Stev. 25 (639) L. XIII. NOVO MESTO, četrtek, 21. junija 1962 DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVN E '4&J£.[. LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO ALBERT JAK0PIČ-KAJTIM1R NOVI PREDSEDNIK GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE Novi predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije se je rodil 24. novembra 1914 » Ljubljani, kjer je končal gimnazijo in pravno fakulteto. °<* aprila 1941 naprej je bil Politični aktivist v Ljubljani. v NOB pa od marca 1942. Bil je komandant 30. divizije in načelnik štaba devetega korpusa NOV in PO Slovenije. Član Zveze komunistov je od leta 1942. Je nosilec odli- kovanja narodnega heroja in partizanske spomenice 1941. Po osvoboditvi je bil odgovorni državni in partijski funkcionar. — Od aprila 1954 je bil tov. Jakopič sekretar okrajnega komiteja ZK Koper. Je član glavnega odbora SZDL Slovenije, ljudski poslanec zvezne in republiške ljudske skupščine, član izvršnega komiteja CK ZKS, član CK ZKJ in član glavnega odbora Zveze borcev Slovenije. Prava pot za rešitev vseh perečih vprašan/ Ob razgibanem političnem delu organizacij Socialistične zveze, ki so zadnje tedne sredi izredno živahne in široke akcije ter množičnih zborovanj, namenjenih uresničitvi nalog, na katere je opozoril tovariš predsednik Tito v svojem znamenitem govoru v Splitu, smo naprosili predsednika okrajnega odbora SZDL tovariša Viktorja Zupančiča, da je odgovoril na nekaj naših vprašanj. Sedanje delo političnih organizacij v okraju' je tovariš Zupančič ocenil takole: Organizacije Socialistične zveze so v zadnjem obdobju — od organov okrajnega odbora (komisij in podkomisij, ki so se uspešno lotile vrste problemov s področja zdravstva, šolstva, dela z mladino in dr.) pa do občinskih odborov SZDL ter krajevnih organizacij — delale tako razgibano in vsestransko, da je točna ugotovitev: takega sodelovanja celotnega aktiva na terenu in na vasi in take živahnosti v našem okraju že dolgo nismo imeli! čuti se vloga komunistov v or ganizacijah Socialistične zveze. Tam, kjer komunisti še niso razumeli svojega dela, organizacije SZDL še spijo in jih še nismo uspeli Na Debeli rtič, v Fazan in v Gozd-Martuljek bo šlo 420 otrok S pomočjo okrajnega odbora RK Novo mesto bo šlo letos iz našega okraja na zdravljenje v zdravilišče Gozd-Mar-tuljek 50 otrok, v klimatsko zdravilišče RK Slovenije na Debelem rtiču 230 otrok in v Počitniško kolonijo Fazan 140 Otrok, skupaj torej 420 otrok. Precejšnji del sredstev bo kot vedno tudi letos prispeval Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Večina otrok je *e opravila zdravstvene preglede, otroci prve izmene pa najbrž že štejejo dneve do odhoda. Nekaj težav je samo Pri otrocih, ki bi morah v Fazan: zanje so doslej prispevale občinske službe za soci- NJTRl 4. SEJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL 0 SREDNJEM IN STROKOVNEM ŠOLSTVU TER P0S0LSKEM IZOBRAŽEVANJU Jutri se bo ob 8.30 začela v dvorani zavoda za izobraževanje kadrov in produk- ; "vnosti dela v Novem mest« 4. redna seja ok.ajnega odbora Socialistične zveze. Tokrat je na dnevnem redu Poročilo o problematiki srednjega in strokovnega šolstva ter o pošolskem izobraževanju v okraju, ki ga le izvršni odbor okr. odbora SZDL pripravil na svoji seji v ponedeljek popoldne. Druga točka dnevnega reda je informacija o nekaterih ukrepih v okraju v zvezi z uresničevanjem log * gospodarskih na- Na sejo so povabili tudi vse ljudske poslance z našega področja. Člani okr. odbora SZDL so dobili teze *a sejo vnaprej, da bi lahko s plodno razpravo in skušnjami iz prakse pripomogli odboru do dobrih sklepov. alno varstvo, te pa letos nimajo na razpolago potrebnih sredstev. Sevniški podmladkarji AMD: prvi v LRS! 17. junija je v Ljubljani na RTV v okviru oddaje o prometni varnosti tekmovalo 8 ekip iz vseh okrajev republike. Naš okraj je zastopala ekipa podmladkar-jev AMD iz Sevnice, ki je bila na okrajnem izbirnem tekmovanju najboljša. Tudi na javni oddaji nas je nadvse častno zastopala in osvojila 1. mesto ter prejela prvo republiško nagrado. Na isti oddaji so bile hkrati slovesno podeljene nagrade 3-mesečnega tekmovanja za prometno varnost, v katerem so sodelovale vse slovenske šole. Sevniški podmladkarji so tudi tu prejeli prvo nagrado — avtomobilček, ki je najbrž prvi to vrste v našem okraju. Prizadevnim podmlad-karjem AMD Sevnica iskreno čestitamo! Nov daljnovod za Belo krajino Elektro Novo mesto je'pričelo letos graditi nov 35 KV daljnovod v Belo krajino. Letos bodo opravili vsa gradbena dela: izkope jam in postavitev drogov. Drogovi bodo največ leseni, na obremenjenih mestih pa bodo postavili železne. Celotna gradnja novega daljnovoda bo veljala 85 milijonov din. Letos bodo porabili za gradbena dela 50 milijonov. Kolektiv Elektro gradi daljnovod iz lastnih sredstev s pomočjo amortizacije, za manjši znesek (okoli 7 milijonov) pa bodo morebiti najeli posojilo pri Soških elektrarnah. Novi daljnovod je za Belo krajino zelo pomemben, ker bo z njim odpravljeno ozko grlo v dobavi električne energije, ki se je pojavilo , odkar jo je elektrarna v Ozlju prenehala dobavljati. Omrežje, po katerem dobavljajo odtlej tok iz Novega mesta, je preobremenjeno, potrošnja v Beli krajini pa se hitro veča, zato Je nov daljnovod zelo potreben. Obvezen pouk prometne vzgoje Okrajna komisija za prometno varnost je na seji 9. maja letos razpravljala o osnutku učnega načrta za pouk promc l.ne varnosti. Na seji so bili prisotni tudi predstavniki občinskih pedagoških zavodov. Komisija je sprejela predlagani učni načrt in ga nato dala v pretres okrajnemu svetu za šolstvo, ki je vsem pedagoškim zavodov priporočil, naj ga osvoje in v prihodnjem šolskem letu na vseh obveznih šolah uvedejo redni pouk o prometni varnosti. pozrv Prosimo vse sodelavce in dopisnike našega lista, ki morajo po veljavnih predpisih odpreti žiro račune pri pristojnih komunalnih bankah, da nam takoj sporočijo številko svojega računa, sicer jim junijskega obračuna honorarja ne bomo mogli pravočasno poslati. Urpava Usta VREME OD 21. 6. DO 1. 7. 1962 Dež z ohladitvijo pričakujemo okrog 25. junija in bo verjetno trajal dva dni. V ostalem bo v splošnem lepo vreme, le včasih krajevne neviht«. Dr, V. M. obuditi. Smatram, da smo s tako razgibanim političnim delom uspeli v prilični meri pokazati našim državljanom, članom Socialistične zveze, pravo pot za reševanje problemov, na "katere je opozorilo Pismo izvršnega komiteja CK ZKJ in govor tovariša predsednika Tita v Splitu 6. maja 1962. Uspeli smo tudi usmeriti razprave o nekaterih negativnih pojavih v pravilno smer. To je bilo zelo važno, saj gre za primere, ki so bili zelo škodljivi za naše nadaljnje družbene odnose, hkrati pa je bilo treba ljudem povedati, kakšu« objektivne težave srečujemo na področju gospodarstva in drugod. Zbori članstva Socialistične zveze so bili v teh tednih marsikje izredno dobro obiskoBJl .Menim, da so to vprašanje Še pocebKO—dobro rešili v brežiški občini, kjer so predstavniki gospodarskih organizacij prišli s problemi svojih kolektivov pred občane, kar je edino pravilna oblika našega nadaljnjega dela. Razprava na zboru v Semiču je n. pr. pokazala, da so ljudje pripravljeni sodelovati in tudi marsikaj prenesti, ko je treba rešiti tudi lokalna gospodarska vprašanja. V Semiču so upravičeno kritizirali nekatere slabe pojave v gospodarjenju zadruge, prevelike marže, slabe odnose zdravstvenih delavcev do bolnikov, pa tudi primere počasnega reševanja nekaterih zadev, ki bi jih moral hitreje urediti ljudski odbor. Vse to samo potrjuje, da ljudje razumejo naše skupne, objektivne težave, da pa so upravičeno hudi na vse tiste pojave in malomarnosti, ki jih ni prav nič treba in ki jih lahko odpravimo brez vsakršnih denarnih izdatkov in kakšnih posebnih ukrepov! Za drugo obdobje našega dela imamo zdaj pred sabo zelo obsežno in bogato gradivo. Občinske komisije za izvajanje načel o delitvi dohodka in ObLO so ponekod že veliko naredile; zlasti dobro dela taka komisija v Novem mestu, ki je zelo čvrsta in solidno dela. Imamo tudi že prve ukrepe teh komisij in zborov ljudskih odborov (odloke glede marž, znižanega prometnega davka in pod.), ki so bili sprejeti na pobude iz sifivUnih^-dobrih predlogov zborov članov SZDL. S tem gradivom gredo zdaj občinski odbori Socialistične zveze na svoje plenume, kjer bodo ponovno analizirali zbrane ugotovitve in predlagali ljudskim odborom nadaljnje potrebne ukrepe. To bodo hkrati tudi priložnosti, da postavi organizacija še sebi naloge za nadaljnje delo. Zbrano gradivo je treba zdaj predložiti vsem članom Socialistične zveze. Ugotovitve ne smejo ostati samo pri vodstvih krajevnih organizacij SZDL, temveč jih mora spoznati sleherni član naših kolektivov, sindikatov tja do zadnjega prebivalca tudi najoddaljenejše vasice! Posebno sindikati imajo zdaj zelo važne naloge, ki se jih njihove organizacije že začenjajo lotevati. Razgibanost zadnjih tednov, ko so se vsi naši delovni ljudje spričo dela občinskih komisij, delavskih svetov, sindikatov, osnovnih organizacij ZK in Socialistične zveze začeli resno spraševati o tem, kaj so naredili lani in letos in o tem, kar so za to svoje delo dobili, je zares razveseljiva. Prišli smo do tega, da vsak posameznik resno ocenjuje svoje delo in delež, ki ga je dobil od skupnosti. To pa je razveseljiv in spodbuden napredek. Lahko trdim, da je formula, s katero delajo občinske komisije, dosegla pri nas predvsem izreden političen uspeh, ne samo potrebnih administrativnih ukrepov. Segla je do slehernega, ki je sestavni člen naše družbe. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, kako bi pomagali vbeiii Ustim, ki ss-spričo novih nalog morda še ne znajdejo, hočejo pa si odnose urediti. Ponekod tega res ne znajo, drugjespet so nasedli finančnim »strokovnjakom« v podjetjih. Naj znova podčrtam osnovno nalogo vsega našega sedanjega dela: — doseči jc treba, da bomo naša podjetja čimprej uredili in dosegli večjo proizvodnost; — urediti moramo družbene odnose v kolektivih, kar nam bo spet zajamčilo nadaljnjo rast produktivnosti in celotnega razvoja našega gospodarstva, ki mora začeti proizvajati tudi ceneje in kvalitetneje kot doslej. Zato smo z uspehi političnega dela naših organi^ zaci j zadnjih tednov lahko zadovoljni, moramo pa jih seveda vztrajno nadaljevati. Planinski teden Spod. Posavja Ob 60-letnici planinske koče na Lisci organizira Planinsko društvo za sevniško in videm-sko-krško občino planinski teden, ki bo od 1. do 8. julija. V tem tednu bodo predavali naši najboljši alpinisti, v izložbah pa bo prikazan razvoj planinstva v Posavju. Ob zaključku bo na Lisci proslava. Tedaj se bodo tudi spomnili Jurkovih bratov, ki so 1902 postavili Jurkovo kočo in ta- ko preprečili tujcem, da bi si tam zgradili svoj dom. Pozneje so se v tej koči zbirali partizani in aktivisti, za kar je zvedel tudi okupator in kočo požgal. Sele pred desetimi leti so požrtvovalni planinci Spodnjega Posavja na Lisci postavili lep in udoben Tončkov dom, ki je ena najlepših turističnih postojank v Spodnjem Posavju. Lojze Jančič Včeraj so se poslovili od svojih razredov, tovarišev učiteljev in učiteljic ter od sošolcev — septembra pa se bodo vrnili: zdravi, ožgani od sonca in vetra, nasmejani in spočiti v učilnice, polni novih moči za nov« srečanja z učenostjo. Vsem mladim bralcem in prijateljem Dolenjskega lista želimo PRIJETNE IN VESELE POČITNICE! , ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED OPEKARNA ZALOG PRIČAKUJE UGODNEJŠO SEZONO Letošnje muhasto In sila neugodno vreme ni prekrižalo načrtov samo kmetijcem, gostincem in drugim, katerih dejavnost je pogojena z vremenskimi razmerami. Tudi T industriji gradbenega materiala ni šlo vse brez ovir. Se dandanes se občutijo posledice zime, v kateri niso mogli opraviti nujnih priprav za proizvodnjo. Tudi v novomeški opekarni Zalog je to eden od poglavitnih vzrokov, da ugotavljajo za 30 odstotkov manjšo proizvodnjo, kakor je bila lani V istem obdobju. Pozne priprave glinokopov (le-te so lahko uredili šele v spomladanskih mesecih) in še vrsta drugih ovir pri načrtu za racionalno izkoriščanje surovin, kakor tudi drugi vzroki so vplivali, da so peči in sušilnice več mesecev delale le S polovično kapaciteto. Zaradi take minimalne proizvodnje, na katero je iz navedenih vzrokov prešla opekarna Zalog, so se znižali Na sejmišču slab promet Ker imajo kmetovalci ob nastopu lepega vremena polne roke dela, se jih je v ponedeljek, 18. junija, le malo odločilo pripeljati prašiče na sejem. Od 551 prašičev je bilo prodanih 422. Cena se od zadnjega sejma ni dosti spremenila: prodajali so jih po 5.000 do 8.000 din. tudi osebni dohodki zaposlenih. Zmanjšanje je sledilo kljub temu da podjetje ni zaposlilo predvidenega števila sezoncev. Tako je delovni kolektiv v aprilu in maju prejemal le 80-odstotne osebne dohodke in se je najnižji prejemek gibal okrog 12.000 dinarjev, najvišji pa okrog 40 tisoč dinarjev. V tem obdobju je bilo najslabše plačano upravno osebje in delavci v delavnicah. Spričo vseh neugodnosti, ki so podjetje zatekle v tekočem gospodarskem letu, pa izdelki ne ostajajo v skladišču. Potrebe gradbenih pod-jetih so celo večje kakor kdaj koli, saj gradbenega materiala na splošno primanjkuje, čeprav se letos manj gradi kot prejšnja leta. Zato podjetja, kakršno je opekarna Zalog, spričo zmanjšane proizvodnje le stežka izdelajo sproti za trg. V takih okoliščinah opekarna Zalog pričakuje, da se bo zlasti v drugem polletju marsikaj izboljšalo. Predvsem predvidevajo, da bi lahko povečali osebne dohodke tistim delavcem, ki imajo zdaj najnižje prejemke. Komisija za sestavo pravil o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v podjetju že razpravlja o tem; najnižji prejemki bi se povečali na 16.000 dinarjev. Letos 122 milijonov za elektrifikacijo Na področju Elektro Novo mesto bodo letos porabili za elektrifikacijo 122 milijonov dinarjev. Največ teh sredstev je namenjenih za gradnjo novega 35-tisočvoltnega daljnovoda v Belo krajino. Razen tega bodo zgradili 8 novih transformatorskih postaj, od tega 4 v občini Novo mesto, 2 v občini Trebnje in po eno v občini Metlika in Črnomelj """'■'i OT »v.!!-'1 OOP »KVll 5> OIVVJ.* 11 ...... j v. - —--J* rabili za obnovo in preureditev nizkonapetostnega omrežja. V 122 milijonih, kolikor bo Elektro Novo mesto letos porabilo za elektrifikacijo, je tudi del deblokirane amorti- Brez dvoma je narod, kot je alžirski, prej zaslužil svobodo in neodvisnost. Da se lahko imenuje narod, je dokazal ne samo s svojim dolgoletnim bojem za svobodo, ampak tudi z nenavadno zrelostjo in samopremagovanjem. Vse te vrline so alžirskemu osvobodilnemu gibanju in alžirskemu narodu prinesle še eno zmago: po štirinajst dni trajajočih pogajanjih na sedežu začasne izvršne oblasti v Rocher Noi-ru med alžirskimi in francoskimi predstavniki in »civilisti« OAS je vodstvo OAS je v piratski oddaji po alžirskem radiu sporočilo, naj teroristi ustavijo svoje akcije. Prezgodaj je še za končno sodbo o tem sklepu OAS, posebno ker je njihov napovedovalec v oddaji pripomnil, naj ostanejo oasovci »budni«. Toda eno je gotovo: OAS je s tem priznala svoj poraz, vojaški in politični. Toda to zahteva nekoliko daljše pojasnilo. Po 19. marcu, ko so podpisali evianske sporazume, je OAS sprožila nebrzdan val terorja, da bi izzvala muslimansko prebivalstvo. Namen je bil očiten: popolnoma svojevoljno pobijanje Alžircev (ob zelo mlačnem zadržanju francoske vojske) naj bi pripravilo muslimansko prebivalstvo do tega, da bi se začelo prav tako slepo znašati nad evropskim prebivalstvom. Vmešala bi se armada in spet bi nastalo vsesplošno pobijanje. Ta naklep se je izjalovil. Muslimani so ostali — vsaj na zunaj — mirni in disciplinirani. Potem je prišel drugi poskus OAS, da bi organizirala vojaški upor proti de Gaullu. Tudi ta po skus je propadel in datum refe renduma — 1. julij — se je bližal i neizprosno kot usoda. Potem je prišlo tretje in zadnj« obdobje. Oasovci so v obupu raz. silna pot, ki jim je obetala novo glasili, da bodo Alžircem prepustili življenje, predvsem pa možnost, da Alžirijo takšno, kakršno »smo do- ostanejo v svoji domovini, saj se je bili leta 1830.« Z geslom »Požgite mnogo Evropejcev rodilo v Alžiriji deželo!« so začeli požigati in raz. in je zanje Francija pravzaprav tu- streljevati bolnišnice, šole, upravna jina. Mrzlično so začeli iskati sti- in gospodarska poslopja, tovarne, kov z začasno alžirsko vlado in pre- hidrocentrale. V Alžiru so med dru- sencčeni ugotovili, da jim ta nudi gim uničili univerzitetno knjižnico vsa jamstva. In ne samo to — po- s pol milijona knjigami in najmo- milostitev za zločine, ki so jih uteg- dernejšo bolnišnico, ki je imela nad nili zagrešiti v preteklosti. OAS KAPITULIRALA dva tisoč postelj. V Kabiliji so razstrelili dve hidrocentrali, v Sahari zažgali petrolejski vrelec itd. Toda to je bilo hropenje smrtno ranjene zveri. Zveri je bila zlomljena hrbtenica tisti trenutek, ko je evropsko prebivalstvo spoznalo, da je boj izgubljen in se začelo množično izseljevati v Francijo, zaslepljeno od oasovske propagande. OAS je sicer skušala zajeziti ta odliv prebivalstva, a jo je pri tem ovirala lastna propaganda, češ da ni drugega izhoda, češ . da FLN ne bo poznala milosti in da bo vse pobila. V vsem tem času je vodstvo začasne alžirske' vlade kazalo izredno zrelost, pronicljivost in velikodušnost. Nenehno je opozarjalo evropsko prebivalstvo, da mu jamči življenje in delo in da je v novi Alžiriji mesta za vse: muslimane in Evropejce. Ta alžirska poslanica je — kot vse kaže — naposled prodrla v zavest evropskega prebivalstva. Nenadoma se je prikazala druga, odre- OBRTNI SERVIS V SEMIČU Izdeluje po naročilu motike vseh vrst, gozdne in vozniške sekire, težke cepine, zidarske žlice (večje in manjše) kljukce (krošlje), mesarice, plankarice in bradlje. Zadruge, posestva in trgovine naj sklenejo pogodbo is prihodnjo sezono! Zdaj je divjanje OAS postalo celo v njihovih očeh ne samo zločin, ampak neumnost, če bo OAS vse uničila — so si mislili — bomo ob vse: ob domove, tovarne, sole. V poveljstvu OAS je prišlo do razcepa. O tem dokazuje tudi najnovejše sporočilo oasovskih skupin iz Bona in Orana (po razglasu OAS iz Alžira, da je treba končati s terorjem), da nadaljujejo boj. Toda to ne more bistveno spremeniti toka dogodkov. Še nekaj dni je do prvega julija, ko bo svobodna Alžirija na referendumu izrekla svojo voljo. Ta Alžirija bo naposled postala svobodna in uresničen bo sen brez števila mučencev in rodoljubov. Nemirni svet pa lahko najde v tej deželi velik in plemenit nauk: kljub neznosnim krivicam in trpljenju je osvobojeno alžirsko ljudstvo velikodušno ponudilo roko sprave svojim včerajšnjim zatiralcem in dokazalo, da bi lahko ljudje po vsem svetu — ne glede na barvo in druge razlike — živeli v miru in slogi in enakopravnosti. Umetna gnojila: dobro, semena: slabo ni, katerih smo porabili zelo malo. Na večje hektarske donose razen ostalega odločilno vplivajo tudi sortna semena. *» tem pogleau sinu % zauiijin letih naredili bolj malo in se ne moremo preveč pohvaliti. Menjava semen, naj si bo to pri žitaricah ali pri krompirju, količinsko ne ustreza z o žirom na zasejane površine. Zato bodo kmetijske organizacije morale o tem resneje razmišljati in tudi ukrepati. Letos smo porabili v kmetijstvu toliko umetnih gnojil kot JfeđaŠi. 'ugotovitev je toliko bolj razveseljiva, zacije iz prejšnjih let, sicer pa Elektro Novo mesto u-stvarja vsako leto za okoli 60 milijonov din amortizacije. ker Je bfkj "pj.abijenih mnogo gnojil v družbenem in zasebnem kmetijskem sektorju. Lahko rečemo celo več: letos so začeli s pridom posegati po umetnih gnojilih tudi kmetje, ki sicer nimajo pogodbenih odnosov z zadrugo. Precej slabše pa je s "me- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ljubljani skupna seja in Republiškega sveta T četrtek je bila v Glavnega odbora SZDL Zveze sindikatov Slovenije, na kateri so obravnavali aktualne naloge Socialistične zveze in sindikatov pri razvijanju gospodarstva in socialističnih odnosov. Na ločeni seji Glavnega odbora je bil izvoljen za novega predsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije Albert Jakopič-Kajtimir, namesto Vide Tomšič, ki je prevzela novo dolžnost predsednice Ljudske skupščine Lit Slovenije. Referat o aktualnih nalogah Socialistične zveze In sindikatov pri razvijanju gospodarstva In socialističnih odnosov je podal Stane Kavčič. Uvodoma je poudaril, da ni naloga skupnega plenuma ponavljati naloge in stališča, ki so dani T pismu in zlasti v govorih tovariša Tita in Kardelja, ampak je njegova naloga dogovoriti se, kako ta stališča, zaključke in naloge oživotvoriti. Ko je govoril o potrebi po vsestranosti in poglobljenosti naših razprav, je med drugim dejal, da je vsako precenjevanje doseženih rezultatov in podcenjevanje napak enako nevarno kakor tudi pretiravanje v oceni negativnega in T podcenjevanju negativnega. Samo pod pogojem, da se bo naš osnovni politični aktiv zelo energično boril za vsestransko objektivno ocenjevanje sedanje konkretne družbene stvarnosti, bo sedanja politična razgibanost delovnih ljudi dala tudi največje, vsestransko pozitivne rezultate. Tovariš Kavčič je podčrtal samokritičen odnos predvsem delovnih kolektivov. So pa tudi take, sicer redke organizacije, Id so dane kritične analize in opozorila, ki jih vsebujejo omenjeni politični dokumenti, razumele enostransko ali jih celo nepravilno tomačile. Kritična analiza uspehov in napak mora biti napravljena z namenom, da se napake popravijo in da se še bolj utrdijo naše vrste, medtem ko enostranske in zlonamerne trditve vedno dosežejo nasproten učinek. Kritizerstvo, ki povzroča nezaupanje in malodušje pri najbolj delovnih kadrih odklanjamo predvsem zato, ker to ne vodi k napredku. Ko je tovariš Kavčič govoril o kvalitetnih spremembah v našem gospodarstvu, je posebej podčrtal dejstvo, da so se namreč naše materialne proizvajalne sile razvile do stopnje, ko ni več bistvena samo proizvodnja. Postali smo namreč tako bogati — kljub relativnemu pomanjkanju — da nam ni potrebna več vsaka proizvodnja; nam je potrebna samo tista proizvodnja, ki glede na svojo proizvodno ceno, na svojo kvaliteto in izbiro ustreza čedalje bolj zahtevnim pogojem mednarodne delitve dela. Pri izvozu in mednarodni delitvi dela pa ne gre zgolj za uravnovešenje naše bilance, ampak predvsem za nalogo, ki se v končni konsekvenci postavlja takole: ali dobiti zunanje tržišče za določene artikle ali pa zaustaviti to proizvodnjo, kar pomeni zmanjšati nadaljnji tempo razvoja proizva- NALOGE DNEVA IN JUTRIŠNJI DAN jalnih sil. Seveda moramo izbrati prvo možnost, to pa pomeni, boriti se za večjo produktivnost dela, ki mora dati tako proizvodnjo, da bo zmožna zdržati mednarodno konkurenco. Lahko bi rekel, je dejal tovariš Kavčič, da se na tej podlagi začenja drugo obdobje v razvoju naših materialnih proizvajalnih sil. In v tej zvezi se zato postavljajo vprašanja, nastajajo problemi in glavoboli, ki jih do zdaj nismo poznali ali vsaj ne v tako ostri obliki. Vse to seveda niso simptomi stagnacije našega ekonomskega razvoja in ekonomske krize, ampak so vse to znaki višje stopnje razvoja proizvajalnih sil. Glede organizacije proizvodnje se nahajamo v nekem smislu pred novo revolucijo. Ta revolucija bo zahtevala postopno selekcijo in večjo intenzivnost. Nadaljnje borbe za produktivnost dela in razvoja socialističnih odnosov pa si ne moremo zamisliti brez nadaljnjega razvijanj-« raznih neposrednih oblik samoupravljanja. Dosedanja akcija za organizacijo ekonomskih enot, ki je dala že zrlo dobre rezultate, kjer so stvari pravilno postavljali, je na žalost imela tudi dve slabosti: mnoge preveč je bilo improvizacije in poUtično-propagandnih gesel, vrh tega je bil premalo poudarjen tudi njihov ekonomski cilj. Ekonomske enote oziroma neposredna demokracija ni sama sebi namen in cilj, ampak predvsem sredstvo za večjo produktivnost dela, za boljšo organizacijo proizvodnje, za večji ekonomski učinek in seveda s tem tudi za utrjevanje in razvoj družbenih socialističnih odnosov. Tovariš Kavčič se je v zvezi z delom komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka zadržal tudi pri zmotni miselnosti, da je osnovna naloga komisij, zmanjšati osebne dohodke. Res je, da v mnogih podjetjih obstaja nesklad med višino osebnih dohodkov in produktivnostjo, toda tega se da odpraviti na dva načina: na finančno-administrativen fiskalen način, se pravi z znižanjem osebnih dohodkov ali pa z mo-bilizacijsko-ekonomsko rešitvijo. Po tej drugi poti je možno, da ostanejo osebni dohodki nespremenjeni, da pa se v določenem času s povečano produktivnostjo dela, z boljšim vsestranskim gospodarjenjem nadoknadi vsota preveč izplačanih osebnih dohodkov. Glede razpona med višjimi in nižjimi kategorijami pa je tovariš Kavčič dejal, da so se od januarja lanskega leta naprej najhitreje povečevali osebni dohodki najnižjim kategorijam. V zadnjih IS mesecih se je skoraj za polovico zmanjšalo število tistih, Id imajo do 20.000 din osebnih dohodkov na mesec. Bili pa so seveda tudi posamezni, vsega obsojanja vredni primeri, ko so si posamezniki dali izplačati svojemu delu in zaslugam neprimerno visoke dohodke. Na koncu je referent v zvezi s kadri dejal, da morajo svojo politično pripadnost, svojo družbeno zavest in svojo zvestobo ciljem revolucije neprestano dopolnjevati s čedalje večjim strokovnim znanjem in sposobnostjo. Predvsem v sedanji situaciji pa je našemu aktivu potrebno bolj kot kdajkoli prej, da zelo konkretno, čimbolj operativno in energično izvršuje naloge dneva in da se jasno zaveda tudi jutrišnjega dne. • V Četrtek, 21. Junija le začne v Akri, (lavnem mestu Gane, mednarodna konferenca »Svet brez bombe«, ki se je bo udeležilo kakih sto uglednih o~ sebnosu Iz vseh krajev sveta. Tudi Jugoslavija se je bo udeležila. • V Kairu Je bila konferenca političnega odbora držav c*v lablanške skupine, ki Je proučila mednarodni položaj In afriSke probleme posebej. Konferenca, ki so se Je udeležili najvišji predstavniki ZAR, Maroka, Gvineje, Malija, Alžirije tu Gane, Je priporočila vzpostavitev »afriške solidarnosti-, ki naj bi zajela vse afriške države. St Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant je obvestil indonezijskega zunanjega ministra, da Je Nizozemska -v načelu« sprejela ameriški načrt o ureditvi za-bodnoirijanskega spora. S) Predsednik ministrskega sveta ZSSB Hruščdv je na čelu partijske in državne delegacije Sovjetske zveze prispel na enotedenski uradni obisk v Romunijo. Pred kratkim Je bil na uradnem obisku v Bolgariji. m Francov režim se je zdaj lotil depo rta r-ij pomembnih političnih osebnosti — celo med španskimi monarhisti - da bi zatrl čedalje hujšo opozicijo proU svojemu diktatorskemu režimu. * n Katanška družba -U«Jon Miniere-, ki drži na oblasti Combeja, Je objavila poročilo, namenjeno svojim delničarjem. Poročilo je »spodbudno«; kljub nedavnim bojem v Katangi in negotovemu položaju je imela družba v zadnjem letu poldrugo milijardo belgijskih frankov dobička. «, « Ameriški senat Je sprejel proračun, ki določa za prihodnje finančno leto vojaške izdatke v znesku skoraj 48,5 milijarde dolarjev. To je največji vojaški proračun ZDA v mirnem času. a, • V ameriških političnih in vojaških krogih Je povzročila vznemirjenje napoved, da bo Sovjetska zveza morda dobavila Indiji reakcijska lovska letala. a Južnoafriški parlament je obravnaval načrt zakona o »sabotažah-, ki določa smrtno kazen celo za manjše prekrške, Id so v nasprotju s tem zakonom. S tem zakonom skuša Vervoerdova vlada zatreti sleherno opozicijo in ovekovec-ld svojo rasno politiko. m INSTRUMENTI ALI PROIZVODNO DELO? 70 nnli™™*NOVOTEKSlU: V CEM " SKRIVNOST KOLEKTIVA, KI JE POVEČAL CISTI DOHODEK ZA ODSIOTKOV, SKLADE ZA 141 ODSTOTKOV IN OSEBNE DOHODKE KOMAJ ZA 16 ODSTOTKOV? - V PRAVILNIK Dni«ELITVI CISTEGA DOHODKA NE BODO VNAŠALI NOBENIH POPRAVKOV — SPODNJA MEJA OSEBNEGA "VHODKA: 15.000 DINARJEV NA MESEC — PROIZVODNJA NOVOMEŠKIH TEKSTILCEV SE NADALJE RAZVE- SELJIVO NARAŠČA Usklajevanje delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov z novimi predpisi bo marsikje pripeljalo do bridke ugotovitve: z novim pravilnikom smo delili presežno vrednost, ki ni nastala po zaslugi našega dela, ampak po zaslugi boljših, za naš kolektiv ugodnejših instrumentov. V dneh, ko že domala povsod organi delavskega samoupravljanja in upravna vodstva podjetij z močno podporo sindikalnih podružnic ugotavljajo, kako so gospodarili in v kakšno luč jih postavljajo novi predpisi, smo obiskali kolektiv Novoteksa v Novem mestu. Ze lani smo podrobneje pisali o njihovem pravilniku. Z njimi vred smo veseli, ker so se obeti o razumnem gospodarjenju, ki so jih gradili v pravilniku, uresničili. Ze v uvodu pa bi radi poudarili še to, da je bil kolektiv Novoteksa eden izmed redkih, ki je takoj, ko so novi predpisi izšli, pričel resno ugotavljati, ali je zastavljena delitev z njimi usklajena. V prvih dneh maja so imeli že pripravljene izračune, takoj nato pa so o njih pričeli razpravljati organi delavskega samoupravljanja, pretekli teden pa so končali razpravo v ekonomskih enotah. strumentov (71,3 odstotka povečanja), deloma pa tudi zaradi boljše organizacije dela in večje storilnosti, torej po zaslugi kolektiva (preostalih 28,7 odstotka povečanja). CISTI DOHODEK NE MORE BITI EDINA OSNOVA DELITVE Gornji primer dovolj jasno kaže, da čistega dohodka ne moremo uporabljati kot edino osnovo za delitev v kolektivu. Ce bi v Novoteksu lansko delitev gradili bolj na razmerju skladi — osebni dohodki ter na povečanju čistega dohodka, bi osebni dohodki prav gotovo neupravičeno in zavidljivo porasli. Kolektiv je lani kot preudaren gospodar gradil na drugi osnovi: vpliv novih instrumentov, ki so bili ugodnejši, so onemogočili tako, da so kot osnovno merilo za povečanje osebnih dohodkov uvedli proizvodnjo, proizvedene metre in kilograme svojih izdelkov. Zato so se osebni dohodki lahko povečevali samo na račun storilnosti de-ia, hkrati s tem pa je kolektiv zagotovil, da so se sredstva, ki so nastala zaradi ugodnejših instrumentov, zbirala na poslovnem skladu. Ta 2e imate DOLENJSKI ZBORNIK, najnovejšo izdajo Dolenjske založbe? Cena 1500 din. Dobite ga v vseh knjigarnah. Primerjava podatkov iz ključnih računov za leto 1960 in 1961 je pokazala: neto produkt je v letu 1961 porasel za 18 odstotkov, čisti dohodek za 70 odstotkov, osebni dohodki so se pove-Pji za 16 odstotkov, skladi Pa za 141 odstotkov. 2e na Prvi pogled so ugotovili, da 7(>odstotno povečanje čistega dohodka in 141-odstotno povečanje skladov ne more biti v celoti zasluga kolektiva, saj 80 lani poslovali z nespremenjenimi zmogljivostmi. Ko so kdelali podrobne izračune, 80 ugotovili, da se je čisti dohodek tako povečal predvsem zaradi ugodnejših in- Začetek javne razprave 15. junija je bilo v Novem niestu posvetovanje predstavnikov okrajnih zbornic, °tlasti in organizacij, na katerem so se pogovorili o nedavno objavljenem odprtem Pismu republiškega sveta za strokovno izobraževanje in 0 Predlogih za verifikacijo Poklicev. Sestanek, ki ga je *°dil podpredsednik OLO Silvo Gorenc, velja tudi za uvod v javno razpravo o teh zadevah v našem okraju. Pri zbornicah so bile osnovane ^je komisije, ki bodo prt-pfavile analize o kadrih in ^deUue predloge za nove Profile kadrov, ki jih potrebujejo kmetijstvo, trgovina, °°rt in industrija. se je povečeval in omogočal razvoj tovarne. V tem ukrepu tiči »skrivnost«, da je v Novoteksu bil čisti dohodek višji za 70 odstotkov, osebni dohodki le za 16 odstotkov, skladi pa kar za 141 odstotkov. Ta »skrivnost« je kolektivu samo v čast in prav zato ne bo v pravilniku o delitvi čistega dohodka delal nobenih popravkov. NOTRANJI RAZPONI OSEBNIH DOHODKOV Po skupinah izplačil osebnih dohodkov so bili v kolektivu Novoteksa lani razvrščeni takole: od 10 do 15 tisoč dinarjev na mesec je prejemalo 3,5 odstotka zaposlenih, od 15 do 20 tisoč dinarjev 58,2 odstotka, od 20 do 25 tisoč dinarjev 20,6 odstotka, od 25 do 60 tisoč dinarjev 17,1 odstotka in od 60 do 86 tisoč dinarjev na mesec 0,6 odstotka zaposlenih. Po novem pravilniku ne more nihče prejemati manj kot 15 tisoč dinarjev na mesec, vendar so lani takšni primeri še bili, ker je pravilnik pričel veljati šele 1. avgusta. Notranji razpon med najnižjim in najvišjim delovnim mestom je bil lani v razmerju 1:5,67, vendar tudi tu ne bo treba popravljati pravilnika, ker zagotavlja razmerje 1:4,85. Tudi na lani ustvarjeno razmerje so namreč vplivala izplačila pred uveljavitvijo novega pravilnika. SKLADI SKUPNE PORABE IN OSEBNI DOHODKI V precejšnjem nesorazmerju z navodili za delitev pa je sklad skupne porabe. Letos so namenili 144 milijonov dinarjev tega sklada za gradnjo stanovanj. Ta znesek sestavlja pretežni del tega, kar so v kolektivu ustvarili lani po zaslugi ugodnejših instrumentov. V sklad skupne porabe so doslej zaradi razvijanja proizvodnje vlagali zelo malo. Kljub temu sodijo, da je priporočilo, naj sklad skupne porabe rase sorazmerno z osebnimi dohodki, sprejeto za to, da ne bi kolektivi še naprej vlagali sredstev tega sklada v neredko prerazkošne počitniške domove. V Novoteksu pa so sredstva letošnjega sklada skupne porabe namenili samo za gradnjo stanovanj. — Stanovanjski problem je v kolektivu pereč, ob tovarni pa že rase bodoče industrijsko središče, zato lahko ocenimo odločitev kolektiva kot gospodarno. PAVŠALE NAJ NADOMESTIJO OBRAČUNI Dosedanji pravilnik je nekaterim delovnim mestom dovoljeval pavšalna nadomestila za delo izven matičnega obrata. Ta del pravilnika bodo nadomestili z novim, ki bo določal, da se bodo odslej obračunavali dejanski stroški. Prav tako"bodo ukinili izplačilo pavšalov za kilometrino. Po posebnem pravilniku je bilo za posamezna delovna mesta dovoljeno opravljati prevoze z zasebnimi avtomobili, lastniki pa so prejemali določene mesečne pavšale v zneskih od 11.200 do 38.000 dinarjev. Lastnik je bil dolžan opraviti prav vsa potovanja. Pavšale so določili ha osnovi analiz službenih potovanj v zadnjih treh letih, lani pa so z njimi prihranili okoli 4 milijone 800 tisoč dinarjev. Ker so po novih zakonitih predpisih pavšali prepovedani, bodo pra- vilnik popravili In kilometrino obračunavali po zneskih, ki jih bodo na novo določili Ko so lani sprejeli novi pravilnik, ki je spodbujal k proizvodnosti, kvaliteti in zniževanju poslovnih stroškov, so vedeli, da bo moralo miniti vsaj šest mesecev, preden bodo vsi člani kolektiva to doumeli. V marcu letos so se že pričeli kazati prvi u-godni rezultati, proizvodnost dela, kvaliteta izdelkov in prihranki pa se nenehno povečujejo. V januarju letos so v tkalnici dosegli 2460 vot-kov na uro, v maju 2745, po mnenju strokovnjakov pa bo številka vedno večja, saj to dokazuje prvih devet delovnih dni junija. V apreturi je v januarju posameznik oplemenitil 2,54 metra blaga na uro, v maju že 3,51 metra; v predilnici so v januarju spre-dli 33 preden na uro, v maju pa že 38,2. Proizvodnja se nenehno povečuje brez slehernega vmesnega padca. Kolektiv Novoteksa pričakuje komisijo za uskladitev delitve pripravljen, razvoj v obdobju po sprejetju pravilnika pa je dokazal, da so že lani ravnali kot umni gospodarji. Po široki razpravi v ekonomskih enotah in v sindikatu bo delavski svet v prihodnjih dneh uzakonil popravke, pravilni* pa bo nato še popolnejši. MILOŠ JAKOPEC Odkod težave s sezonci? Na novomeškem področju dela precej sezonskih delavcev, vendar, kot je videti, nimajo povsod zagotovljenih vseh pravic, ki jim po delovni zakonodaji pripadajo. Precej težav je v kolektivih, ki sezonce zaposlujejo, tudi zato, ker jih je težko pritegniti k druž-beno-političnemu delu in v proces delavskega samoupravljanja. Občinski sindikalni svet v Novem mestu pripravlja posvet s predstavniki organov delavskega samoupravljanja in upravnih vodstev teh podjetij, ker ugotavlja, da je treba iskati vzroke za takšno stanje največkrat v neurejenih materialnih razmerah sezoncev (stanovanja in prehrana). Zato bodo na posvetu razpravljali predvsem o tem, kako od- praviti težave te vrste, saj bodo sezonci šele potem lahko zaživeli kot enakopravni proizvajalci in se aktivno vključili v življenje delovnih kolektivov. V Zapudju: z lastni« mi silami Nedaleč od vasi Zapudje je studenec. V Zapudju pa ob sušnih letih občutno primanjkuje vode. Zato so vaščani sklenili, da bodo studenec zajezili. »Nič ne bomo moledovali in prosili okrog, sami bomo zgradili to zajetje,« tako so se pogovarjali. Posebna zasluga za zamisel gre domačim gasilcem. Zaprosili so grad-benega strokovnjaka, da jim bo napravil načrt, m drugega, ki bo nadziral, delali pa bodo sami. 9. junija je bil končan tridnevni seminar za predsednike sindikalnih podružnic t brežiški komuni. Udeležilo se ga je 33 predsednikov, Id so bili zelo zadovoljni s predavanji. Nekatera podjetja pa so že naprosila občinski sindikalni svet, da bi podobna predavanja priredil tudi za vse organe delavskega samoupravljanja. Delavski svet tovarne pohištva v Brežicah je sklenil pričeti s predavanji 13. junija, medtem ko bodo taka predavanja v Dobovi za vsa podjetja hkrati. — Na sliki: udeleženci seminarja za predsednike sindikalnih podružnic. Kolektiv ELEKTRO Novo mesto ukrepa ORGANI SAMOUPRAVLJANJA SO SE RESNO LOTILI ODPRAVLJANJA NAPAK V SISTE-DELITVE ZNOTRAJ KOLEKTIVA — STARI PRAVILNIK BODO ZAMENJALI Z V°VIM, BOLJŠIM, O KATEREM KOLEKTIV 2E RAZPRAVLJA — SLABOSTI, KI JIH E POVZROČIL »POGONSKI DODATEK«, KAŽEJO, DA BO TREBA PRIČETI Z RAZ-p*AVO O DELITVI IN DECENTRALIZACIJI SREDSTEV V OKVIRU JUGEL IN ELES v ^Prečni osebni dohodki Elektro Novo mesto so biki Vj ^ 1960 sorazmerno niz- lekt- Zlastl zat0' ker je ko" Ktiv zaradi težav z dolžniki ■amentl 19 milijonov dinarjev čistega dohodka v poslov- sklad, o neupravičenem £°rastu osebnih dohodkov, j* Je sledU v letu 1961, smo Poročali. Naj ponovimo, n />e glavni vzrok nepravilni** v tem, da pravilnik ni bub°val meril, ki bi vzpod-Pak? k P"zadevanju, am-dati, 011 Prepoln raznih do-gUpOv, ki so delitev izmali- lo oh • Je bila le neodvisna od vloženega dela. °° KOD ZA STO ODSTOTKOV VISJA »POGONSKA«? Ush£lekUv Je lan' neposredno ra,3Jal Z8°'J dohodke od Plavanja električne ener-6 Je ta one iz postranskih de- javnosti. Elektro odvede vso tokovino ELES, slednji pa mu po pogodbi povrne njegove stroške, obračunane po normativih JUGEL. Pretežni del osebnih dohodkov je Elektro Novo mesto lani u-stvarjal iz sredstev tako imenovanih premij za pogonsko pripravljenost, ki jih ELES. dodeljuje po pravilniku JUGEL (Jugoslovansko elektro gospodarstvo). V letu 1960 so prejeli pet milijonov 600 tisoč dinarjev te premije, v letu 1961 pa kar 12 milijonov 888 tisoč dinarjev ali za dobrih sto odstotkov več. Na neutemeljeni porast osebnih dohodkov je vplivalo tudi to, da so pogonske premije odvajali neposredno na osebne dohodke, čeprav so na pobudo sindikalne podružnice že dve leti o upravičenosti tega burno razpravljali. Sodimo, da je prav v »pogonski« največ krivde za lanske nepra- vilnosti pri delitvi osebnih dohodkov. Vse kaže, da bo treba razpravo o tem pričeti v okviru ELES in JUGEL. — Elektro podjetja ne vedo, koliko »pogonske« bodo za določeno razdobje prejela. S takšnim razdeljevanjem sredstev, ki se morda neupravičeno kopičijo pri JUGEL in ELES, pa je najbrž le formalno zadoščeno procesu decentralizacije sredstev in samoupravljanja v kolektivih. Nerazumljiv je tudi postopek ELES, ki je na posvetu računovodij podjetij Elektro v Ljubljani pred nedavnim svetovala, naj podjetja Elektro naknadno zvišajo postavko poslovnih sredstev v zaključnih računih za leto 1961. S tem se je faktor »K« obrazca izboljšal v korist podjetja. Videti je, da gre za poizkus prikrivanja sredstev, ker so osebni dohodki v vseh podjetjih lani močno porasli. Postopek je nerazumljiv zlasti zato, ker je v navodilih za uskladitev delitve osebnih dohodkov vsakemu kolektivu omogočeno morebitna navidezna odstopanja v posebni prilogi obrazložiti. Naj povemo še to, da so v Elektro Nvo meo t son aat-a način popravljeno dokumentacijo zaključnega računa za leto 1961 dostavili občinski komisiji mimo organov delavskega samoupravljanja, računovodja pa je vedel komisiji povedati le to, da je sporni popravek naredil po sklepu posveta knjigovodij... OSEBNI DOHODKI NAJ BODO IZRAZ ZASLUG KOLEKTIVA! V Elektro Novo mesto se je lani neto proizvod povečal za 42 odstotkov, čisti dohodek za 90 odstotkov, osebni dohodki za 67 odstotkov in skladi za 22 odstotkov. V letu 1960 so povprečni osebni dohodki znašali 24.047 dinarjev na zaposlenega, v letu 1961 pa 38.008 dinarjev. Kolektiv je izboljšal organizacijo dela (enota za doba- vo toka je zmanjšala število zaposlenih od 129 na 73) in se tudi sicer trudil. Kljub temu pa so znatno povečanje osebnih dohodkov poleg »pogonske« povzročili tudi trikrat ugodnejši instrumenti. Organi samoupravljanja so to ugotovili že v začetku letošnjega leta. Prvi ukrep delavskega sveta je bil, da so »pogonsko« od 1. januarja dalje odvajali na čisti dohodek. 1. maja letos pa so opustih obračun po pravilniku in pričeli izplačevati samo akontacije. Komisija za osebne dohodke pri delavskem svetu je 18. maja pričela z analitično oceno delovnih mest po merilih, ki so zrasla v kolektivu. Vsa delovna mesta so ocenili s točkami, vrednost točke pa Je gibljiva. Osebni dohodki bodo odslej odvisni od stroškov poslovanja, od storilnosti in od redne dobave toka potrošnji. V osnutku novega pravilnika so opustili vse prejšnje dodatke. Delavski svet je razpravljal tudi o notranjih rezervah. Zmanjšali bodo reklame, reprezentančne in potne stroške ter povečali varčevanje pri orodju, napravah in nadomestnih delih. 2ivahna in temeljita razprava o analitični oceni delovnih mest, o novih meri- lih delitve in o osnutku no* vega pravilnika v Elektro dokazuje, da se Je kolektiv resno lotil odgovorne naloge. Na ta način bodo hkrati ustvarili tudi tesnejše sodelovanja med delavskim svetom, kolektivom in upravnim vodstvom, ki doslej nI bilo najboljše. Vse kaže, da je precej krivde za dosedanje nepravilnosti tudi v sodelovanju gospodarsko-računskega sektorja, ki je bil preveč knjigovodski in premalo operativen. Kolektiv bo moral tudi o tem resno razmišljati. Delavski svet je z dosedanjimi ukrepi prihranil že dva milijona dinarjev, ki bi jih sicer porabili za osebne dohodke. Z novim pravilnikom se bodo prejemki vsekakor zmanjšali, vendar predvsem na račun posameznih kategorij izplačil in manj v škodo delovnih mest iz osnovne dejavnosti podjetja. Organi samoupravljanja so za trdno odločeni vsa preveč izplačana sredstva vrniti na sklade. Prepričani smo, da bo kolektiv z voljo in resnostjo, kakršno kaže, to nalogo zmogel zlasti zato, ker gradi letos nekaj novih naprav, s katerimi bo lahko znatno povečal usluge v dobavi toka. FRA TA - spomenik nepozabnih dni Spomini ne umirajo. Dokler bije človeško srce, živijo tudi spojmitii, spomini na dogodke, na ljudi, no. kak kraj, na kak čudovit trenutek.. _ Moje srce se še ni odtrgalo od Frate in ljudi, ki so se v letih narodnoosvobodilne nega boja zrasli z njo. Kolikokrat hodim po stezicah okrog nje, se sklanjam nad grmi, poravnavam pohojene bilke in praprot, hodim pod hruško, hitim po lesenih stopnicah, skrbno zagrinjam okna, se ponoči zbujam in slišim trkanje na okno: »Tina, Tina...« Da, tu so Devi, Maks, Min-ka, Ivan, Silvo, Janko, France, Edi. Vsi so prišli^ moram jim kaj skuhati, trudni so in lačni. Kje so bili? Od kod so prišli? Da, od kod so prišli? Strmim v temo. Nikogar nt Ni Devija, ni Ivana, ni Minke, ni Maksa, ni Silva ... Nikogar ni. Odšli so in se niso več vrnili, vsak na svojo zadnjo akcijo, na zadnjo kurirsko pot, na zadnji jurii, na zadnjo politično uro, na zadnjo patruljo... Toda zdi se mi, da so me nocoj prišli opominjat, naj vendar že napišem zgodbo o Frati. Saj sem Se davno obljubila, . da. jo bom napisala. Sedla .sem. zatorej in napisala tole drobno knjižico v spomin prvim osmim partizanom in vsem, ki so jim sledili. '". S temi uvodnimi besedami začenja Tina Zupančič iz Pođhoste svoje spomine na Frato, eno prvih partizanskih postojank na Dolenjskem. Na 62 straneh prikupne knjižice »FRA-TA«, ki je izšla kot 7. knjiga v zbirki DOKAZI pri ljubljanskem zavodu »►BOREC« prav te dni, nam Zupančičeva v domačem, jasnem jeziku predstavi Frato in njene ljudi Iz let 1941 in 1942. Spomine na' to pomembno partizansko trdnjavico je napisala »iz srca-", kot pravimo, saj je sama živela z možem J ožetom Zupančičem, logarjem s Frate, sredi prvih revolucionarjev v prvem in drugem letu upora proti c i", upa tor jem sredi samotnih host krog Globcdola, Brezove rebri in Ajdovca. V knjigi se srečamo z zna- Sto petdeset let osnovne šole v Leskovcu pri Krškem Letos je natanko 150 let, odkar je bila ustanovljena osnovna šola v Leskovcu. Veliko 'let je že minilo, veliko je bilo storjenega, šola jc na svoji poti preživela kaj različne čase. Ogromna množica bi bila, če bi se zbrali pred nami vsi tisti, ki so šli skozi to šolo. šola je vzgajala tudi ljudi, ki pomenijo v naši kulturni zgodovini in sedanjosti pomembne osebnosti. Tu se je šolal znameniti slikar sakralnih fresk Janez VVolf, v njej sta dobivala prvo znanje brata Vladimir in Jaroslav Stoviček; prvi je postal slovit kipar in medaljer, drugi pa n'sateli. V naši šoli je prejel prvo učenost miiv. profesor dr. Mihajlo Rostohar, ki je vse svoje delo posvetil pedagoški psihologiji. Tu se je šolal tudi znani botanik Alfonz Pavlin. Morda bi lahko našteli šc kako pomembno ime, vendar bodi o tem dovolj! Svoj častitljivi jubilej bo šola počastila s slavnostno proslavo 24. junija. Na svečanosti bo tudi revija vseh šolskih zborov iz občine Vi-dem-Krško. K udeležbi vabimo vse tiste, ki so kdaj poučevali na leskovški šoli. Pripravljalni odbor prosi tiste, ki se nameravajo vabilu odzvati, da to sporoče na šolo. Z.vimo v času silovitih znanstvenih odkritij, pa vendarle marsikdo izmed nas še vedno sam pri sebi ni razčistil pojmov, kot so atom, molekula, proton, elektron, prvine in podobno. Po zaslugi prizadevne in požrtvovalne založniške hiše MLADINSKE KNJIGE v Ljubljani pa smo tik pred letošnjim tednom knjige dobili v roke knjigo, ki naj bi jo imela vsaka naša družina, saj jo bo bralo staro in mlado: NAŠ PRIJATELJ ATOM je v resnici povest znanega Bt>---=*V=crji sHUn-iq jn pO budnika risanih filmov VValta Disneva; besedilo Je za knjigo napisal Heinz Ha ber, knjigo pa je hkrati izdalo kar pet jugoslovanskih založb: Mladinska knjiga v Ljubljani, Savremena škola v Beogradu, Školska knjiga v Zagrebu, Prosvetno delo v Skopju in Forum v Novem Sadu. Tako je izšla ista knjiga hkrati v slovenščini, hrvaščini (latinici) srbščini (cirilici), makedonščini in madžarščini. V slovenščino je knjigo prevedel naš znani strokovnjak dr. Lavo čermelj, zelo lepo pa jo je natisnil Umetniški zavod za litografijo v Ljubljani, medtem ko sta tisk in prelom delo kolektiva tiskarne »Jože Mo-škrič«. Kaj nam pove »NAS PRIJATELJ ATOM«? Vse, kar moramo vedeti osnovnega (pa še kaj več) o jedrski energiji, ki ustvarja neslu-tene možnosti za zboljšanje našega življenja na Zemlji. Seznani nas z vsestransko uporabo jedrske energije. V času, za katerega trdimo, da je šele začetek »jedrske dobe človeštva«, pač ne moremo živeti v neznanju, kaj pravzaprav je jedrska energija, ta skrivnostna premoč, ki si jo je ljudska volja uklonila, ki pa lahko pomeni tudi uničenje našega planeta, če na tej Zemlji ne bomo postali drug drugemu res ljudje. Vsak, ki bo to knjigo prebral, bo lahko sledil tudi novejšim izsledkom in poročilom, ki nam jih prinaša dnevni in drugi tisk o atomih. Zato lahko najnovejšo izdajo MLADINSKE KNJIGE vsem našim bralcem toplo priporočamo! Knjiga je polna čudovitih barvnih slik, ki zelo nazorno seznanjajo človeka s skrivnostmi in zanimivostmi narave. Postala naj bi družinsko branje, ki ga bomo še in še jemali v roke! nimi imeni: pred nami zaživi lik Jožeta Slaka-Silva, narodnega heroja, tu so Ivan Bartol iz Ločne pa Maks Henigman 5n Rudi Zupane; znova smo sredi da!a, v katerem Izstopajo Jože Povše, Adi Osterc, Jože Sala, Mara Rupena, Ivan Kovačič-Efenka, Alojz Ra-jer in Tohe Zaje pa Viktor Avbeij-Rudi in Niko Šilih pa Jarčevi v Prečni, Somra-kovi v Goriški vasi in še m še. Prijetno je listati po knjigi, ki nam govori tako od blizu, polna znanih imen in dejanj. Kos zgodovine, haše nedavne, vse žive in pclnokrvne najbližje preteklosti, je tale drobna knjižica, o kateri trdi avtorica, da »jo je morala napisati, saj sem že davno obljubila...« In res. Hvaležni moramo biti Tini Zupančičevi, da je zapisala dragocene osebne spomine ha Frato m njene prve revolucionarje! Mar ne poteka že 21. leto, kar smo vzeli usodo v svoje roke in prelomili s tisočletno preteklostjo? Res, 21. leto teh znamenitih dogodkov gre že v svojo drugo polovico, smo že v 20. jubilejnem letu, kar so bile ustanovljene naše prve brigade — še vedno pa je ostalo toliko dragocenih spominov nenapisanih! Tina Zupančič ni pisateljica; kot aktivistka pa je z vsem žarom m osebno zavzetostjo lepo in toplo zapisala, kar je vedela sama in kar sta doživela z možem Jožetom, pa še, kar so ji povedali aktivisti in borci Leon Kavšek iz Straže, Tilka Strniša iz Goriške vasi, Branko Vandot iz Novega mesta, Stane Bartol iz Ded. Straže, Jon PiceJj iz Gor. Polja, Janez Salihar iz Dol. Toplic, Marija Povše iz Pcdboršta m Sefan Iskra iz Ajdovca. Stare Frate ni več. 20. oktobra 1942 so jo požgali domači belogardisti in italijanski vojaki. »Te Flrate ni več. Ostal je le spomin nanjo, svetel spomin v srcu slehernega borca, ki jekdaj-koOi prestopil njen prag. Spomini pa ne umirajo. Morda kdaj zbledijo, toda na srečo zbledijo navadno le tisti mučni, greh ki m hudi, lepi in svetli pa ostanejo v človekovem srcu do konca, silni in prepolni toplote ...« Tako zaključuje Trna Zupančič svojo knjižico o Frati, dragocen in topel spomin na eno izmed naših prvih postojank velike revolucije. Knjigo je opremil Miligoj Dominko, štiri ilustracije pa je prispevala akademska slikarka Ančka Gošnik-Go-dec. TRŽAŠKO GLEDALIŠČE MED NAMI! Vsem bralcem in naročnikom našega lista sporočamo prijetno vest: prve dni julija nas bodo obiskali igralci Slovenskega gledališča iz Trsta s Shakespearovim HAMLETOM. 3. julija zvečer ga bodo zaigrali v Črnomlju, 4. julija (na dan borca) bo predstava pri gradu hotel Otočec na Krki, 5. julija pa jih bomo videli s to dramo na Grmu v Novem mestu. Vse predstave bodo na prostem, tako da si bo povsod lahko ogledalo naše umetnike iz Trsta po več tisoč ljudi hkrati. Ne zamudite izredne priložnosti in si oglejte gostovanje Tržačanov! Grafična delavnica v Krškem V Krškem so v Valvasorjevi tiskarni odtisnili prve kamnopise ali litografije. Ta tiskarski postopek temelji na pojavu, da suha površina po sebne vrste zelo drobnozrna- milo) ali litografskim tušem sliko. Kamen nato prevleče-mo z raztopino gumiarabiku-ma, posušimo, operemo in mokrega na val j amo z mastno litografsko tiskarsko barvo. Miro Kugler: V GOSTILNI (litografija, 1962) — odtis v novi delavnici v Krškem tega apnenca vpija mastna mila in smole; odbija pa jih, če je mokra ali premazana z raztopino posebne lepljive smole. Postopek je leta 1796 odkril siromašni pisatelj Alois Senefelder, ko je iskal cenen način tiskanja svojih umotvorov. Na litografski kamen narišemo z litografsko kredo — (črno, mastno in smolasto MLADOST NA STOPNICAH V žepni zbirki ŠKOLJKA je Mladinska knjiga izdala te dni najnovejše delo Antona Ingoliča: MLADOST NA STOPNICAH, roman mladinca iz današnjih dni. Zanimivo in napeto branje bo zlasti privlačilo večje pionirje in mladince, saj jim bo življenje šolarjev, vajencev in športnikov bliže kot morda druga literatura. In-goličev roman pa sili tudi k razmišljanju, saj je poln sodobnih vprašanj, s kakršnimi se srečujemo vsak dan. Ta se prime kamna le na mastnih (porisanih) mestih. Nato z jedkanjem povečamo nasprotnost mastne in puste površine. Jedka se z mešanico gumiarabikuma in dušične kisline. Opisani postopek se da izvesti tuđi na cinkovih In aluminijastih ploščah. Združitev fotografskega in lito-grafskega postopka na kovinskih listih Je omogočila razvoj ofsetnega tiska, katerega bi v Valvasorjevi tiskarni radi uvedli, ker je zmogljiv in donosen. Ofsetno se tiskajo barvne reprodukcije, plakati, nalepke in podobno. Požrtvovalna, svojemu delu predana skupnost Valvasorjeve tiskarne, ki jo vodi neutrudni ravnatelj Maks Rich-ly, je nabavila ročno litografsko prešo in nekaj kamnov. To je omogočilo lito-grafskemu mojstru in ofset-nemu strojniku Marjanu Er-nestu, da v sodelovanju z akademskim slikarjem Mirom Kuglerjem obnovi m razširja svoje znanje litografske tehnike, osnove ofsetnega tiska. Mala ročna litografija krške "tiskarne je tudi začetek ročne grafične delavnice, v kateri bodo dolenjski likovniki in tisti, ki bi jih zanesla ljubezen v slikovito, zgodovinsko preimenitno Zasav- je, lahko uresničili kak grafični list. V mestu, kjer stoji palača Janeza Vajkarda Valvasorja, ustanovitelja nekdanje grafične bakrorezne delavnice na ■ Bogenšperku, bo taka delavnica v sodobni obliki spet zaživela iz volje in delovne vneme krških tiskarjev. »Tajno društvo PGC« na Bučki Proti koncu maja so člani pionirskega odreda »Jo-ško SašekA na Bučki prisrčno zaigrali igrico »Tajno društvo PGC« in poželi velik uspeh. Mladim igralcem, posebno pa Slavici Blatnik, želimo še veliko prijetnih ur na odru in pričakujemo, da bodo še kdaj kaj naštudirali. R. L. »Sneguljčica« na ieskovškem odru Pred kratkim so leskovški učenci in mladinci igrali Golievo mladinsko igro »Sneguljčica«. Delo je na-študirala Desanka Kerin, pomagala pa ji je z nasveti Otilija Domnik. Skrbno pripravljena uprizoritev je na Ieskovškem odru doživela zelo lep uspeh. M. Š, Bogdan Borčič: RIBICI 4: DO Štev. 25 (639) Letne konference na šolah Vsako leto sprejemamo v mladinsko organizacijo učence sedmega razreda. Da je to Prav, potrjujejo tudi letne konference mladincev na osnovnih šolah, ki potekajo prav te dni. Preden mladina zapusti obvezne šolske klopi, dela leto dni v mladinski organizaciji in se privaja na naloge, ki jo čakajo izven šole. Najmlajši ribiči o ribištvu Črnomaljska ribiška družina je organizirala občni -bor mladinske ribiške sekcije. V sekcijo so vključeni ribiči, stari od 10 do 16 tet. Pred ustanovnim občnim zborom so imeli mladi ribiči več predavanj o ribolovu, o življenju in vzgoji rib, o vrstah rib in o bonskih predpisih s področja ribištva. V bodoče bodo imeli redna mesečna Predavanja. Mladi ribiči bodo nedvomno dobri ču-varji tega tako pomembne-6& prirodnega bogastva. Zelo je uspela letna konferenca v osnovni šoli na Vinici, kjer je bila stoodstotna udeležba. Iz udeležbe pa lahko sklepamo, kakšna je bila dejavnost mladine na tej šoli. Imeli so redne mladinske ure, pri katerih so obravnavah vprašanja notranje in zunanje politike, predelali VII. kongres LMS, spoznali borbeno pot SKOU in poslušali predavanja o Vinici med. NOB. Klub mladih zadružnikov, ki ima svoje vodstvo, uspešno sodeluje s KZ, pri čemer mladi zadružniki spoznavajo najsodobnejšo mehanizacijo. Imajo okrog 40 arov zemljišča, na katerem so letos posadili krompir. V prihodnjem šolskem letu bodo ustanovili še klub OZN. Na letni mladinski konferenci na Soli t Starem trgu ob Kolpi je bila precej živahna razprava o delu mladine v prihodnjem šolskem letu. Letos so imeli dobro organizirane mladinske ure in delo kluba OZN. Klub šteje že 16 članov in je naročen na Ljubljanski dnevnik. Nasploh je tudi ostala dejavnost razvita. Največ uspehov so poželi ša- histi, ki so dobili republiški pokal. Prihodnje leto nameravajo ustanoviti tudi klub mladih tehnikov, v katerem bodo delali modelarji in toto-amaterji. Slobodan Drakulić NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Veselica ZB bo 8. julija Pred kratkim smo poročali, da bo krajevna organizacija 8. junija priredila vrtno veselico pod lipo. Vrtna veselica pa bo šele 8. julija! To dopolnjujemo še s tem, da je prostor pod lipo že izbran, na kar je pristal tudi njegov lastnik. Množične organizacije v Semiču in domača podjetja so se zelo potrudila pri organizaciji te veselice. Nič nismo čakali F kako poteka delo pri izvajanju načel o delitvi čistega dohodka v brežiški občini Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v občini Brežice je bila imenovana na seji občinskega ljudskega odbora 12. maja. Občinski odbor SZDL je sklical 7. maja sestanek s predstavniki gospodarskih organizacij in zavodov, to je 1 direktorji in predsedniki delavskih svetov. Na tem sestanku smo obrazložili nalo-6e komisije, njeno vlogo in naloge gospodarskih organizacij v zvezi z navodilom o izvajanju načel o delitvi čistega dohodka. Sestanek je bil uspešen, ker so se ravno tu razčistile marsikatere nejasnosti, ki niso bile pozitiv-nc in bi lahko v marsičem škodovale. Takoj ko je ObLO potrdil komisijo, se je ta 16. maja sestala, predelala vse predpise in tudi določila, katere podatke morajo predložiti tiste gospodarske organizacij-', ki plačujejo obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, in zavodi, ki so v letu 1960 in še tri mesece v letu 1961 izplačevali osebne dohodke po zakonu o javnih uslužbencih. Gospodarske organizacije in zavodi so takoj pričeli zbirati podatke. Rok za dostavo dokumentacije je bil 26. maj, vendar spričo zakasnitve z izdajo BREŽIŠKE VESTI Proizvajalci naj razpravljajo 14. junija je bila v Brežicah skupna seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o poglavitnih nalogah teh dveh organizacij, kot jih je nakazalo Pismo in Titov govor. Nekatere gospodarske organizacije so spričo tega tudi želele, naj bi se izvedli zbori Proizvajalcev ali zbori kolektivov. Poudarjali so, naj b° razprava o problemih lavna ih kritična, v čemer 6e tudi že kaže odgovornost kolektivov pred družbo. Na teh zborih, ki bodo nadaljevali delo zborov občanov na terenu, se bodo obravnavali problemi v gospodarskih organizacijah, hkrati pa bo tekla razprava o morebitnih priporočilih komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka. Na seji so bili enotnega mnenja, da je treba z zbori proizvajalcev pričeti takoj, ko bo komisija pregledala dokumentacijo gospodarskih organizacij. Ker komisija marljivo dela in je dokumentacijo pregledala že v več primerih, so pogoji za uspešen začetek zborov proizvajalcev dani. Razen ostalih vprašanj bodo zbori proizvajalcev analizirali tudi poslovanje v letu 1961. Ker bodo navzoči predstavniki vseh političnih organizacij in po potrebi tudi člani komisije, pričakujemo uspeh. I. 2. Prizorček pred poslopjem nove šole v Dragatušu: šolski upravitelj tovariš Stane Žula škropi s skupino mladih zadružnikov sadno drevje, last dragatuških šolarjev. Lep nasad hrušk in jabolk je ponos bodočih kmetovalcev, ponosni pa so lahko tudi na svoja nasada na Straž-nem vrhu in Tanči gori. Mlada rast, ki »beta! (Koto: Albin Božič, Črnomelj> Smo za ulice ali za hleve? Tako se sprašujemo v Črnomlju že nekaj časa. Skozi glavne ulice mesta občutimo zlasti v vročih dnevih neprijetne vonjave. Ne samo da Je v ulicah vrsta hlevov, temveč so hlevi tudi neurejeni. Prebivalcem nikakor ne more biti vseeno, v kakšnem okolju živijo. Res je, da so tudi domače živali potrebne, zato pa se še ne moremo sprijazniti s tem, da bi mo- rale živeti v mestu. Posamezniki so bih že večkrat opozorjeni od organov občinskega ljudskega odbora, naj hleve odstranijo ali pa jih vsaj primemo vzdržujejo, toda opozorila niso padla na plodna tla. Občinski ljudski odbor pripravlja ukrepe v smislu odloka o ureditvi mesta. Hlevi bodo morali izginiti in dobiti prostor izven mesta. obrazcev gospodarskim organizacijam ni bilo mogoče pravočasno opraviti delo. Navodila določajo, da komisija lahko v izjemnih primerili ta rok podaljša, zato je tudi brežiška komisija predlagala upravnemu zboru podaljšanje roka za dostavo dokumentacije do 30. maja. Tega dne je bilo na sestanku z računovodji praktično prikazano, kako se izpolnjujejo potrebni obrazci, hkrati pa se je na tem sestanku marsikaj razjasnilo, kar zadeva gospodarske organizacije. Dasiravno za zavode še niso izšla potrebna navodila, zavodi že pripravljajo podatke, ki jih je določila komisija. Brežiška komisija ima polne roke dela, saj je analizirala in pregledala že 8 gospodarskih organizacij. Komisija je pravočasno pričela z delom, tako tudi gospodarske organizacije in zavodi. Zato ni bilo nobenega čakanja, kot navaja članek, ob-javljeu v Dolenjskem listu 7. junija pod naslovom »Čemu čakati«. Smatramo, da avtor članka ni bil seznanjen z delom komisije, kakor tudi ne z delom gospodarskih orgAiza-cij. Kolektivi pa so vedeli, kakšna je njihova naloga, saj jim je komisija dala vsa potrebna navodila. MATIČNI URAD IZ BREŽIC SPOROČA Maja ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so sc: Ante Supe, podoficir JI.A lz Zagreba, in Marija Kovačič, bolničarka iz Brežic. TiKfi smrti v tem mesecu nI bilo. Taborniško srečanje v Brežicah iiškim tabornikom za uspešno delo v lanskem letu podelil trak partizanske enote za leto 1H1. Predal jim J« tudi šotor za šest oseb, ki so ga osvojili v lanski III. smotri ln se s tem uvrstili med šest najboljših enot v Sloveniji. Naslednji dan, v nedeljo, so taborniki sodelovali v sprevodu, popoldne pa so si ogledali športna tekmovanja, ki so bila na stadionu. S spuščanjem zastave so zaključili dvodnevni tabor, izJmenjaU pozdrave in zaželeli, da bi se še večkrat sestali na izletih, pohodih in akcijah J. V. V okviru dneva bratstva in enotnosti, ki Je Ml 10. junija v Brežicah, so se srečali tudi taborniki odreda Rade Končar lz Zagreba in taborniki odreda Matije Gubca iz Brežic. Goste lz Zagreba so brežiški taborniki pričakali v sredo popoldne na kolodvoru in so skupaj odšli na stadion, kjer Je že bii postavljen tabor. Zvečer so prižgali taborni ogenj in zabavali goste z enotirnim programom. Razen tabornikov so bili ob ognju tudi predstavniki .11.A in številni starši. Zastopnik izvršnega odbora Zveze tabornikov Slovenije tovariš Andrej Pelko je bre- Mladi zadružniki v Dragatušu V Dragatušu je že pet let Klub mladih zadružnikov. Klub ima dva hektara zemlje, na kateri je letos pšenica, oves, krompir in mlad nasad hrušk. Mladina zblizu spoznava potek proizvodnje in vse ostalo od modeme mehanizacije do agrotehničnih ukrepov. Pred nedavnim so kupili nekaj panjev čebel in se bodo vzgajali tudi kot čebelarji. Pri tem jim skrbno pomaga šolski upravitelj Stane zula. S. D. J Iz Petrove vasi pri Črnomlju Prostovoljno gasilsko društvo v Petrovi vasi je letos spomladi začelo dograjevati gasilski dom. Les so zbrali vaščani, zemeljska dela pa so opravili gasilci. Učitelj osnovne šele r Petrovi vasi je pred nedavnim vrtel za otroke poučne Mirne. Lep obisk na predstavah je samo dokaz, kako takih prireditev primanjkuje. Petrova vas in sosednji kraji so letošnjo pomlad kat cveteli sredi sadnega drevja. Vsi so pričakovali, da bo sadja na pretek, kakor pa se zdaj vidi po plodovih, ga bo manj kot druga leta. Zvonko Tkalec Belokranjski ribiči so tekmovali Nedavnega tekmovanja Belokranjske ribiške zveze so se udeležili člani vseh ribiških družin te zveze. V tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: prvo mesto s 1671 točkami je dosegel KUČINIC, drugo s 1372 točkami VOLF in tretje s 1331 točkami KVAS mlajši. Člani ribiške zveze bodo imeli izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo. Trije najboljši ribiči tega tekmovanja bodo sodelovali na republiškem ribiškem prvenstvu. Tribuna občanov naTrebelnem Prejšnji teden je bil sestanek krajevne organizacije Socialistične zveze Trebelno. Nanj so povabili še predsednike ostalih organizacij, da bi se pogovorili o problematiki gospodarstva na njihovem področju. Vprašanja na sestanku so bila zelo razburljiva in so se nanašala na kmetijsko zadrugo. Nekaj je bilo takšnih, ki ni bilo nujno o njih razpravljati na sestanku in s tem stanje še bolj zaostriti, pač pa bi bilo treba le nekoliko več trezne presoje. Seveda pa stvari ni posploševati, ker je bil sestanek le koristen, saj so dali ljudje vrsto koristnih predlogov in pripomb. Za vprašanja in zahteve občanov, ki so se nanašala na kmetijsko zadrugo, smo se dogovorili, da bo krajevna organizacija SZDL Trebelno pripravila »Tribuno občanov« in povabila predsednika kmetijske zadruge, da bo odgovarjal na zastavljena vprašanja. Upravnik KZ se je vabilu odzval in obrazložil, kaj je možno storiti za odpravo problemov in kaj ne. Poleg tega je dal nekaj nasvetov kmetovalcem o uporabi umetnih gnojil. Ljudje močno pogrešajo vprežno škropilnico, ki je bila do nedavnega na Tre-belnem, pozneje pa prepeljana na Mirno. Tovariš upravnik je obljubil, da bo stroj vrnjen, obenem pa bo kmetijska zadruga pregledala vse možnosti, da bi dobili še premično mlatilnico. Brez dvoma je bila ta oblika zborovanja zelo posrečena, prav tako tudi prejšnji sestanek, ki ga je pripravila organizacija Socialistične zveze. Takšnih srečanj bi bilo potrebno še več. Vsaka upravičena kritika, povedana na primeren način, je koristna. Verjetno »Biserke« še ne bi bilo na Trebelnem, če bi o tem razpravljali v zidanicah ali kje drugje! S tem hočem opozoriti na zelo nezdrav pojav: kritikastr- Pomcč sindikata pri uresničevanju načel in. meril o delitvi dohodka Udeleženci seminarja za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov V četrtek, 14. junija, se je sestal plenum občinskega sindikalnega sveta Trebnje. Razpravljal je o nalogah sindikalnih podružnic pri izvajanju načel in meril o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah. To pot so vprašanja obravnavali posplošeno, ker konkretni podatki še niso znani. Ko bo komisija za izvajanje meril in načel o delitvi dohodka pri občinskem ljudskem odboru pri- pravila točne podatke za posamezna podjetja, se bo plenum ponovno sestal in o stvareh konkretno razpravljal ter zavzel stališča. Sklenil je. naj bodo v bodoče seje plenuma bolj pogoste, da bo tako sindikat sproti reševal naloge, za katere je odgovoren. V prihodnjih dneh. bodo po vseh sindikalnih podružnicah sklicane seje izvršnih odborov, ki bodo razpravljali o tekočih nalogah. stvo. — Zelo žalostno je, da se z njim ukvarjajo tisti ljudje, ki bi morali biti za zgled, ljudem dajati pojasnila in biti s stvarmi na jasnem. Malenkost — aH pa tudi ne... Lepi dnevi privabljajo vedno več turistov. PriklJttfSki z avtomobilske ceste omogočajo Izletnikom, da krenejo tudi v vasi, ki so ob cesti. Ob priključku v Trebnjem jih pozdravlja start grad. Marsikdo se oere v ostanke fevdalizma. Hišni svet v gradu je poskrbel za primeren dohod h gradu in dal delati stopnišče, ni pa poskrbel za prostor, kamor bi etanovuvel odlagali smeti ln nesnago. Prvi pogled na grad se potniku u-slavi na smetišču, ki Je pod oknom. Verjetno bi se le dobil primernejši prostor za odlaganje smeti, tu pa noj bi rajši nasadili oltrasT-.o grmičevje ln okolica bi dobila drugo obličje! TREBANJSKE NOVICE MATIČNI URAD IZ SENTRUPERTA SPOROČA Maja jc bila rojena ena deklica. Poročili so se: Ivan llrlbcr-5ek, železniški sipicvodnlk, in Barbara Golo-b. prcdajaafoi, oba i/. Ljubljane: Peter Kurent, mizar z Brinja, ln Antonija Prijatelj, krojačica iz Ravnika. Umrla je: Am.nija Odlasci., u.ltkarica z Brinja, 76 let. MATIČNI URAD IZ MOKRONOGA SPOROČA Maja sta bili doma rojeni dve d oklici. Poročila sta. se: Alojz Ko-S.nerl, kovač, ln Veronika An-zerj, bolničarka, oba lz Novega mesta. smrti nI bilo. MIKOLJU ViLSlUEVIČ GOGOLJ: Kdko Stil Se Sprld 19 Ivan Ivanovič in Ivan ISikiforovič Cel mesec Mirgorodčani niti besede niso slišali o Ivanu Ivanoviču. Zaprl se je v svojo hišo. Odprl je dragoceno skrinjo, iz nje pa pobral — uganete kaj? Karbovance (srebrne rublje)! Stare, dedovske kar-bovance! In ti karbovanci so se iz skrinje preselili v umazane parklje sodnijskih peropraskov. Tožba je šla na višje sodišče. Sele ko je zvedel veselo novico, da bo njegova tožba rešena jutri, je Ivan Ivanovič pogledal čez prag in se odločil stopiti iz hiše. Ali groza! Posihmal je višje sodišče sporočilo, da bo pravda rešena naslednji dan. To pa se vleče že deset let! Bo kakih pet let, ko sem potoval skozi mesto Mirgorod. Res v neprimernem času. Bila je jesen z vlažnimi in otožnimi dnevi, z meglo in blatom. Prav nenaravna zelenina, posledica pustega, nepretrganega dežja, je kot gosta mreža pokrila livade in polja, katerim je bila tako malo primerna kakor starcu objestnost ali starki rože. Vreme je tistikrat močno vplivalo name: če je bilo dolgočasno, se je tudi mene lotila puščoba. Pa vendar sem začutil živahno utripanje srca, ko sem se bližal Mirgorodu. Ljubi bog, koliko spominov! Mirgoroda nisem videl dvanajst let. Tedaj sta živela tukaj v prav ganljivem tovarištvu dva edinstvena moža, dva edinstvena prijatelja! In koliko slovitih meščanov je pomrlo! Sodnik Demjan' Demjanovič je šel med rajne, enooki Ivan Ivanovič se je tudi odpovedal dolgemu življenju. Zavil sem na glavno ulico: povsod drogovi s šopom slame na vrhu. Torej novo planiranje! Nekaj koč že porušenih. Žalostno štrleči ostanki ograj in lesenih plotov... Bila je nedelja. Velel sem kočijažu, naj svojo iz rogoznice spleteno kibitko ustavi pred cerkvijo. Stopil sem v božji hram tako potiho, da se nihče ni obrnil. Res je, da se sploh ni mogel: cerkev je bila prazna, skoraj nobenega človeka. Očitno so se tudi najbolj goreči verniki ustrašili blata. Sveče so v tem temačnem, bolje rečeno bolnem dnevu gorele nekako čudno neprijetno. Temne veže so bile žalostne, podolžna okna z okroglimi šipami oblita z deževnimi solzami. Vrnil sem se k vhodu in pobaral častitljivega sivolasega starca: »Povejte mi, prosim, ali Ivan Nikiforovič še živi?« Tedajci je luč pred ikono živeje zagorela in posijala mojemu sosedu naravnost v obraz. Pogledal sem ga pozorno in osupnil kot le kaj: videl sem namreč znane poteze! Bil je prav Ivan Nikiforovič, ali kako spremenjen! »Ali ste zdravi, Ivan Nikiforovič? Joj, kako so vas leta vzela!« »Da, postaral sem se. Danes prihajam iz Poltave,« je odgovoril Ivan Nikiforovič. »Kaj pravite? šli ste v Poltavo? V tako grdem vremenu?« »Kaj hočem ... Pravda!« Nehote sem vzdihnil. Ivan Nikiforovič je slišal in rekel: »Bodite brez skrbi! Zanesljivo mi je sporočeno, da bo pravda prihodnji teden zaključena, in sicer v mojo korist.« Zmignil sem z ramo in šel vprašat po Ivanu Ivanoviču. »Ivan Ivanovič je v cerkvi,« mi je povedal nekdo, »na prostoru za pevce.« Res sem zagledal shujšanega možaka To naj bo Ivan Ivanovič? Naguban obraz, snežno beli lasje, le kožuh je isti. Po prvem pozdravu mi je Ivan Ivanovič dejal z veselim smehljajem, ki je zmeraj tako prijetno ustrezal njegovemu lijakastemu obrazu: »Vam smem povedati prijetno novico?« »Novico? Kakšno?« sem vprašal. »Jutri bo končno veljavno rešena moja pravda. Vrhovno sodišče je trdno obljubilo: .Jutri!'« Vzdihnil sem prav iz globočine, se hitro poslovil, ker sem potoval v jako važni zadevi, in zlezel v kibitko. Mršavi kljusi, znani v Mirgorodu kot »kurirska konja«, sta potegnili in neprijetno čofotali s kopiti po sivem blatu. Dež je kakor iz škafa lil na Juda, ki je z rogoznico pokrit sedel na kozlu. Vlaga mi je pronicala prav v kosti. Klavrna mitnica s čuvajnico, v kateri je vojak invalid čistil zarjavelo orožje, je počasi ostajala za mano. Spet samo polje, ponekod preorano in črno, ponekod ozelenelo, mokre kavke In vrane, enolični dež, solzavo, pomračeno nebo... Gospođa moja, kakšen dolgčas Je na svetu! (KONEC) Domačinom ga menda nt treba posebej predstavljati, saj je Franc Boiič čez noč postal »prvi občan« v Apne-niku. Odkar so ljudje zvedeli, tla je dobitnik prve na- NAŠ OBISK »Pa je res lepo.« »Koliko šteje vaša družina?« »Jaz sem, žena, sin in hčerka. Ta dela v Hrastniku^« »Potem je sreča res prav prišla« »O, je, je.« grade letošnjega nagradnega žrebanja našega lista, ga spoštljivo pozdravljajo. Kako tudi ne, televizor se ne dobi vsak dan! Nagrajenca smo tisti dan, ko je Dolenjski list prinesel vest o nagradnem žrebanju, iskali na njegovem domu. Toda v Apneniku ga ni bilo. Trgovski pomočnik na Vel. Trnu je kaj hitro povedal, kje ga lahko najdemo. Z družino da dela na njivi, nekaj minut hoda od ceste, po kateri smo prišli Odšli smo tja, v Globoko, kakor se pravi dolini, v kateri je Franc Božič z družino delal na njivi. »Slišal sem, pa ne verjamem. Prejle je sin povedal, da sem res prvi na spisku, pa vendar... No, če... saj ni...« je malce zmeden začel. S hrbtno stranjo roke si je obrisal znojno čelo in se komaj opazno smehljal. Začel je verjeti. »Tule piše, da ste dobili prvo nagrado,« smo mu pojasnili. »Kaj najraje berete in poslušate?« »Poslušati ne morem, ker nimam radia. Berem pa Dolenjski list. Ze od prve številke sem naročnik.« »Preberete vse?« »Najraje prebiram nesreče in požare. Potem članke, v katerih je popisan hektarski donos za žito in druge pridelke. Dan, ko se spravim k časopisu, je nedelja. Tako me. vse zanima, da bi prebral tudi po pet časopisov naenkrat. Morda boste razumeli, da bom bral Dolenjski list vse dotlej, dokler bom živ.« »Boste še ■ tekmovali za nagrado?« »Seveda je ne bi odklonil, če bi mi jo sreča spet dodelila.« Potem se je družina preselila v senco na malico. Bilo je res pasje vroče, tudi v Globokem, ki je od štirih strani obdano z gozdom. O čem so govorili potem, ko smo se poslovili, najbrž ni potrebno ugibati. Sreča, v katero so občani Apnenika in tam okrog Vel. Trna spet začeli verjeti, je tokrat resnično osrečila nekaj ljudi. Ivan Zoran Šest levov napadlo krotilca šele ko smo mu sami poka-zali, da je res zapisan na 100. mestu, nam je tovariš Franc Božič zares verjel, da vest s televizorjem le ni šala ... Nedavni nastop krotilca levov v cirkusu Orfei v Trstu je imel zelo krvav zaključek. V areni je nastopilo šest levov, med katerimi je bil eden zelo velik in očitno slabe volje. Med nastopom je nenadoma r.apadel preostalih pet levov. Krotilec Franco Miglio-rini je hotel leve ločiti, vendar so ga takrot vsi levi hkrati napadli. Pri tem ga je veliki lev tako silovito udaril s taco, da je Migliorini nezavesten oble>al v areni. Med gledalci je nastala zmeda, vsi so bežali proti izhodu cirkusa. Ramo krotilcev asistent Spalanca je ohranil mirno kri. Stopil je med le- ve z dolgo železno ost je in jih odgnal od nezavestnega krotilca v Kletke. Migliorinija so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da mu je levov udarec hudo razme-saril hrbet in verjetno poškodoval pljuča. Razen tega ga je eden levov ugriznil v tilnik tako močno, da so mu morali rano zašiti kar s 70 šivi. žive konzerve V razvodju reke Amazonke živi majhen krokodil kajman ali tingas, kot mu pravijo domačini. Kajmani so dolgi samo dva me- tra, od drugih krokodilov se pa ločijo tudi po tem, da je njihovo meso okrog repa užitno. Tingas lahko živi brez hrane in vode tri mesece. Zato jih prebivav-ci lovijo in imajo v zalogi kot »žive konzerve«. Dobrodušni lev Mlado jagnje je zašlo v ameriškem zverinjaku v kletko velikanskega leva Ahila. Kako debelo so pogledali čuvaji, ko so pogledali v kletko in videli, da jagnje mirno leži med šapami »kralja živali«. Sedaj sta Ahil in jagnje največja prijatelja. Dva kilometra visok stolp V Moskvi so končali načrte za orjaški, piramida-sto oblikovan televizijski stolp iz betona, ki bo visok dva kilometra in težak 156.000 ton. Načrt že uresničujejo. Konkurenca Monte Carlu Grška vlada je odobrila neki nemški družbi dvajsetletno koncesijo, da uredi v Ahi-leju na otoku Krfu, v bivšem dvorcu nemškega cesarja Vilhelma II., eno največjih igralnic na svetu. Igralnica bo imela dvanajst dvoran in bo slavnostno odprta 31. decembra. Leto dni pozneje bo ista družba uredila igralnico tudi na otoku Rodosu. Televizijski stolp na Avali Na hribu Avali (16 km od Beograda) gradijo televizijski stolp, ki bo med petimi največjimi v Evropi. Visok bo 200 metrov. Do višine 135 metrov bo zgrajen iz armiranega betona, ostalo bo jeklena mreža — televizijska antena. Med 102 in 135 metri višine bo petnadstropna gondola iz aluminija, stekla in betona. V nji bodo PTT in televizijske naprave, restavracija in razgledna terasa. Lreditev k^nfcviškega gradu Kostanjevica ima lepe pogoje za razvoj turizma. Naravne lepote pa tudi nekateri objekti v tem kraju so za turista zelo privlačni. K tem objektom prištevamo tudi znameniti kostanjeviškl grad. Na zadnji skupni seji občinskega ljudskega odbora je bila živahna razprava o ureditvi gradu. Predlagano je bilo, naj bi severni del gradu še nadalje uporabljali v proizvodne namene, južni del pa bi preuredili za gostinsko-turistično dejavnost. Iz porušenega dela naj bi se se zidal nov trakt v kulturne namene. Tudi tovarna zdravil »Krka« iz Novega mesta se zanima za prostore v tem gradu, kjer bi predelovala zdravilna zelišča. eureditev gradu, bi le Jrebovali vsaj 30 mi-I dinarjev. Republiški j/a spomeniško varstvo Tavljen prispevati 10 ^v dinarjev, zvezni J* spomeniško varstvo *onov dinarjev, okraj- ,»kl odbor 3 milijone, ^ zdravu »Krka« 5 do pnov in občinski ljud-V°r Videm-Krško pet *> dinarjev. S predlo gradu naj bi začela, do konca leta pa stanovalci izselili iz '/'a seji je bil sprejet 9 ustanovitvi sklada za ■J kostanjevlškega gra-^lad upravlja upravni "i9 katerega so odbor-ynovali: Staneta Nun-$ Predsednika, inž. Vil- mo Pirkovič, podpredsednico okrajnega ljudskega odbora Novo mestd, kot predstavnico okrajnega ljudskega odbora, za člana Marka Ivanetiča, načelnika oddelka za gospodarstvo OLO Novo mesto kot zastopnika TZ Dolenjske, Borisa Andrijaniča, direktorja obrata Farmis iz Novega mesta, kot zastopnika tega podjetja, inž. Spelo Valentinčič, zastopnico Zavoda za spomeniško varstvo LRS, Karla Kuntariča, upravnika KZ Kostanjevica in Lada Smrekar-ja, šolskega upravitelja iz Kostanjevice. Kostanjevici se obeta lep razvoj. Prav zato bi bilo nujno tudi za ta kraj izdelati urbanistični načrt. BIL SEM SAMO ŠTEVILKA 61.289 (*• julijem — praznikom občine VIDEM-KRŠKO in odkritjem spomenika internirancem, konfinirancem in izseljencem v Brestanici Lb 4" • i*8 sem pričel sodelo-rfUovembru 1941. Dobil s#°8o, da iz nemškega '> »a Brodu pri Pod-le bil v Kožarjev! fcf^tem žito in ga s čol-(^Peljem preko Krke. ^ z Vinkom Lajkovi-Pristave pri Leskovcu je padel kot parti-$ Po večkrat na teden rfMa žito preko Krke. A'noč sva ga prepeljali' kg, včasih pa tudi J sva delala kakšne 4 J Vse žito sem potem sl zvozil domov, potem Jrej v sutno in Dol, iz njega mleli mo-^ Partizanske enote, ki so-ta čas že snovale v ! 19« so me Italijani gardisti aretirali ter $ v Kostanjevico. Tu / zaprt štiri dni. Ves jsF1 bU brez hrane, pač Jrie vsak dan močno Ze med potjo v Ko-jt/^o so me tepli s pu-jjAopitom. Iz Kostanje-me odpeljali v Sent-«*jer sem bil skupaj s očetom obsojen na J° Petih dneh so me dfi v Novo mesto. 2iv-(/ novomeških zaporih J obupno. Razen gladu ^najhujše to, da so fa-£*hemo noč vdirali v Sel pri Hinjah, ln Magdalena, Košiček, uslužbenka iz Jesenic. Umrl je Janez Vidmar lz Ra-tja. star 72 let. tovarne. Zatem so obiskali tudi Šmarješke Toplice, odkoder so se z avtobusom podjetja Gorjanci peljali na izlet na Bazo 20. Izlet je organizirala sindikalna podružnica v podjetju, ki je razen tega za delavke pripravila tudi več poučnih predavanj o zdravstvu, religiji in druga. ■ Uprava zidarskega podjetja Remont se bo še ta mesec preselila v nove prostore, ki so jih dobili z adaptacijo bombardirane stavbe na križišču v Žužemberku. Za obnovo hiše so porabili okrog 8 milijonov dinarjev. V njej bo razen pisarn še delavska menza in dve družinski stanovanji. O Učenci žužemberške osnovne šole so svoje vrstnike in odrasle 10. junija razveselili z uprizoritvijo pravljične igre »Bogatin in zdravilni kamen« .-S tem so se zelo lepo poslovili od sedanjega šolskega leta. Pred dobrimi tremi tedni so buldožerji in delavci splošnega gradbenega podjetja »Pionir« iz Novega mesta obrnili prve kubične metre Most na Loki Mostna Loki je močno izrabljen, vzdrževalna dela pa so draga. Ker nastaja problem povezave obeh bregov Krke, razmišljajo o tem, ali ne bi kazalo zadevo rešiti morebiti tako, da bi obstoječi železniški most u-porabili tudi za pešce. Strokovnjaki razmišljajo o tem, da bi zgradili na železniškem mostu peseben hodnik za pešce. Različne rešitve, ki bi prišle v upoštev, še proučujejo. MATIČNI URAD IZ 2U2EMBERKA SPOROČA Maja sta bila rojena en deček in ena deklica. Poročili so se: Alojz Mum, invalid lz Lašč, ln Terezija Logar., kmetovalka lz Podgozda; Martin Legan, sefcač lz Podgozda, ln Marija Fink, kmetovalka lz Ved. Lipja: Anton Stuper, kmetovalec iz Sadinje vasi, ln Marija Hren, kmetovalka lz Malega Lipovca; Jože Zupec, kmetovalec iz Budeanje vasi, in ClrHa Koren, kmetovalka lz Dol. Križa; Jože papež, kmetovalec iz Vel. Lipja, ln Ivana Skuica, kmelovailka iz Malega Ldpja. Umrla sta: Jernej Novak, u-žitkar lz Vel. Lipja, 73 let, in Jožefa Zupančič, kmetovalka lz Vel. Lipovca, 81 let. zemlje v Jurki vasi, kjer bo zadruga imela hleve in druga poslopja. Razen hlevov za sto molznic bo zgrajena tudi silazna jama, nova cesta do poslopij in vodovod. Hlevi in druga poslopja morajo biti postavljeni v dveh mesecih, medtem ko je za izkop in zidanje silazne jame rok tri mesece. Vsa ta dela, s katerimi bo opravljen dobršen del načrta v Jurki vasi, pa bodo veljala okrog 28 milijonov dinarjev. V prihodnje bo zadruga podobne hleve gradila tudi v drugih predelih in tako postopoma prešla v izrazito intenzivno živinorejo. Z. SMRT PRED POROKO 26-letni delavec j. K. in 20-letna j. K., oba z Rdečega Kala, sta bila tik pred poroko. Do te bi tudi prišlo, če ji ne bi iz verskih in drugih razlogov nasprotovali fantovi starši. Ker mlada dva nista mogla razumeti, čemu to nasprotovanje, sta sklenila, da se sama odločita. Toda namesto veselega dogodka, je vse ljudi presunila vest, da sta si fant in dekle vzela življenje. Dekle, ki se je obesilo, je 15. junija našel tamkajšnji logar, fant pa se je 16. junija obesil na nekem kozolcu. TRETJI TEREN ZB V NOVEM MESTU PRIPRAVLJA PRIREDITEV ZA DAN BORCA Odbor III. terena ZB v Novem mestu je že na zadnjem občnem zboru sklenil, da prične s slavnostmi ob letošnjem dnevu borca. Ustanovljen je bil poseben pripravljalni odbor, ki je določil, da bo prva letošnja prireditev v okviru tega praznika že v nedeljo, 1. julija, na kopališču na Loki. Program bo zelo pester in zanimiv. Razen govora in recitacij s tematiko NOB bo tudi pevski nastop, nato pa pravo partizansko rajanje in zabava, pri kateri bo tudi ples in srečolov. Prosimo prebivalce in delovne kolektive Novega mesta, da ne odrečejo prošnji nabiralcev dobitkov, da bo prireditev res uspela. Seveda ne bo manjkalo ne jedače in' ne dobre pijače. Vabimo tudi prebivalstvo ostalih terenov ln iz okolice Novega mesta, da se prireditve udeleži. Cisti dobiček prireditve je namenjen za pomoč našim članom, za ureditev grobišč in za izlet mladine in pionirjev v partizanske kraje. V primeru slabega vremena bo prireditev na dan borca, 4. julija, sicer pa v nedeljo, 1. julija, ob dveh popoldne. VSTOPNINE NE BO! IZUMITELJ/, JA VITE SE! V sklopu organizacije Ljudske 'tehnike ustanavljamo vsak dan več sekcij in tehničnih društev. Društvo Izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav ni najmlajše med njimi. Za zdaj deluje sicer sarno na območju novomeške'občine, kjer ima člane v vseh večjih podjetjih (IMV, Pionir, Novoteks, Opremales, No-voles), včlaniti pa se želijo tudi izumitelji oziroma avtorji' tehničnih izboljšav v podjetju Krka, Keramika in in v drugih podjetjih pc okraju. Zato je nujno, da dobi člane iz vseh občin, oziroma naj bi bilo eno društvo za celoten novomeški okraj. Kot kolektiv je društvo član Združenja iznajdite-Ijev in glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije. Po pravilih ima društvo na-da svojim članom moralno in strokovno pomaga. Zato je dolžno, da za izumitelje in avtorje tehničnih izboljšav prireja strokovna predavanja, organi-2-ra seminarje, konference >r. izdaja ustrezne publika-c»je. Društvo mora spodbujati in usmerjati dejavnost izumiteljev, ki so za- Urbanistični načrt že dozoreva Brez urbanističnega načrta ni mogoče gospodarno določiti nobene zazidave ali gradnje, zato je ObLO Novo mesto letos pospešil izdelavo takšnega načrta za Novo mesto, Dolenjske in Šmarješke Toplice. Do 15. Julija morajo biti izdelani Idejni projekti zazidave »olcnjsuj,, in Šmarjeških n, ter obvozne ceste za "»lenjskc Toplice. Posamezni đeij urbanističnega nacrta Novega mesta, ki rešujejo urbanistično ureditev oodisi v celoti bodisi delo-t**- Pa so za posamezne mestne predele že narejeni. DOLENJSKI LIST v vsako h'šo Bele krajine. Spod. Posavja in Dolenjskel posleni na 'najrazličnejših mestih v gospodarskih organizacijah, ščiti izumiteljsko dejavnost in se zavzema za realizacijo avtorjeve zamisli. Seveda je nujno, da deluje skupaj z gospodarskimi organizacijami inu-stanovami, saj je potrebno, da se patenti in izumi čimprej uveljavijo. Za svojo dejavnost in potrebe članov bi moralo vsako podobno društvo imeti prototipske delavnice, v katerih bi delali tudi , strokovnjaki in svetovali izumiteljem. Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav ima redne, izredne in kolektivne člane. Pogoj za rednega člana je, da ima patentno listino oziroma potrdilo o prijavi patenta ali pa' diplomo oziroma potrdilo gospodarske organizacije o tehnični izboljšavi. Redni člani postanejo lahko tudi ljudje, ki imajo posebne zasluge za napredek izumiteljske dejavnosti. Izreden član je lahko vsakdo, ki se ukvarja z raziskavami, s tehničnimi izboljšavami, postopkom oziroma s problematiko izboljšav. Kolektivni člani pa lahko postanejo gospodarske organizacije. Ker je v našem okraju že precej ljudi, ki imajo pogoje za sprejem v to društvo, predvsem pa zato, ker vlada precejšnje zanimanje za izumiteljsko dejavnost, priporočamo gospodarskim organizacijam, da se pozanimajo glede ostalega pri odboru društva oziroma pri okrajnem odboru Ljudske tehnike. Podjetja bodo v najkrajšem času dobila poseben pravilnik, ki ga bodo sprejemali delavski sveti. Društvo naj bi našlo svoje člane res povsod, kjer delajo izumitelji. Nedvomno bo skupna akcija industrijskih komisij pri občinskih odborih LT in okrajnem odboru LT uspešna vsaj v tem smislu, da bodo delovni kolektivi dodobra seznanjeni z namenom društva, -mir- Poslej: le tri osnovne šole DOPISNA ŠOLA LJUBLJANA, Likozarjeva 3 razpisuje vpis v: t I. in II. letnik dopisne tehniške šole a) pripravljalni tečaj (poklicna šola), b) strojni oddelek, e) elektriški oddelek, -■ ..... m n ' .....j i d) kemijski oddelek, e) lesni oddelek; 2- dopisno ekonomsko šolo; 3- dopisno administrativno šolo 4- dopisno strojepisni tečaj; 5- I. in II. stopnjo splošnoizobraževalne Sole (osemletke); 6- I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški in italijanski jezik. Navodila In prijave dobite' na šoli (50 din) in pri vseh občinskih odborih Zveze borcev. z» informacije se obračajte na naslov: DOPISNA SOLA, Ljubljana, Likozarjeva ulicn 3, telefon 30-043. PRIJAVE POŠLJITE DO 10. JULIJA 1962! Na področju občine je bilo doslej osem osnovnih šol; od teh so bile tri popolne osemletke, ostalih pet pa nepopolnih. Iz nekaterih šol (Gradac, Jugorje) so učenci višjih razredov že pred leti začeli hoditi v višje organizirane šole, tako da ni bilo na teh šolah višjih oddelkov. — Svet za šolstvo na občini je METLIŠKI TEDNIK analiziral stanje šolstva* in ugotovil, da Imajo učenci iz nepopolnih osnovnih šol zaradi objektivnih razmer manjše znanje in Jim je otež-kočeno šolanje v višjih šolah. Zato je svet za šolstvo poslal republiškemu svetu predlog o ukinitvi vseh niže organiziranih šol. Republiški svet se je s tem popolnoma strinjal. O tem vprašanju je razpravljal tudi občinski ljudski odbor in sprejel sklep, da se te šole ukinejo. Poslej bodo le tri osnovne šole': Metlika z zunanjimi oddelki (Radovica, Božakovo, Drašiči), Suhor z zunanjim oddelkom Jugorje in Podzemelj z oddelkom Gradac. O reorganizaciji šolstva v občini so govorili tudi na nedavnem posvetu z vsemi u-pravitelji šol. Pogovorili so se o prešolanju otrok, pedagoški povezavi, problemih delitve dohodka in kadrovskih problemih v prosvetni službi. ze v letošnjem letu niso bila zasedena vsa mesta, nekaj prosvetnih delavcev pa namerava iti stran. Zelo malo se jih je pa tudi prijavilo na razpise. Tako bodo v občini ob začetku prihodnjega šolskega leta manjkali tri do štiri učitelji. Težji problem je za predmetne učitelje; teh bo manjkalo več. Zlasti težavno je za predmetne učitelje tujih jezikov. J. D. NOVOTEKS : VUNATEKS Prejšnjo nedeljo so se Sport-niki sindikalne podružnice Novoteks n iz Metlike pomerili v Karlovcu z Vuna tek som, in sicer v streljanju, šahu in kegljanju. Rezultat je bil neodločen: MeUičar.i so zmagali v kegljanju, v Sahu so remizirali, a v streljanju izgubili. Pohvalno je to, da je Novoteks n začel s skromnimi oblikami rekreacije. Pri kogljačlh je ze okoli 26 članov, med njimi rudi ženske. Taka športna srečanja z gostoljubnim sprejemom in postrežbo, kot je bilo v Karlovcu, krepi stike med športnimi delavci obeh republik. Športniki iz Novoteksa, ne odr.ehajtel r. i.. Prisrčno partizansko srečanje v Gradcu V nedeljo smo imeli v Gradcu prijeten dan, ki nam bo se dolgo ostal v prijetnem spominu. Obiskala nas je zopet rudarska godba lz Hrastnika. Preko 100 članov godbe na pihala, pevskega zbora in zabavnegt orkestra je dopoldne priredilo v Gradcu koncert na prostem. Za lepo Izvajanje so jih poslušalci nagradili z navdušenim ploskanjem. Pred koncertom so Hrastničani poleg drugih daril Izročili organizaciji Zveze borcev lepo izdelano plaketo in album s fotografijami iz življenja godbe v znak zahvale in priznanja za nesebično gostoljubnost, ki so Jo nudili va-sčanl članom godbe med njenim bivanjem v Gradcu v času NOB. Po kosUu so se gostom na vrtu za dvorano pridružili številni vaščanl in se ob dobri belokranjski kapljici prav do- mače in prisrčno pogovorili ter obujali spomine na težke, toda vesele dni, ki so jih preživeli skupaj med narodnoosvobodil-% nun bojem. Zanimiva je izjava člana godbe, ki med NOB ni bil v Gradcu: »Po osvoboditvi sem bil z godbo že večkrat v Gradcu. Bilo >e vedno domače in prijetno, da začenjam te kar verjeti, da sem bU med NOB tudi sam tu.« Pa drugi: »Kadar pridemo v Gradac, se nam zdi, kot da smo prisil domov.« Ob prijetnem kramljanju Je kar prehitro prišel čas odhoda. Neradi so se ločili od nas in le težko so se pripravili za odhod. Prijateljski stiski rok, veselo vzklikanje in mahanje rok, In že so avtobusi In avtomobili odbrzell. Z veseljem smo sprejeli njihovo vabilo, da Jih tudi mi obiščemo. Dogovorili smo se, da Mladinski aktiv v Podzemlju Ze precej časa je preteklo, odkar smo brali v našem listu kako vest iz Podzemlja in okolice. Tudi prebivalci iz tega predela občine radi prebirajo Dolenjski Ust, zlasti pa novice iz naše komune. Pionirski odred osnovne šole, ki šteje preko 200 učencev, je tudi v zadnjem letu razvil živahno in obsežno dejavnost. Pionirska kmetijska zadruga Je v lanskem šolskem letu dosegla drugo mesto v občini. Tudi letos se člani te zadruge bavijo s poljedelstvom in sadjarstvom. Na 46 arih so zasadili vrsto nove pšenice, ki zelo dobro kaže, in upajo, da bodo na tej poskusni parceli imeli velik hektarski donos. Pionirji so se bavili s sadjarstvom in uredili sadni vrt. V zadnjih nekaj mesecih je bil aktiven tudi šahovski krožek, ki se je udeležil več tekmovanj v občinskem merilu. Poleg že naštetih sekcij in krožkov delujejo na tej šoli še strelski, lutkovni, re-citacijski, čebelarski krožek in drugi. Za fotografsko umetnost imajo pionirji veliko zanimanje. Zaradi tega sta bila izvedena dva tečaja, ki sta dala učencem osnovno znanje iz tega področja. Čeprav so bili med učenci nekateri pionirji že starejši, do letos niso imeli mladinskega aktiva. V času prireditev za dan mladosti so se u-čenci sedmega in osmega razreda seznanili z zgodovino mladinskega gibanja, z nalogami mladinske organizacije in njenim statutom. Za sprejem so pripravili tudi kulturni program. Ob tej priliki jih je obiskala sekretarka občinskega komiteja mladine Malči Puš m jim spregovorila o pomenu mladinske organizacije ter jim čestitala za sprejem. Mladinci in mladinke so po slavnostnem delu priredili čajanko. jim člani ZB in prosvetnega društva vrnemo obisk za nji* hov krajevni praznik 30. Junija. Med vsemi vojaškimi in drugimi enotami, ki so bile med NOB v Gradcu, edino rudarska godba iz Hrastnika? ki Je bila kot godba VII. korpusa takrat pri nas, na to ni pozabila In nas njeni člani redno obiskujejo. Ml smo Jim za to res hvaležni, kaj u vezi prijateljstva, spletene v težkih časih trpljenja in pomanjkanja v borbi za naSo osvoboditev, se ne smejo pretrgati. Čuvati moramo tradicije NOB in Jih posredovati naši mladini in preko nje to prijateljstvo nadaljevati, kot se to prav lepo nadaljuje v našem primeru. Budi Dim, st. PREMALO UČITELJEV V Podzemlju imajo dve šolski poslopji, toda kljub temu jim to ne zadošča za šolsko delo, ker imajo premalo učilnic. Zato so lani začeli z gradnjo nove učilnice, U so Jo v surovem stanju dogotovili. Upajo pa, da bo z novim šolskim letom dograjena in da bodo lahko imeli septembra v njej pouk. V šoli bo z novim šolskim letom nastal težak problem s prosvetnim kadrom Letos je bilo sedem učiteljev, a potrebovali bi jih devet. Ker bo-do nekateri odšli drugam, kaže, da bodo manjkale štiri učne moči. To bo težavno zlasti sedaj, ko bo Podzemelj postal popolna osemletka. 25. maja je poteklo 98 let, kar je v Jelovcu stekla zibelka Ivani Stancar. Mati je ni mogla preživljati, zato je še mlada odšla za kruhom. S trdim delom se je prebijala skozi življenje, vzgajali pa so jo tuji ljudje. Ostala je nepismena, kar jo še danes boli _~ r-KinUailan Lepa razstava v Podbočju V nedeljo dopoldne so ob navzočnosti staršev in učiteljev odprli tudi v podboški osnovni šoli razstavo ročnih del, risb in drugih izdelkov tehničnega pouka. Zanimiv prikaz dela osnovne šole Je hkrati tudi potrdilo uspešnega dela, ki ga dosegajo naše šole. Razstav ob zaključku šolskega leta je bilo te dni povsod v okraju precej, vseh pa smo bili lahko veseli. kolesarje v a smrt 17. junija je Alojz Hrovat lz Vavte vasi vozil tovornjak proti Soteski. V Gaberjah je nasproti pripeljal kolesar Slavko Kren lz Mačkove a pri Dvoru, ki je vozil cikcak. Zaradi tega se je kolesar zaletel.v avtomobil ter nato obležal pod vprež-nim vozom, ki je stal na cesti. Kolesar je v bolnišnici poškodbam podlegel. avtomobila sta trčila .17. junija Je prišlo do prometne nesreče na križišču pred otoškim gradom. Voznica osebnega avtomobila Milka Drljan lz Zagreba, ki J« hotela vozlu proti Kror.ovemu, se Je zaletela v osebni avtomobil, ki ga je po prednostni cesti vozil Alojz Zimšek Iz Ljubljane. Škodo na vozilih so ocenili na 210.000 din. »Nihče se ni zmenil zame, da bi me poslal v šolo. Minili sta obe svetovni vojni, jaz pa sem sam" delala. Ne delala, garala sem in se stara- la. Boli me, ker se nisem mogla naučiti brati, najbolj pa mi je žal, da ne morem prebirati domačega Dolenjskega lista. V njem lahko gledam le slike, slike mlade domovine, naših voditeljev, pedvsem pa mladine, ki ji je dandanes marsikaj omogočeno. Sama vsega tega nisem imela, nihče me ni videl v mladosti. Ko pride Dolenjski list, naprosim najbližje, da mi ga prebero. Vse življenje sem prebila na polju, še lani sem okopavala krompir in peso. Bila Za deset metrov kabla... V Krmedju so s skupnimi prizadevanji zgradili bencinsko črpalko, ki bi morala že pred petimi meseci služiti svojemu namenu. Do tega pa ni prišlo, ker EJek-tro iz Krškega še ni položilo deset metrov kabla za električni pogon črpalke. Ali se mar ne zavedamo škode, ki se na ta način dela turizmu? D. B. Tečaji za prekvalifikacijo 2e dalj časa so v konfekciji Lisca v Sevnici na prekvalifikaciji delavke iz krmeljskega rudnika. Tečaje obiskuje že druga skupina delavk iz Krmelja. Bo v Loki elektro rajon? Električna napeljava v Loki in v okolici je stara že okrog 25 let. Zadnje čase so se začeli podirati drogovi, kar je velika nevarnost za promet in ljudi. Ločani bi se morali zavzeti, da bi bil tudi v Loki ustanovljen elektro-rajon, ki bi reševal pereče zadeve. Hkrati bi bilo nujno obnoviti tudi javno razsvetljavo v Loki. 1 S. Sk. SEVNIŠKI VESTNIK sem povsod, kjer je Ouo delo, živela sem smerno, zdravnika ne poznam.t Tako je povedala 98-letna jubilantka, ki je še popolnoma zdrava, z dobrim sluhom, zlasti vidom. Želimo, da bi še vrsto let živela srečno in zadovoljno. Ljudska tehnika razstavlja Občinski odbor Ljudske tehnike pripravlja v prostorih savske šole v Sevnici razstavo dejavnosti LT v sevniški občini. Na razstavi, ki bo odprta 23. in 24. junija od 8. do 18. ure, bodo razstavljali sevniški fotoklub, fotoklub Kopitarne, fotoklub iz Kremija, ra-dioklub iz Sevnice in krožki iz osnovnih šol. Fotoklub! bodo med drugim prikazali slike in fotoma-terial. Razstava bo zelo poučna. L. J. Srečanje na Maikovcu Na svojem nedavnem izletu so pionirji iz Mokronoga obiskali spomenik padlih partizanov na Mal-kovcu. Potem ko so ob spomeniku zapeli nekaj partizanskih in slovenskih narodnih pesmi, jih je pozdravil predsednik DPM v Tržišču in jim pripovedoval o NOB. Ob slovesu pa sta jih pozdravila pionir in pionirka iz Tržišča ter želela, da bi se še kdaj videlL Polni vtisov so mokrono-ški pionirji spoznali še en predel Dolenjske. POROČEVALEC KOMUNE VIDEM - KRŠKO Določitev marž trgovskim podjetjem Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Videm-Krško je pretekli teden odposlal trgovskim podjetjem ln zadrugam v občini odločbe o določitvi marže. Tako je trgovskemu podjetju »Resa« iz Vidma-Krškega in »Preskrbi« s Senovega določil maržo za živila povprečno do 15 odstotkov s tem, da je lahko najvišja marža 20-odstotna, za ostalo blago povprečno 19 odstotkov, najvišja dovoljena marža pa je lahko 24 odstotkov. V tej marži je vključen tudi občinski prometni davek v višini 5 odstotkov na prodajno vrednost. Trgovskemu podjetju »Promet« iz Vidma-Krškega je določena za ostalo blago pov- Jamstvene izjave občinskega ljudskega odbora Oba zbora ObLO sta na ločenih sejah 11. junija pristala na Jamstvene Izjave za nakup nekaterih strojev. Kmetijska zadruga lz Brestanice Je zaprosila za jamstveno izjavo za znesek 1,343.000 din; kupila bo kombajn, traktor, prikolico, traktorsko škropilnico, traktorsko gosenico in motorno kosilnico. Lastnih sredstev bo zadruga prispevala preko milijon dinarjev. Kmetijska zadruga lz Vidma-Krškega namerava nabaviti dva traktorja, žitni bomba J n in avto Fiat. Zadruga bo vzela preko t milijonov posojila. Kmetijska zadruga iz Kostanjevice potrebuje okoli 30 milijonov dinarjev za obratna sredstva pri poslovanju r.ovo ustanovljenega posestva v Kal-ce-Naklu. Za gradnjo zdravstvenega doma v Krškem je zdravstveni dom zaprosil kot Investitor za poroštveno Izjavo v znesku 67 milijonov dinarjev. Zdravstveni dom bo najel posojilo iz Investicijskega sklada občine, ki se daje za dobo 30 let z 2-odstotno obrestno mero. Ce piješ, trs vozi! če voziš, ne pij alkoholal Zaradi razširitve dejavnosti servisne pralnice stanovanjske skupnosti je nujno nabaviti še en pralni stroj, parni kotel, komorno sušilnico ln bojler. Za te namene potrebuje stanovanjska skupnost poroštveno Izjavo za investicijsko posojilo v znesku 2,300.000«' din. Gostinsko podjetje -Pod lipo« v Brestanici je zaprosilo za kredit v znesku 1,300.000 din za ureditev lokala, restavracija v Kostanjevici pa * milijona za ureditev tujskih sob. prečna marža do 21 odstotkov, najvišja pa 24 odstotkov. Pri določitvi marž so bila upoštevana določila odredbe o določitvi marž, strukture prometa in povprečne marže, dosežene v letu 1961. Predpisi o maržah pa ne veljajo za proizvode, za katere so s posebnimi zveznimi predpisi določene prodajne cene ali če se prodajajo z določenim popustom po ceni, ki jo je določil proizvajalec. Kmetijskima zadrugama v Brestanici in Kostanjevici je določena marža za reprodukcijski material povprečno do 13 odstotkov, najvišja pa 18 odstotkov brez prometnega davka. Za ostalo blago je dovoljena marža 19 odstotkov, največja pa 24 odstotkov. V tej marži pa je vključen občinski prometni davek v višini pet odstotkov od prodajne vrednosti. Kmetijski zadrugi iz Vid- ma-Krškega je določena povprečna marža za živila 15 odstotkov, najvišja pa 20 odstotkov. Za ostalo blago povprečno do 19 odstotkov, najvišja pa 24 odstotkov. Občinski prometni davek pet odstotkov je tu vključen. Za reprodukcijski material se lahko zaračuna mr.rža do 13 odstotkov, najvišja pa 18 odstotkov brez prometnega davka, za umetna gnojila 3 dinarje za kilogram, za zelenjavo pa 21 odstotkov, največ 30 odstotkov. Trgovskemu podjetju Otok v Kostanjevici se dovoljuje zaračunati maržo za živila povprečno 16 odstotkov, najvišja 20 odstotkov, za ostalo blago povprečno 19 odstotkov, največ pa 24 odstotkov. Tu je vključen prometni davek pet odstotkov. Z določitvijo marž se bodo cene v trgovinah končno ustalile. S tem pa bo najbolj zadovoljen potrošnik. Umrla je Pavletova mama 11. junija, smo pokopali 81-letno Nežo Stipič, po domače Pavletovo, ki je bila najstarejša članica krajevne organizacije Zveze borcev v Pod-bočju. življenje te kmečke žene je bilo eno samo trpljenje. Kot mlado dekle se je priženila na Planino, med prvo svetovno vojno pa je izgubila moža. Ostala je sama s štirimi otroci in garala na ZABELEŽENO čemu se igramo slepe miši? Zavcd za zdravstveno varstvo v Novem mestu je S. junija analiziral vodo iz videmsko-krškega vodovoda. Z bakteriološko analizo vode so bili odborniki zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Vi-dem-Krško seznanjeni na seji 12. junija. Ugotovljeno je, da voda kljub maksimalnemu kloriranju vsebuje veliko tivih klic. Te bakterije lahko povzročijo trebušne bolezni, razne nalezljive bolezni, drisko itd. — O podi je bilo že nešteto razprav na zborih volivcev in na sejah ljudskega odbora. Razprave pa niso veliko koristile. Odborniki zbora proizvajalcev so se na seji še enkrat zavzeli za rešitev tega problema. Ugotovili so, da ne drži Izgovor o pomanjkanju denarja. Vodna skupnost Dolenjske je za gradnjo poskusnega vodnjaka te zdavnaj odobrila 15 milijonov dinarjev, ki pa so še danes nedotaknjeni! Kaj je temu vzrok? Komunalna uprava je pred dobrim letom prevzela obveznost za gradnjo poskusnega vodnjaka, toda obveznost je ostala le na papirju! Upravnik komunalne Alprave Srečko Letonja nam je o tem povedal tole: Nešteto analiz je ugotovilo neužitnost vode v videm-sko-krškem vodovodu. S tem so bili seznanjeni tudi osi pristojni činitelji na občini. Komunalna uprava je prevzela obveznost za gradnjo poskusnega vodnjaka v Zadovinku že junija lani. Takrat je bil zelo ugoden čas za gradnjo vodnjaka. — Tov. Letonja nam ni mogel povedati, zakaj se z gradnjo vodnjaka ni pričelo že junija, ker je upravniške posle prevzel kasneje. Z gradnjo vodnjaka so poskusili pozneje, vendar so morali zaradi talne vode delo ustaviti. Februarja letos so strokovnjaki Vodne skupnosti Dolenjske, Geološkega zavoda iz Ljubljane in drugi ugotovili, da :e lokacija vodnjaka zaradi prevelikega pritiska talnih vod neprimerna. Občinska strokovna komisije je šele v maju določila novo lokacijo nekje pri Drnovem. Ker komunalna uprava nima potrebne mehanizacije in strokovnega kadra za gradnjo vodnjakov je delo ponudila gradbenima podjetjema »Sava* in »Pionir*. Do nedavnega so se ljudje oskrbovali s pitno vodo iz izvirka pri »Rozaliji«, to pa je prebivalcem podjetje »Transport* iz Krškega onemogočilo, ker je vodo usmerilo do svojih delavnic in garaž! čeprav je analiza vode dala porazno sliko, to odgovornih čtniteljev še ni predramilo. Tudi na seji zbora proizvajalcev problema preskrbe prebivalstva z vodo niso obravnavali dovolj resno. Kaj je temu vzrok? Kaj pa, če bo nekega dne izbruhnila bolezen? Pa vendar bi nam vsem morala biti prva skrb zdravje naših občanov! skopi hribovski zemlji. Ko so otroci dorasli, se je veselila, da si bo končno lahko odpočila. Med zadnjo vojno se je tudi njen sin kakor vsi Planinci vključil v osvobodilno gibanje. 14. septembra 1942 pa so pridrveli preko Gorjancev ustaši, polovili vse odrasle moške ter jih postrelili v Osunjski gori. Ženske in otroke so izgnali iz vasi, domačije pa požgali. Vse, razen živine, ki so jo odgnali na Hrvaško, so požrli plameni. Pokojnica je s snaho in šestero vnuki od 1 do 13 let zbežala v Brezovico, kjer so v vinskem hramu prenočevali kar na tleh. Snahi, ki je bila že prej bolehna, je žalost bolezen pospešila, tako da je kmalu umrla in pustila stari materi šestero vnukov. Pavletova mama, ki ji je bilo takrat 65 let, je skrbela zanje po svojih najboljših močeh. Po osvoboditvi pa je vsa zgarana spet postavljala novo domačijo. Neštetokrat je po-romala peš v Krško po nakaznice za opeko, od tam spet peš v Brežice in nazaj na Planino. Kljub starosti in izčrpanosti ni odnehala, ker je imela pred seboj en sam cilj: vzgojiti vnuke, ki jim je nadomeščala očeta in mater. Ta cilj je dosegla: domačija je deloma obnovljena, dva vnuka kmetujeta, štirje pa so v službah. Kljub trdemu delu in napornemu življenju se je dolgo zoperstavljala bolezni, ki jo je mučila že nekaj let, končno pa podlegla. Pokojnica je zapustila dve hčerki, 29 vnukov in 13 pravnukov. Pogreba se je udeležilo več sto ljudi. Osnovna organizacija ZB v Podbočju ji je za slovo podarila venec, ob grobu pa se je od nje poslovil Jože Sketa. Počivaj v miru, draga Pavletova mama, v svobodni domači zemlji! Dohodnina se ni povečala Nekateri tarnajo o višini kmečke dohodnine in vedo celo povedati o povečanju za letošnje leto. V resnici pa ni tako. Za letošnje leto je določena dohodnina in doklada v isti višini kot lansko leto. Dajatve za zdravstveno zavarovanje pa so se zvišale na 64 milijonov dinarjev. Sedanji prispevki za zdravstveno zavarovanje v veliki meri nadomestijo prejšnje izdatke zasebnikov kmetovalcev za zdravstvene usluge in zdravila Prejšnja leta so kmetovalci sami plačevali zdravstvene usluge in zdravila, sedaj pa imajo vse možnosti kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Ugotovljeno je, da so davščine obrtnikov in samostojnih poklicev bile vselej nižje do njihovih dohodkov. Znano MATIČNI URAD IZ BRESTANICE SPOROČA Maja ni bilo rojstev Izven bolnišnice. PoročHl so se: Jožef Kranjec, nameščenec, in Marija Pire, delavka, oba iz Brestanice: Peter 2var, električar, in Ljudmila Fabjančič, poljedelka, oba iz Presladola. Umrli so: Anton Geister. upokojenec iz S telovnika, 86 let; Marija Suhar. kmetovalka iz Presladola, 64 let; Marija Sa-jovec, kmetovalka lz Ani. 52 let. je tudi, da se je zaslužek nekaterih obrtnikov v zadnjih letih povečal tudi za 100 odst. Vse to je narekovalo, da se poveča dohodnina od obrtnikov od prvotno planiranih 35 na 40 milijonov dinarjev in prometni davek od zasebnikov od 22 na 24 milijonov. Ta ukrep je nujen spričo proračunske situacije v občini. BRESTANICA PRED PRAZNIKOM Do odkritja spomenika internirancem, konfinirancem in izseljencem v Brestanici nas loči še štirinajst dni. Vse priprave za odkritje spomenika potekajo v najlepšem redu. Zlasti moramo poudariti, da so vsi prebivalci Brestanice pokazali polno razumevanje in nudijo vso podporo. 2e dalj časa se zbere vsak dan na kraju, kjer bo stal spomenik, skupina domačinov. Vsi ti ljudje so opravili že nešteto prostovoljnih ur pri urejevanju prostora za spomenik, pri urejevanju ceste in pločnikov itd. Ni jim žal prostih ur. Radi jih žrtvujejo, da bi bil njihov kraj na dan odkritja čim lepši. Te dni je prišla na cesto v Brestanico cestna uprava iz Novega mesta. Do 4. julija mora biti cesta skozi trg asfaltirana. Tak je dogovor. Ce bo vreme ugodno, bo to prav gotovo uspelo. Komisija za promet je prejšnji teden prehodila ves trg. Ugotovila je, da bo kljub ozki cesti in strnjenemu naselju dovolj prostora za vse tiste, ki bodo prišli sem z avtomobili. Zagotavljajo, da bo prometna služba brezhibna in vozniki ne bodo imeli težav. Bilo pa bi zaželeno, da bi prišli avtomobilisti v Brestanico že zjutraj, ker bo promet kasneje zaradi množice ljudi na cesti težaven. Tudi komisija za prehrano je že bila na terenu. Razen tega da bo postavila paviljone po vsem trgu, je izbrala tudi velik travnik nasproti Elektrarne, na katerem bo dovolj prostora za vse tiste, ki bi se radi po odkritju še malo razvedrili. Čeprav denarna sredstva počasi dotekajo, pričakujemo, da bodo podjetja, ustanove in posamezniki v teh dneh še priskočili na pomoč. Doslej so podjetja in ustanove nakazali že okrog 1,200.000 dinarjev. Koliko je prodanih blokov, trenutno še ne vemo. Prav bi bilo, da bi vsa podjetja, jemo, da bodo tudi vsi odbori ZB, ki prodajajo bloke, ki so obljubila pomoč, denar čimprej nakazala. Pričaku-denar v teh dneh dostavili. Prejšnji teden je izdala krajevna organizacija SZDL Brestanica novo številko svojega glasila »Brestaniške novice«. Naklado so povečali na 500, da so lahko dali nekaj izvodov še v kraje okrog Brestanice. Ta številka lokalnega glasila SZDL govori predvsem o -pripravah za odkritje spomenika. Brošura, ki bo prinašala zgodovino Brestanice, potek izseljevanja, borbo za osvoboditev itd., je že v tisku. Kdor jo bo hotel, jo bo ob odkritju spomenika lahko dobil. Zanimiva bo zlasti za tiste pregnance, ki so šli v tujino preko Brestanice. Ob branju se jim bodo spomini na čas pregnanstva še bolj osvežili. Čeprav so spomini pregnancev na nemške inkvizitorje, zlasti še na preseljevalnl štab, ki je bil v gradu, neprijetni, ne smemo pozabiti imen, s katerimi so imeli naši pregnanci prve stike. Tudi sem so segali krvavi prsti Eich-manna, Stali za preseljevanje so sestavljali: SS Haupt-sturmftihrer dr. Seidel kot šef štaba, Schwarzhuber, komandant taborišča, Burghauptman Keller (pozneje ga je zamenjal Straub), Buchholz, referent za prevoze. Nad vhodom v grad so izobesili črno SS zastavo, spodaj pa napisali: SS Burghauptman. Vsi esesovci so se obnašali skrajno ošabno. Da jim ne bi bilo med trumo izmučenih in obupanih pregnancev, ki so s strahom pričakovali, kaj bo, dolgčas, so hitro poskrbeli za zabavo. Glavno kapelo r samostanu so spremenili v bar. Tu so na veliko pili liker, ki so ga pobrali trapistom. Ko je zmanjkalo tega, so vozili vino in žganje od drugod. V »baru« so imeli tudi divane, manjkalo jim ni niti žensk... Te dni bo občinski odbor SZDL Videm-Krško podrobno seznanil vse krajevne organizacije SZDL o akciji r zvezi s postavitvijo spomenika. Želimo, da bi začele krajevne organizacije takoj zbirati prijave za udeležbo pri odkritju spomenika. Poskrbimo, da se nas bo zbralo 4. julija čimveč, saj bomo tako najlepše počastili vse tiste, ki so morali zaradi naprednega delovanja in ljubezni do domovine v pregnanstvo, od koder za marsikoga ni bile več poti nazaj! Počastimo letošnji 4. julij kar najbolj dostojno tudi z množično udeležbo pri odkritju spomenika v Brestanici. Sem ter tja po Kostanjevici 0 Javno razsvetljavo v Kostanjevici predstavlja samo šest žarnic, ki so bile nameščene lani. Ker pa kraj slovi kot eden najbolj dovzetnih za kulturo in druge podobne reči, bi bilo prav, če bi osvetlili tudi cesto do gradu, ki je postal v zadnjem času središče mednarodnih kulturnih dogajanj. Mednarodni simpozij kiparjev, ki se bo letos ponovil, bo v Kostanjevico privabil veliko ljudi, tem pa ne bo vseeno, ali bodo prišli do gradu po blatu in v temi. 0 S 500 dinarji bodo kaznovali vsakogar, ki ne bo upošteval opozorila, da se čez most pri gozdni upravi v Kostanjevici, zgrajen povsem v druge namene, ne me gnati živina. Na mestih, kjer se v sezoni kopljejo turisti, pa bodo postavljeni znaki s priporočilom, naj kmetovalci tam ne napajajo živine. 0 Obiskovalci Kostanjevice bi se nedvomno bolje počutili, ko bi Kostanjevičani malo bolj skrbeli za red in snago svojega kraja. Na skupnem sestanku krajevne organizacije SZDL, krajevnega odbora, sekcije za turizem in turističnega društva so gospodarjem priporočili, naj bi vsaj dvakrat na teden temeljito počistili pred hišami in na okna postavili rože. Vendar samo cvetje še ne bo olepšalo kraja, če ne bodo gospodarji hiš tudi prebelili in nekatere na novo ometali. £ Kostanjevičanom bi izletnikom, ki se leto za letom mudijo v Kostanjevici, je eden najbolj priljubljenih športov čolnarjenje. V ta namen se bo množici čolnov, ki so last turističnega društva in zasebnikov, pridružilo še četvero novih. £ Pred dnevi je izšla prva številka »Kostanjeviškega glasnika«, glasila krajevne organizacije Socialistične zveze. Na trinajstih straneh je zbrano precej tehtno gradivo o družbeni in politični dejavnosti v Kostanjevici, to pa je zelo spodbuden korak k nadaljnjemu obveščanju javnosti o vseh važnih dogajanjih na območju krajevne organizacije SZDL. Z Šolska vodstva! DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO DOM Verska vzgoja razdvaja mladega človeka Poskrbite, da bo sadna akcija čimbolj uspela. V času Počitnic bodo zrele borovnice, jagode in češnje. Se pred zaključkom šolskega leta naredite načrt za organizirano nabiranje cenenih in zdravih sadežev! S tem boste obogatili šolske malice. Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva Novo mesto Surov borovničev sok 3 Utre borovnic, jagod ali drugega jagodičja, 2 litra prekuhane in ohlajene vode, * dkg vinske kisline m na 1 iiter tekočine 1 kg sladkorja. Jagodičje zmečkamo, prili-Jemo vodo in dodamo vinsko kislino ter pustimo stati 48 ur; med tem nekajkrat premešamo. Nato precedimo skozi krpo, zrne rimo sok, dodamo sladkor in mešamo toliko časa, da se sladkor stopi. Nalijemo v čiste steklenice, zavežemo s čistimi krpami (ne s celofanom ali zamiki, ker po pripravi približno še 14 trni vre) in shranimo na suh, temen in zračen prostor. BOROVNIČEV SOK NA SOKOVNIK 5 kg borovnic. 1 kg sladkorja. Vroč sok polnimo v pogrete steklenice, dobro zamašimo ali zavežemo z dvojnim celofanom. BOROVNIČEV KOMPOT 5 kg borovnic, 1 kg sladkorja, 5 g konzervansa. V kozico s celim loščem damo plast prebranih in opranih borovnic ta potreseno s sladkorjem ter to ponavljamo, da porabimo vse. Kozico postavimo na vročo Štedilnlkovo ploščo, da hitro «avre — posodo medtem večkrat potresemo, da se borovnice ne prismodijo ta ne primejo dna. - Približno v] 8 minutah spuste sok ta postanejo rdečkaste. Nato jih odstavimo, dodamo konzervans. Se vroče napolnimo v pogrete steklenice, zavežemo z dvojnim celofanom ali gumijastimi zamaški. Ohlajene steklenice shranimo na suh, zračen ta temen prostor. CESNJE V NAVADNIH KOZARCIH 5 kg češenj — hrustavk, 1.5 kilograma sladkorja, pol litra vode, *2 del ruma ali žganja, 5 g konzervansa. Vodo ta sladkor zavremo, dodamo del opranih češenj, ko zavro, jih poberemo v pogrete kozarce. Tako prevre-mo vse češnje, tekočino odstranimo, dodamo alkohol ta konzervans, še vroče zlijemo v kozarce in takoj zavežemo. CESNJE V PATENTNIH KOZARCIH 3 kg češenj, 1 liter vode, 30 do 50 dkg sladkorja. Vodo in sladkor prevremo. Češnje operemo, odcedimo ta naložimo v patentne kozarce. Zalijemo z ohlajeno sladkorno raztopino, zapremo in kuhamo 25 minut pri 90 stopinjah Celzija (to je takrat, ko začne šumeti). 75 pionirjev v Dol. Toplicah Okrajna Zveza DPM bo. poleti organizirala tabor pri Dol. Toplicah za bodoče načelnike pionirskih odredov. V gozdičku, kjer je bil nekdaj tabor »Sutjeska«, bodo v prijetnih dneh, ki jih bodo bodoči načelniki pionirskih odredov prebili v naravi, na izletih v okolico Dol. Toplic in na pohodih po starih partizanskih poteh, preživeli mnogo lepega in zanimivega. Hkrati s tem pa se bodo s pomočjo predavateljev seznanili z nalogami pionirskih organizacije in s tem, kako jo le treba voditi. »Kadar mi je mama prigovarjala, naj na boga ne pozabim, sem bila tiho, da je ne bi žalila, čeprav sem si mislila svoje-« »Sprva sem hotela spreobrniti tudi mamo, a mi je je bilo pozneje žal. Nje pač ne bi mogla spremeniti in je tudi ne maram, ker je že prestara in ji je vera v marsikateri težavi edina uteha.« »Ker vem, kako globoko so verni, se jih ne upam več vznemirjati s svojimi nazori. Le to si želim, da bi me razumeli, da sem kljub drugačnemu prepričanju pošten človek.« Tudi ti primeri pričajo, da različni pogledi na verska vprašanja sami po sebi ne odtujujejo otrok od doma in ne krnijo njihove ljubezni in spoštovanja do srtaršev. ODLOČUJOČ VPLIV SOLE Oglejmo si še vpliv šole na svetovnonazorski razvoj otroka. Otrok v predšolski dobi in tudi osnovnoBols*:i začetnik rad sledi vplivom doma in svojih staršev. Obdobje izrazitejše samostojnosti je še pred njim. V odnosu do vere še ne čuti večjih nasprotij in težav, pa jo lahko zato še mirno vključuje v svoj svet domišljije in pravljic. Toda otiok se razvija in vzporedno s tem dozorevajo njegovi pogledi na svet in življenje, ki pridejo do močnejšega izraza v predpu-bertetnem in še zlasti v pu-bertetnem obdobju. Prejšnjo dokaj'šnjo in lahkotno fantazijsko dojemanje dogodkov v okolju zamenja mnogo večja kritičnost in težnja po globljem presojanju prirodnih in družbenih pojavov. Zato ni naključje, da stopijo sedaj zanj v ospredje svetovnonazorska idejna in moralna vprašanja, o katerih želi logičnih in razumljivih razlag- Starši, zlasti tisti, ki jih bremenijo verski nazori, pa jih dogmatično razlagajo in zagovarjajo, zato otrokovih teženj ne morejo več zadovoljiti. Njihovo vlogo prevzame šola, ki postaja mlademu človeku vsak dan pomembnejši vir znanja in resnice. Tega se mladi ljudje dobro zavedajo in vedo, da jim dom na vsa ta vprašanja v večini primerov ne more več dajati zadovoljivih razlag. Takole pravijo: »Kot zelo radoveden obrok sem imel kopico vprašanj, na katera sem želel odgovorov, n.pr.: Zakaj učiteljeva hčerka ne hodi k verouku? Zakaj se v šoli učimo tako, pri verouku pa drugače? Mama mi je sicer odgovarjala, toda h jeni odgovori me niso zadovoljili ... Naslonil sem se na šolo in pri učitelju iskal odgovore na zapletena vprašanja.« Vidimo, da postane šola razvojna potreba mladega človeka in zato njenega vpliva nanj ni mogoče več zaustaviti, ne da bi mu delali veliko vzgojno-izobraz-beno škodo. Zato je pogostno namerno ali pa nenamerno zmanjševanje vpliva sode na otroka največfcrat kaj malo učikovalo posebno če je že večji in umsko bolj razvit. S tem škodujejo starši predvsem sebi," ker si zmanjšujejo ugled 5n zaupanje. Večina mladih ljudi hitro začuti, na kateri strani je resnica in koga naj poslušajo. Šola jim odkriva iz dneva v dan spoznanja, ki izpodrivajo sence naivnega verovanja, temelječega na trhlih tleh verskega dogmatizma. Za ilustracijo, kako odločilen vpliv ima šola na svetovnonazorsko opredelitev učencev, naj navedem nekaj primerov: »Največji vpliv na moj stertovhi nazor je imela šola in ga ima še danes. Šola mi je popotooma izruvala stare verske korenine, ker mi je za razliko od doma omogočila, da sem o teh vprašanjih razmišljala ...«. »Ko sem bil še doma, sem bil istega prepričanja kot starši. V šoli pa sem spoznal, da ni' vse tako, kot sta me učila oče in mati. Lahko rečem, da je imela šola največji vpliv na moj svetovnonazorski razvoj.« »V šolo sem imela vedno veliko zaupanje, saj je bila edina, ki mi je pomagala pri razčiščevanju nejasnih nazorov.« --p- Novomeški košarkarji v vodstvu! PARTIZAN (Novo mesto) — PARTIZAN ZG. ŠIŠKA (Lj.) 83:65 (36:39) kom socialno šibkih staršev. Okrajna zveza DPM je le organizator in zagotavlja našim otrokom prostor v naštetih letoviščih, izbor otrok, ki gredo v kolonije, pa je prepuščen občinskim in osnovnim organizacijam DPM. DPM skrbi za počitek otrok S pomočjo in s posredovanjem DPM bo letos prebilo po 3 tedne v otroških letoviščih Strunjan pri Kopru in Borovik (otok Krk) 221 šolskih in predšolskih otrok iz naših občin. Otrokom zavarovancev bo zdravstveno letovanje plačal Zavod za socialno zavarovanje. Ti gredo na letovišče z napotnico zdravnika in z odločbo zavoda. Otrokom zavarovancev plačajo počitek socialne službe pri občinah ali starši. Od 3. avguste do 1. septembra bo v Strunjanu v okviru izmenjave otrok tudi avstrijska kolonija, °trokom, ki bodo v Strunjanu v tem času, plačajo stroške organizacije ali starši. Organizacije na te način nagrajujejo pionirje *a njihovo pridnost. V vseh Primerih je omogočen počitek ob morju tudi otro- Nase napovedi so se uresničile. Novomeški košarkarji ao tudi v odločilni tekmi za prvo mesto T ligi ljubljanske pod-zveze zaigrali prav dobro m T posameznih delih tekme celo odlično m in zasluženo premagali doslej vodečo ekipo Partizana Zgornja Siska s II točkami razlike! Navzlic temu, da je razlika v doseženih in prejetih kosih precejšnja, zmaga domače ekipe ni bila lahka. Posebno v prvem polčasu je bila petorica gostov popolnoma enakovreden, če ne odo boljši nasprotnik, v drugem delu p« je močno popustila. Vzrok je jasen: Ljutrijan-Unl so v Novo mesto prišli brez rezervnih igralcev m to a« jim je maščevalo. Dodati pa moramo, da ao tudi domači košarkarji v drugem delu tekme zaigrali precej bolje kot v prvem, Igo so bili zaradi pomena te tekme vse preveč nervoani. Vročina In oster tempo igre sta tokrat prispevala tvoje. Po- sledice so bile vidne posebno pri gostih, toda tudi pri domačih niso izostale. Požrtvovalni vodja novomeške ekipe in njen najboljši igralec na tej tekmi dr. Grandovec Je bil proti koncu tekme tako omotičen, da skoraj ni razlikoval soigralcev od nasprotnikov (imeli so tudi podobne zelene drese), proti koncu pa se Je od utrujenosti zaradi hitrih >-kon*ra- napadov, ki so bili odSočilr.i za zmago, skoraj zgrudi]. Novomeška ekipa je tokrat sicer dosegla manj košev kot na tekmi s Jaršami, vendar pa Je Igrala bolje. Vzrok za manjšo učinkovitost Je v zelo dobri obrambi Ljubljančanov, posebno v prvem polčasu. Tokrat smo videli nekaj zelo lepih in hitrih napadov m tudi preciznih metov od daleč ni manjkalo (Setina J). Najbolj!« domača Igravca sta bila dr. Grandovec v napadu in in Setina I v o-brambi, seveda pa so tudi vsi ostali prispevali precejšen delež h končnemu uspehu. Zmagovalna ekipa Partizana Novo mesto je nastopila v naslednji postavi (v oklepaju Je izražena njihova učinkovitost - doseženi zadetki): dr. Grandovec (29), Splihal (12), Kopač (12), Setina I (10), Petrič n (7), Potrč (6), Setina U (S), Franko, Petrič I, Knol In Blatlč (vsi 6). Tekmo Je pred blizu 300 gleda vet dobro sodil Zule iz Domžal. S to zmago so novomeški košarkarji po točkah dohiteli Ljubljančane, ki so bili doslej stal- TURNIR MESTNIH REPREZENTANC V BALINANJU Reprezentanca Novega mesta: druga Bavdek Četrti na troboju republik Miro Bavdek se Je znova izkazal v atletiki. Poročali smo *e, da je bil uvrščen v reprezentanco LRS, vendar pa v konkurenci najboljših skakav-c«v v državi ni Imel veliko u-P°nja na dober plasma. Bav-Pa je znova presenetil. V Zagrebu je preskočil 130 cm *n zasedel 4 mesto za obema Predstavnikoma Srbije in najboljšim Hrvatom. Za seboj Je Pustil slovenskega rekorderja Vivodo (Kladivar) in drugega Predstavnika Hrvatske. Med ostalimi sta nastopila v reprezentanci LRS tudi Penko UJJSpilar. Penko je bil v 14,98 "Metrov v suvanju krogle peti. »Pilar pa tretji s 64,04 m v metu *°r>ja, vendar se m uspel uvr-v državno reprezentanco J? bližnji dvoboj z Norveško v °?lu. Pred njim sta bila Mile-m) in Koslelec (72,01 metra.). V nedeljo je bilo v LJ ubijani veliko balinarsko tekmovanje osmih mestnih reprezentanc, nastopile pa so naslednje reprezentance: Zagreb, Maribor, Nova Gorica, Sežana, Postojna, Novo mesto in Ljubljana z dvema ekipama. Tekmovali so na dveh igriščih na Viču, kjer se običajno vršijo tudi mednarodne tekme. Igrišči, sta bili zelo grobi, kar pa ni najbolj ustrezalo nekaterim ekipam, ki Se vedno igrajo na finih igriščih. V prvem kolu je ekipa Novega mesta igrala s Postojno in zmagala s 13:5. Ostali rezultati prvega kola: Ljubljana I : Lju- bljana n 13:11, Maribor : Sežana 3:0 w. o., Zagreb : Nova Gorica 13:0. V polnnalu se je Novo mesto srečalo z Zagrebom, Id Je v prejšnjem kolu odpravil G«ritane. Tudi tukaj Je odločalo boljše butanje Novomesčanov, predvsem Plantana, ki je s prvimi kroglami pridobival veliko prednost. Novomesčanl so slavili visoko zmago 13:1. V drugi tekmi je Ljubljana odpravila Maribor s IS*. V finalu je Ljubljana premagala Novo mesto z rezultatom 11:1. To pa predvsem zato, ker Je bil žreb naklonjen domačinom, da so igrali na Igrišču, Kratka zgodovina pingponga Namizni tenis spada med najbolj priljubljene športe. V Jugoslaviji imamo nad 30.000 registriranih pingpongarjev in naš namizni tenis uživa v svetu velik ugled, saj je letos jugoslovanska državna reprezentanca evropski prvak. Namizni tenis je dobila Evropa iz Kitajske In Japonske. Ze v 16. stoletju sta Francija in Anglija poznali razne kombinacije tenisa in namiznega tenisa kot zabavne igre, seveda še brez pravil ki športnega namena. Loparji in žogice, so bili lz razUčr.ega materiala In tudi raznih velikosti. V novejšem času, ko so začeli izdelovati žogice iz celuloida, je namizni tenis dobil novo ime: pingpong, ki se je hitro razširilo po vsem svetu. »Pinepong« Je bil naziv tovarne, ki Je prva Izdelovala celuloidne žogice. Z gumo pokrit lopar se je pojavil v Londonu leta 1901. V zadnjih letih prejšnjega stoletja so v Angliji sestavili prva pravila za namizni tenis, vendar niso bila splošno sprejeta. , V Jugoslaviji so namizni tenis začeli Igrati leta 1815. Počasi so pravila za namizni tenis dobivala vse bolj določene oblike. V začetku so Igrali set do 30 poenov, danes do 31. Mreža Je bila visoka 17 cm, sedaj Je 15,15 cm. N.imiznoteniški dvoboj je včasih trajal lahko po osem ur (na primer 1136 na svetovnem prvenstvu v Pragi), ker trajanje Igranja ni bilo omejeno. Prvo svetovnp prvenstvo je bilo 1427 v Londonu, prihodnje leto bo v Pragi. Včasih so imeli najboljše pingponga rje Avstrija, Madžarska. Anglija, Češkoslovaška in ZDA, danes pa sta središči namiznega tenisa Kijatska In Japonska. kjer ao poprej igrali te dve igri. Novomesčanl pa nobene. V reprezentanci LJubljane Je nastopalo tudi nekaj državnih reprezer.tantov. V borbi za tretje mesto Je Zagreb premagal Maribor 13:7. Drugo mesto je za Novo mesto ogromen uspeh in spodbuda za nadaljnje udejstvovanje ln širjenje tega lepega rekreacijskega sporta na Dolenjskem. V reprezentanci Novega mesta so bili Plantan, Mraz, Legiša ln Hren. Vsi zaslužijo pohvalo za veliko borbenost. Upoštevati Je treba, da na Dolenjskem tele dve leti balLnajo po mednarodnih predpisih, vendar so takoj začeli Igrati na grobih terenih, kar se je na tem turnirju izkazalo za pravilno. Sicer pa manjka dobrih tolkačev. (en) V SOBOTO: atleti za točke Zaradi epidemije očesne bolezni Je v maju ln juniju v Novem mestu odpadlo več zanimivih atletskih prireditev, med njimi tudi pionirsko prvenstvo LRS. Zato je * atletskih vrstah nastopilo nekakšno mrtvilo, ki ga bodo odpravila prva tekmovanja, ki bodo na sporedu v soboto, 23. junija. Ob 16. uri se bosta članski ekipi novomeškega Partizana pomerili za točke v C programu prvenstva Slovenije, Istočasno pa bo Izvedeno tudi tekmovanje v republiški mladinski ligi — za mlajše mladince In mladinke. Na tekmovanje so vabljeni tudi atleti la atletinje iz ostalih krajev občine ln okraja: Iz Mirne peči. Črnomlja, Metlike. Straže Itd. fin Prizor i nedeljske tekme v košarki na Loki: uvodni skok za žogo. Čigava bo? no na prvem mestu. Zaradi boljše razlike v koših (Novomesčanl 132, Ljubljančani 116) pa so vodeče mesto prevzeli novomeški košarkarji, ki upajo to mesto zaradi vedno boljše forme obdržati in se na kvalifikacijah uvrstiti v republiško ligo. Ce jim ta načrt uspe, se nam prihodnje leto obetajo kvalitetne košarkarske tekme. Ob zaključku prvega dela tekmovanja (prvenstvo se bo nadaljevalo Jeseni) objavljamo lestvico košarkarske lige ljubljanske podzveze: Partizan, Novo mesto 13 (+113) Partizan, Zg. Siska 11 (-: ili) Partizan, Kisovec I (+ 33} Partizan, Jezica f (+ 3) Partizan, Sp. Siska • (- 3) KK Litija 4 (- 41) Partizan, Jar*e • (-231).! Mladinsko prvenstvo Slovenije v odbojki V soboto, 33. ta nedeljo. M. junija, bodo imeli novomeški ljubitelji odbojke lepo priložnost videti najboljše mladinske ekipe Slovenije, U se bodo merile za naslove republiških prvakov. Tekmovanje se bo pričelo v soboto ob 15. uri na Loki. Mladinke bodo pričele tekmovanj« v nedeljo dopoldne, ko bodo na sporedu tudi finalne tekme moških ekip. Ali je to krškim roko* metašem v čast? 17. Junija M morala biti rokometna tekma med krmeljsklmi in krškimi rokometa ši. Vendar krških rokometašev ni bilo T Krraclj. Ker tvojega izostanka niso opravičili in ker se Je zgodilo te tretjič zapored, da so krmeljski lgravd zaman pričakovali goste, krškim igralcem to ne more biti v ponos la ugled. D. B. Balinarska liga Novega mesta: vodi PIONIR Balinarska liga Novega mesta je pred koncem. Samo še dve koti je ln zvedeli bomo, kdo je prvak Novega mesta za leto 1062. Do sedaj je temu naslovu najbližja ekipa Pionirja, ki šc ni izgubila nobenega srečanja, zbrala je 12 točk. V -prejšnjih kolih je Pionir v najvažnejši tekmi premagal ekipo Železničarja v obeh igrah, lr. sicer 13:6 in 13:». Pionir Je nato igra) neodločeno z ONZ (13:4 in 1«: 13) ter gladko premagal Novo-teks 13:4 m 13:5. Za ta uspeh je zaslužna vsa ekipa. Na drugem mestu je Železničar, ki je zaostal za dve točki, na tretjem ONZ, ki Ima 9 točk, njej pa sledijo Poštar (7), Novoteks (7) in Borec (4). Največji podvig je naredi) v povratnih srečanjih Borec, ki je po hudi borbi pre-magl ONZ z rezultatom 13:11 in 13:10. V nedeljo. 36. Junija, bo v Novem mestu prvič izvedeno okrajno prvenstvo v baliivniu. Novo mesto bodo zastopale prve tri ekipe novomeške lige, povabljeni pa so še: Celuloza (Krško), Rudar (Kanlžarica) ln Zidar (Kočevje). Teksnovanje bo po tumirskem r sistemu, okrajni prvak pa bo zastopal Dolenjsko na republiškem prvenstvu, (en) KEGLJANJE: Pionir - TNZ (Ljubljana) 4897 : 4687 V nedeljo je Pionir gostoval v LJubljani na šeststeznem kegljišču TNZ Ljubljana. Pionir je preizkusil še ostale Igralcev ki v sredo niso nastopili za ju- . goslovnnskl pokal. Predvsem se je odlikoval Mrzlak (171 kegljev), pa tudi ostali tekmovalci so dosegli dobre rezultate: Barblč 828. Vukšlnlč (15, Vesel 324, Jun tez 799. Pri domačih Je bil odličen Stefe. ki je dosegel 172 kegljev. Zmagala je Pionirjev« ekipa z rezultatom 4*37: V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 21. junija: Alojz Petek, 22. junija: AhactJ Sobota, 23. junija: Kresnica Nedelja, 24. junija Janez Ponedeljek, 28. junija: Jar os lav Torek, 26. junija: Gruda Sreda, 27. junija: Krna ČESTITKI Vse najboljše za god dragemu ir. skrbnemu očku Alojzu Hrovatu z Rateža pri Novem mestu, mami ln ostalim pa lep pozdrav. - Martina ln Toni lz Švice. - Alojzu Ovničku, ki je na zdravljenju, čestitajo za njegov praznik lena Elizabeta ln hčerka Cirila z možem ter otrokoma Alenko ln Mojco. PREKLIC Prekllcujem Izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 333249. Marija Jan, telovnik 6, p. Loka pri Zidanem mostu. OTROŠKI VOZIČEK, zelo lep, poceni prodam. Ogled ln vse ostalo v baraki pri okraju, soba 3. OMARO, skobelnlk (Hobelbank) tat vzdlljiv štedilnik prodam. Naslov v upravi lista (762-62). KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam. Gut-man, Dilar.čeva 1, Novo mesto. * MAJHNO POSESTVO z vinogradom ali brez nJega poceni prodam. Pojasnila pri Mileni Peteline, Dečna sela 20, p. Artiče pri Brežicah. NSU PKRIMO 190, nemška izvedba, v odličnem stanju, prodam. Naslov v upravi lista (760-62). GOSPODINJSKO POMOČNICO mlajših ali srednjih let Iščemo k 4-lanskl odrasli družini. -Plača zelo dobra. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo Dol. lista pod oznako »M. V. R.«. (763-62) GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, iščem. Naslov v u-pravl Usta (764-62). mmm Ob težki ln žalostni Izgubi dragega in dobrega moža, očeta ANTONA FINKA lz Menlške vasi se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo ZB. 'kmetijski zadrugi Dol. Toplice, vsem sorodnikom ln znancem. Žalujoča žena Ana, sinovi ln hčerka z družinami Jože Hribar lz Ratja 33, p. Hi-nje, se iskreno zahvaljujem Dolenjskemu listu, pa tudi darovalcu za nagrado, prejeto iz zadnjega žrebanja. Črnomelj: 22. ln 23. junija ameriški barvni film »Najboljše od vsega«, 24. junija angleški film -Sinovi in ljubimci«, 26. in 27. Junija ameriški barv-nd film »Zvestoba*. Obvestilo naročnikom in bralcem Dolenjskega lista Kakor lani bomo tudi letos v poletnih mesecih začasno zmanjšali obseg našega domačega lista od 16 na 12 strani. K temu nas sili varčevanje s papirjem, ki ga bomo po nedavnem obvestilu dobili letos 10 odst. manj kot ga potrebujemo, razen tega pa je poletno zmanjšanje obsega časnika bilo predvideno že v začetku leta z našim finančnim proračunom. Vsak izvod Dolenjskega lista nas stane 43 dinarjev, naročniki pa plačate zanj komaj 17,50 din; vso razliko moramo pokriti z oglasi, reklamo in dotacijami oo SZDL ter obo SZDL našega okraja. Razen tega dobro vemo, da se poleti veliko manj bere kot v jesenskem, zimskem in pomladanskem času. Zato pričakujemo, da boste tudi letos vzeli naš ukrep varčevanja z razumevanjem na znanje. Hkrati prosimo vse. naše naročnike in bralce, da oprostijo slabemu tisku zadnje številke Dolenjskega Usta. Tiskarni DELO v Ljubljani je zmanjkalo kvalitetnih matric in so bile zaradi slabega materiala vse slike v zadnji številki izredno slabe. Te in podobne druge težave so krive, da ne moremo dajati našim bralcem grafično kvalitetnejšega lista, sami pa ne moremo pri tem popolnoma nič ukreniti, ker smo v celoti odvisni samo od tiskarne v Ljubljani. Vsem prijateljem našega lista sporočamo še prijetno novico: naklada domačega lista kljub poletja še vedno počasi narašča: zdaj tiskamo vsak teden že 18.830 izvodov DOLENJSKEGA LISTA. Naročnike, ki so v zaostanku s polletno naročnino, ponovno prosimo, da dolg takoj nakažejo. Prav tako prosimo podjetja, zadruge, ustanove in ObLO, da nam takoj nakažejo vse zapadle račune. Tiskarni v Ljubljani moramo sproti plačevati tiskarske usluge, živimo pa »iz rok v usta« — se pravi samo z naročnino, oglasi in dotacijo lastnika lista. Vsem našim naročnikom in bralcem: lep pozdrav UREDNIŠTVA IN UPRAVE LISTA SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00 12.00. 13.00, 15.00, 17.00. 19.00, 19.30, 22.00, 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 22. JUNIJA: ».35 20 minut vedre glasbe - 11.00 Dopoldne pri Wolfgangu Amade-ju Mozartu - 12.13 Kmetijski nasveti: dr. Nežka Snoj: Prši-čavosl pri čebelah - 13.30 Glasbeni omnlbus - 14.35 lz arhiva domačih ln narodnih napevov ln poskočnlc - 17.05 Solist tega tedna — 17.45 Italijanske ln a-meriške popevke — 18.45 Iz naših kolektivov - 19.05 Pojo vam Jugoslovanski pevc:i zabavne glasbe - 20.35 Spoznavajmo svet ln domovino - 22.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 23. JUNIJA: 9.10 Zabavni kaleidoskop - 11.00 Peli so r.a radijskih koncertih — 12.IS Kmetijski nasveti: inž. Ml-leva Kač: Škropljenje prou najnevarnejšim boleznim in škodljivcem v intenzivnih sadovnjakih — 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.40 Trije Rožančevi in trije Prelovčevl zbori — 17.30 Zbor in orkester Gord on Jenkins — 18.30 Pojeta Jelka Cvetežar in Rafko Irgollč — 19.03 Domače viže se vrstijo brez odmora — 20.00 Za prijeten konec tedna — 22.13 Oddaja za naše lzscljer.ee. NEDELJA, 24. JUNIJA: 8.00 Mladinska radijska Igra: France Bevk: Deček s pi»čalko - ».05 Z zabavno glasbo v novi teden - 10.00 Se pomnite, tovariši... - 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas - 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne - 17.05 Športna nedeljo - 2C.00 Vaša pesem — vaša melodija — 22.13 Ansambli in soiisU RTV Ljubljana. DoL Toplice: 23. ta 24. Junija ameriški film »Dnevnik Ane Frank«, 27. junija Jugoslovanski film »Te noči«. Kostanjevica: 21. junija ameriški film »Obtežilna priča«, 24. junija ameriški barvni film »Vičita«, »7. Junija ameriški film »Lj u bežne popoldne«. Metlika: 23. in 24. junija angleški film »Ker veter ne zna brati«, 27. Junija francoski film »Precep«. Novo mesto »Krka«: od 23. do 26. junija italijanski barvni film »Kruh, ljubezen in...«, Od 26. do 28. junija ameriški barvni film »Dabrl O'Glll«. Mokronog: 23. in 24. j unij.i francoski film »Ljubimca«, 27. Junija nemški film »Oteta sreča«. Semič: 24. junija ameriški film »Tetovirana roža«. Sevnica: 23. in 24. junija jugoslovanski film »Kota 905«, 27. Junija Jugoslovanski film »Nočni izlet«. Trebnje: 23. In 24. junija jugoslovanski barvni film »Skupno stanovanje«, 27. junija francoski film »Past za dekleta«. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA V času od 11. do 18. Junija je bilo rojenih 18 dečkov ln 13 deklic. Poročila sta se: Jože Hribar, monter PTT iz Družinske vasi, in Terezija aFbjan, uslužbenka lz Dol. Toplic. Umrli so: Jože Mavrin, kmet lz VlmoiJa, 28 let; Pavel Pavič, kmet iz Beličev, 61" let; Jože Pavlin, delavec iz Podhoste, 24 let: Katarina Novak, družinska upokojenka iz Male Bučne vasi, 82 let. Pretekli teden so v novmeški porodnišnici rodile: Angela Božič lz Gotne vasi — dečka, Jožica Milica lz Črnomlja - deklico, Marija Kaučič z Mrzlega Studenca — dečka, Milena Po-beraj iz. Koblarjev - deklico, Tončka Cimerman iz Gradišča — deklico, Rozallja Urana lz Drag — dečka, Terezija Sošta-rič iz Metlike — deklico, Anica Gorše lz Dragovanje vasi — dečka, Boža BLaznik lz Sevnice — deklico, Veronika Spes iz Gradišča - dečka, Ivanka Srebrnjak lz Cegelnice — deklico, Marija Bahor lz Jerneje vasi — dečka, Danica Majerle lz Vojne vasi — deklico, Marija Teropšlč lz Cešnjtc - deklico, Cecilija Kek lz Rožempla - deklico, Slavica Slmončlč lz Drašičev -dečka, Frančiška Papež z Mirne — dečka, Ana tervenko lz Rr-Mlna — dečka. Dragica Urban-čič lz Cegelnice - deklico, Breda Brajdič lz Podgore — deklico, Vida Starešlnič iz Krastača - dečka, Kristina Florjančlč lz Gor. Karteljevega - deklix>. NABI3AJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvet: bele deteljice (120), rdeče deteljice (125 din). Ust: ozkollstnega trpotca (73), šmarnice (200), gozdne jagode (100), Jetrnikia (200), melise (180), borovnice (105). Rastlino: krvavega mlečka (110), njivske mačehe (HO), navadne ramšele (200), grenke ramšele (1000). pelina (40), melise (80), vodne kreše (130). že-ntklja (150), zdrav, jetičnika (115), hribske rese (220). škržo-liee (115). Korenine: gozdnega korena (ISO), roplnca (85), kompave — bodeče neže (230), trobentice (150), medvedovih tac (150), velikega divjega janeža (300), malega divjega janeža (600), sladkih koreninic (150), male norice — male beladone (80), rumenega regrata (160), pekočih kopriv (30), srčne moči (200). Seme: Jesenskega podleska (300). Lubje: brogovite (100), češmi-novih palic (75), krti like (80). Navedene cene veljajo za zelišča brez tujih primesi in pravilno sušena. Nekvalitetnih zelišč ne odkupujemo. Priporočamo nabiranje lista šmarnice. Šmarni ca se lahko do tri četrt osuši na soncu, dokončno pa v senci. Pri sušenju mora ob-držaU prirodno barvo. tok. Vonzlk ln sopotnica se nista poškodovala, pač pa je bilo na avtomobilu za okrog 150.000 dinarjev škode. OTROKA POD AVTOMOBILI 13. Junija se je pri Obrežu teže poškodovala Danica Vidovič iz Obreza. Z drugimi otroki je stala pri avtomobilu. V trenutku, ko je mimo pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Marjan Zorko iz Samobora, pa je skočila na cesto. Tovornjak jo je zbil po tleh. Podobna nesreča se je pripetila 11. jundja v Mačkovcu pri Novem mestu. Pred avtomobil, ki Je privozal po cesti, je ne- Marija Ržen iz Dol. Dol — deklico, Frančiška Conta lz Mihovega — dečka, Jožefa Brulc lz Gor. Stare vasi — deklico, Ivanka Cer iz Kllnje vasi — dečka, Jelka Springer lz Loke — dečka, Ana Zore lz Loga — deklico, Angela Miklavčič z Roj — deklico ta Danijela Grm lz Vel. Loke — dečka. Glede na objavo v zadnji šte-ovilki našega lista sporočamo, da nI rodila Fani Kovačič lz Gor. Vrhpolja, temveč je rodila Fanl Kovačič iz Goriške vasi. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Nada Jova-novlč lz Bušeče vasi — dečka, Marija Ogorevc lz Brezine — dečka, Marija Tomše lz Certae - dečka, Marija Ptatarlč iz Pavlove vasi — deklico, Marija Kuntarič lz Zakota - dečka, Marija Kramar lz Podvinj — dečka. Marija Cirnskl -iz Cirnika - deklico, Jožefa Agrež z Malega Vrha - deklico. Pretekli teden so se ponesrečili ta Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Tončka Kovača, sina mizarja iz Bršltaa, Je podrl avtomobil ln mu poškodoval glavo. Marija Mat oh, hči delavca lz Dol. Nemške vasi, Je padla z gugalnice ln si zlomila desno roko. Jožica Nemasiič, hči kmeta lz Drašičev. Je padla s kolesa ln si poškodovala desno roko. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretoki! teden so se ponesrečili m iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Miha Vogrin, delavec iz Bregane, je padel s kolesa ta dobil poškodbe po obrazu. Ljudmila Zvar, gospodinja lz Presladola, si je pri padcu z motorja poškodoval glavo. Franc StrucL upokojenec iz Sremiča. si je pri padcu zlomil desno roko. Zofija Juričan, gospodinja lz Razvorja, je padla ln si poškodovala rebra. Zora Hotko, gospodinja lz Drer.ja, je padla z voza ta si poškodovala desno nogo. Josip Somek, delavec iz Lopoglavca, je padel z zidarskega odra ln dobil poškodbe po vratu ta glavi. NESREČE TRUPLO BLIZU POGORIŠČA 2. junija ob 4. uri zjutraj je Izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju Leopolda C vara lz Velikega Orehka pri Stopicali. Ko so sosedje ta gasilci pogasili požar, so našli v sobi, nad katero Je gorelo, truplo 81-letnega Leopolda Cvara. Po prvih ugotovitvah je Cvar stanovanje sam zažgal, nato pa se je obesil. AVTOMOBIL V POTOKU 14. junija se je proti Sevnici peljal z osebnim avtomobilom Anton U mek lz Gor. Leskovoa pri Krškem. Ko se Je v Canjah umikal kolesarju, je zapeljal na nasip ta se prevrnil v po- nadoma skočil Marjan Skedelj lz Mačkovca. Težjih poškodb ni bilo. SMRTNA N I S iti.L A PRI PREHITEVANJU 15. Junija popoldne se Je v Kostanjevici smrtno ponesrečil Janez Cvelbar lz Vrvtae, ki se je vračal s šer.tjernejskega sejma. V Kostanjevici Je v galopu prehiteval dva vprežna voza, ki sta peljala hlode. Ko Je prehiteval, Je zapeljal najprej na levo, nato pa na desno stran ceste ln zaradi vinjenosti padel pod voz Alojza Mesojedca. — Cvelbarja je kolo nekaj časa rinilo po cesti, vendar Je kmalu poškodbam podlegel. Bomba ubila dva dečka 16. junija ob 2. popoldne sta se v Trsteniku pri Šent-rupertu smrtno ponesrečila brata 9-letni Jože in 6-letni Branko Lukek. Tega dne sta bila otroka sama doma, ker je mati odšla na Golnik obiskat bolnega moža. Branko je nekje iz-taknil italijansko ročno bombo ter jo dal Jožetu. Ta je vzel kladivo in bombo ter s seboj povabil mlajšega brata. Jože je potem s kladivom tolkel po bombi toliko časa, dokler ni eksplodirala, otroka pa sta bila pri priči mrtva. Nesreča naj bo še en pouk staršem, ki puščajo otroke same. Gotovo do podobnih nesreč (o teh smo že nekajkrat pisali) ne bi prišlo, če bi starši vedeli, kaj prinašajo otroci domov. Prav bi bilo, da bi otroke poučili, naj bombe in druge nevarne predmete pustijo pri miru, če jih najdejo, ali pa naj o njih obvestijo ljudi, ki se na te stvari bolj razumejo! OBJAVE — RAZPISI Razpis Litostrojevega izobraževalnega centra Izobraževalni center v Litostroju razpisuje vpis v I. letnik Industrijske šole za šolsko leto 1962-63 za naslednje poklice: modelni mizar, livar, strugar, ključavničar in obratni električar. Izobraževanje traja v vseh poklicih 3 leta, lzvzemši za livarski poklic, kjer traja šolanje dve leti. Učenci imajo na razpolago vso oskrbo v internatu ter prejemajo v času izobraževanja nagrado, ki je odvisna od uspeha ta discipline. Pogoji za vpis so: 1. uspešno dokončana osemletka; 2. starost 18 let; 3. ustrezajoče zdravstveno stanje; 4. veselje do določenega poklica: 5. obveza, da bo učenec ostal po končanem šolanju zaposlen v podjetju Litostroj. Ob vpisu naj kandidat predloži: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom ta obvezno navedbo, katerega izmed poklicev se želi i/.učiti. Prošnje brez navedbe poklica bodo zavrnjene! Prošnjo je treba kol-kovati s 30 din državne takse; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. rojstni lis«; 4. zdravniško spričevalo; 5. obvezo o zaposlitvi v Litostroju; 6. prošnjo za sprejem v intOlT.n*. Vplsovanle bo trajalo do 30. junija. Vse nadaljnje informacije kakor tudi vse potrebne formu-larje dobite na upravi izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani. Djakovičeva 53, telefon štev. 33-311. interno 1IT. UPRAVA CENTRA Razpis kmetijske srednje šole Grm Kmetijska srednja šola Gnm — Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1*62-63 vpis: 1. v L letnik živinorejsko-poljedelske smeri na Ormu; 2. v I. letnik sadjarske smeri v Sevnici. Pogoji za vpis so: končana osemletka in sprejemni fcaplt lz slovenščine ln matematike — (snov osemletke). Prijave za sprejem, kolkovane s 50 dir., sprejema uprava šole do 27. junija. Prijavi priložite: zadnje šolsko spričevalo ta zdravniško potrdilo. Sprejemni Izpiti bodo 29. junija ob t. uri na kmetijski srednji šoli Grm. — Interesenti za bivanje v internatu morajo ob vpisu predložiti obvezo staršev oziroma gospodarske organizacije o plačevanju vzdrže-valntae. OBVESTILO KOMITENTOM Komunalna banka v Novem mestu obvešča komitente, da bo od 20. junija 1962 dalje poslovala za stranke z deljenim delovnim časom vsako sredo, ta sicer: od 7. do 11. ure ta od 14. do 17. ure, ostale dni v tednu pa redno od 7. do 11. ure. Vabimo vlagatelje prihrankov ta prosilce potrošniških posojil, da Izkoristijo vsako sredo popoldanski čas za opravke v banki Ln s tem zmanjšajo izpad od dela v proizvodnji. Razpis delovnega mesta Avtopromet »Gorjanci« — Novo mesto — ima prosto delovno mesto kvalificiranega**^™ avtotapetnika Nastop dela Lahko takoj. Plača po pravilniku o delitvi o-sebnega dohodka. Razpis delovnih mest Cestno podjetje v Novem mestu razpisuje: 1. delovno mesto šefa terenskega obrata Novo mesto — pogoj: gradbeni tehnik s 3-letr.o prakso ali visoko kvalificiran delavec z 10-letno prakso. 1. Delovna mesta obratnih knjigovodij - pogoj: srednja strokovna izobrazba. 3. Delovno mesto strojepisca s znanjem stenografije. Ponudbe sprejemamo do 23. junija 1962. RAZPIS ŠTIPENDIJ 0ZSZ Komisija za ujktžbenske zadeve Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto razpisuje štipendijo za študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani — zavarovalni oddelek, izbirna skupina socialnega zavarovanja. Pogoji: dovršena srednja šola. Pri Izbiri imajo prednost dosedanji štipendisti zavoda ta otroci borcev NOV. Prošnje naslovite na Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Novo mesto, Kidričev trg 3, najpozneje do S. julija 1962. PONEDELJEK, 25. JUNIJA: 8.30 Arije iz Flgarove svatbe -9.23 VelLko glasbe — malo instrumentov — 11.30 Pol ure pred dvanajsto - 12.15 Kmetijski nasveti: inž. MIlan Hafner: Da se mleko v poletju ne bo kvarilo — 14.35 Pesmi ta plesi Jugoslovanskih narodov - 17.05 Arija skozi stoletja - 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 20.00 Jugotonov juke-box — 22.13 Iz naše zbirke jazzovskih plošč. TOREK, 26. JUNIJA: 8.25 Zabavni kalejdoskop - 9.45 Po-pevčice v narodnem tonu — 11.00 Skerjančevc skladbe v pisanih zasedbah - 12.15 Kmetijski nasveti: tal. Jožica Urbas: Zbolj sevanje plemenskih rej prašičev z zdravimi in preizkušenimi živalmi - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo - 15.20 Operetne uverture - 18.1« Domači napevt izpod zelenega Pohorja — 19.05 Dva plesa iz oper Knez Igor in Šaloma - 20.30 Radijska Igra: Tuja žena - 21.31 Mali klub ljubiteljev popevk — 23.05 Zvoki v noči. SREDA, 27. JUNIJA: 8.05 Pisana orkestralna galerija — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.40 Violina ta klarinet - 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Ivan Ju-ran: Impregnacija lesa s silva-nit solmi — 13.30 Glasbeni omnlbus - 14.35 Iz zgodnjih oper maestra Verdija — 15.40 Stari ta novi posnetki Lajovoa — 17.05 Šoferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament - 20.00 Iz doline v planine. ČETRTEK, 28. JUNIJA: 8.30 Zabavni kalejdoskop — 9.10 Vesele počitnice — 11.00 Orkestralne podobe lz Londona ta Rima - 12.15 Kmetijski nasveti: Miki Pucko-SeSok: Gozdni sadeži v kmečki prehrani — 13.30 Glasbeni omnlbus — 14.33 Noši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo — 17.05 Koncert po željah po-sktSaleev - 19.05 Koncertira pianist Zdenko Marasovlč — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 22.16 Srečanja Jugoslovanskih ta tujih lzvajal-oev jazza. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika. Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krtko ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič. Tone Gošnik. Inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Slmič, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Miloš Jakopec, Drago Kastellc ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej Za Inozemstvo 1800 dinarjev — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 (vhod Iz Dllančeve ulice) — Poštni predal 33 — TELEFON Stev. 127 — Rokopisov tn fotografi' ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje -DELO- v Ljubljani.