele potem dobil priliko wi mož-•nost, da pove svoje 'mtfenje.
• .Vsi povdarjajo, da še nikdar] vlada v izgnanstvu delajo na-ni ja^no izjavil, da bo plebiscit črte katorene hočejo, v notran-odločal tudi o tem, ali bo mo-^osti Grčije se že zdaj.nahaja narhija obstala ali ne. Morda tajna " provizorična vlada grda je bilo nekaj namigavanja -škega naroda," ki -tudi dela s o tem v radio oddaji iz Kaira, svoje strani svoje lastne načr-»z dne 4. julija. Kralj Jurij je t& V tej vladi se nahajajo po-tam izjavil, da bo on "prvi, ki litični in vojaški elementi grbo spoštoval" sklepe, katere škega narodnega odpora; pred bo prinesla konstitucijska zbor «edništvo je v rokah Tbtemi-nica, katero bodo sklicali eploš **tocleja Sophoulisa, ki je na-ne volitve kakor hitro bodo to -slednik Venizelosa v pred-stav-dovolile razmere ,posebno v Iništvu liberalne politične stru-/vojaškem pogledu, vsaj šest je v Grčiji, mesecev po povratku vlade v ~
Grčijo.	Sestava te provizotrične vla-
. .	de, razven Sophoulisa, je osta-
Toda kralj Jurij in njegova(la tajna.
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — (VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2 ^
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Recepti «o napisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pa so tudi ▼ jezika naroda, ki mu je kaka jed pos«bno ▼ navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa kuhanje
in se hočejo v njem čimbolj lsrešbati in ispopolnitL
^Naročite pri:

KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
"GLAS MABQPA* s WW TOEK