CELJSKI TEDNIK GLASILO SOaiAUSTlCNE ITBZE DBLOTHIH LIUDI CELJSKEGA OKRATA CELJE, PETEK, 7. SEPTEMBRA LETO VII — ST. 36 — CENA 15 DIN Urejujeuredniškiodbor — OdgoTorni urednik T*ne Maslo — Tiika Celjska tiskarna — ifiedniitTO in uprara: Celje, TitOT trg * — P«4tni predal 123 — Telefon: uredniltve uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-l-aM pri Mestni hranilni«i t Celju — Letna na- rviaina 500. polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja Tsak petek — P«štnina plačan« » eotOTini — Rokopi«Bv ne vračamo V ŽALCU SO USTANOVILI KMETIJSKO PROIZVAJALNO POSLOVNO ZVEZO Veliki načrti za napredek oosoodarstva ZACELI BODO GRADITI HMELJA RNO, HMELJARSKI DOM IN 70 SU- SILNIC ZA HMELJ — PRIHODNJE LETO BODO DOKONČALI REGU- LACIJO LOŽNLCE IN PRIČELI Z REGULACIJO BOLSKE Preteklo nedeljo je bil v Žalcu drugi del ustanovnega občnega zbora Kme- tijsko proizvajalne poslovne zveze v Žalcu, katerega se je udeležilo 72 de- legatov iz kmetijskih zadrug in pod- jetij, ki bodo vključena v to poslovno zvezo. Poleg kmetijskih zadrug občin Žalec, Vransko, Šoštanj, Celje in Voj- nik bodo v poslovno zvezo v Žalcu vključeni podjetji Hmezad in Agroser- vis, Hmeljarski inštitut ter Kmetijsko posestvo Vrbje. Na zborovanju so bili navzoči tudi zastopnik Glavne zadruž- ne zveze tov. Jože Novinšek, predsed- nik OZZ v Celju tov. Frcmc Luhej, predsednik Občinskega odbora SZDL v Žalcu tov. Ivan Kovač ter predsednik žalske občine tov. Ivan Rančigaj. Poleg dokončne izvolitve vodstva zveze, ki šteje 21 odbornikov, in sicer 13 zastopnikov kmetijskih zadrug ter 8 zastopnikov iz podjetij in ustanov, ki bodo v sestavu zveze, so sprejeli tudi program dela in statut zveze. To je prva kmetijsko proizvajalna poslovna zveza v Sloveniji in po po- teku zborovanja sodeč, zlasti pa po ob- širnem programu, ki so ga delegati sprejeli, se da sklepati, da bo delo kmetijsko proizvajalne zveze v Žalcu plodno ter koristno za nadaljnji raz- voj kmetijstva. Izvoljeni predsednik poslovne zveze tov. Miran Cvenk je poudaril, da ima zveza v načrtu obsežen program dela. Iz sredstev, ki jih bo sprejemala od kmetijskih zadrug, in sicer 40 odstot- kov od dobička (60% ostane zadrugam), bodo že do prihodnje sezone zgradili hmeljarno, hmeljski dom in 70 novih sušilnic. Potrebe za te gradnje so namreč zelo nujne. Dosedanji prostori Hmezada so premajhni, da bi v najkrajšem času sprejeli in vskladiščili odkupljene ko- ličine hmelja. Ker se bodo hmeljske površine še povečale ter da bi se hmelj sprejel in vskladiščil v čim krajšem času, kar je za očuvanje kvalitete do- kaj važno, je nujno, da zgrade hme- ljarno, ki bo ustrezala sodobnim za- htevam in bodočim potrebam. Hme- ljarski dom, kjer bodo poslovni pro- stori zveze, večja dvorana za okoli 250 ljudi, kjer se bodo po potrebi sestajali hmeljarji in prostori, v katere se bo razširil Hmeljarski inštitut^ katerega prostori so postali že sedaj pretesni, je v Žalcu kot središču Savinjske do- line več kot nujno potreben. Tudi sušilnice so savinjskim hme- ljarjem potrebne, posebno še zato, ker že za sedanje i>otrebe primanjkuje za okoli 3188 m- sušilnic. Ker pa predvi- devajo, da se bodo v prihodnjih letih hmeljske površine povečale od seda- njih 2000 ha na 2500 ha in ker so dobre sušilnice najvažnejši i>ogoj za očuvanje dobre kva^litete hmelja, je gradnja 70 novih sušilnic več kot nuj- na. Sodobnih sušilnic bi potrebovali še več, vendar so se zaenkrat zaradi pomanjkanja sredstev omejili le na najnujnejše potrebe. Z gradnjo hmeljarne in hmeljarskega doma bodo pričeli že letos, prav tako pa naj bi bile sušilnice zgrajene že do prihodnje sezone. Sušilnice bodo zgra- dili s pomočjo kmetijskih zadrug, ki bi naj pripravile čimprej lokacijo ter Se odločile za najbolj ustrezen tip, ki bi naj ne bil predrag, hkrati pa čim- bolj ekonomičen. Delovni program poslovne zveze v Žalcu predvideva gradnjo 60 novih su- šilnic na področju kmetijskih zadrug, 15 sušilnic pa bodo gradili za potrebe kmetijskih posestev. Po tem programu bodo zgradili sušilnice na področju kmetijskih zadrug Braslovče, Galicija, Gomilsko, Gotovlje, Letuš, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Tr- nava, Ljubija in Šmartno ob Paki ter na kmetijskih posestvih Založe, Vrbje, Arja vas, Zovnek in na posestvu Slom v Ponikvi. Program predvideva še, da bodo do- končali z regulacijo Ložnice drugo leto ter pričeli z regulacijo Bolske. Poslovna zveza v Žalcu bo razen tega obširnega investicijskega progra- ma skrbela še za dober odkup in naj- boljšo prodajo zadružnih pridelkov, ekj- speševala bo mehanizacijo in nudila preko podjetja Agroservis razne agro- servisne usluge, preko Hmezada pa bo oskrbovala zaorugam reprodukcijski material, hmeljrvke ter investicijski material za žičrice in gradnjo sušil- nic. Zadrugam bo pomagala širiti po- speševalno službo s strokovnimi pre- davanji, tečaji, literaturo in z oseb- nimi stiki med kmetovalci. Kmetijska proizvajalna poslovna zve- za v Žalcu bo s svojim načinom dela, ki si ga je v programu zastavila, prav gotovo v veliki meri pripomogla k na- predku kmetijstva in utrjevanju socia- lističnih odnosov na naši vasi. To je dovolj zgovorno pokazal že sam usta- novni občni zbor. Družbeno upravljanje mora pomeniti predvsem kvaliteto Delavske vzgojno-izobraževaine šole v celjskem okraju med prvimi v Sloveniji KONFERENCE SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV STA SE KOT GOSTA UDELEŽILA TUDI SEKRETAR OKR. ODBORA SZDL TOVARIŠ JAKOB 2EN TER TAJNIK REPUBLIŠKE ZVEZE SVOBOD IN PROSVET- NIH DRUŠTEV TOVARIŠ ROMAN ALBREHT — KONFERENCO JE VODIL PREDSEDNIK OKR. SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV TOVA- RIŠ ANDREJ SVETEK. Preteklo nedeljo je bila v sejni dvo- rani OZZ v Celju razširjena konfe- renca Sveta Svobod in prosvetnih dru- štev, katere so se poleg predstavnikov občinskih prosvetnih društev celjskega okraja udeležili tudi nekateri predsed- niki Svobod in kulturnoprosvetnih društev. Udeležba je bila nezadovo- ljiva, saj je bilo od 103 društev za- stopano le 45. Tovariš Andrej Svetek je nakazal bodočo nalogo in izvedbo društvenih občnih zborov. Med drugim je dejal, da bodo morala društva pjoiskati novo obliko teh zborov, ki morajo biti or- ganizirani naši stvarnosti primerno. Posamezna prosvetna društva so gle- dala preveč na to, kar so napravila v preteklosti, ne gledajo pa na svoje delo perspektivno, da bi nudila delovnemu človeku to, kar si on želi. Delo v dru- štvih bi morali vsebinsko analizirati glede na vzgojne momente. Ena glav- nih in tudi najtežjih nalog kulturno- prosvetnega dela naj bi bilo pravilno izobraževanje. Tajnik republiške zveze Svobod in prosvetnih društev tovariš Roman Al- breht je dejal, da bi morala prosvetna društva izoblikovati notranjo podobo človeka, ne pa, da se zadovoljijo le z raznimi ugotovitvami. Profesor Franjo Jakhel je razprav- ljal o izobraževanju in vzgoji delov- nega človeka ter o organizaciji šol za odrasle. Dejal je, da naj bi šola uspo- sobila delovnega človeka, da bi bil čim samostojnejši na svojem delovnem me- stu. Zato mu je treba nuditi splošno izobrazbo, ki obsega neko določeno zna- nje o prirodi in družbi, sodobno prak- tično in tehnično znanje ter osnove ekonomike. V celjskem okraju so organizirali osem izobraževalnih centrov, kjer bodo delavske vzgojno-izobraževaine šole pričele prihodnji mesec s svojim de- lom. Naloga teh šol je praktičen in vzgojni cilj. Pri metodi dela se bo mo- rala vzgojno-izobraževalna šola izogni- ti dveh napak: odmaknjenosti od živ- ljenja ter čimbolj zainteresirati poslu- šalca, da ne bo ostal pasiven. Izkoristiti je treba vsa sredstva, da ne postane »pouk« suhoparen. To šolo bodo lahko obiskovali vsi, ki si bodo hoteli pridobiti splošno izobrazbo. Sča- soma se bodo morali v takšne šole vključiti vsi delavci, ker sicer ne bodo kos nalogam, ki jih čakajo v tovarni. Mehanizem družbenega! upravljanja mora pomeniti tudi kvaliteto, ne samo kvantiteto. Na koncu so razpravljali še o vlogi in pomenu novih občnih zborov v dru- štvih Svobod in prosvetnih društvih ter o predmetniku vzgojnor-izobraževalnih šol, ki bo vseboval v/prvem letniku pet predmetnih skupin. Tovariš Roman Albreht j^' pohvalil prizadevanja in načrte celjskih prosvetnih delavcev. Upa, da bodo delavske vzgojno-izobra- ževaine šole, ki jih bodo v kratkem organizirali v celjskem okraju, dosegle mnogo uspehov in svoj namen. Težave v celjskem podjetjuMleko" v ponedeljek dopoldne je bil v pro- storih Okrajne zadružne zveze v Celju in na pobudo zadružne gospodarske poslovne zveze širši sestanek, na ka- terem so vnovič razpravljali o kritič- nem položaju v celjskem podjetju »Mleko«. Posvetovanje je vodil pred- sednik gospodarske poslovne zveze tov. ERNEST ZVAR, razen tega pa so se- stanka udeležili še zastopniki podjetja, sanitarne in veterinarske inšpekcije, Glavne zadružne zveze Slovenije, obč. ljudskega odbora in podobno. Zal, da se sestanka niso udeležili zastopniki sveta potrošnikov pri podjetju »Mleko«. Na začetku konference je tov. ZVAR orisal položaj ixxijetja »Mleko«, ki ni rožnat. Zastarelost strojne opreme, zla- sti pa pasterizatorja, nadalje separator- ja, neprimerni prostori, poslovanje s planirano izgubo. *. vse fto spravlja podjetje v položaj, iz katerega se mora v kratkem izkopati, sicer grozi prisilna likvidacija in posledica tega — mesto ob Savinji bi kljub izredno zadovolji- vemu odkupu ostalo brez mleka! Spri- čo takšnega položaja je tudi konferenca potekala v dosti bolj odločnem tonu, kot pa je sicer običaj za razna gospo- darska posvetovanja. Zaradi dotrajanega pasterizatorja, kolektiv ne more v celoti prevzemati vseh odkupljenih količin mleka, ki zna- šajo tudi od 12.000 do 14.000 litrov mleka na dan (pred leti le 2000 do 4000 litrov). Vrh tega iztrošen pasterizator ne opravlja povsem svoje naloge — mleko, ki ga kupujejo celjski potroš- niki, je še vedno okuženo! Zraven tega kolektiv niti ne more predelati mleka, ker zaradi slabe opreme izdelki ne do- sezajo zadovoljive kvalitete. Razen tehničnih pomanjkljivosti pa težijo podjetje tudi finančne težave. Le-te se kažejo predvsem v tem, da je i^rodajna cena za liter mleka za 4,14 dinarjev nižja od lastne cene. Ta- ko posluje podjetje že z naprej plani- rano izgubo, samo zato, da s i>ovišano ceno ne bi napravilo pritiska na celj- ske in ostale potrošnike. Vedeti nam- reč m9ramo, da celjsko podjetje »Mle- ko« zalaga s svojim osnovnim artiklom tudi Šoštanj in Trbovlje. Zaradi te razlike med prodajno in lastno ceno je kolektiv imel v lanskem letu okoli 700.000 dinarjev izgube, v prvem pol- letju letošnjega leta pa že 1,6 milijona dinarjev. Zaradi te poslovne izgube prejemajo člani kolektiva že nekaj me- secev nazaj 80% mesečne zaslužke, pa čeprav za te izgube ne nosijo nobenih odgovornosti. V poročilu tov. Zvara je bilo nada- lje poudarjeno, da je Okrajna zadruž- na zveza v Celju storila za p>odjetje že več, kot ji je sploh dolžnost, saj mo- ramo ugotoviti, da je podjetje le samo- stojna enota. Okrajna zadružna zveza je v lanskem letu posodila kolektivu okoli 14 milijonov dinarjev za nakup kamionov. Razen tega je tudi pripo- mogla, da se je odkup mleka znatno izboljšal, tako da v mestu Celju ni bilo več občutiti pomanjkanja mleka. Zia- družna zveza je tako odločilno vpli- vala na zboljšanje proizvodnje mleka. Kakor kažejo poročila, pa vzporedno s tem razvojem ni šla maloprodaja. Pogled na lepo mesto ob robu Ptujskega polja — Ptuj (Beri članek Gospodarska manifestacija v Ptuju«) V novo šolsko leto S petim septembrom so zopet oži- veli naši. šolski zavodi. Počitnice so pri kraju, naše učilnice so sprejele mlade, spočite in veselo razpoložene goste — našo zdravo šolsko mladino. Razumljivo je, da so v največjih skr- bžh starši, ali bo mladina v šolah uspe- vala ali ne. Srečni so tisti, ki že z nekako gotovostjo računajo, da s šo- lanjem otrok, mladincev in mladink ne bodo imeli posebnih težav. Kaj pa ostali? V tesnem stiku z vzgojitelji, na roditeljskih sestankih, z udeležbo na vzgojnih predavanjih še s po- učno revijo »Mladi svet« se da doseči mnogo. Zelo uspešno delujejo tudi dru- štva prijateljev mladine. Priporočljivo je, da se ustanovijo v vsakem šolskem okolišu. Veliko skrb za predšolsko in šolsko mladino dokazujejo tudi organi druž- benega upravljanja v prosveti — naši šolski odbori in upravni odbori dija- ških domov. Le-tem morda včasih po krivici očitamo, da se predvsem lo- tevajo rnaterialnih vprašanj. Te trditve so često prepavšalne. Mnogi šolski od- bori že proučujejo celotno vzgojno pro- blematiko. Materialne osnove so ure- jene z našim družbenim planom. Ce doslej še nismo uspeli podpreti naše šolstvo tako, kakor bi bilo v skladu z našim splošnim najpredkom, bo to storjeno v bodoče. V stremljenju za večjo proizvodnjo in večjo storilnostjo preradi pozabimo, da je k temu potrebna smotrna vzgoja, ki se začne že v otroškem vrtcu. Tu je začetek zaželene storilnosti. Mladini in staršem, vzgojiteljem in odborom družbenega upravljanja že- limo v novem šolskem letu mnogo le- pih uspehov. Počitnic je konec — šolske klopi so se spet napolnile Moša Pijade: Pokrajinski listi so živi organi borbe za izgradnjo socializma Vem, da izhaja v vsej Jugosla- viji okoli dve sto lokalnih časo- pisov. Poznam jih le nekoliko. Vezani so na neko mesto, okraj ali na posamezna podjetja. Ni težko najti pri lokalnem tisku pomanjkljivosti, jaz mu ne bi rad preveč zameril, posebno ne tam, kjer mu ni nudila širša tn morda tudi ožja skupnost nobene pomoči. Nasprotno, teh nekaj lo- kalnih listov, ki jih slučajno do- bivam, bi prej zaslužilo iprizna- nje. Trdim, da se ljudje, ki iz- dajajo in urejujejo te liste, tru- dijo, da govorijo o stanju in pro- blemih svojega kraja, da so ti listi aktualni, živi in zanimivi, a služijo socialistični izgradnji ljudi, katerim so namenjeni. Morda so tudi takšni lokalni časopisi, ki slabo odg^ovarjajo svojim nalogam. Toda prepričan sem, da je nivo vsaj v.eojega šte- vila lokalnih listov danes že tak- šen, ki opravičuje upanje, da bo- do dosegli dostojno višino in našli bralce še izven kraja, za katere- ga izhaja časopis. Vem, da to ni lahika naloga. Lokalni tisk, pisan za bralce določenega ožjega področja ima svoje posebne naloge in ne more biti kopija tiska splošnega zna- čaja. Ni lahka naloga pisati za določen ožji kraj in se obenem ne odcepiti popolnoma od sploš- no jugoslovanskih prilik in pro- blemov, ne toliko v pogledu in- formiranja bralcev o njih, tem- več še v tem, da se lokalni pro- blemi ne gledajo v popolni izo- liranosti od splošnih problemov skupnosti. Poleg tega so lokalni časopisi večinoma tedenski ali štirinajstdnevni, nekateri so celo mesečni, tako ^ zahteva tudi to poseben način urejanja in pisa- nja, pri čemer je vedno borba s prostorom. Lrokalni listi so nam potrebni kot živi organi borbe za izgrad- njo socializma, za razvijanje so- cialistične zavesti ter za pravilno vzporejanje lokalnih interesov s splošnimi interesi naše sociali- stične skupnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) STRAN 2 7. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 3« POGLED PO SVETU Ko je Perikles slavil spomin padlih atenskih vojakov, je ponovil večno no- vo staro resnico, da ni hudo izgubiti dobrino, ki je človek še ni okusil, boli le izguba stvari, ki se jih je navadil. Pri Suezu se je ta resnica spet izka- zala. Podoba je, da se francoska in angleška vlada ne moreta sprijazniti z nacionalizacijo prekopa in da je vsaj del vpHivnih činiteljev za oboroženo akcijo zoper Egipt, če Egipt ne bi pri- stal na tak režim prekopa, za kakršne- ga se je izreklo 18 držav od 22 na lon- donska konferenci. Odbor petih, ki naj bi v Egiptu Naserja prisilil, naj se te- mu diktatu vda, menda nima pooblastil za pogajanja, marveč le prinaša diktat. Vendar svetovno javno mnenje ne ra- čuna z vojno prav zato, ker bi ta An- gliji in Franciji ne prinesla na Sred- njem vzhodu izgubljenega ugleda in položaja, marveč še večjo izgubo in vrag vedi kaj še vse. Tudi če bi obe floti z oporišča na Cipru in v Severni Afriki okupirali Egipt, je malo verjet- no, da bi lahko krotili arabski svet. Doba pacifikacijskih pohodov, s kate- rimi je paradiral kak Kitchener, je že mimo, čeprav ni rečeno, da kak Har- ding ne bi mogel začasno uspeti v po- mirjevanju Centralne Afrike, medtem ko prav nič ne kaže, da se mu bo to posrečilo tudi na Cipru. Ciper je zdaj že tesno spojen in vple- ten v sueški problem. General Harding je že podpisal odlok, po katerem se bo- do na Cipru lahko zgnetle vojske Av- stralije, Pakistana, Nove Zelandije, Ceplona, Kanade, Južne Afrike in ZDA, francoska vojska pa se je tam že usid- rala in si ustanovila tam že svoja vo- jaška sodišča. — Razume se, da je vse to več kot nedolžna vojaška parada vo- jaškega bloka, ki si je med drugim za- stavil tudi nalogo ohraniti po možnosti kolonialne privilegije, naj bodo še tako preživeli. Zgodovina pa bo z užitkom zapisala, da so bili v tem procesu spet Grki tisti mali narod, ki se je — kakor nekoč v sivi davnini Peržanom — uprl Angležem in Turkom, za)vedajoč se svo- jih nacionalnih, pravic, ki jih na Cipru ima. Angleži pa tudi Francozi naj bi malo pobrskali po antični zgodovini in morda pr.ebrali že omenjeni Periklesov govor, kjer pravi o Grkih: »Mi si pri- dobivamo prijatelje ne s tem, da jevi- Ijemo, ampak s tem, da dajemo; kdor pa daje, je zanesljivejši prijatelj mi- mo tistega, ki jemlje. Mi smo tudi edi- ni, ki pomagamo ne glede na levo in desno in ne da bi računali na dobiček, temveč iz zaupanja, ki ga datje svobo- da.« Francoska in angleška politika na- sproti Aziji in Afriki bi se ob Peri- klesu res lahko marsikaj naučila! Ven- dar nam ne kaže drugega, kakor da se držimo na vrhovih upanja in ne na va- lovih malodušnosti. Upajmo, da bo šla oblast boljšemu v last brez boja, brez vojne groze in škode. Boljši pa je tisti," kateremu ^^gre last in oblast po na- ravni pravici. Grki terjajo, da pride zadeva Ciper pred OZN. Ce ne bo prišla in če pride do vojnega spopada na Srednjem vzho- du, potem OZN ne bo pomenila nič. Podobno pa je z Alžirom. Francija je že nekoč pokazala da šteje Alžir za svojo interno zadevo in da ne prenese, če bi jo pretresali pred OZN. A prav tu je kleč, mimo katere je treba iti. Francoski rezident Lacoste pravi, da se bodo v Alžiru pogajali šele, ko bo mir. Z drugo besedo: Alžircem ne priznajo osnovnih pravic. Na Daljnem vzhodu se je pri poga- janjih med SZ in Japonsko spet poka- zala nepomirljiva nestrpnost med obe- ma tihomorskima velikanoma. Pogaja- nja so se razbila, ker so vmes posegle ZDA. SZ je napram Japonski sicer na boljšem, vendar ji ni vseeno, če do normalizacije ne pride. ZDA groze, da bodo odškrnile del japonskega ozemlja otok Okinavo, če bi Japonci popustili SZ pri Kurilskih otokih. SZ ponuja Ja- ponski tisto, kar najbolj rabi — raz- širjeno trgovino, ribolov v Ohotskem morju in druge gospodarske koncesije, brez katerih se azijska Prusija le tež- ko prebija s svojim stomilijonskim na- rodom. V Evropi — na Zapadu nič novega. Zapadna Nemčija se oborožuje v hitrem tempu, medtem ko »gostujoče« armade ZDA, Anglije in Francije počasi pa- kirajo. Nemška Lufthansa je vzpostavi- la redno zvezo z glavnimi mesti na Srednjem vzhodu, tudi s Teheranom, blizu katerega so pred kratkim odkrili enega najmočnejših vrelcev nafte. Gle- de prepovedi KP Nemčije pravijo v Bonnu, da jo je prepovedalo neodvisno ustavno sodišče in da se je sama izlo- čila iz nemške skupnosti. Tega seveda v Bonnu ne povedo, da so vsi sodniki tega sodišča bili ugledni nacisti in celo vojni zločinci. To tam ni več intere- santno. Pa, ker smo že začeli z antično modrostjo, še končajmo z njo in to z Demokritovo, ki je dejal, da se sposo- ben in nesposoben mož ne pozna samo po delu, temveč tudi po tem, kar hoče. Ni nobenega dvoma, kaj hočejo taki sodniki. Toliko da ne posnemajo Sing Man Rija, ki je pred kratkim izjavil, da za zdaj še ni izdal povelja, naj se Severna Koreja osvobodi, ker meni, da mora priti do skupne akcije zoper koihunizem. Niti oni niti ta se niso od zgodovine prav nič naučili. T. O. KJE JE KLJUČ ZA REŠITEV? Nekaj obrcb ih ripomb na račun dobrih in slabih davicoplačevaicev Na nekem nedavnem zborovanju hme- ljarjev izrečene besede so mi dale po- vod, da pišem te vrstice. Ob tej priliki je bilo čuti med razpravo približno to- le: »Pošljimo resolucijo v Beograd, da bi nam znižali dopolnilno dohodnino za hmelj.« — »Hmezad vodi slabo finančno politiko, ker je izplačal premajhno a- kontacijo za hmelj«. — »Občina naj bi odgodila plačevanje dopolnilne dohod- nine hmeljarjem za nekaj časa.« Vse te besede so imele namen prika- zati, da hmeljarji trenutno nimajo de- narja ter da je treba s plačevanjem do- polnilne dohodnine počakati do takrat, ko bodo prejeli denar za prodani hmelj. Kako je v resnici s to stvarjo? Veči- noma je to tarnanje na splošno izvito iz trte in neutemeljeno. Poglejmo, zakaj? Dopolnilna dohodnina v žalski občini, kjer je hmeljarstvo najbolj razvito, predstavlja le 4 % od vsega izkupička, ki ga bodo letos hmeljarji prejeli za hmelj. To ni velika vsota in jo zmore plačati skoraj vsak hmeljar. Morda je okrog 10 % hmeljarjev, manjših posest- nikov, ki trenutno tega plačila ne zmo- rejo. Toda to so le osamljeni primeri in jih je treba zato tudi tako obravnavati, ne pa obešati na velik zvon, da se hme- ljarjem godi krivica. Tako godrnjajo po navadi najbolj tisti, ki nimajo za to niti najmanjšega vzroka. In končno, ali ne bi "bil to oportuni- zem, da bi z nekakšnim pošiljanjem re- solucij reševali ta problem, saj rešitev ni v tem. Z resolucijami se ne bo sta- nje izboljšalo, marveč le z boljšo in več- jo proizvodnjo. Napram kmetovalcem veljajo ista na- čela kot so v veljavi v industriji. Tako je tudi prav in socialistično. Povsod v gospodarstvu velja načelo: Le večja sto- rilnost in boljša in večja proizvodnja sta ključ za rešitev našega standarda. To hočem poudariti prav zaradi tega, ker je bilo čuti tudi besede, da bodo name- sto razširitve hmeljskih nasadov marsi- kje raje izruvali hmelj, ker se jim pod takšnimi pogoji gojitev te kulture ne izplača. Naivneži bi morda v prvem tre- nutku temu še prikimali, toda gospo- darski račun kaže drugače. Priznati je treba, da so stroški gojitve hmelja res veliki, vendar se ob dobrem sodobnem kmetovanju in ob podpori zadruž- ne organizacije, ki nudi izdatno pomoč hmeljarjem, gojitev hmelja še vedno ze- lo izplača. Saj je ta kultura na velikih površinah, pri racionalnem obdelova- nju in ob skrbi za dobro kakovost, za savinjskega hmeljarja najbolj donosna. To so dejstva, ki jim ne kaže opore- kati. Vse. drugače pa je seveda na malih površinah, kjer pridelajo le nekaj ška- fov hmelja in še ta je slabe kvalitete. Za take kmetovalce pa je menda res najbolje, da ga izrujejo, ker bodo sicer imeli izgubo. Povsod, kot v industriji tako v kmetijstvu ni sentimentalno- sti. Tako zastarela ali zanemarjena pro- izvodnja je obsojena prej ko slej na propast. In tako je tudi prav. Na kraju zaradi ilustracije še nekaj besed o dobrih in slabih davkoplačeval- cih. Večina kmetovalcev izpolnjuje v re- du svoje davčne obveznosti. Naj nave- dem samo dva primera. Na področju krajevnega odbora Tabor je vseh 128 davkoplačevalcev plačalo v enem dne- vu vse predpisane takse na proizvajal- na sredstva. Na področju gomilske za- druge, ki še ni izplačala akontacije za hmelj, so hmeljarji kljub temu v enem dnevu plačali vso tretjo akontacijo na davek v znesku 1,900.000 din ter 3 mili- jone din dopolnilne dohodnine za hmelj in občinskih doklad. To je še en dokaz, da lahko plača vsak hmeljar dopolnilno dohodnino na hmelj, čeprav še ni pre- jel plačila zanj. Med davkoplačevalci so tudi taki, ki se radi izmikajo davčnim obveznostim in zavlačujejo plačilo do kraja. To so po navadi eni in isti ter največkrat do- bro situirani kmetje. Tipičen primer med slabimi davkoplačevalci je največji kmet Ivan Ušen iz Sp. Grušovelj na področju krajevnega odbora Šempeter, ki ima okoli 60 metrskih stotov hmelja, za katerega bo letos prejel okoli 3 mi- lijone din. Ta ne plača nobenega davka vse dotlej, dokler ne pride v hišo organ prisilne izterjave. Tako je bilo tudi pred dnevi. Ko je organ prisilne izterjave zahteval za rubež gotovino, ker se po zakonu najprej zarubi gotovina, mu je žena po- vedala, da denarja nimajo in ga poslala v sosedno sobo, kjer bi naj izvršil pre- iskavo. To pa je storila z namenom, da bi med tem časom odnesla kup tisoča- kov, ki so bili skriti v postelji. Toda iz- terjevalec je to opazil ter odštel od tega denarja 135.000 din, kolikor je znašal dolg pri davku, in nato napravil komi- sijski zapisnik. Medtem se je vrnil do- mov tudi mož in oba z ženo sta začela obdelovati izterjevalca z najgršimi psov- kami in celo z grožnjami. Hčerka pa je stekla na postajo Ljudske milice, češ da imajo v hiši tatu, ki je vlomil v omaro in ukradel denar, čeprav je izterjevalca osebno poznala. Za tako početje napram uradni osebi se bodo Ušenovi morali za- govarjati pred sodiščem. Dve važni naiogj organizacij SZ1L: vkliuilevanje novih članov in redno pobiranje članarine Poletje se od nas poslavlja in tudi čas dopustov je več ali manj pri kraju. Prihajamo v obdobje, ko bo društveno življenje bolj za- živelo po nekaj mesečnem polet- nem premoru, ko so ljudje v me- stih in delovnih kolektivih izko- ristili vroče poletne dni za dopu- ste in oddih, na kmetih pa za de- lo na polju. Razumljivo je, da se je to od- ražalo tudi v organizacijah SZDL, ki v tem času niso bile kdo ve kaj delavne. Zato bodo pa sedaj mo- rale krepkeje zagrabiti za delo. Ena osnovnih in najvažnejših na- log odborov SZDL bi bila. da bi čimprej pristopili k vključevanju novih članov ter da bi napravili red pri pobiranju članarine, ki je v nekaterih organizacijah v veli- kem zaostanku. To stanje ni nič kaj razveseljivo, predvsem v kmečkih predelih, kjer sta ti dve na videz nepomembni vprašanji dokaj zanemarjeni. Samo na področju celjske ob- čine je članstvo SZDL padlo od 80 na 74,5 %, ponekod v celjskem okraju pa je ta slika še dosti slab- ša. Padec članstva v celjski obči- ni je nastal predvsem zaradi pri- ključenih predelov, zlasti v bivši štorski občini. Dokaj slabo stanje je v obrobnih predelih občine (Svetina, Lokrovec, Lopata, Med- log, Babno itd.). Tudi v mestu je opaziti skoraj 10 % padec član- stva in to ne zaradi tega, ker se ljudje ne bi hoteli včlaniti. Danes skoraj ne bi več našli človeka, ki se ne bi strinjal s programom SZDL, saj je ta program v korist vsakega poštenega delovnega člo- veka. Padec članstva je predvsem nastal zaradi nedelavnosti neka- terih odborov SZDL na terenu, ki se ne brigajo dovolj, da bi vklju- čili v članstvo vse poštene in do- bro misleče ljudi. Dosti ljudi je še po naših va- seh. pa tudi v naših mestih, do katerih še ni nihče prepričevalno pristopil, posebno na deželi ne. Do mladine, ki je dopolnila 18. leto, odbori SZDL marsikdaj pozabijo pristopiti in jo povabiti v organi- zacijo. V Celje pa prihajajo vsako leto novi ljudje, odbori SZDL pa se premalo trudijo, da bi te ljudi vključili v svoje organizacije. Tudi pobiranju članarine odbo- ri ne posvečajo dovolj pozornosti. Članarine ponekod ne pobirajo po pol leta ali še več ter je tudi v redu ne odvajajo. V tem oziru so zopet najslabši obrobni predeli in vsa odgovornost za tako stanje pade na odbore, saj ni človeka, ki bi ne zmogel plačati tako nizke članarine. Zato je prva in osnovna naloga odborov SZDL, da ti dve vpraša- nji urede takoj v začetku svojega dela. in sicer v jesenskem razdob- ju. To delo pa ne bi smeli sma- trati le za kampanjsko nalogo, temveč kot stalno nalogo preko vsega leta. Ce bodo odbori SZDL v to ak- cijo vključili sposobne ljudi, ki znajo k ljudem pravilno pristopi- ti, uspeh ne bo izostal. Zato naj organizacije SZDL vključijo v to delo svoje najboljše in najsposob- nejše ljudi. TpoiltopistI GBljsliega ohpoja nojboljši V okviru IV. gospodarske razstave v Ptuju, katere pretežni del je bil po- svečen kmetijstvu, je bilo v nedeljo tu- di republiško tekmovanje traktoristov. To je bila izredno zanimiva in korist- Tri izmed njih so prinesli v Celje na prireditev, saj so gledalci lahko vi- deli kaj FKjmenijo moderni kmetijski stroji v rokah dobrih strokovnjakov- traktoristov, medtem ko so traktoristi pomerili svoje sposobnosti med seboj. Na tem tekmov,§nju so sodelovali trak- toristi iz vse Slovenije, skupaj 18 ekip. V vsaki ekipi so bili po trije trakto- risti, to se pravi skupaj nad petdeset najboljših kar so jih mogle okrajne zveze poslati in izbrati med moštvom traktoristov v Sloveniji. Jasno je, da je ob takih pogojih bilo zelo težko do- seči dobro mesto, kajti vsi so bili ena- ko resni kandidati za najboljša mesta. Naslov prvakov je bil mamljiv, mam- ljivi pa so bili tudi krasni pokali, ki so bili ves čas na vpogled v paviljonu »Agrotehnike«. Te pokale so za zmago- valce pripravili: Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, Glavna zadružna zveza, GLO Ptuj, »Agrotehnika«, Glav- ni odbor Ljudske tehnike in drugi. Po- leg pokalov so bile pripravljene tudi precej visoke nagrade za zmagovalce. Tekmovanja so se udeležili večinoma vsi udeleženci, ustanovnega občnega zbora Društva kmetijskih strojnikov m traktoristov, ki je bil prejšnji dan v Ptuju, kjer so udarili temelje novemu društvu. Boj za najboljša mesta je bil zelo oster, zato je tem večji uspeh ti- stih, ki so jih dosegli. Na tem tekmovanju so se posebno izkazali traktoristi celjskega okraja. S tekmovanja so odnesli v Celje tri po- kale. Celjski okraj so zastopale tri tek- movalne ekipe, ki so bile izbrane na zbirnem tekmovanju v okraju samem. Prvo ekipo so sestavljali Kopušctr iz Petrove, Krošlin iz Arje vasi in Teržan iz Žalca. Drugo ekipo, ki je bila na tekmovanju zmagovalna, so sestavljali Ograijenšek iz Žalca, Dolnišek iz Šem- petra in Tevžar iz Loč. V tretji celjski ekipi pa so bili Zabukovšek iz Loč, Ho- čevar iz Šmartnega ob Paki ter Lenič iz Kmetijske šole Šentjur. Druga ekipa, ki je osvojila naslov republiškega pr- vaka si je priborila izredno lep pre- hodni pokal Zbornice za kmetijstvo in Gozdarstvo LRS ter pokal v trajno last od glavnega odbora Ljudske tehnike. Tretja celjska ekipa je zasedla četrto mesto. Izreden uspeh je dosegel kot posa- meznik tov. Dolinšek iz Šempetra, ki je nabral največ točk in postal republiški prvak ali najboljši traktorist. Živahne priprave za proslavo 20. obletnice velike tekstilne stavke Na proslavo velike tekstilne stavke Slovenije, ki bo 16. septembra v Kra- nju, se vneto pripravljajo vsi delovni ljudje iz vse Slovenije. Delovni kolek- tivi podjetij, ki so v letu 1936 stavkali, odkrivajo v tem času spominske plo- šče, da se bo ohranil še poznim rodo- vom spomin na ta važni in revolucio- narni datum v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega delavskega gibanja, ko so delavci skupno z vsemi sloji de- lovnega ljudstva enotno nastopili proti izkoriščanju kapitalistov. Največ dela ima Pripravljalni odbor v Kranju. Zgodovinska komisija pri- pravljalnega odbora je pravkar zaklju- čila z dokončno redakcijo Zbornika, ki bo predvidoma izšel 12. septembra. Zbornik bo precej obsežen — zajemal bo približno 170 strani bogatega gra- diva iz časa velike tekstilne stavke. Prav tako bo bogato ilustriran. Kljub precejšnjemu obsegu in trobarvnemu ovitku pa bo cena Zborniku le 100 di- narjev in je zato med delovnimi ljud- mi zanj že veliko zanimanje. Gospodarsko-tehnični odbor ima prav tako polne roke dela. Pravkar urejajo prireditveni prostor pod vasjo Rupa, nekako četrt ure iz Kranja, ob prijetnem potočku Rupenščici. Za na- pajanje celotnega električnega omrež- ja, ki bo v^ ta namen razpredeno po vsem prireditvenem prostoru, so mo- rali zgraditi poseben transformator. Prav tako so dodobra razširili in po- suli s peskom vse dohodne ceste. Po- samezna podjetja so na prireditvenem. prostoru že začela postavljati svoje pa-' viljone, prav tako pa delavci podjet- ja za vodovod in kanalizacijo iz Kra- nja že z vso naglico napeljujejo po pri- reditvenem prostoru vodovod. Na pri- reditvenem prostoru bodo za razved- rilo naših delovnih ljudi skrbeli vsi priznani zabavni orkestri iz Slovenije, med njimi tudi Avsenikov kvintet. Na prireditev v Kranju bo vozilo F>o dosedanjih podatkih 6 posebnih vla- kov. Na železnici bo predvidoma odo- bren 75% popust za vožnjo z vseh po- staj Slovenije v Kranj in nazaj. Ka- mioni za prevažanje ljudi so oproščeni vseh taks, vendar jih morajo prej pre- gledati organi prometne varnosti. Odbor za kulturne prireditve je pri- pravil za teden od 8. do 16. septembra pester kultui-no prosvetni program. V tem tednu bodo gostovali najbolj po- znani kulturni in umetniški ansambli po vseh krajih Gorenjske, v Kranju pa bo gostovala mariborska drama s Patrickovo »Vročo krvjo«. Kako veliko je zanimanje ljudi za proslavo, se vidi pri prodaji spomin- skih značk. Čeprav ni poteklo niti 14 dni, odkar je prišlo v prodajo 30.000 značk, so do danes že vse razprodane, mnogi, ki bi jih radi kupili, pa so ostali brez njih. Zato je moral priprav- ljalni odbor naročiti še 17.000 značk, ki so že vse vnaprej naročene. Po do- sedanjih prijavah se bo slovesnosti v Kranju udeležilo 40.000 delovnih ljudi iz vse Slovenije. Iz kranjske občine predvidevajo, da bo na proslavi 15.000 ljudi, z Jesenic 5000, iz Tržiča 2000, iz Ljubljane se je doslej prijavilo okoli 5000 ljudi, iz Maribora nad 2000, iz Celja 1000, iz Trbovelj 1000 itd. Proslava 20-letnice velike tekstilne stavke v Kranju bo množičen shod vseh delovnih ljudi iz Slovenije. S svo- jo udeležbo bo vsakdo pokazal, da ce- ni revolucionarne boje delavskega raz- reda v preteklosti in razume vse tisto, kar je delovnemu človeku dala zmago- vita revolucija. S. B. GQsilshl festival »Bratstva in edinstva" v Straži-Rogatcu dobro uspel Po drugem slovenskem festivalu v Mariboru sta OGZ Celje in Krapina organizirali obmejno gasilsko priredi- tev, katere iniciator je bilo prost. ind. gasilsko društvo Steklarne Straža, ki je ob tej priliki proslavilo 30-letnico svojega obstoja. Okrajna gasilska zveza Celje je na festivalu nastopala s 7 desetinami v trodelnem napadu, sodelovala pri pro- stih vajah s sekiricami in mimohodu. Pionirji pa so skupno s hrvatskimi pio- nirji uspešno izvedli vajo. V soboto, 25. avgusta, je bila slav- nostna seja PIGD Steklarne Straža. Slavnosti so se udeležili najvišji pred- stavniki gasilske organizacije LR Hr- vatske in Slovenije, kakor tudi poli- tični funkcionarji, zastopniki množič- nih organizacij okraja Krapina in Ce- lje. Ob tej priliki so prejeli n'djvid- nejši gasilski funkcionarji odlikovanja. Glavna prireditev pa je bila v, ne- deljo, 26. avgusta, v Rogatcu na sta- dionu. Po razvitju prapora OGZ Kra- pina so sledili govori zastopnikov po- litičnih funkcionarjev, zastopnikov gas. organizacij, nato pa je bil izveden uspešen nastop, pf-i katerem so v sa- mostojni točki nastopili tudi poklicni gasilci iz Zagreba. Po mimohodu in izvršenem pozdravu višjim gasilskim in ostalim funkcionarjenrf so gasilci v postrojenih formacijah prekoračili nek- danjo slovensko-hrvatskb mejo, ki .ie posebno med okupacijo razdvajala dva bratska naroda ter se -pred Steklarno v Straži — na veselič|em prostoru — še nekaj časa zadrževfili in nato od- peljali na svoje domo/e. Težave v podjetju „Nleko'* (Nadaljevanje s 1. strani) V končnem delu razprave so ude- leženci konference sprejeli nekatere priporočilne sklepe, predvsem za Ob- činski ljudski odbor v Celju ter za višje zadružne forume. Prvi sklep se nanaša na bodočo ceno mleku. V ko- likor bo Občinski ljudski odbor v Celju vztrajal pri tem^ da se cena za liter mleka ne sme povišati, potem bo mo- ral prevzeti tudi breme, ki nastane zaradi razlike med lastno in prodajno ceno. V kolikor pa ljudski odbor ne bo mogel sprejeti tega finančnega breme- na, potem bo kolektiv prisiljen povi- šati ceno mleku na najmanj 36 dinar- jev, ali z drugimi besedami, kolektiv bo uveljavil ekonomsko ceno mleku. Ljudski odbor bo moral izreči svojo odločitev do četrtka, 6. t. m., kajti ko- lektiv ne more v nedogled prenašati povečanje planirane izgube. Drugi sklep se nanaša na prošnjo občinskemu ljudskemu odboru, po ka- terem naj bi le-ta sprejel poroštvo za Lansko in letošnjo izgubo, to je za zne- sek 2,3 milijona dinarjev. V primeru ugodne rešitve te prošnje, bi člani ko- lektiva znova prejemali redne mesečne zaslužke, sicer pa je pričakovati, da bodo že tako maloštevilni strokovnja- ki zapustili kolektiv. Tretji sklep pa je namenjen višjim zadružnim forumom s prošnjo za odo- britev deviznih sredstev, s katerimi bi nabavili prepotrebno strojno opremo, zlasti pa pasterizator. V tem primeru gre za okoli 10.000 dolarjev, za katere dinarsko kritje pa bo treba denar najti doma. 7. SEPTEMBRA 19M — Stev. 36 ^^^ STRAN Menialnl^ouk na celiskih osnovnih šolali ^o zgledu Ljubljane in Maribora na- merava letos tudi Celje uvesti menjal- ni pouk na osnovnih šolah. Ce kje, velja spet tu i4ačelo, da vsem ljudem nikoli ni mogoče ustreči. Novica o me- njalnem pouku na osnovnih šolah je namreč pri mnogih starših, pa tudi pri prosvetnih dekvcih samih, naletela na precejšen odpor. Razumljivo je, da se temu ukrepu največ protivijo oni starši, ki so doslej vsa leta svoje otroke pK)šiljali k dopoldanskemu pouku — prav tako pa tudi oni učitelji, ki so doslej poučevali samo dopoldne. Na- sprotno pa so z velikim navdušenjem pozdravili to novost tisti starši, kate- rih otroci so bili vsa leta žrtve po- poldanskega pouka, na drugi strani pa tudi oni prosvetni delavci, ki so že desetletje ali pa več zdrževali utrud- ljiv popoldanski pouk v neprezračenih razredih. Res je, da bo ta ukrep tiste starše, ko sta oče in mati v službi od 7. do 14. ure, živo prizadel, saj bosta otroka videla komaj zvečer. In če že vzamemo za primer povprečno nadarjenega otro- ka, vemo iz lastnih izkušenj, da otrok v osnovni šoli še potrebuje, če že ne pomoči, pa vsaj kontrole pri učenju in pri domačih nalogah. In morda bo popoldanski pouk vplival na manj na- darjenega otroka ravno v izpraševal- nih dneh v tromesečju, polletju in ob zaključku šolskega leta. (Menjalni po- uk jr- mišljen tako, da bodo vsi raz- redi osnovne šole imeli 1 teden dopol- danski, 1 teden pa popoldanski pouk.) Ce smo pravični in objektivni, je treba priznati, da bo število »žrtev« nameravanega menjalnega pouka mno- go manjše od števila žrtev dolgolet- nega, samo popoldanskega pouka. Saj so na obeh celjskih osnov^iih šolah stalni popoldanski razredi zajeli malo- dane polovico vseh učencev. In če bo- mo že tu izbirali »med dvojnim zlom«, bomo izbrali pač manjšega! ' S tem v zvezi se pojavlja še eno vprašanje: kako se bodo novemu ukre- pu o menjalnem pouku p>odredili razni domovi, Glasbena šola, vajenske šole, kr so v veliki večini vezane na hono- rarne moči iz osnovnih šol? Kako si bo Glasbena šola uredila urnike, ko ima tudi že precej osnovnošolskih učencev. Prav bi bilo, da bi o tem problemu tudi ti prizadeti spregovo- rili. Osebno sem mnenja, da je bilo to važno vprašanje v javnosti (vsaj med starši) premalo obravnavano. S tem člankom nameravam sprožiti jav- no anketo, v kateri naj bi prosvetni delavci ta problem osvetlili še z dru- gih strani — prav tako pa naj bi te napisane vrstice izzvale . objektivno mnenje prizadetih in neprizadetih star- šev. Knjižni sejem na L gimnaziji Pred vejao so bili po vseh aaših gimnazijah ob zaključku ali začetku šolskega leta v navadi knjižni sejmi, kjer so dijaki rabljene šolske knjige prodajali po polovični ali četrtinski ceni od novih učnih knjig. Po vojni pa, ko je ves čas občutno primanjko- valo učnih knjig, smo dijaške sejme povsem opustili. Ker je letos spet veliko pomanjka- nje učnih knjig za gimnazije, se je ravnateljsrtvo I. gimnazije v Celju od- ločilo v prvih šolskih dneh prirediti knjižni sejem. Na gimnazijskem dvo- rišču je bil v dneh 5., 6. in 7. septem- bra po končanem dopoldanskem po- uku p^avi sejmski vrvež- Dijaki so spričo letošnje »knjižne krize« vnov- čili vse stare knjige. Ustreženo je bilo obema interesoma — dijaku, ki je ra- bil denar, in dijaku, ki je poceni kupil potrebne in še kar dobro ohranjene knjige. Koristno sodelovanje v preteklih dveh letih so naša pro- svetna društva navezala številne stike z društvi drugih naših republik, ki so se odražali predvsem v medsebojnih gostovanjih. Tako smo imeli Celjani priliko seznaniti se s kulturnimi za- kladi drugih naših narodov, nasprotno I>a. so člani celjskih društev ponesli našo lepo slovensko pesem v razne kraje naše domovine. V nadaljevanju prizadevanj za med- društveno sodelovanje bomo imeli Ce- ljani v soboto, 8. t. m. ob 20. uri pri- liko prisostvovati v Narodnem domu zanimivemu" koncertu, ki ga bosta iz- vajala tamburaška orkestra prosvetnih društev »Tine Rožanc« iz Ljubljane in »Prešerna« iz Celja. Tamburaška glas- ba si uspešno utira E>ot med našo de- lavsko mladino, ki nima prilike in možnosti učiti se zahtevnejših in draž- jih instrumentov. Tudi navedeni kon- cert, ki ga društvi prirejata na začetku nove sezone, ima namen privabiti čim- več mladine v tamburaške odseke, ki delujejo v Celju (»France Prešeren«, »Svoboda«), Skupni koncert, ki bo v s^oboto v Celju, bosta društvi izvedli v tem mefeecu še v Ljubljani in Maribo- ru, pozneje pa tudi v drugih krajih Slovenije. Organizacija ZB Dolgo polje—Nova vas skrbi za otroke padlih borcev Osnovna organizacija ZB Dolgo polje —• Nova vas posveča zadnja leta vso pozornost otrokom padlih borcev. Od- borniki se živo zanimajo, kako živijo otroci pri svojih rejnikih, sledijo nji- hovi vzgoji, pa tudi šolskim uspehom. Tako se lahko komisija, ki ima na skrbi otroke padlih borcev na tem terenu, lahko pohvali, da je to leto vseh njenih 16 varovancev uspešno končalo šolsko leto. Ob letošnjem prazniku — Dnevu borca — si je ta osnovna organizacija ZB zadala nalogo, da bo otroke ptad- lih borcev in žrtev fašističnega terorja pogostila in obdarila. Pretekli teden so z daljšo zamudo, zato pa tembolj efekt- no praznovali letošnji 4. julij. V teren- ski pisarni so se zbrali otroci najraz- ličnejše starosti. Odborniki so jim po- jasnili pomen te proslave ter jih nato še obdarili s praktičnimi darili in po- gostili. Osnovna organizacija ZB Dolgo polje • Nova vas namerava še v letošnji jeseni organizirati skupni izlet, kate- rega se bodo udeležile tudi matere in vdove padlih borcev na tem terenu. Partizavski otroci, ki jih je obdarila organizacija Zveze borcev Nova vas i Kad se kačiš na magare, ne ti profaljava" Ko sva s Sandijem prispela domov, naju je čakala pred hišo vsa družina. Vse se mi je zdelo pi-eveč praznično, ko sem prišel. Tudi to sem imel za posledico zaostalosti, čeprav je bilo vse pripravljeno na zelo prijateljski način. Rad bi jim segel v roke, a nisem, ko sem videl, da imajo drugačen običaj. Dobro utro«, me je pozdravila gospo- dinja, nato pa je odšla v hišo ter se čez nekaj časa, med tem ko sem se jaz pogovarjal z domačimi, vrnila s plad- njem, na katerem je prinesla na majh- nem steklenem krožniku »slatko«, šilce žganja in kozarec vode. (Slatko je med pomešan s slivami ali kuhano pšenico). Ko sem pojedel slatko in popil žganje, so mi vsi po vrsti segli v roko s po- zdravom »dobrodošao«, nato so me šele peljali v hišo. Naprej je šla gospodinja z belo brisačo v roki; čemu, ne vem. Tudi Sande mi ni vedel povedati, kako star je ta njihov običaj in od kod iz- vira. Pozneje so mi pri vsaki hiši pK)- stregli s slatkim in šilcem žganja. Na- vsezadnje, to ni slab običaj. Kmalu po deseti uri sem šel s San- dijem na polje, pred katerim bi se bilo vredno odkriti, kakor pri nas pred bezgom, ki mu pripisujejo tolikšno zdravilno moč. A te njive v Bogdancih so res vredne spoštovanja. Pred drugo svetovno vojno je bilo to polje nero- dovitno. Samo tobak in sviloprejko so gojili, a še to je slabo uspevalo. Pri- manjkovalo je vode, dežja pa tudi po štiri in več mesecev ni bilo. Preko dneva pripeka neznosna vročina, a ljudje se je ne boje. Potrpežljivo vrtra- jajo pri delu, saj vedo, da bo njihov trud bogato poplačan. Dočim pred vojno ni bilo mogoče do- biti v tej vasi nobenega dela, niti za 5 dinarjev^ na dan, brez hrane, je se- daj precejšnje povpraševanje po delov- ni sili, kajti vas se je po osvoboditvi popolnoma spremenila. Kmetje so se združili pri delu, država je prispevala denar in zgradili so mogočen, skoraj dvanajst kilometrov dolg kanal za umetno namakanje, po katerem se pre- taka vsak dan na sto tisoče litrov vode iz Vardarja. Po nekaj letih se je prej pusta dolina spremenila v en sam skrb- no negovan vrt. Za njihovo vnemo pri delu se je za- čela zanimati republiška vlada v Skop- Iju. V Bogdance so poslali več skupin kmetijskih strokovnjakov, da bi orga- nizirali proizvodnjo hortikultur, pred- vsem paradižnika in paprike, ki dozori že koncem maja ali v prvi polovici ju- nija. Toda kmetje so kazali proti temu precejšen odpor. Bolj jih je mikalo go- jenje tobaka, riža, sviloprejke in sad- nega drevja. Vendar so se našli ljudje, ki jim ni bilo mar za trud enega leta, če bi propadel, ko so se odločili za prvi poizkus s saditvijo paradižnika in pa- prike. Seme so dobili iz Francije in Bolgarije. Nestrpno so pričakovali po- mladi. Uspeh ni izostal. Izredno milo podnebje in smotrno namakanje sta pripomogla k obilni letini. Paradižnik je dozorel konec junija, prav tako pa- prika. Kupcev je bilo več kot preveč, za njihove proizvode pa so prišla kma- lu naročila tudi iz inozemstva, pred- vsem iz Nemčije, Avstrije in Švice Cim so ljudje videli, da paradižnik in paprika dobro uspevata in da je za tema kulturama predvsem na tujem trgu ve- liko povpraševanje, so se kmetje takoj preorientirali na gojitev teh proizvodov. Danes vidite ogromne njive, posajene s paradižnikom in papriko, vmes pa rastejo murve, marelice in hruške. Sade tudi tobak, riž in lubenice, ki jih za- radi zgodnje dozoritve v inozemstvu dobro prodajo. Zdaj kmetje kar tek- mujejo med seboj, kdo bo zasadil več sadik paprike in paradižnika, da bo ob koncu leta finančni uspeh čim večji. Država je zgradila v vasi ogromn- skladišče, v katerem odkupujejo za- druge vse kmetijske pridelke. Navedel bom zelo zanimivi primer srednjega kmeta Bardarovskega, ki ima nekaj manj kot štiri hektare obdelo- valne zemlje. Proizvodnjo hortikultur skuša na svojem posestvu vsako leto povečati. Letos na primer je posadil 7000 paradižnikovih in 7000 paprikinih sadik. Računa, da mu bo vsaka sadika dala okrog štiri kilograme paradižnika, paprika pa tri kilograme. Torej bo pri- delal letos 28.000 kilogramov paradiž- nika in 21.000 kilogramov paprike, kar bo vse z lahkoto prodal kmetijski za- drugi. Cena prvemu paradižniku je ni- hala od 150 do 200 dinarjev za kilo- gram, papriki pa od 100 do 150 dinar- jev. Cena paradižniku pa v največji sezoni ne pade nikoli izpod 30 dinarjev in papriki 50 dinarjev za kilogram, kaj- ti pridelek je zelo kvaliteten in še dolgo ne bo mogel zadovoljiti vseh po- treb oziroma naročil inozemskega trga. Tako bo letos kmet Bardarovski prejel za papriko in paradižnik okrog 2 mili- jona dinarjev. Poleg paprike proda let- no okrog 500 kilogramov tobaka i>o naj- nižji ceni 600 dinarjev za kilogiam. Za grozdje in marelice pa prejme prav tako letno preko 200.000 dinarjev. V času, iko sem se mudil v Makedoniji, so v kmetijski zadrugi v velikih ko- ličinah odkupovali marelice po 25 di- narjev za kilogram. V skladišču jim nato otroci izluščijo koščice, za kar dobe 4 dinarje od kilograma, nato pa jih v posebnih sodih odpošiljajo neki tovarni sadnih konzerv v Skopi je. Po kosilu sem šel z domačimi po ma- relice. Otresli so pet dreves in malo več kot v dveh urah smo nabrali okrog 1000 kilogramov marelic, za katere so prejeli 25.000 dinarjev. Naberejo jih v gajbice po približno 30 kilogramov in jih natovorijo na osla, s katerim zno- sijo svoje pridelke v skladišče. Sploh je osel v Bogdancih zaposlen ves dan. Ce greste po cesti, jih neprestano sre- čujete. Ce nimajo kaj drugega nositi, jezdi na njem moški, ženska ali pa otrok. Videl sem, da so na enem oslu jezdili celo trije otroci. Domačini so mu dali posrečeno ime, pravijo mu namreč tramvaj. Pošalil sem se z majh- nim Gockom (Jurčkom), ko se je po- vzpel na osla, naj gre raje peš, ker osel že tako ves dan prenaša razne stvari sem in tja, pa mi je odgovoril: »Kad se kačiš na magare, ne ti pro- faljava«. (Na oslu si najbolj varen.) (Nadaljevanje sledi) TOVARNA »AERO« CELJE »prejme v službo pisarniško moč s prakso za računovodstvo. Nastop službe takoj! STAVKA AVGUSTA JE MINILO DVAJSET LET, KO JE BILA V CELJSKI TOVARNI EMAJLIRANE POSODE WESTEN VELIKA STAVKA. O NJEJ NAM TOVA- RIŠ FRANC KAC, KI SE JE JE SAM UDELEŽIL, PRIPOVEDUJE TAKOLE: Takratna sindikalna organizacija je sklenila z vodstvom tovarne pogodbo, da morajo i^avnati z delavci in delav- kami človeško in ne kakor s psi. Zahte- vali smo povišanje tirne plače na tri dinarje petindvajset ter letne dopuste, ki jih predpisuje zakon. Mojstra Kres- nika, to smo izrecno zahtevali, se mora premestiti v oddelek, kjer ne bo žensk, ker jih je vedno pretepal in suval. Vod- stvo tovarne bi moralo pristati na našo zahtevo, da ne bodo delavce in delavke priganjali k delu in jim delali sitnosti, če so organizirani v sindikalni organi- zacji in če imajo v njej funkcijo. Te naše zahteve so p>odpisali takratni ob- lastni tajnik Franc Leskošek, zaupnik za tovarno Westen in drugi. To pogodbo smo predložili Westnu, ki je izjavil, da se je bo držal in jo upošteval ter obvestil mojstre in pred- delavce, da je ne smejo kršiti. Vendar ni minilo dolgo in pogodba je bila po- zabljena. "VVesten je namreč začel huj- skati mojstre naj ravnajo z delavci su- rovo, kljub temu da so zaupniki vedno opozarjali na pogodbo. Franca Lesko- ška, ki je> bil takrat naš oblastni tajnik, smo obvestili in opozorili na nepra- vilnosti. Franc Leskošek se je takoj pripeljal i? Ljubljane. V pisarno smo šli z njim vsi zaupniki, da opK>zorimo Westna nai, kršenje kolektivne pogod- be. Obljubil je, da bo ponovno opozo- ril vse mo.Mre, da morajo ravnati z delavci dostojno, vendar vse skupaj či- sto nič ni p<4magalo. Potem se je zgo- dilo nekega ijutra . .. ... da je neSa Ogrizkova Mici v oma- ro sušit posocb. Nenadoma pride moj- ster Flek, ki jo je udaril čez obraz in jo še brcnil, da se je zgrudila za omaro in obležala. Ko sem stopil k mojstru Fleku kot glavni zaupnik in ga vpra- šal, zakaj je z njo tako grdo ravnal, je rekel, da je to samo njegova in Westnova stvar. Interveniral sem pri Westnu, da bi poklical Fleka v pisarno. Res ga je poklical. Vprašal ga je, zakaj je z delavko grdo ravnal. Mojster Flek je rekel, da je napravil to na njegov ukaz. Zaupniki smo ga vprašali, če je to res, tedaj pa se je debelušni to- varnar zadri: »Menda sem jaz šef to- varne in ne Leskošek! Tudi vi nimate tu kaj iskati. Marš ven!« Vsi so odšli, le jaz sem ostal in rekel V/astnu: »Kotel bi, da se pogovorimo.« Zamahnil jc z roko: »Pojdite, poj- dite ..in odšel v drugo sobo. Ko smo ga iskali po pisarnah, ga nismo našli. Ko smo vprašali direktorja Faj- ferja, kje bi bil Westen, je rekel, da ne ve in da se z zaupniki sploh ne pogovarja. Delavci v oddelku, kjer je prišlo do incidenta, so zahtevali od mene, da skličem sestanek v gostilni Amerika, kar se je res zgodilo. Na sestanku smo se menili, kaj naj storimo. Sklenili smo, da bomo v glavnem odmoru, ko je čas Z£ malico, zgrabili mojstra Fleka in ga vrgli na cesto. Drugi dan so ga delavci zgrabili in ga odvlekli na cesto. Vrgli so ga na cesto vsega raztrganega, da mu j s moral Westen posoditi avto, s ka- terim se je odi>eljal domov. Delavci so odšr. nazaj na delo, kot da se ne bi nič zgodilo. Ni minilo mnogo časa, ko je prišla ▼ tovarno vsa celjska policija s Čukom in Korenom na čelu. Majh- nemu tovarnarju so pričeli servirati nasvete, kako naj ravna z nami. We3ten. je prišel v emajlirnico in je naročil nekemu mojstru naj me pokliče. Ko pridem k njemu, mi reče: »Sedaj bomo videli, kdo je gospodar v tovaa-ni: Leskošek, zaupniki ali sindikalna or- ganizacija ali sem šef jaz!« Veli mi, naj ustavim prvo peč. Ker nisem hotel, je poklicEi]. mojstra, ki je začel zapo- vrstjo ustavljati peči. Westen je rekel: »Tako, da boste vedeli, kdo je gospodar tovarne!« Potem je odšel. Dal je nalog, da se ustavi delo v vsej tovarni. De- lavci smo ostali v tovarni. Obvestili smo Franca Leskoška, da smo pričeli s stavko. Leskošek je prišel takoj v Celje. Zme- nili smo se, da gremo vsi k tovarnarju, toda ta nas ni hotel sprejeti. Sporočil nam je le, da se bomo videli drugega dne ob 8. uri na Glavarstvu. Skupaj z Leskoškom smo organizi- rali kuhinjo, kjer so ženske kuhale za delavce, ki so bili v tovarni. Organizi- rali smo trgovce in i>eke, da smo do- bivali živež. Drugi dan smo odšli na Glavarstvo, kjer so bili zbrani Westen, Škobeme, Mihelčič in drugi. Pogajali smo se, toda do zaključka nismo prišli. Tudi drugo pogajanje je ostalo brez uspeha. Westen je zagrozil, da bo pre- stavil tovarno v Srbijo. Pravil je, da bo dobil tam doli zemljo zastonj, ljudje pa mu bodo delali pvol ceneje. »Vi pa kar stavkajte!« je ves besen pristavil. Ko smo se vrnili s pogajanj, je prišlo v tovarno še sto petdeset žandarjev, ki so grozili delavcem z bajoneti, da jih bodo vse poklali. Delavci pa so jim odvrnili: »Kar dajte, če si upate!« Cuk, Koren ter drugi policisti so hodili po tovarni in prigovarjali delavcem naj prenehajo stavko. Ker ni vse skupaj nič zaleglo, so grozili, da bodo poslali vse v Mitrovico, kjer so sami komu- nisti. Tudi na tretje pogajanje, ki smo ga zahtevali, je tovarnar pristal, toda tudi to se je končalo brez uspeha. Franca Leskoška so v Celju zaprli, nato so ga izgnali in mu prepovedali vrnitev. V tovarni pa so policisti razširjali vesti, da se je Leskošek prostovoljno predal. Kot glavni zaupnik sem sklical stavkov- ni odbor. Povedal sem, da so Leskoška zaprli in da ni resnica, kar govorijo policisti po tovarni. "VVesten je dal na- log, da so odklopili luč. Tako smo ostali v emajlirnici brez nje. Od Westna smo zahtevali, da nam luč spet priklopi j o, sicer bo on odgovarjal, če bi prišlo do česa. Dal nam je štiri petrolejke. To pa je bilo tudi vse. Westen, Cuk in šef policije so naročili šoferju Viktorju 2e- lezniku, naj gre k Rakuš po slamo. Ko se je vrnil z avtomobilom, je bilo pod slamo polno municije. Westen pa je javil tajni policiji v Beogradu, da so hoteli delavci minirati tovarno. (Konec prihodnjič) STRAN 4 7. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 36 ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Gospodarska manifestacija ptujskega okraja Četrta gospodarska razstava v Ptuju, ki nazorno prikazuje rast gospodarske dejavnosti ptujskega okraja, je bila iz- Na razstavi v Ptuju si zadružnik ogle- duje trideset operacij traktorja »Fer- guson«. Sveder za vrtanje jam redno dobro organizirana. Razstava je prav tako pestra, kot je pestro gospo- darstvo ptujskega okraja, začenši od poljedelstva na ptujskem polju, indu- strije, sadjarstva, živinoreje, perutni- narstva, obrtništva ter vinogradništva na pobočjih Haloz in Slovenskih goric. Razstava je bila v šolskih prostorih in na prostranem dvorišču, ki je meri- lo poldrugi hektar. Na tem zemljišču so nazorno pokazali najboljše kulture n?. majhnih njivicah in parcelah. Med kulturami pa so razstavljali moderno kmetijsko mehanizacijo, ki jo je poka- zalo zadružno trgovsko podjetje »Agro- tehnika«. Na tem prostoru so obisko- valci lahko videli najrazličnejše kme- tijske stroje, od kombajna, ki je iz- delan za izrazito slovenske prilike, traktorjev, plugov za rigolanje, do ma- lih kultivatorjev in drugih strojnih na- prav, katerih število se na oko ni dalo preceniti. Omenjene stroje so razstav- ljale! na željo obiskovalcev tudi po- ležali med pogonom, objasnjevali nji- hovo uporabo in vrednost. »Agroteh- nika« je pokazala, razen nekaj izjem, samo take stroje in kmetijske naprave, ki so za slovenskega kmeta najbolj pripravni. Na zunanjem razstavišču je bil po- leg tega urejen tudi živinorejski odde- lek, kjer so si obiskovalci lahko ogle- dali najbolj izbrano živino, tako go- veda, konje in svinje. Del dvoriščnega razstavnega prostora pa je bil namenjen zabavi. Tu so bili razporejeni paviljoni. Izredno privla- čen in originalen je bil paviljon halo- ških vinogradnikov, ki so postavili pravcato haloško viničarsko klet. Nad vsem tem zunanjim prostorom pa je odmevalo klopotanje velikega klopotca. Obisk na razstavi je bil vseskozi ze- lo velik. V času razstave je razstavi- šče obiskalo gotovo nad 100.000 ljudi. Med trajanjem razstave so bila tudi razna važna posvetovanja, predavanja in konference tako v okrajnem kakor tudi republiškem merilu. Obsotelski peratninar Za gozdom v skriti dolinici ob cesti proti Olimju stoji še ne popolnoma do- grajena hišica, h kateri je prislonjena šo lesena baraka. Po dvorišču in v ba- raki je nenehen vrišč, kokodakanje in kikirikanje petelinov. Na dvorišču je precejšnja jata samih rjavih kokoši, med katerimi se šopiri ves rdeč petelin. Čokat možakar pravkar prihaja iz ba- rake z jajčki in svinčnikom v rokah. »Pozdravljen, tovariš Štus!0,pavam pridno nesejo vaše putke?« sem ga po- zdravil in vprašal obenem. »O, to pa že. Veste, same štajerke imam in te so za naše razmere in pre- hranbene pogoje najboljše. Vse so čisto- krvne štajerke. Hočem izvesti natančno selekcijo, kar mi bo mogoče s pomočjo zadruge. Vidite, za vsako kuro vodim kartoteko in ena mi je v letu znesla 220 jajc, s čimer pa nisem zadovoljen. 250 hočem doseči. Vse, kar ni dobro, odstranim. Ce uspem, si bodo tudi ostali nabavili to vrsto kokoši. Posebno se je zanje navdušil šolski upravitelj, ki jih pa tudi pravilno hrani. Hrana je po- sebno važna za zimsko obdobje. Glejte, posušil sem nekaj mehke tratnice, ki jim bo pozimi nadomestila zelenjavo. E, saj se ljudje zanimajo za moje ko- koške.« »Vam bo že uspelo, ko vidim, da imate veselje in ste iznajdljivi, tovariš Štus,« sem ga mimogrede malo po- hvalil. »O, veselje pa imam. Sploh imam rad take stvari, kjer gre za napredek kme- tijstva. Vodim tudi kontrolo mleka po teh krajih. Veste, počasi ljudje opazijo, da je rodovniška vzreja pri živini pa tudi pri perutnini velikega gospodar- skega pomena.« Prav vesel sem bil tega pomenka. Ob takih naprednih kmetovalcih se pola- goma prebuja Obsotelje in le podobni marljivi ljudje bodo s svojim vzornim gospodarjenjem v tej ali oni panogi pri- pomogli h gospodarskemu dvigu lepe doline ob Sotli. Železnica, kateri je že prav v teh dneh bila začrtana pot tudi mimo Podčetrtka, bo nudila še več po- gojev, da bodo naši gospodarji lahko proizvajali in tudi prodajali ter imeli stike z naprednimi gos,podarstvi dru- god. Stric Štus, ki je na svoji skromni krpi zemlje delaven gospodar, si je prvi pridobil skoraj hudomušen naziv, »Ob- sotelski perutninar«, ki mu pa naj bo v ponos. Lerud USPELO TEKMOVANJE KOSCEV V ŠENTJURJU Pred dnevi so mladi zadružniki Kme- tijske zadruge v Kalobju pri Šentjurju organizirali tekmo koscev in grabljic. Kljub slabemu vremenu je bila udelež- ba zadovoljiva. Po tekmovanju so zma- govalcem razdelili denarne nagrade ter praktična darila. Aktiv mladih zadružnikov je pod vodstvom Kmetijske zadruge v Kalob- ju organiziral že -več strokovnih preda- vanj v Primožu, na Kmetijski šoli v Šentjurju, izvedli pa so tudi poučno ekskurzijo v Savinjsko dolino, kjer so si ogledali nekaj naprednejših kmetij- skih gospodarstev. KMETIJSKO GOSPODARSKE ŠOLE NAJ BI BILE OBVEZNE Šestmesečne kmetijsko gospodarske šole pri nas precej hirajo. Nekaj so te- mu krivi slabi materialni pogoji, naj- več pa dejstvo, da te šole niso obvez- ne. Da je sicer zanimanje zanje veliko, pa pokaže vsak začetek šolskega leta, ko se prijavi lepo število učencev, po- tem pa odi>adajo, ker obisk ni obvezen. To je škoda posebno tam, kjer so ek)- goji, da bi te šole lahko prav dobro uspevale. Sicer pa imamo v našem okraju že precej dobrih kmetijsko gospodarskih šol in se že kažejo dobri rezultati na terenu, ko se mladi obsolventi vključu- jejo v zadruge in vplivajo na izbolj- šanje kmetijskega gospodarstva. Delegacija celjskega sindikalnega sveta v jeseniški železdrni Preteklo nedeljo je odpotovala iz Celja delegacija Okrajnega sindikalne- ga sveta, v kateri je bilo 29 odbornikov iz področja celega okraja, na obisk v jeseniško železarno. V spremstvu od- bornikov sindikalnega sveta železarne so si ogledali vse važnejše obrate in oddelke, pri čemer je odbornike pose- bej zanimal proizvodni proces, izdelo- vanje posameznih proizvodov, plavži itd. Ogledali so si tudi tovarniški muzej, kjer je prikazana zgodovina železar- stva. Tu so videli vse: od najbolj pri- mitivno izdelanih orodij iz železa pa do današnjih različnih sodobnih proizvo- dov, kot so n. pr. cevi, žeblji, žica itd. Cas ni dopuščal, da bi si ogledali vse podrobnosti, vendar je bilo tudi to, kar so videli, mnogo. Sobota popoldne je bila namenjena za razgovore in izme- njavo mnenj o sindikalnem delu. De- legati celjskega okrajnega sindikalnega sveta in predstavniki sindikata jeseni- O tovarni esenc in eteričnih olj Etol, katero poznajo vse industrije živilske stroke, parfumerije, milne industrije in industrije za kozmetiko v FLRJ, vemo Celjani bore malo. Stisnjeni že skoro na periferijo mesta, tiho, brez hrupa, boreč se z nešteto težavami, uspešno iz- vršujejo svoje planske naloge. Mnogi Celjani niti ne vedo, da tovarna obra- tuje v Ipavčevi ulici 18 (poleg Metke) — in često pošiljajo tujca, ki sprašuje po »Etolu« v vse mogoče ulice in za- kotja predmestja, prej ko se kdo spom- ni, da bi iskana tovarna znala biti so- seda bolj poznane »Metke«. »Etol«, tovarna esenc in eteričnih olj v Celju je edina tovarna te stroke v državi. Ustanovljena je bila že leta 1924 kot podružnica svetovno znane tvrdke Schimmel & Co, ki je imela svoje to- varne v vseh večjih evropskih mestih, svoja zastopstva pa malodane v vseh petih kontinentih. Lastnik podjetja, ki je imelo svoj sedež v Miltitzu pri Leip- zigu, je bil Hermann Traugott Tritsche. Filijala Schimmel & Co v Celju se je pred vojno v glavnem bavila s proiz- vodnjo esenc v prehranbene namene in s trgovanjem z raznimi eteričnimi olji, z najrazličnejšimi kemikalijami, z ži- vilskimi barvami in barvami za kozme- tična sredstva ter raznimi lekarniškimi proizvodi. Od leta 1924—1932 je pod- jetje dobivalo iz Nemčije in Avstrije v glavnem že gotove proizvode, ki jih je razprodajalo v manjših paketih. Pred vojno je imelo podjetje 3—4 delavce in 5—6 uslužbencev. Letnega prometa je bilo za okrog 4 milijone dinarjev. Med vojno podjetje sicer ni bilo po- škodovano, ostalo pa je malodane brez surovin, ker so lastniki pred kapitula- cijo Nemčije izvozili večji del surovin v Avstrijo in Nemčijo. Podjetje tako po osvoboditvi skoro ni imelo izgledov za nadaljnji obstoj in je bilo na tem, da se likvidira. Končno je strokovnjakom, ki so bili v podjetju že dolga leta, ven- dar uspelo nabaviti nekaj surovin ino- zemskega porekla, ki so se nahajale v raznih skladiščih države. Tako je pod- jetje pomalem spet začelo s proizvodnjo v maju 1945. leta in vsako leto vidno širilo asortiman proizvodov. Leta 1949 se je podjetje združilo s tovarno Aero, od leta 1952 dalje pa je postalo samo- stojno podjetje z nazivom »Etol« Celje. Od osvoboditve pa do lanskega leta je podjetje delalo v istih prostorih kot pred vojno. Leta 1954 so začeli tovar- niške prostore adaptirati, vendar so zaradi nezadostnih investicijskih kredi- tov morali delo prekiniti. Zgradili so v glavnem le nove pisarniške prostore. Izgradnja novih obrtnih prostorov pa predstavlja za podjetje najnujnejši problem, saj so pred vojno v istih pro- storih izdelali 10-krat manj proizvodov ške Železarne so razpravljali o nalogah in uspehih sindikalnih organizacij, o tarifni politiki, izobraževanju delavcev, premijskem nagrajevanju, o skrbi za človeka ter higiensko-tehnični zaščiti. Pomenili so se tudi o medsebojnem de- lu in povezavi sindikalnih organizacij z ostalimi političnimi organizacijami, o delovanju organov delavskega in druž- benega samoupravljanja ter o strokov- nih kadrih in delovnem času. Pomenili so se o dobrih in slabih straneh sindi- kalnega dela ter o načinu odpravljanja slabosti in narpak. Drugi dan, v nedeljo, so Jeseničani pripravili odbornikom celjskega sindi- kalnega sveta ogled skoraj vse Gorenj- ske. Ogledali so si Bled ter njegove znamenitosti, dalj časa pa. so se zadr- žali 0'b Bohinjskem jezeru. Od tod so se delegati okrajnega sindikalnega sve- ta odpeljali v Begunje, kjer so položili vence na grobove talcev. Ko so se vra- čali, so si ogledali še Golnik. V. L. kot danes. Predvsem pa bi že iz požar- novarnostnih razlogov potrebovali no- va skladišča za vnetljive stvari. Zal pa podjetje ne more dobiti potrebnih inve- sticijskih kreditov, da bi realiziralo svoj program. To je ena težava. Poglejmo še druge: Za esence in arome uporablja tovarna Etol 95% domačih surovin, dočim mora za parfumska olja uvažati 70% surovin. Na te surovine morajo plačati isti fak- tor, kot recimo naša milska industrija za gotovo blago. Zato so nedavno vlo- žili na pristojna mesta prošnjo za zni- žanje tega faktorja, vendar do danes še niso prejeli odgovora. Razume se, da spričo visokega faktorja na uvoženo surovino ne morejo uspešno tekmovati z inozemskimi proizvodi, ki po kvaliteti prav nič ne prekašajo naših domačih. Ce bi dosegli znižanje faktorja, bi lahko pocenili proizvode in osvojili širši trg. Težave imajo tudi z devizami. Zadnje čase dobijo 70% vzhodnih deviz, s ka- terimi pa si ne morejo dosti pomagati, ker na vzhodu ni surovin za tovrstno industrijo. Včasih so devize lahko za- menjali, zdaj pa je tudi ta» možnost od- padla. Kaj izdeluje tovarna »Etol«? Poleg najrazličnejših esenc za likerje, limona- de, bonbone, peciva, sladoled, preko ži- vilskih barv in 160 vrst raznih olj za fino par f umeri j o, kozmetiko, za milno industrijo in za razne tehnične potrebe, so v zadnjem času začeli izdelovati tudi čisti amilni alkohol za kontrolo mleka — letos pa so kot novost uvedli tudi esence v obliki paste (za limonade, bonbone itd.). Kako je po osvoboditvi v tovarni Etol skokoma naraščala proizvodnja, nam potrdijo naslednje številke: Leta 1946 je letni promet zjjašal 5 milijonov, 100.000 dinarjev, lansko leto pa so do- segli že 230 milijonov^ din. V letošnjem letu je proizvodnjo 6lJčutno ohromila v lanskem novembru izdana uredba o po- višanem odstotku na promet z Umet- nimi alkoholnimi pijAčaml. Zato je pri- čakovati, da bodo letos dosegli izdatno manjši promet. Kolektiv ima zdo dobro vodstvo, dobre strokovnjake in požrtvovalne de- lavce, kljub vsem (i»m en j enim težavam upa, da bo, »prebro&il krizo« in da bo s kakovostnimi izdelki, za /katere do- biva od vsepovsod laskave pohvale, še razširil krog stalnih odjenralcev. Ven- dar pa bi mu bilo nujno vsaj v pKJgle- du investicij za dogradite«^ prepotreb- nega skladišča pomagati. / Tovarna »EtcU« v Celju Jtol" y Celju premaguje težave NAJBOLJŠA REKiAMA JE OGLAS v Coljskem fedniku INDUSTRIJSKO PODJETJE S SEDEŽEM V CELJU razpisuje naslednja delovna mesta: 3 kvalificirane električarje, 1 visokokvalificiranega električarja (mojster), 2 kvalificirana mizarja, 2 kvalificirana kurjača za kurjenje parnega kotla. Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po tarifnem pra- vilniku podjetja. Kandidat mora imeti odslužen vojaški rok. Po- nudbe poslati na Upravo lista pod šifro MARLJIV. KOTIČEK NAŠE ŽENE "Ali znate same impre0iiiratl? Nepremočljivi plašči, vetrni jopiči, nahrbtniki in planinske torbice nam v deževnih spomladanskih ali jesenskih dneh zelo dobro služijo. Ce pa smo te stvari že nekajkrat prale, navadno ne drže več vlage in so pravzaprav iz- gubile praktično vrednost. Zavreči pa takih stvari le ne kaže, če je blago še trpežno in celo. Praktična gospodi- nja se bo opogumila svoj propustni dežni plašč sama impregnirati. Poslu- šajte, kaj nam svetuje: Stvari, ki bi jih rade impregnirale, najprej čisto operite, dobro izplaknite in ne ožemajte, temveč jih samo raz- prostrte obesite na vrvico toliko časa. om. šole, ki bo zajemal manj nadarjene otroke iz Štor, Kompol in Teharja. TUDI BABNO BI RADO IMELO SVOJO SOLO 2e večkrat smo pisali o tem, da ae prebivalci Babnega in bližnjih vasi po- tegujejo, da bi v medloškem zadružnem domu odprli vsaj 2 razreda osnovne šo- le. Ker prihajajo mali šolarji iz teh predelov v mestno šolo po najbolj pro- metni Ljubljanski cesti — poleg tega imajo dokaj dolgo pot — so pristojni forumi razmišljali o tem vprašanju. Vendar kot kaže, se letos Babenča- nom želje še ne bodo izpolnile, ker bi zadružni dom, če bi ga hoteli preure- diti v učilnice, zahteval precej adapta- cij in bi ga 'bilo potrebno predvsem vsaj sanitarno urediti. Zal pa za enkrat mestna občina ne razpolaga z denarni- mi sredstvi in bo vprašanje ea letos ostalo še nerešeno. Sola na Babnem bi zajela Babno, Medlog, Ložnico, Lopato, del Oetrožne- ga in del Lave. ZAKAJ NI V CELJU VELENJSKEGA KOCKOVCA Mnogo nevolje in nezadovoljstva povzroča v Celju dejstvo, da ni za po- trošnike velenjskega premoga — koc- kovca. »Kurivo« ponuja le drag trbo- veljski premog ali pa manjvredni or^ hovec iz Velenja, v katerem paj je 10% prahu. . Pred leti, ko so si 'potrošn&i priskr- beli kurivo večinoma v jesenskih me- secih, je »Kurivo« priporočalo nakup v poletnem času, letos pa se ne da dobiti premoga po želji že od meseca jimija. Za kockovec izdaja »Kurivo« v Celju potrošnikom številke, s kateri^ se lahko naroči na premog šele proti kon- cu septembra. Ni nam jasno, zakaj do- bivajo nekatera gospodarska podjetja večje količine tega kodcovca za zimo že sedaj, ko ga vendar ostali potrošniki ne morejo dobiti niti za kuhanje. CENE NA TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 10—14 (12—15); čebula 50 do 60 (60—80); česen 70—100 (100—150); fižol, v. 75 (40); fižol, n. 50 (40—50); fi- žol, str. — (30^0); grah, str. — (30 do 50); solata 16—20 (40—50); cvetača 50 (100); špinača — (100); peteršilj 50 (50 do 100), korenjček 35^0 (30—€0); pe- sa 20—25 (25—30); buče — (20), zelje, gl. 18—20 (20); ohrovt 25 (25—30); ko- leraba — (20—40); kumare 14—15 (15 do 60); paradižnik 28—30 (30-^5); pa- prika 35—50 (30—45); redkev — (40); feferoni 100 (80—100); malancani — (80); jajca — (17—18); mleko — (32); skuta — (140); smetana — (200); mast — (400); Maslo — (450—500); limone 240 (—); rozine 400 (—); vino — (130); sadjevec 40 (—); jabolke 30—34 (30 do 40); hruške 35^0 (35—50); slive 50 (40 do 50); breskve — (80—100); grozdje 70—86 (60—80); lubenice 34 (—); din je 60 (—); kokoši — (400) piščanci — (200 do 300); pšenica — (50—60); koruza — (50); ječmen — (50); gobe — (80); por — (70). v času od 25. avgust« do 1. septembra i9'>i je bilo rojenih 9 deCkoT in 22 deklic. Poročili so se: Lipotnik Anton, trgovski pomočnik in liarija Dobovšek, uslužbenka, oba iz Celja. Daniel Krajnc, uslužbenec iz Megojnic in Marija Boš- nak, bančna uslužbenka iz Žalca. Ladislav Franc Leben, kleparski delavec iz Ljubečne in Fran- čiška Arčan, delavka iz Zadobrave. Fortunat Cokan, učitelj iz Šentvida pri Grobelnem i* Avguština Zupančič, nameščenka iz Celja. Ivai Alojzij Brenčič, nameščenec in Majda Terezija Pižmoht, medicinska sestra, oba iz Celja. Albia Oraže, uslužbenec in Jožica Vida Berger, dija- kinja, oba iz Celja. Antun Pavetič, kovač iz Graničari, Krapina in Emilija Kanej, brivcka pomočnica iz Celja. Umrli so: Ludvik Bračan, posestnik iz Veternika, star 45 let. Anton Simonišek, brivski mojster iz Celja, star 51 let. Alojzija Kožar, gospodinja iz Zvodnega pri Celju, stara 77 let. Vili Zore, otrok iz Stopnika pri Vranskem, star 8 let. Angela Preglej, gospodinja iz Desiničke gore, stara 58 let. Marija Matoh, {ospodinja iz Calja, stara 84 let. MARIJAN BELE - petdesetletnik Družini znanega kmetijskega strokov- njaka in sadjarja Ivana Beleta, dol- goletnega ravnatelja Kmetijske šole v Šentjurju, se je rodil 14. septembra 1906 v Kostanjevici na Dolenjskem sin Ma- rijan. Gimnazijo je obiskoval v Celju, pravno fakulteto pa v Ljubljani, kjer je diplomiral. V pravosodni stroki je služboval v Brežicah, Kostanjevici in Marenbergu (Radljah). Po osvoboditvi je bil Marijan Bele izvoljen za sodnika okrožnega sodišča v Celju, ob ustano- vitvi okrožnega gospodarskega sodišča v Celju pa je bil izvoljen za sodnika tega sodišča. Njegova službena doba po osvoboditvi pri ljudskih sodiščih v Ce- lju je bila doba neumornega, predanega in uspešnega dela. Marijan Bele se je z vso vnemo po- svetil tudi delu v družbenih organi- zacijah. Sindikajna podružnica pravo- sodnih ustanov je dosegla v času nje- govega večletnega predsedovanja naj- vidnejše usi>ehe. S svojstvenim nači- nom pristopanja k sindikalnemu delu je znal vedno prikazati nujno potrebo takega dela tovarišem t sindikalni po- družnici. Postal je član mestnega, okr. in republiškega sindikata. Poleg sindi- kalnega dela pa je opravljal še razne druge dolžnosti. Je večletni predsednik komisije za volilne imenike, predsednik upravnega odbora Zdravstvenega do- ma v Celju itd. Jubilantu čestitajo k petdesetletnici njegovi prijatelji in sodelavci ter mu želijo še mnogo zdravih in srečnih let. v Ziv-žav na celjskem starem gradu Ni lepše in prijetnejše točke za krat- ke sprehode v celjsko okolico kakor je naš Stari grad. Pravijo, da so stare častitljive razvaline Celju potrebne in da so savinjskemu mestu v okras. Ver- jetno bo to resnica, sicer se naše Olep- ševalno turistično društvo ne bi to- liko trudilo, da jim podaljša »življe- nje«. Odkar je minil letošnji 1. maj, ki je privabil k tem razvalinam nad 7000 ljubiteljev narave in nekaj radoved- nežev, je na starem gradu vsak dan živahne je. Staro in mlado — vse hiti gledat, kaj se tu dogaja. Vsi vedo po- vedati, da bo lepa moderna restavra- cija kmalu ^gota\ffljena. Delavci na- peljujejo vodovod in urejujejo še zad- nje, kar je pač za obratovanje potreb- no. Iz spodnjih prostorov se pride~po lepih pisanih cementnih stopnicah v gornje, kjer je srednjevelika soba in terasa, s katere je lep razgled. Na njej je vzorec kamnite mize. V spod- njih prostorih' je kuhinja in velika dvorana, ob njej pa je druga prizem- na terasa, okoli nje pa je obzidje. Mimo udobne in prostorne lovske sobe z le- pim razgledom na jug vodijo stopnice v grajsko klet, svetlo in zračno, toda sedaj še prazno. Vse je urejeno ču- dovito, smotrno, praktifeo in vabljivo. V Friderikovem stolpu lahko vsa- kdo dobi lepK) Pelikanovo razglednico in turistični žig. Celjani upajo, da bodo prostori, ki bodo kmalu zgotovljeni, tudi kmalu odprti. Olepševalno turi- stično društvo namerava urediti in ob- noviti vse zidove gradu, za kar bo po- trebno še precej denarja. PREDAVANJE O OTROŠKI PARALIZI Občinski odbor Rdečega križa je or- ganiziral v Celju predavanje, ki bo brez dvoma zanimalo meščane, pKjseb- no pa starše. Na povabilo, odbora bo v eredo, 12. septembra predaval specia- list za otroške bolezni dr. Poznik Alek- sander o otroški paralizi. Brez dvom^a se bo tega predavanja udeležilo veliko število ljudi, saj je med meščani veliko govora o tej bo- lemi. V Dobrni je padel s hruške Miha Pimpran. Pri padcu si je poškodoval prsni koš. Z drevesa je padla in si f>o- škodovala hrbtenico tudi Pavla Skrubej iz Sešč pri Preboldu. Pri igranju z eksplozivom je dobil poškodbe na glavi in rokah 10-letni Vili Zore iz Vranskega. Pri igranju se je poškodoval na glavi 2-letni Anton Šeligo iz Rogaške Sla- tine. Pri delu v rudniku Pečovnik je padel kamen na nogo Martinu Zialokarju. Zlo- mil mu je nogo. V Zdravilišču v Laškem je padla Ka- rolina lic iz Sodražice in si zlomila nogo. Pri delu si je poškodoval glavo Zelj- ko Pasarič iz Hirnia ob Sotli. V Arclinu si je zlomil nogo pri padcu 15-letni Jože Radej iz Zagreba, ki je bil tam na počitnicah. Pri delu na regulaciji Savinje si je poškodoval roko delavec Avgust Frišek. Pri delu v Cinkarni si je z razbelje- nim cinkom poškodoval oko Uroš Da- kič. Pomembna svečanost preboldskih tekstilcev Preteklo nedeljo so preboldski tekstil- ci proslavljali 20. obletnico velike tek- stilne stavke v Sloveniji. Ob tej priliki so praznovali tudi 6. obletnico delavske- ga upravljanja ter se hkrati spomnili požara, ki je pred 90 leti upepelil tovar- no do tal. Kolektiv je na to pomembno sloves- nost povabil zastopnike tekstilnih pod- jetij žalske in celjske občine, da bi med seboj izmenjali svoje delovne izkušnje. Med povabljenimi gosti je bil tudi taj- nik Zveze Svobod in prosvetnih društev tov. Roman Albreht iz Ljubljane, pred- sednik žalske občine tov. Ivan Rančigaj in predsednik občinskega odbora SZDL v Žalcu tov. Ivan Kovač. Ze popoldne so bila pri bazenu šport- na medobratna tekmovanja v nogometu. odbojki, šahu, namiznem tenisu, strelja- nju, teku, plavanju, kegljanju in v poU ževih kolesarskih dirkah. Popoldne pa je proslavo otvoril direk- tor tovarne tov. Stane Marcian, ki je predlagal tudi 3. september za praznik kolektiva, ki ga bodo odslej vsako leto slovesno proslavili, kar so tekstilci z ve- seljem pozdravili. Sledili so govorniki. Predsednik delavskega sveta tov. Ivan Zagrar je govoril o razvoju delavskega samoupravljanja, tov. Anton Kotnik pa je v svojem govoru obudil spomine na 20. obletnico stavke tekstilnih delavcev. O 90-letnici požara v tovarni in o raz- voju tovarniškega gasilstva pa je spi-e- govoril tov. Ivan Zabkar. V medobratnem tekmovanju, ki je tra- jalo ves teden pred praznikom, je zma- gala tkalnica, v dopoldanskem športnem tekmovanju pa so največv točk odnesli tekmovalci iz pomožnih obratov. Zmago- valca sta med objavo rezultatov sprejela od tovarniške uprave dva lepa pokala. Na koncu sporeda je tovarniška gasil- ska četa uspešno izvedla gasilsko vajo. Nato so si gostje ogledali še razstavo in tovarno. Posebno zanimiva je bila razstava, ki je nazorno prikazala raz- voj tovarne od začetka do danes, asor- timent njenih proizvodov in kam vse po svetu jih preboldski tekstilci z uspe- hom prodajajo. 12. SEPTEMBER — PRAZNIK MOZIRJA Mozirjani praznujejo od 1953. leta dalje vsako leto 12. september kot kra- jevni praznik v spomin na 12. septem- ber 1944, ko je bilo Mozirje osvoboje- no. Ta dan v Mozirju je vreden spo- niina in prav zato je 12. september za- pisan v zgodovini trga in okolice med najjKHnembnejšimi dnevi. Letos bodo praznovali Mozirjani dva dni. V torek, 11. septembra, bo ob 20. uri igralo Prosvetno društvo delo Iva- na Cankarja »Kralj na Betajnovi. Dru- gi dan, T sredo 12. septembra, pa bo ob 9. uri dopoldne komemoracija pred spomenikom. Po slavnostnem govoru bo polaganje vencev, pevski zbor pa bo zapel nekaj pesmi. Ob desetih bo slavnostna seja krajevnega odbora in množičnih organizacij. Od 14. ure pa bodo razne šix)rtne prireditve, ki jih organizira društvo Partizan v Mozirju. Mozirjani vabijo k praznovanju čim več ljudi, zlasti i>a borce Slandrove brigade, ki so osvobodili Mozirje. R. Z. Republiška cesta skozi Mozirje bo kmalu zgotovljena. Gradbeno vodstvo zatrjuje, da bo cestišče skozi trg do- končano do krajevnega praznika, ki bo 12. septembra. Z dograditvijo te ceste bo trg rešen prahu, ki so ga pov^o- čala motoma vozila. Modernizirana ce- sta bo velika pridobitev za trg tudi v turističnem pogledu. * Hitro napreduje tadi gradnja no- ve^ stanovanjskega bloka. Gradnja prizidka pri telovadnem domu pa ie Mradi del na cesti nekoliko zaostala material^^ nemogoč dovoz gradbenega IZ VRANSKEGA Lovci, člani lovske družine Vransko so zgradili svoj dom nad Merinco, ocf koder je lep razgled po vsej Savinjski dolini prav do Celja. Otvoritev tega doma bo v nedeljo, 9. septembra ob 10 un. Vabljeni so vsi lovci iz bližnje in daljne okolice ter ostali ljubitelji na- rave. mADI ZADRUŽNIKI V SMARTNEM OB PAKI Aktiv mladih zadružnikov, ki S+eje danes 30 članov, je bil ustanovljen med prvimi v mozirski občini. Z delom so pričeli takoj, pri čemer jim je po- magala tamkajšnja kmetijska zadruga, ki jim je dala tudi majhno njivo. Na njej so mladi zadružniki izvedli p>o- ?.ku,7 gojenja semenskega krompirja. Vso skrb posvečajo tudi čebelarstvu, saj so si zgradili čebelnjak. Organizi- rali so tudi kmetijsko razstavo, kjer so prikazali vse svo^e dosedanje delo. Dosedanje delo je pokazalo, da je aktiv eden najboljših v mozirski ob- lini. R. 7. IZ DRAMELJ Preteklo nedeljo je bil v društvenih prostorih poUetni oWni zbor kmetijske zadruge. Zadružniki so pregledali svo- je dosedanje delo in si zadali nove na- loge. Popoldne istega dne je kmečka mla- dina organizirala tekmo kcfecev, za ka- tero je vladalo med vaš^ni živahno zanimanje, posebno še zato, ker sta zmagala na prvenstvu v Šentjurju dva Drameljčana. POVRŠNO OBIRANJE HMELJA BO MARSIKJE POSLABŠALO LETOŠNJO DOBRO KVALITETO Letos je kvaliteta hmelja na splošno boljša kot lani. Na žalost so pa bili obi- ralci hmelja mnogokje tako površni, da bo zaradi tega hmelj izgubil na vred- nosti. Letos je bilo pričakovati, da bo zaradi boljšega plačila in večjega šte- vila obiralcev hmelj dobro obran. Pa ni tako. Kmetovalci marsikje niso za- htevali od obiralcev, da bi hmelj lepo obrali, niti niso nadzorovali njihovega dela. Zato so ti obirali po svoje, samo da so čimveč nabrali, ne oziraje se na kvaliteto obiranja. Hmelj je ponekod tako slabo obran, da je kar porsizno. Med hmelj je pomešano listje, cele ve- jice, peclji in celi grozdi. Pri prevzemu bo prevzemna komisi- ja strogo pazila, kakšen je hmelj. Kme- tovalcem, ki bodo pripeljali slabo obran hmelj, bo od cene odbila stroške za pre- vejanje in prebiranje hmelja. Hmezad bo namreč za to delo najel okoli 40 de- lavk, ki bodo takšen hmelj očistile, gaj ne gre, da bi zaradi malomarnosti pri obiranju dobil sicer kvaliteten hmelj na svetovnem trgu slabšo ceno. To kaže, da bodo morali hmeljarji v bodoče posvetiti več pozornosti obiranju hmelja ter bolj nadzorovati obiralce pri njihovem delu. KMETIJSKO POSESTVO VRBJE SE BO PRIKLJUČILO KMETIJSKO PROIZVAJALNI ZVEZI V 2ALCU Kmetijsko posestvo Hmeljarskega in- štituta v Žalcu je premajhno, da bi slu- žilo tudi kot proizvodni obrat. Na tem posestvu vršijo le znanstvene poizkuse. Da bi te izsledke preizkusili tudi v prak- si, bo Kmetijska proizvajalna zveza v Žalcu poleg Hmeljarskega inštituta pri- ključila še Kmetijsko posestvo Vrbje. Na tem ijosestvu bo možno praktično preiz- kušati znanstvene izsledke. DVE O HMELJARSKEM INSTITUTU V ŽALCU — ZASLUZENO PRIZNANJE Na ustanovnem občnem zboru Kme- tijsko-proizvajalne zveze v Žalcu so za- stopniki kmetijskih zadrug preteklo ne- deljo izrekli Hmeljarskemu inštitutu vse priznanje, saj je v veliki meri njegova zasluga, da je letošnja kvaliteta hmelja tako dobra. Znanstveni izsledki in po- moč, ki jo ta inštitut nudi kmetijstvu, niso znani le savinjskim hmeljarjem, temveč tudi ostalim kmetovalcem v celj- skem okraju. PROSTORI SO POSTALI ŽE PRETESNI Pred leti, ko so gradili Hmeljarski in- štitut, so mnogi hmeljarji zmajevali z glavo, češ, kaj je treba toliko prostorov in kaj bodo delali v njih. Danes pa, ko so spoznali, kako jim ta ustanova koristi in bi jim še bolj, če bi lahko svoje znanstveno delo razširila, kar pa ni mogoče zaradi tesnih prosto- rov, se pa hmeljarji zavzemajo, da bi Hmeljarski inštitut dobil nove prostore za neovirano delo. Ta primer kaže, da je pri novih grad- njah treba vedno upoštevati ne le ta- kratne potrebe, temveč predvsem per- spektivo bodočega razvoja. IZ DOBRNE V zdravilišču so pred kratkim odprli novo kopališče — blatne koi>eli. Uprava zdravilišča domneva, da se bo dohod gostov in bolnikov zelo povečal. Upajo, da bo sezona trajala tudi pozimi, zlasti, ker je tip tega zdravljenja še redek v naši državi. Zdravili bodo tudi rev- matizem in s tem razbremenili Laško kopališče, ki je vedno zasedeno. Te dni so kmetovalci končali z obi- ranjem hmelja. Dobrna ima že okoli 5000 hmeljevih sadik. Posejanega je 8 ha in 20 arov. V bodoče bodo pride- lali še več te industrijske rastline. Gosenice delajo letos ogromno škodo. Zeljniki in nasadi ter druga zelenjava je močno poškodovana. Kmetovalci naj bi si nabavili škropivo in prašek diditi, ki se dobi v Kmetijski lekarni v Celju. A. E. CILJSKI TfDNIK vadne ure za otranke vsak dan od 8.—VL are, razen ob četrtkih in^aobotah. 7. SEMPTEMBRA l»d< — Ster. 36 7 STRAK HIROŠIMA OBLJUBE BREZ IZPOLNITVE Zgodaj zvečer, tistega dne ho je bom- bo eksplodirala^ je Japonska vojna ladja obplula vseh sedem hirošimskih rečnih rokavov. Zaustavljala se je ob fjregovih, kjer je bilo na stotine ranjen- cev in beguncev in se končno ustavila tudi nasproti Asano parka. Bil je že inrak. Mlad oficir je na palubi preko zvočnikov objavil ranjencem in begun- ceir. v parku tolažilno vest, da prihaija 1'ojaška bolniška ladja, ki bo prevzela ^krb nad ranjenci. Pojava urejenega plovnega objekta, rniren govor mladega oficirja, predvsem pc obljuba, da pride Jcmalu pomoč, vse to je koi balzam vplivalo na množico v parku. Gospe Nakamura je pripravila svojo družino za noč v prepričanju, da bo prišel zdravnik in zaustavil mučno kol- canje, ki ga je povzročila motna in oku- žena voda. Sel. ki ga je .Kleinsorge poslal, je bil študent teologije in je stanoval v mi- sionarski zgradbi. Do samostap.a, ki je bil okoli 3 milje oddaljen od parka, je prispel okoli petih popoldne. Šestnajst duhovnikov je .reševalo ranjence iz ru- ševin. Skrbelo'jih je kaj je z njihovimi kolegi v mestu, zato so bili vesti, ki jih je študent prinesel, zelo veseli. Iz palic in desk so hitro naredili dvo- je zasilnih nosil in odšli s študentom nazaj v razrušeno področje. Prebijali so se ob reki Ota in so dvdkrat mo- rali zbežati prM požarom v njene va- love. Blizu cilja so srečali čudno raz- vlečeno kolono vojakov, ki so se po- mikali od središča mesta proti pred- mestju. Vsi so bili opečeni, pomagali so si s pallicami ali pa se naslanjali drug na drugega. Med njimi so se komaj premikali izčrpani in opečeni konji. Reševalna skupina duhovnikov je tež- ko napredovala skozi ta žalosten špalir ožganih teles, skozi šavje debel in ve- jevja ter dreves, ki jih je popoldanski vihar podrl. končno so prišli v park in razdelili vino in čaj. Medtem ko so razprav- ljali kako bi prenesli najtežje ranjence do samostana, je Kleinsorge poklical Tanimota od.reke kjer je le-ta še vedno mehanično kot stroj prevažal ranjence iz gorečega predela v park. V njegov čoln so položili oba ranjena jezuita in Tanimoto ju jc s pomočjo še nekaterih popeljal ob reki navzgor. Toda kmalu se je spet vrnil. Ko se je vračal, je iz vode i^egrnil dve dekletci, ki ju je nosila voda, hudo ranjeni. Tako se je mrak hitro spremenil v trdno noč in delo količkaj zdravih še vedno ni prenehalo. Vedno znova so se od reke slišali klici na pomoč in vedno znova so požrtvovalni reševalci hiteli na pomoč. Voda v reki je vidno na- raščala. Tudi vročina je bila zelo vi- soka, verjetno zaradi požarov, ki so še vedno dvigali svoje ognjene stebre proti nočnemu nebu. TANIMOTO — SAMARITAN Tanimotv je na pol mehanično sledil klicom na pomoč in tako otrdel spričo tolikšne revščine in strahote, da sploh n-. bil več pozoren na iznakažena telesa. Toda dekletci, ki ju je nekaj ur prej rešil iz vode, je vendarle budno stražil. Ena se je začela pritoževati, da jo zebe. Tanimoto jo je pokril s svojim plaščem. Mlajša je imela na telesu veli- ko odprto rano in, ker sta sestrici le- žali več ur v slani vodi, so bile bo- lečine toliko večje. Trepetala je vedno bolj, zato si je izposodil krzno nekega človeka v bližini, toda še preden jo je zavil, ga je že lahko vrnil, kajti de- kletce je umrlo. Tanimoto je naddljeval svojo samaritansko delo. Vozil se je s čolnom ob obali gor in dol in naletel na skupino močno razmrcvarjenih ljudi Vzpodbujal jih je, naj se hitro vkrcajo in istočasno ugotovil, da so vsi silno slabi. Stegnil se je, da bi pomagal neki ženi v čoln. Prijel jo je za roko in po- tegnil. To, kar se je zgodilo, mu je za kratek čas vzelo vso voljo. V rokah je držal kožo nesrečne žene, ki se je snela z njene roke kot da je rokatvica. Za nekaj trenutkov je sedel v čoln, potem pa splezal ven in začel na rokah pre- našati ranjence z obrežnega proda v čoln. Kakor da je naenkrat postal spet občutljiv. Videl je težke opekline po hrbtih in prsih, ljudi, ki jih je nosil. Zjutraj, kmalu potem ko je padla bom- ba. so bile opekline ljudi najprej ru- menkaste, potem so pordele, in zatekle, zdaj pa so bile temne, zagnojene, od njih pa je vel odvraten smrad. Voda je neprestano naraščala. Njego- va bambusova palica je postala pre- kratka, d bi se z njo mogel upirati v rečno dno. Ker v čolnu ni bilo vesel. je moral s to palico veslati, zato je čez reko zelo počasi napredoval. Nosil je iznakažena telesa v varno zavetje parka, kjer jih je pustil v oskrbi lažje ranjenih sotrpinov. Trikrat je prepe- ljal čez reko ljudi iz te skupine, toda zadnjikrat je v temi tako nesrečno sto- pil na roko nekega ranjenca, da je začel resno misliti, če njegova samaritanska vnema ni morda bolj v škodo kot v korist. Začelo ga je jeziti in naposled se je domislil obljubljene pomoči in preklinjal tiste, ki so pred urami zdravi pripluli po reki, obljub pa niso izpol- nili. STARI GRAD V ZNAMENJU TURIZMA Celjane prešinja grda novica, da je turistični hram za trto ali gostišče na Starem gradu ob nedeljah neprodušno zaprto. Vendar ob vhodu slabo životari bife — nekakšen zasilni lokal, ki poleg tega, da goste spravlja ob živce, modro skrbi za gostinski škandal. V nedeljo popoldne je zmanjkalo vsega, z izjemo vina, hi bilo je kot juha, ki se na soncu dva dni neprestano za popotnika pari in kuha. Zato pa želimo, da v tistem bifeju točijo mrzlo ali pa kuhano vino, ne pa da človek s strahom pobegne z neozdravljivim želod,cem v dolino. »SLADKOSNEDNEZic V nekem uradu je krasen »gospod*, ki se nekoliko staromodno obnaša, vendar je dober in tako socialen, dd v tem še sam sebe prekaša. V službi je krasen, sijajen uradnik in ne poseduje večjih hib, kakor da včasih do lepega spola ga nagne lep staromodni nagib. Kakor vsi moški — i on časti, spoštuje lepe žene in s široko, galantno kretnjo jim poljublja pred vsemi roke. DOMISLICE — Ko je zakonski par dejansko v po- ložaju. da dobi otroke, ima po navadi že vnuke. — Najboljše pri šlagerjih je to, da niso dolgo šlagerji. — Cim starejši je kdo, tem bolj se mu zdi, da je bil v mladosti boljši od »današnje mladine«. DEFINICIJE Nogometni navijač: Je človek, ki na 150 metrov vedno bolje vidi, kot nogo- metni sodnik na dva metra oddaljeno- sti.- Dopust: To je čas, v katerem razmiš- ljamo, kam bomo prihodnje leto spet šli na F>očitnice. Psihiatrija: To je edina »obrt«, pri kateri stranka nikoli nima prav. OSTI — Razlika med rokoborbo in plesom je edino v tem, da pri rokoborbi neka- teri prijemi niso dovoljeni. — Vsak, ki ima čas iskati štiriperes- no deteljico, čuti potrebo, da jo resnič- no najde. DOBRA PRIMERJAVA — Kadar pridem v p>odjetju skozi strojepisnico, se mi zdi, da sem Uran, pravi direktor prijatelju. — Zakaj? — Ker imam občutek, da se bližam gajgerjevem« števcu. Cim bliže sem, tem bolj ropoče. Oodba izmed vioskih trt... Veseli haloški fantje so jo na razstavišču v Ptuju krepko odrezali. To je zabavni kvintet iz Majšperka ZANIMIVOSTI KAKŠNO PERNATO STRAŠILO? Ali je morda ročno delo kot okras? Ne. To je posebne vrste kokoš, ki so jo razkazovali na razstavi v Londonu. Njena prednost je v tem, da nima tr- dega. perja, temveč samo puh, jajca pa nese kot druge rrste kokoši. NIC SMEŠNIC NA RACUN ALKOHOLA . V različnih pariških gostinskih loka- lih so se pred nedavnim pojavili napisi z gesli: »En apiritiv več in s tem že storiš nekaj za starostno podpiranje«. V Franciji namreč finansirajo izdatke za starostno pomoč in druge fonde z denarjem od p>ovečane obdavčitve alko- hola. Proti te vrste humorju v gostin- stvu so se dvignili protesti. Policijski prefekt je zategadelj moral zabraniti izobešen je takih lepakov. V PUSCAVI SO UKRADLI ŽELEZNICO Egiptovska policija je morala areti- rati nekega železniškega uslužbenca, ki je namreč s skupino beduinov v zahod- nem delu puščave kratkomalo prodal nek odsek železnice. V prodajni pogodloi se je klavzula glasila zelo enostavno: za eno vožnjo 10 egiptovskih funtov, ali približno 100 frankov. Novi lastniki železnice so službovali kot vlakovodje in kondukterji. Le-te je policija areti- rala v trenutku, ko so potnikom na »svoji« železnici prodajali vozne listke. Res zanimivo, kaj vse si še ljudje umi- slšjo! EKSPLOATACIJA LIVARSKEGA PESKA IN LAPORJA ŠTORE prodaja Haslednje osnovno sredstvo: 5-tonsk« prikolico z vsemi priključki, primerno za predelavo v sedlasti Tlačiloc aU normalno prikolico. Opremljena je s 4 sarnitnrami ^um 9,tO x 2%. Prikolica je r dobrem »tanju. Interesentom je na ogled r laraži na Teharju rsak dan od 6. do 14. ure. ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA 85 Le vsakih pet ali šest let se je zgodilo in tokrat je prišlo. Bil je to Yootin We- tikoo — Vražji veter. Kadar je nastopil, se je zdelo, da so vsi vragi zemlje po- besneli od želje, da bi upostošili svet. Bil je ciklon, ki je prišel od severoza- pada. Prve bučanje orkana je prišlo pod noč. Kresnica se je z mladiči stisnila v srvojem brlogu, Blisli pa se je zleknil pred odprtino. Po prvem sunku je sle- dila mrtvaška tišina. 86 Nato se je pričelo pravo divjanje. Na poti, po kateri je prihrumel orkan, so ležala izruvana in polomljena drevesa. Krasne jelke in cedre so ležale izruva- ne kakor iveri. Nad Bliskovim zavetjem se je orkan prav posebno izdivjal. V udarcih vetra je zaslišal Blisk okrog sebe lomljenje vej in nato se je podrla nanj strahotna teža, ki ga je pritisnila k tlom. Slabih pet korakov stran pa je Kresničino le- žišče ostalo nedotaknjeno. 87 Pol ure kasneje je bilo vse mimo, kakor da bi orkana sploh nikdar ne bilo. V prvih trenutkih tega molka je zaslišala Kresnica čudno Bliskovo tož- bo. Zagledala je svojega tovariša pod drevesom, takoj je razumela, da si ne more več pomagati. Njeni možgani so delovali skoraj tako kakor človeški. To noč je ure in ure kopala zemljo, da bi odpodila smrt od svojega tovariša, kaj- ti razumela je, da je smrt blizu; z tso dušo se je posvetila težki nalogi. 88 Ob prvem svitu zore je Kresnico za- čela premagovati utrujenost. V tem najhujšem trenutku se je pojavila pred njo podoba človeka in njegove pomoči. Z zadnjim naporom svojih sU je pre- tekla Kresnica pet milj, ki so jo ločile od koče Gastona Rougeta in pred vrati koče je lajala in praskala, dokler Ga- ston in Ivana nista skočila iz postelje, da bi videla, kaj pomeni ta hrup. Oba sta presenečena vzkli^ila nad tem, kar sta videla. Kresničine noge so puščale krvave sledove na tlek. STRAN 8 7. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 36 ŠPORT Nad 300 športnikov na športnem tednu Olimpa športni teden SI) Olimpa je za nami. Teden dni so sc vršile zanimive športne borbe, ki so pritegnile nad >00 športnikov in na stotine gle- dalcev. Cenrav so bila tekmovanja več aH manj »sindikalna«, v katerih so nastopali šport- niki, ki še nimajo dovolj tekmovalnih izkušenj in rutine, pa vendarle lahko trdimo, da smo videli v nekaterih srečanjih že kar kvaliteten šport. Organizacija celotnih prireditev je bila tn iii tam pomanjkljiva (odbojka, nogomet), ves prireditveni program pa se je kljub temu v redu končal. V nogometu je sodelovalo 6 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Zadnja srečanja so dala naslednje izide: Emajlirana : Ostrožno '5:1, Tehtnice : Beton 5:1, Ostrožno : Beton »:0, .Metka : Pečovnik V finalu sta se srečala zmagovalca obeh skupin, kjer je Grafičar po znatno lepši in efektni igri zasluženo premagal Tehtnice s 4:1 (2:1). V namiznem tenisu je nasto])ilo i> ekip in »1 posameznikov. V polfinalu so Novinarji prema- gali Bolnico s 5:2, Emajlirana pa Ljudski ma- gazin 8 5:0. Finalno srečanje je po ogorčenih borbah odločila s 5:4 v svojo korist Emajlirana. Med posamezniki so se uvrstili v polfinale sta- rejši rutinirani igralci Coh, Božič Milan in brata Rebevšek, ki so v prejšnjih kolih imeli dovolj opravka s sposobnimi mladimi močmi. Božič Milan je dr. Rebevška odpravil z 2:0, Coh pa Ludvika Rebevška z 2:1. Izredno za- nimiv je bil dvoboj med Božičem in Cohoni. Po stanju 1:1 v setih je v odločilnem tretjem setu Coh vodil že s 6:1, nakar je Božič rezultat izenačil in prešel v vodstvo z 9:5. Vse do za- ključka seta sta se igralca nato menjavala v vodstvu, nakar je Cohu uspelo osvojiti set, zmago in s tem revanž za poraz v moštvenem tekmovanju. V odbojki je nastopilo ? moških in 2 ženski ekipi. Porazdelitev ekip ni bila sorazmerna, kajti na enem igrišču sta bili le dve ekipi, na drugem pa kar pet! V prvi skupini je Beton premagal Metko z 2:0, v drugi skupini pa so bili naslednji rezultati — ADK : Olimp 2:1, ADK : JLA 2:0, Grafičar : Trgovci 2:0, JLA : Trgovci 2:0, Grafičar : ADK 2:1. Vsa srečanja niso bila zaključena, ker je moštvo Olimpa odigralo le eno tekmo. Trgovci, Grafičar in .1L.\ pa po dve. Po doseženih rezultatih pa je bil finalist Grafičar, ki je z zmagovalcem I. skupine Betonom podlegel z 2:3! Pri ženskah je Beton premagal Metko z 2:0. Turnir v kegljanju je zbral 12 ekip, ki so se med seboj pomerile v mednarodnem slogu v borbeni partiji. Mošta so štela le po 6 keglja- čev. Za veliko presenečenje so poskrbeli keglja- či Cinkarne, ki so premagali v finalnem sre- čanju favorita Beton s 235 proti 205 keglji (enkraten nastop!). Slede moštva: Elektro Šem- peter, Bolnica. Tajništvo notranjih zadev itd. v soboto zvečer so Olimpovci v pohodu po celjskih ulicah pokazali moč svojega društva. Kot smo že večkrat ugotavljali, je pokazala tudi parada sama, da združuje to športno dru- štvo v pretežni meri le mlade moči. ki bodo z leti ob vestni skrbi upravnega odbora in tre- nerjev stopili na tekmovanjih boljšim uspehom naproti. Poleg članov Olimpa so sodelovali v paradi še športniki Betona, Partizana Gaberje in JLA, dočim so bili le redki posamezniki iz fizkulturnih aktivov po naših podjetjih. Vseka- kor bi bila dolžnost vseh kolektivov, ki so so- delovali na športnih tekmovanjih Olimpa, da bi se udeležili tudi športne parade, katere na- men je bil prikaz športne rasti med našim de- lavstvom. Okrog' 200 udeležencev v paradi pač ne more biti veren prikaz moči delavskega športa v našem mestu, ker je na tekmovanjih med tednom nastopilo preko 500 športnikov! Pred kinom Union je vse udeležence parade in zbrane občane pozdravil ustanovitelj in prvi predsednik Olimpa, predsednik celjske občine tov. Svetek Andrej, ki je poudaril svetle in borbene tradicije tega športnega društva v predvojnem času z željo, da bi tudi danes, ko so ustvarjeni vsi pogoji za razcvet delavskega športa, združevali v svoje vrste celjsko mladino in jo vzgajali preko športne metode dela v za- vestne graditelje in čuvarje socializma. Sve- čanosti so prisostvovali tudi predsednik OLO CeTje tov. Jerman Riko, sekretar SZDL celj- skega okraja tov. Žen Jakob, predstavniki JLA in delovnih kolektivov. Po govoru tov. Svetka je ob zvokih godbe na pihala TEP krenila po- vorka športnikov zopet v Gaberje, kjer je bil razhod. V nedeljo so na Olimpovem igrišču nastopile kar 3 garniture domačih nogometašev. Pionirji Olimpa so ponovno dokazali, da so med naj- boljšimi v Sloveniji, saj so zasluženo prema- gali svoje mestne rivale Kladivarja s 4:2. .>lladina Olimpa se je borila proti mlademu B moštvu Kladivarja, v katerem je bilo več starejših igralcev, ki ne spadajo v mladinske vrste. Srečanje se je končalo z zmago Kladivar- ja s 6:0 (4:0). Srečanje med Olimpom in Kovi- narjem iz Maribora ni pokazalo lepega nogo- meta. Kljub visoki zmagi Kovinarja ^ 6:2 (6:0) — Mariborčani niso pokazali kaj posebnega. Za visoko zmago se imajo predvsem zohvaliti slabemu vratarju domačinov, dočim so igralci Olimpa v polju so bili kar enakovredni nasprot- nku. le pred golom niso spravili žoge v mrežo, pa čeprav so imeli več zrelih pozicij. — V odmoru nogometne tekme so nastopili kolesarji s turističnimi kolesi. Nojboljši med njimi je bil Sumer iz Ljubečne, ki je pokozal vse odl.ike pravega kolesarskega dirkača, saj je le nekaj tednov pred tem celo v Mariboru premagal ne- kaj desetin že priznanih slovenskih dirkačev. Po zaključku tekmovanj je prireditelj raz- delil sodelujočim ekipam-zmagovalcem okusne pokale. Takšen je bil športni teden Olimpa, ki je pri- tegnil večje število tistih športnikov, ki se le od časa do časa prikažejo v tekmovalni areni. Naj bi zadnja tekmovanja vendarle služila kot pričetek k stalnemu udejstvovanju čim širšega kroga naših delavcev. Brez finančnih sredstev bi lahko v našem mestu organizirali zanimiva prvenstvena tekmovanja med delovnimi kolek- tivi v nogometu, namiznem tenisu, odbojki in kegljanju po ligaškem sistemu. Takšen sistem tekmovanja bi služil nadaljnjemu razvoju na- šega športa, zato je vredno, da o tem vpraša- nju razmislijo merodajni športni organi in ob- činski sindikalni svet v Celju. Košarka DVA PORAZA NA DOMAČIH TLEH Zopet ne moremo napisati razveseljivih vrstic o naših košarkarjih. To kar smo v nedeljo vi- deli na stadionu Borisa Kidriča nas pač prepri- čuje, da v Celju tako dolgo ne bomo v tej lepi športni igri napravili koraka naprej, dokler ne bo v teh vrstah solidnega vodstva, discipli- ne in kvalitetnega trenerja, Celjanke so da- jale v tekmi proti Mariboru vtis začetnic v tej igri, pa čeprav vemo, da so pred dvemi leti bile tretje v državi in še v zadnjem letu naj- boljše v Sloveniji! Brez redne vadbe in trener- ja, pa tudi (ponovno podčrtano!) brez discipline ne bo napredka! Rezultat: Maribor : ŽSD Celje 60:18 (19:5). Pri Celju je nastopilo le ? igralk, skorajda moštvo brez menjav, najboljša med njimi pa je bila Ramskuglerjeva. Moški so po rezultatu in t igri bili za 50% slabši od gostov. Rezultat Maribor : Celje 84:41 (38:20). Pri domačih igralcih nismo videli niti taktike niti sistema, ki v tej dinamični igri pomenita pravzaprav vse, poleg tega pa so se pokazali tudi kot slabi metalci na koš. Čeprav ne trenira v njihovi sredini, je bil najboljši med njimi atlet Lešek. Tudi tu bi bila potreb- na močna roka izkušenega trenerja, ki bi lahko iz mladih igralcev oblikovala solidno moštvo. Rokomet DVAKRAT BOLJŠI OD RUDARJA Celjski rokometaši so že v začetku sezone pokazali lep uspeh. Čeprav so šele pričeli z redno vadbo, so v teh dneh dokazali, da se bo- do letos borili za najvišji naslov — republiške- ga prvaka! Rudarja iz Trbovelj so za uvod pred prvenstvenim tekmovanjem kar dvakrat prema- gali — na domačih tleh sicer le z golom razli- ke 14:13, v Trbovljah pa s 13:11. Prva tekma na domačih tleh je pokazala še vrsto začetni- ških napak in to od rutiniranih »starih« igral- cev, v Trbovljah pa so že bili vigrani in so po- kazali lepo igro, smiselne kombinacije in uspeš- no streljanje na gol. Za Celje so bili uspešni: Uršič 5. Ježovnik 4, Horvat 3, Bukovac 1 in Fijavž i. Odbojka BREZ TOČK NA DOMAČEM IGRIŠČU Odbojkarji Betona, ki zastopajo Celje v vzhodni slovenski ligi, so v nedeljo na domačih tleh ostali brez izkupička. Moška ekipa je po žilavi borbi izgubila srečanje proti Hočam v petih setih 2:3, ženska ekipa Betona pa brez nastopa z Aluminijem (Kidričevo) z 0:3! Brez nastopa? Na^ igrišču — doma — ni bilo 6 igralk. NOGOMETNI TURNIR NA VRANSKEM »Partizane na Vranskem je letos že tretjič organiziral pokalni nogometni turnir, katerega so se udeležila najboljša savinjska društva. Prvo mesto in pokal je zasluženo osvojila enaj- storica Vranskega, ki bi rada tekmovala v pod- zvezni ligi, kar ji verjetno ne bo mogoče za- radi finančnih težav. Dri^o in tretje mesto sta osvojila »Partizane iz Gomilskega in žalska cnajstorica. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED 9. septembra ob 16. uri na Glaziji prvenstvena nogometna tekma VMC lige PROLETAREC (Zagorje) : KLADIVAR ob 16. uri v Štorah 2SD CELJE : KOVINAR (Štore) Atletika DRUGI V LJUBLJANI Nekompletna ekipa mlajših mladincev je v nedeljo nastopila v Ljubljani na finalu repub- liške lige. Kladivar je veljal za favorita prvega mesta. Vse kaže. da so se nekateri mladinci skregali z disciplino, ker niso potovali v Ljub- ljano, nekateri pa se za tako važno srečanje niso dovolj pripravili. Prav iz teh razlogov se je Kladivar moral zadovoljiti s častnim drugim mestom z 9.217 točkami za Ljubljano z 9.898. Za Kladivarjem so se zvrstili Odred, Branik, Ma- ribor in Svoboda. Celjski mladinci so bili naj- slabši v skoku v višino (155, 140 cm!), pa tudi v teku na 100 m, v skoku v daljino in metu diska smo pričakovali boljših rezultatov. Naj- več točk je prinesel Bzirsky Fredi v metu diska in krogle (784, 770) z rezultatom 42.39 in 13.55, Naraks na 1000 m (705) z 2:42.4, Jan v mefu krogle (12.35) 653 in Ban na 100 m z 2:46.2 (650). Ostali tekmovalci — Končan, Koželj, Zupane, Šketa in Sok — so po svojih močeh prispevali h končnemu rezultatu. Na internem društvenem mitingu so 1. sep- tembra na atletskem stadiona bili doseženi na- slednji boljši rezultati. 110 ovire Lorger 14.4, Kovač 15.5, Zupančič 15.7. 100 m Lorger 10.8; 1.500 m Važič in Gajšek 4:00.0; 200 m Lorger 22.2; 400 m Zupančič 50.8, Kopitar M. 51.0, Kralj 51.8, Cajhen 51.9; met kopja Kopitar J. 58,02, Roje 55,18; daljina Torkar (K) 6.52, Gogič 5.26; met diska Peterka 45.20; met krogle Cihal (Koč.) 12,74, Polutnik 12.63; palica Vehovar 360, Ada- mič (Koč.) 350; višina Pucelj 170 in Cihal (oba Koč.) 165. Ženske: 80 m ovire Ostroška (Br.) 12.5; 100 m Šikovec 13.3, Slamnik 13.4; 200 m Slamnik 27.1, Šikovec 27.2; met kopja Ocvirk 32.75, Škornik 31.95; daljina Rečnik 4.80, Jager 4.57; met diska Celesnik 42,86, Kač 37.78; višina Belaj 132, Zeleznik 128. Srečam e z ribičem ob Sotli Pripeljal sem se do zapuščenega kam- noloma, kjer je odsek nove ceste zavil desno proti Sodni vasi, Sotla pa ne levo. Čeznjo vodi lesen mostiček in na hr- vaški strani zopet razpokan kolovoz. Kakor bi razprl dlan, se je odprla pred očmi dolinica, v kateri se spoji Mestin- ščnica s Sotlo. Dolina je kot trikotnik, katerega daljša stranica se naslanja v pobočje Gastroža. Vrh hriba sem za- gledal rumen grad, ki se je naravnost pravljično ožarjen v dopoldanskem son- cu dvigal iz zelenja. Prišel sem na po- dročje nekdanje obrambne črte proti Turkom, nekdanje mejne marke. Nisem se hotel oddaljiti od rečnega toka, zato sem krenil k mostičku. Na- slonil sem se na ograjo in zagledal svoj kuštrav obraz na mirni gladini. Nekaj ribic se je zibalo v vodi. Kolikor sem mogel razpoznati, so bile belice in klini. Ko sem zaropotal po lesenih pod- nicah, je štrbunknilo v temnozeleno vo- do nekaj žab. Temno barvo ima reka od goščave, ki jo tesno zarašča ob stra- neh struge. Vrbe, jelše in drugo grmi- čevje se prepleta v pravo živo mejo. Pri neki Vrbi sem zagledal stisnjenega človeka, kot bi bil na preži. Namenil sem se k njemu, toda izza debla se je prikazal razburjeni obraz in mi s ka- zalcem na ustih odločno dopovedoval, da naj mirujem. Rahlo sem položil kolo v travo in po prstih pristopil. Ničesar posebnega nisem opazil na prvi pogled. Možakar mi je nevoljno prikimal v po- zdrav in napeto buljil k vrbovi veji, ki je molela čez vodo. Na njej je bila pritrjena vrvica, ki se je speljala do palčice plavajoče rahlo sem ter tja na gladini. Zdaj in zdaj se je palčica ne- koliko potopila, da je gladina rahlo vzvalovila. Ribič se ni premaknil. Na- enkrat je nevidna sila potegnila palico in nategnila vrvico, da se je celo de- bela veja zamajala. Pogledal sem ribi-' ča, lice mu je rahlo trznilo in komaj opazno se je nagnil h kolenom. Poteg- nite, saj je vendar že gor!« sem skoraj razburjeno vzkliknil. »Ni«, je zašepetal. »Tretjič jo že čakam, pa prebrisanka no- če prijeti. Tu v tolmunu pod dračjem se skriva. Velika je. Pa tiho morava biti, če ne, sem spet zastonj čakal. Vaba je nemirna, morda je blizu.« Kaj bi vendar moglo biti v tej potočni reki takega? Valovi komaj opazni so se rah- lo prelivali iz sence in orumeneli lističi so prav počasi plavali mimo. Vodni pajki so se drsali po gladini in dvo- krilni kačji pastir z ozkim slokim zad- kom se je pozibaval prav na skrajnem lističu tik nad gladino sklonjene vejice. V globini se je nekaj zganilo. Vrvica se je nategnila, veja upognila, da se je konec namočil in je kačji pastir odletel. Neka divja sila je vlekla, kot bi hotela izpuliti vejo iz debla. Ribič je planil, zgrabil za vejo in pričel vleči k sebi. Rosne kaplje so mu polzele po čelu, a oči so se mu svetile. Pozabil je name, pozabil je na vse okoli sebe, strmel je le v vrvico in vlekel. Po vodi je začo- fotalo, da so brizgnile kapljice visoko po trepetajočih listih in iz peneče se vode je na vrvci zazijala skoraj pošastna glava s široko razklanim gobcem, polnim iglastih zob. »Da se mi ne iztrga«, je zavpil ribič. Naglo je potegnil in vrgel ribo na travo. V obraz mi je pljusknil curek hladne vode. Riba se je besno premetavala kot božjasten človek, ki ga zvijajo krči. Precej dolgo poskakujoče telo se je v soncu prelivalo v rjavo ze- lenih lisah. Ribič je planil z velikimi rokami nanjo, potegnil iz žepa nož in ji z močnim zarezom na tilniku zarezal do škrg. Vstal je in zadovljno gledal plosko telo, ki je še enkrat vztrepstalo in se umirilo. »Ščuka«, je dejal in jo vzdignil, »okrog 5 kg ima. Pa ulovil tjem že večje. Lani je bilo, navsezgodaj v jutro sem nastavil tri kline tako-le.« In potegnil je iz račjemu klunu podobnega gobca dvakrat trnek, na katerem je vi- sela majhna zmečkana riba. »Ko sem S2 vračal sem imel tri ščuke, največja je imela 7 kg.« Skoraj ni^em mogel verjeti. ,Tako velike ribe so tu?' sem dvom- ljivo vprašal. O, še večje. Nekoč so niže v tolmunu ujeli 15 kg težkega rečnega soma. Seveda, je to bolj poredko, pa vseeno je prij'atno ribariti. Zdaj gre-n pa še onkraj mosta pogledat. Tam iem tudi nastavil.« Odvezal je vrv, nataknil ščuko na kavljasto vejo, si jo vrgel čez ramo in krenil ob Sotli. Ob gnusnem zločinu v Ptuju Te dni se je v Mariboru pred so- diščem zagovarjal sluga minoritskega samostana v Ptuju Janez Mohorko. Le-ta je 22. avgusta na zverinski način ubil gvardiana minoritskega samostana Goloba. Morilec je pod težo dokazov svoj zločin priznal. Gvardiana je ubil zaradi pohlepa po denarju, ki ga je umorjeni hranil v svoji sobi. Mohorko se je skril pod umorjenčevo posteljo, počakal, da je žrtev zaspala, potem pa ga je s sekiro ubil in odnesel 160.000 din. Morilec se je zagovarjal, češ, da ni bil samo denar vzrok njegovega zlo- čina, temveč tudi gnus, ki naj bi ga čutil do gvardiana, ki ga je dalj časa spolno izkoriščal. Te motivacije, četudi je držala, sodišče ni upoštevalo in ob- sodilo morilca za gnusen umor na smrt z ustrelitvijo. Morilec je torej sprejel pravično kazen. Pri vsem tem pa je vredno omeniti nekaj drugih značilnosti, ki so nastale v zvezi s tem ogabnim roparskim umo- rom. Takoj po dogodku, je bil o umoru obveščen ves svet. Zanimivo je, kako so nekateri tuji časopisi, predvsem pa vatikanski Osservatore Romano in ne- kateri avstrijski, brez predhodnega za- nimanja o vsej zadevi razpihnili do- godek, češ, da gre tu za izrazito poli- tičen umor. To naj bi bil dokaz, da je pri nas vera preganjana, da duhovniki niso varni svojega življenja in ostale cvetke iz registra propagandnih kri- latic vatikanskih agitatorjev, Dasiravno je vsakemu poštenemu državljanu bilo jasno, da o takem pri- meru ne more biti govora, so se vendar tudi pri nas našli ljudje, ki so se v svojem sovražnem odnosu do sociali- stične skupnosti oprijeli teh klevetni- ških parol. Le-te pa so izredno hitro ovrgli organi varnosti, ki so pokazali vso spretnost in v razmeroma kratkem času odkrili morilca in razvozljali nje- gov morilski motiv. Da bi bila tudi napačno informirana svetovna javnost poučena o resničnosti tega grdega zločina, so bili povabljeni na razpravo tuji novinarji, predvsem pa. od tistih listov, ki so pisali klevet- niške članke. Nič se ne čudimo, da jih ni bilo. (Vsaj po poročilih naših dnev- nih časopisov ne moremo razbrati, da bi bili navzoči). Po vsem tem nam mo- ra biti jasno, da njim ni do res- nice, da resnično ne obžalujejo smrt cerkvenega voditelja v Ptuju, narobe, da jim je njegova smrt celo prav prišla za njihovo umazano propagando. OBJAVE IN OGLASI KOMUN.\LNA BANKA CELJE razpisuje 2 štipendiji za študij na ekonomsko pravni fakulteti v Ljubljani, in sicer za 1 prav- nika in 1 ekonomista. v poštev pridejo predvsem oni interesenti, ki so^ že v višjih letnikih. Prošnjo pošljite upravi Komunalne banke Celje do 20. septembra 1956, Uprava Komunalne banke Celje RAZPRODAJA PLEMENSKE ŽIVINE Finančno samostojni zavod Prehodni mladin- ski dom v Dobrni ( v likvidaciji) razglaša raz- prodajo plemenske živine 18, septembra 1956 ob 9. uri. Naprodaj je: 2 kravi, 2 telici, 3 svinje in 1 svinja z 10 mladiči. PUTNIK - SLOVENIJA, CELJE Vas vabi, da zahtevate v naši poslovalnici pro- grame naših avtobusnih izletov, ki jih prireja- mo v inozemstvo, i.-i sicer: — izlet po Dolomitih, v Trst, Graz—Dunaj- Praga, Rim—Napoli—Pompeji, Dunaj, Graz. Posebno opozarjamo na 5-dnevni avtobusni iz- let v Frankfurt. Prijavite se čimprej, ker je število omejeno. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic za tu- in inozemstvo pri Putnik, Celje. Vse vizume in p(>lidila za nabavo potnega li- sta vam preskrbimo v najkrajšem času. Predno odhajate na letni dopust, se posve- tujte z nami. Istočasno obveščamo vse cenjene stranke, da razpolagamo od 15. septembra dalje s 35 se- dežnim avtobusom, modernim s pregibnimi se- deži, cena 140 din od prevoženega kilometra. Posvetujte se z nami za organizacijo domačih izletov. Pozivamo vas, da se udeležite naših kvalitet- nih izletov, vožnja z našim avtobusom je pravo doživetje, DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV v Celju bo priredilo naslednje tečaje: 1, Stenografija: začetni 4-mesečni, nadalje- valni 3-mesečni in debatni 4-mesečni tečaj. 2. Strojepis: začetni 4-mesečni tečaj. Tedensko bo 6 ur pouka. Ukovina za začetni in debatni stenografski tečaj znaša 2.500 din, za nadaljevalni stenografski tečaj 2,000 din. Ukovina za strojepisni tečaj 3.000 din. Naj- manj polovico ukovine je treba plačati ob vpisu. Vpisnina je 200 din. Vpisovanje bo od 10. septembra dnevno od 10. do 12, ure na Ekonomski srednji šoli v Celju, kjer boste dobili tudi natančnejše informacije glede za- četka pouka. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA .SLUŽBA Dne 9. septembra 1956: dr. Cerin Jože, Celje, Cankarjeva ulica 9. Nedeljska dežurna zdravniška služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. ZAHVALA Sindikat Hmeljarskega inštituta v Žalcu je daroval Občinskemu odboru Rdečega križa v Žalcu znesek 2000 din namesto venca umrlemu tovarišu PIVC Maksu, šol. upravitelju in taj- niku ObSS v Žalcu. — Iskrena hvala. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mame MOTOH MARIJE, se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje in za izraze sožalja. Prisrčna hvala vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje in vence. Celje, 6. septembra 1956 Motohovi PRODAM polovico hiše z lepim vrtom. Ij mi- nut od postaje Celje. Enosobno stanovanje — vseljiv takoj! Naslov v upravi lista. PRODAM zaradi selitve spalnico iz trdega lesa (25.000 din), divan in kuhinjsko krcflenco )20.000 din). Zupan, "Celje, Jenkova 1. PRODAM 6 komadov dvodelnih kletniii nkcii (borov les, 120 x 55). Naslov v upravi lista. PRODAM pristno domače belo in rdeče viuo.- Naslov v upravi lista. PRODAM klavirsko harmoniko 52 basov, pri- merno za učenje. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM lep vinograd (žlahtna trta), nekaj sadnega drevja, pašnik, podkletona hiša z delnim inventarjem na razgledni točki, pol ure od glavne ceste Slivnica pri Celju. Po- izvedbe pri: Mlakar Ivan, Ložnica 30, Celje^ PRODAM posestvo (3 ha) z gospodarskim po- slopjem. Leban, Radoblje, Laško. PRODAM liguster za ograje parkov in vrtov (živa meja). Ribič Peter, Vojnik. PRODAM kompleten vodnjak štev. 18 (štepih).. Celje, Mariborska 100. PRODAM hrastove deske in tri malo rabljene vinske sode. Naslov v upravi lista. PRODAM belo ploščico za štedilnik. Celje,. Bežigrajska štev. 1". POCENI prodam nov mali mlin za sadje in grozdje. Vprašati Polule 36, Celje. PRODAM enodružinsko hišo z vrtom in ohiš- nico v Šentjurju pri Celju. , Ponudbe na, upravo lista pod »Vseljivoc. ZAMENJAM trosobno stanovanje s pritiklinami. Strasner Minka, Krško, Dalmatinova 9. C;ARS0N1ER0 ali večjo sobo v mestu ali bliž- njem predmestju iščem. Ponudbe na upravo- lista pod »Odkup ni izključene. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico takoj za 3 do 4 ure dnevno. Naslov v upravi lista. SPREJMEM upokojenko z znanjem kuhanja v dopoldanskih urah (4 ure) k družini brez otrok. Nastop takoj. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Poštenac. Dne 1. 9. 1956 sem med Konjicami in Celjem izgubil aktovko. Prosim najditelja, da jo. vrne proti nagradi Nemec Miroslavu, Smeta- nova 40, Maribor. CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 9. septembra 1956 ob 20 — Ivan Potrčr ZLOČIN — gostovanje v Laškem CELJSKO GLEDALIŠČE RAZPISUJE ABONMA ZA SEZONO 1956-57 V novi sezoni bodo rednim obiskovalcem na raz- polago naslednji redni abonmaji za 12 premier: TOREK ČETRTEK NEDELJA — popoldanski SOBOTA — po globoko znižanih cenah PREMIERSKI in SREDNJEŠOLSKI Vpisovanje za stare abonente bo od It. do vključno 13. septembra, za nove pa od 14. do 17. septembra 1956 od 9, do 11. ure in od 16. do 18. ure pri dnevni blagajni na Šlandrovem trgu. Stari abonenti lahko tudi pismeno rezer- virajo svoje sedeže in jih lahko dvignejo v dopoldanskih urah. Vsa pojasnila daje uprava Celjskega gledali- šča, poštni predal 5, telefon 26-20. Abonenti imajo 10% popusta od osnovne cene.- Abonma je vplačljiv v dveh obrokih. Okvirni repertoarni načrt predvideva naslednja dela: Sofoklej: Antigona A. P. Cehov: Stare ru«ke šale J. Lutowski: Dežurna služba F. H. Herbert: Vsakih sto let ' S. Grum: Dogodek v mestu Gogi S. Grum: Mladinska igra S, Grum: Morebitna izvirn^ novost I. Potrč: Zločin W. Shakespeare: Macbeth S. Zweig: Volpone B. Nušič: Ljudje i Levstik-Ogrinc: Kar bo — pa bo K. Goldoni: Prebrisana vdovi^ P. Vorauc: Pernjakovi O. Davičo: Pesem Vodstvo bo izbralo repertotr iz naštetih del in se načrta dosledno držal« razen, če bi se pojavile pri tem ali onem deju nepremostljive KINO UNION, CELJE Od 6. do 10. 9. 1956: »Kruh, ljubezen in fanta- zijac, italijanski film KINO METROPOL, CELJE Od 8. do 12. 9. 1956: »Dama s kamelijami«, ameriški film LETNI KINO, CELJE Od 6. do 10. 9. 1956: »Strup v zoološkem vrtuc, nemški film Kvalitetne obtmiške storitve lahko naročite v naših lastnih de- lavnicah, ki izvršujejo dela sedaj tudi za tretje osebe. izvršujemo elektro-inštalacije, vodovodne inštalacije, cementninar- sko-teracerska dela, kleparstvo, ključavničarstvo, mizarstvo in tesarstvo. V lastni gramoznici in kamnolomu proizvajamo kvaliteten gramoz v vseh frakcijah in lomljenec ter drobljenec po zelo ugodni ceni. O kakovosti izdelkov se boste sami prepričali! Priporoča se za cenjena naročila SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „ B E T O JV " CELJE Nedelja, 9. septembra 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 Ugasnil je taborni ogenj (reportaža s taborjenja otrok padlih borcev v Kostanjevici na Krki) Ponedeljek, 10, sentembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Bosanske narodne pesmi 17,45 Glasbeni intermezzo Torek, 11, septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Na klavir igra Breda Rajhova 17,45 Koncertni valčki Sreda, 12, septembra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Operite ouverture 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Plesno glasbo izvaja Celjski in- strumentalni kvintet in trio Dani- la Pšeničnika Četrtek, 13. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 71,40 Spored instrumentalne glasbe 17,30 Gospodarski feljton Petek, 14. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Spored borbenih pesmi 17,35 Za vsakogar nekaj Sobota, 15. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Promenadni koncert