St. 39. V Gorici, 28. septembra 1877 Tedaj VII „SoLa" izhaja vsak petek ia velja 6 poito prejemana ali v Gorici na dora po§Hjana: Vse Ieto ..... f. 150 Pol Ieta.....„ iJ-30 Cetvrt !eta . . . . „ 1.30 Pri oznamlih in prav tako pri .,po- slanicafi" se placuje za iiavadiio tristop- no vrsto: _______8 kr. 6e se tiska 1 krat I n ji n » - » o ,, j, „ „ o „ Zavece crke po progtoru. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakaruici v go-Bposki ulici blizo „trch kron". — v Trstu v tobakarnici „Via dolla ca-Beriua 60". Dopisi naj se blapovoljoo poSiliajo uredniStvu „Sofcc" v Gorici „Via Du'o-mo" h. Stev. 307, II. nadstr. uarocnina pa oprav»i§tvu „SoCe" v Gorici „yia «caole" b, stv. 429, II. nadstr. Rokopisi se ue vracajo; dopisi naj se Magovoljno frankujcjo, — Dclalcem in drugiin uepromofcnim so uarocmna zuiia, ako go oglaao pri uredai&tvu. Glasilo slovcnskcga politicnega drnStva goriSkcga za brambo narodiuh pravic. ~u3^LiimzrjiM P. ii. narotiiikom in dopisuikoiii Od 1, oktobra naprej naj se Ma^ovoljno poAHjajn vsi spisi in dopisi za list „SmV* pod naslovom: Urfdni&tvo -Sofa* v Gorici, Ktoliic cerkvc ulice h. *t. 307, Ii. nailsti'. Denarji pa in kar jc; v zvczi z opravni-Stvom pud naslovom: Opnivnistvo „SoiV v Gorici, Solskt* uIut h. st. 420 II. iiadkti*. Ob cncm opominjamo zudnjikrat vse tistc projeinnike „S»ci»% ki so /, naroniino ho. na dolgu, naj iK'iniidonia donar posljcjo. ali v.saj pismono nazuanijo, do kcdaj jih je volja plaoati, drugaf'c boinu prMljoni po drugi poti doltfove iztirjati. Ureclnistvo in opravni&tvo. V AnuM'iUo! I. Itnlija se po praviri \>teva tncd najsrecjiojso in naj-bogatojse uvropskc dozolo, kor posodujc iieusahljivu virc narodnega blajio^tanja; zlasti kmolistvo posprsuvajo tain najugodiirjai uplivi: nnio podnebjc, i/vrstne logo, ro-dovitua zemlja, obilo voda i. dr. V rcstiici se tudi kmetijstvo v Italiji — posobno v nokaterih provincijah — prav Cvrsto razvija ter daja posestnikoiu obiltie dohodke, kateri ni»o prav silno oblozoni z drzavnimi davki; kajti italijanski parlament, obstojec" vecinoma iz posestnikov, je driavna bremena tako razdelil, da je zemljilCnemu posestaiku po inogofinosti prizanesei, za to pa reve^tt te^avno butaro naloiil (drago sol, davek od mletve i. d.). Vefii posestaiki m se vskd tega ojaCili, — koloni pa in delavci so postali siro-maki, kateri si inorejo v svojem nesreftnein stanji tem manj pomagati, ker jih tlaCi prirojena in prigojena lenoba in najveLa nevednost. Ni se nam tedaj iuditi, ko beremo o velikih de-la^skih uporih (strike) in tudi ne, ko slilimo, da se cele trume revnib druiin in skoro da cele vasi vzdi- LISTEK. Slovanski svet ima svoje mob&i Ivan Sergejevi^ Aksakov. (N. L.) Kaj je Moskva silnej roskej dr2avi i slovanske-eiu svetu^ vedd vsi zavedni Siovani. Imenitnost Mo-skve pripoznavajo tudi vsi stanovitni sovra^nici slo-vanstva, kajti oni imenujo ^moskevskim" vse, kar se tide ruske drzave i vsega slovanskega sveta. Moskva je srce ruske drzave i po pravici moramo refti, da je ona tudi srcem slovanstva, kajti to srce bije za vse slovanske narode. To srce podeljuje 2ivenje vsem ile-nom slovanske rodovine, iivenje, ki to vzkrisuje, kar je izumiralo in ono omladuje vse, kar je uze silnim nastojanjera slovanskih sovraznikov pelalo. Bili so modroslovci, ki so imeli srce Cloveka za sodez du§e njegove,—a mi smatramo Moskvo za sede^ slovanskega dub a. Moskva pa je uze neliala biti samo ognji§6em slovanskega dugevnega in idealnega i^ivenja, ona je tudi postala mocmm in odlocnim faktorjem dejanskega, praktiekega. politifikega givenja. S tern Be pa tudi dovr§uje njena imenitnost, njena svetovna vaznos% Formalno vodi delavnost i zivenje ruske dr-|a?e §e vedno Petrograd, ali Petrograd postaja zme- guj.'jo iz blazone Italije na daljno pot — v Ameriko. Uze lain so porofali italijanski rasopisi o cnakih pre-siditvemh namcrah, lotos pa smo brali, kako bo jo iiiiioKo tukili zapoljanih diu/.in, katcra so pred odho-doin iz Kvropi*, vho svojo lastnino poprodalp, u^o na-zaj vrnilo in kako so, kolikor jih ni na daljnein potu pocinilo, v (iiMioveski Juki bosi in na«;i in izlakvani polvgali, da bi so bili niorali kuiunu usiniliti. A. videl jih jo !o, kedor je bil prilWno v (ionovi in bral je poiocila o tijilt saiuo, kodor je projol fasopise v roke in zna brati. Za to jo zalosten ta izglod lo malo iz-dal in agoiitom, vofiiioma sleparskiin, jo ostalo h\ Si-roko poljo, katiTo v svojo korist prav marljivo obde-lnjojo s loin, da zapt'ljujojo ubogo. novo.duo ljudstvo, naj nit vpisw /.a pivsclituv v Aiuuriko, zahtevajo seve tla, za vsak vpis nokoliko platila. Taki a«i!iiljc rovojo zjsk, no pravd, ne tlak ne davka", v obljubyeao dozt?lo — Amoriko, kder je neizmerno dosta najrodo* vitnejSega sveta — na svobodno razpolaganje. Neved-nim knietom, kateri so letos zarad nepovoljne letine nokoliko v tezavah in katere menda tudi to posebno pece, da ni prav nic sadja, s katerim bi po svetu ci-ganili, se je ta raisel kmalo prikupila in zafieli so koj popraSevati po odre§enika iz sedanjih nadlog. Kedor Ma, najde. Tudi nasi Cerovci so naSli po daljem zasledovaiiji zaieljenega Mozesa, koji jim ho5e pot pokazati v obljubljeno dc^oto. V Campoformio, dve uri koda od Vidma proti Codroipu iztaknili so mola, sicer prav skromnega v svoji zunajnosti, a mnogo obetajo-Coga s6 svojim zgovornim jezikom. Slikal jim je ii-vimi baryatni krasoto in bogastvo amerikanskih de^el, fiudovito rodovitoost tamoinjih zemlji§e, nepopisljivo obilost pridelkov, kako prijetno je podnebje, kako lan- rom viSe i vile samp eksekutorjem nepremagljive vo-Ije naroda, ktera prinaja v matuSki Moskvi na dan. A kakor je Sloskva zrcalom ruskega naroda, je isto tako dan danes zrcalom Moskve Ivan SergejeviC Aksakov. Da, o Aksakovem lehko reLemo, da ny samo zrcalom, temu<5 da je tudi du§a denaSnje Moskve. Aksakov je v mnogo vefiej meri Moskvi to. kar je bil v posledojem 6asu Thiers Parizu, kajti v Parizu stanu-jo razne stranke, ali Moskva je v svojeni miSljenji zlozna, To velikansko mesto, ktero nadkriljuje v ob-seinosti i bogastvu samo anglezki London, stvara en sam tabor i vodcem tega taborja je Aksakov. Vsa Moskva priznava Aksakovega za svojega zastopnika ter se ga drzi z obCudovanja vrednoj ljubeznijoj. Aksakov je dan danes odioCno prva politiSka osobnost v Moskvi, i njegov upljiv je tamo vsemogofi. Za to pa tudi trde turski list! v zlobi svojej, da ima Busko Se enega, nekronanega carja, i ta da je nmoskal" Aksakov. Svetodejna resnica je, da velika doba velike mole rodi. Za Eusko nastopila je gotovo velika doba, a prvi njen velikan, kterega je rodila, je Ivan Serge-jevic. Aksakov je pa ob enem sam eden najglavnej-Sih tvorcev svoje dobe i v tem pociva do sedaj nje-gova najve&a va^nost i zasluga. Zares nej treba na Siroko razkladati, da ta veliko lepi, svetodejni duh, kteri je v poslednjih letih narodom ruskim zavladal, da ta dull vseslovanski, kteri u2e k dejanjem preha-ja ia ki jq s prvim i najhujSim 8lovao8|vn, sovralai* ko obdelovanje, z eno besodo obetal jim jo zeincljskl raj, katerega Bi luhko pridob6, Co bo odlocijo in vpU Sejo za preselitdv ter vplacajo v ta natnen nokoliko ccntogimov za vsacoga uda doticne druzine; kajti lo druzuie se Bprcjemajo, posamczuiki no. Mrlczn ni treba dolgo piskati, da se na limauico vjamc, tudi uaSi Ihici so kmalb vjcti. ftivaluui popis, zapcljive obljube in posebno zagotovilo, da so vse uu-krajmorske lopotc in bogastva lahko doBo^ojo b v u z posebnega truda in broz donara -- vso to je sogrelo lahko vnoniljivo fantazijo zaslepljenlin nevddiMxum, vpisali m se, plaiali svoj obolus za daljno pot, ter se srecno vrnili proti domu, po potu po-gostotna z rnjno kapljico zulivajo, da so ni razboljcna glavica prczgodaj ohladila. Noc ima svojo moe, pravijo, a ra/.burjene iautazijo vundar no more lahko vkrotlti, marivoo so v takcm Htauji uavaduo v saiijah vku fie bolj obudi in o2lvi in Llovok, posebno malo prebrisRi), kodar so iz takih sanj probudi, lo fa tnlneja iiilsll in vorjamo, da jo vbo to gola, nuovi'zijiva resniea, kar jo proj ta dan videl in sliSal. Taka so jo menda godila nasim (yampoforinskim romarjom. Verjeli ho sami, a raztrobili tudi mcd svoji mi sosedi, kar so pozvodeli. Njihova poroLila so so kmalo razncsla po obciiu in Lke. — Nekakov uspeh na tern bojiSti je menda dosegel Scevket pasa, o ka-trem poroeajo turski telegrami, da je z 20 bataljoni pestev in enim rcgiraentom konjikov, spremljevajotih $\\qZ in raunicijo, pribojeval si vhod v Plevno, kder go bill nekda uze v silnih zadregah zarad pomanjka-nja streljiva. 0 sm a n p a S e v e i zg u be v bojih 11. in 12. septembra pri Plevni gtejejo zancsljivi viri na 12.000 raoz. Torej bi bila njegova armada zdaj, ko mu je pemoc1 dosla, tak6 velika, kakor je bila poprej, zafiet-koui tega meseca. Pa tudi Rusi in Rumuni so mej tern casom vsaj toliko, fee no vet, pomocne vojske dobili iii je se dobivajo vedno vec. 0 s m a n pasa, branitelj Plcvnc, je doma iz Male Azijc, rojen leta 1833. On nij bil nikoli v zapad-nej Evropi, govori zraven turskega le malo francosko. Z bojiSCa na Jantri se je bila raznesla na vse vetrove vest o sijajr.i zmagi Mehmed Ali-jeve vojske nad carevicevo, katera se je popolnoma pobita v div-jem begn razkadila proti Bieli. Poroftla so navajala ogrorano stevilo, mrtvih in ranjenih Rusov, da je ko-likaj rakloeutnega citatelja kar groza pretresala. Ne-kateri easniki so uze trdili, da je bila to odlo&vna bitka, s katero se konca letosnja vojna. A polagoma so se porocevalci streznili iz pijano-sti izmisljenih turskih zmag in pozvedeli smo slednjic" iz zauesljivih virov, da je Mehmed AH dne 21. sept, s celo svojo vojsko napal Ruse pri Cerkovni, pa da je bil po ljutem, silno krvavem boji odbit in da so Rusi pod poveljni§tvom carevica Nikolaja obdrzali svo-je pozicije. Te dni je zalegala Mehmed Ali-jeva voj-ska doiino ob potoku Banicka-Lom, kateri se izliva v Cerni-Lora; ta je oddaljen 10 kilometrov od J&ntre. Careviceva vojska pa zaseda planote na desnem bre-gu, severo-zahodno od Biele in zapira cesto drzeLo od tega mesta proti Dunavu. Obe vojski stojite v tako Ijenje carske neljubosti bilo je samo formalni ustop storjen enemu delu petrograjske vlade, kajti car je iz-kazal Aksakovemu tako prijaznost i Ijubezen, kakor da ne bi se biio nicmr dogodiio. Vsaka Aksakova beseda je v Moskvi i navadno tudi sploh na Ruskem politicna dogodba; obcJnstvo poslusa jo z navdusenjem i druzega dne bere jo z velikoj pietetoj vsa Moskva. Aksakov je kakor go-vornik prav srfien; njegova beseda, vedno jasna i pro-misljena, polna genialnih miiljenj, prosta vseh navad-nih govorni§kih lep§arijT ali z^ to prepridavna i vro-5im, zdravim 5utom nadihnota, uhvaCa poslusalce, pre-pricuje i raja v njih stanovitne, krepke pojme. Po necem menjsem njegovem govoru, kteri je govoril meseca maja v sebranem slovanskem drustvu, rekli so nekteri kupci: „Ako bi danes Aksakov rekel, da zah-teva test Moskve i njenega kupestva, da bi na s!av-no na€elo Srtvovali sto miljonov, dajemo vam cestno slovo : za gtirwajst dni bodo skupljeni.K Upljiv Aksakov na Moskev a Moskvoj na vse Rusko je zares ohroiaen, ali Aksakov nziva ga prav mirno, oprezno i le v zadevah v resnici velicih. Ivan SergejeviC je sin avktorja znane Bsemejno-hronike" (rodne kronike) Sergeja Timofeje^a Aksa-kovega i se je narodil 26. septembra 1823 v ufim-skej guberniji. Leta 1842 konfial je pravne nauke na »ueili§ei pravovedanija." Bil je potem v Moskvi Yrhnim tajnikom aenata i v Kaluzi mestopredsedni-kom kazenskega sodiSca; prestopil je na to v mlai-Bter&tYO notenijih ssadev ji letft 4851 zanugtil je dr- ngodnih legah, da jiraa mora biti mnogo na tcm, o-hraniti jih. Zato pricakujemo iz tega bojisCa se prav zaninrivih porofiil. „Polit Corresjiondenz" se-iz Bukaresta 24. t. in. brzojavi: En odddek tm ake vojske je zasede 1 po svoji legi trden kraj na Unmiinskem nasproti Sili-striji; kanoni te tvdnjave ga zavarojejo. Turki na-meravajo pretrgati zeleznifino Lrto Galac - BukareSt. Oni utrjujejo most, kateii veze turski breg pri Sili-striji z otokom Salgar. Izmed treh infant, divizij ruske garde, ki so priSle v Bielo, marsirate dve proti Plevni, ena pa je na potu proti Jantri. Skoro vsa gardna kavalerija' je namenjeaa proti Tirnovu. Dva dni ne-prenehoma lije dez in zavira operatije. Iz Peterbnrga se oticijalno poroLa o zadnjih bojih pri Sibki: Dne 17. t. m. po no^i se je priplazil sovra&mk skrivaj k desnenm krilu in k skali svttegaNi-kole. Na desnem krilu se jt vse to iz na^ga skirivalisfo opazilo. Tain komandujoCi oberstlejtria-1 volhinskega polka Sandecki, je ukazal vojakom pripraviti se in 1-akati. Poveljnik pvve strebke ktmpanije. kapitan Ostapov, je pustii Turkc 5U korakov blizu priti, ob jeduem potem ustreliti, na kar so zbezali. To se je zgodilo ob petih zjutraj. Potem je sovrazntk .se dva-krat napal, a do 0. ure bil odbit. NajostivjM je bil pa boj, ki se je ob treh zjutraj vnel za Nikolajevo skalovino. Tutki so splezali v velikem Stesilu na njo, bilo jih je vedno veC, kljubu na&erau ognju iz pii^k in kanonov. Proti G. uri so tna Kkali zasadili lu-lo zastavo z rudecim polumesecem. wl*roti poludnevi m bili pa Turki oddveh komiiantjiT Zitomir^koga in ene kompanije volhinskega polka se skale \rzeni in hkoro populuem nniceni. t'ela rcber po gori je bila polna mrtvih Turko/, katerih je bilo tie manj kot .i, brabro bijrjo v ^ipki. Peruti nasih turkotiluv no ^ bkreile in povesenih uses so sc zopet potisnili v svoje brlogi*. Stanza Abrabamo\eK'a sina m; vidiA \c6 na vse zgodaj capljati v kavaruo, ker ga njegova tudi enafco prevararia fetara Sara sedaj vedno kara in sciplje, naj vsaj onih S novcev — zid ne d.tje PtriukgeMa1>—, ki bi jih imel v kavarni za-praviti. piibrani ter s temi buruimi novd zmanjsa zgubo pri tuiskill papirjih. Uusutil. Iz Grgarja. 21. septembra. (Izv. dop). (Stra-sauska povwlfiij;. V saboto t. j. ~1. t. m. zjutraj zaOelo je pri mia stiii>an:-k(> deJSevati; bilo je kakor bi s« bil oblak prctrgal. Ilipoina pridivja od vseh strani v»da v dereCib hudouruikih v naso ruvno tlo-linico. Ker vsled preobitnoati j« ni muglo (Irgarsko zrelo s potoma puzirati, se potovi tako narastvjo, da i/.tupijo iz svojili strug ter se voda divjp ra/lije *>o nasein polji. po rt>tah tiraje seboj veliko kaMuiija, lesa i driigih re(i. Hraiiti, posebno blevi bili so je kmalu skoro pulni, tako, da je /tuna pUvala v kle-vih. Nekateri so prenusali svinjeta v dnigo mulstrop-je, kajti b.ili so se, da bi je deivci element ne odne-sel in zadiisil. Postala sta dela (Jrgai>ke obciue jJJritof i ^Dul- naenkrat jezero, kakor Kgipt ob (a-su povodeuj, Narasfala se j<' voda debre pol ure se po preuehanji ilezja i bila je velikanska; kaj enace-ga se najstarejii ljudje ne spuminjajo. Drla jo se celi dm po tukajsnjl glavni cesti tako, da vecinapo-potnikov se je morala dati prcnaSati na pleiih kore-njaskih mladetiCuv. Vbogi Grgarci so po tej vodi vetiko poskodova-ni, kajti hudourniki niso le poplavili skoro vie zrclih jeseuskih pridelkov, temvec razrili so zemljo ter jo odnesli iz dosta njiv, a pokrili s kamenjem i peskom rodovitno polje; da, tako silna je bila voda, da je izruia veliko drevja. Skoda samo enega posestnika sega skoro do 1000 gl. He sedaj, ko to, pi&m je voda nad koleno visoko na precejsnjem kosu Grgarske-ga polja. Grgarci niso nikdar varui pred enakimi nezgo-dami, kajti lega Grgarske doline je jako kritiena v tej zadevi. Veckrat, ko se nadja kmet obilnih pri-delkov, splava mu na mah ves up v pravem pomenu besede po—vodi. J. K. Iz Bovca 25. sept. (Izv. dop.). nSoLa8 skoro nigdar ne prinasa poroeil iz nasega kraja, kakor bi bil uze zgubljen slovanstvu. Toda tako daiec vendar se nismo, daairavao se sopiri v prjjaznem nasem trgu mnogo tujscinc. koje se nalezejo nasi pohisni kramarji po sirocem svetu in jo potem doma cepijo in gojtjo; dobro. da se na slovanskih tieh ne mara prav prijeti in vkoreniciti. Uze davno se je govorilo, da se namerava napra-viti v Bovca bralno drustvo ali citalnica. Nekateri gospodje se za to zanimajo in podpirajo to misel, muogim pa zabada uze samo ime „ citalnica'' trn v peto. Pomanjkanje omike in napaena odgoja mladine, ste najbolj krivi, da nasim, tudi veljavnejsim mozem tujscina tako rada in tako naglo zamori vea narodni cut. In za to bomo menda se dolgo dakali Citalnice. Pa v enem oziru moram vendar zabiljeziti ne-koliko narodnega napredka. Pri nas se vsako leto s posebno slovestnostjo, kakor malokje drugod, praz-nuje cesarjev rojstveni dan; tudi letos smo iineli zraven druzega na vecer prav lepo veselico na javneni trgu, kder se je zbrala prav obila mnozica; na§e malo, pa se precej izurjeno pevsko drustvo je pelo prav krasne slovenske pes mi, kar se poprej pri ena-kih piilikah se nigdar ni godilo. Prosto ljudstvo se je tega petja neizinerno veselilo ' in slisal sem, kako ae je ta ali oni izrazeval: aSlovenske pesmi so pafi iepe in kaj tacega se ni bilo v Bovcu." — Gotovo da ni bilo, a za naprej bi bilo lahko Se mnogokrat, ako bi imeli svojo titalnico in bi v njej, kakor dru«» god, lepo siovensko petja gojili! — &e ne morcmo drugace, zacnimo z malim, niorda se s casom oarase po znanem pregovoru „zrno dozr-na poga&i,—kameu do kamna palaca." Letina na Bovskem ni nic" fay prida. Ponila-dauski inraz iu susa raeseca avgusta sta mnogn sko-dovala posebuo koruzi, otavi in dr. Glavni pridelek pa, krompir, (po liase ncoinpe") se je prav dobro ob-nesel. Obiio ga hnamo prav zdravega in okusnega. Tudi na» sir je letos prav izvrsten; kajti sirarstvu je bilo vreine ves eas ugodno. Vrhi naSih \vlik«nov so se odeli z mrzlo, snezno obleko, za to so pa nasto-pili prav hladui duevi-—in zinu ni dalec. Na Prede-lu in tudi v bliztijeiii Trebizu je palo uze pol ccvija -suega. ft&titauio! V kratkem tai moramo Bovcani obzalovati dvojuo zgubo. Davkarji ^o po svojem poslu navadno malo priljubljene o>ebe, a go.sp, Andreja .Swara, koje-ga nam je nemila smrt ncdaviio. ko je bit na dopu-slu, v Gradcu polirala, sm» imeli v.si tako radi, da smo ga spluh MoiVta4 imenovali. i'ato zdaj zelo po-grekmo ljube/njiwga htartka, kakor nam ju bilo yslmu bilno zal, da mil ui>mo mogli i/ka/uti niti zadnje fasti. /.a njim j»*» je pteM'IU- -pa ne v veenost — am-pak v prijazm Kauai gytpod kourrolor V ran jo (hi-b e r s L e k„ po katennu se uaiu bode tudi dolgo to-zilo. Sprentljajo ga lia^e i»ajgorfa*JM» simpatije in iiaj bode gotov. da nam octane BovOauom v prav pri-jazueiti tfpomiitu. Bovxaw tudi uabirjjo z.i newine ronujske po-gorelce. Kedor je u/e *am enako mv.godo prestal, ve in dvakrat >«i-uti vehko gorje, koje uaatuiio po po-zuru. Ihrnwii muo pied leti pusku>ili. Precej ko smo zvedeli, da s*> Crnogorci vzeli NikSifi, brzojavili so razni Slovani |>. H'pt. (Izv. dop.j (1.aboi!>ko. ¦ ¦ Xa> jlupan v pnxili. — K;tk«» bi ^e dah dubro /.a^ovarjati sbnan^ki intcn^i v Ti>tu. ¦Telegram knja/ii Nikiti. • kiptsatelj, (.'.tvaliu po iiarut-bi tr/a."ki't;a tne>tiu>^a stare>in»>t\a <\ny.\\ /.a ital. trz. Mde neko /^odoviiio Tr»*ta. kt vt*««i».tr.i!n».»ti prvM^'i \>« .spise /uain^apu-narejfvaK'.'i z^«dti\»u', katidlerja. {40-pod ihnmet pa >e kedo drugi, in g. (\i\alli v.-;tivjr«d je t/vr.ttiao /elji na>ili politikatjev, kateri be cvlo po^i'ijajo /a zrdinjeno Italijo in tit Tr^afanoiu radi t/ siiau» i/bilt piepitcauje, da kiiio tukaj n: v Av>ttiji. Sim* pa idabi j«*/iki tudi U'dijo, da oni p>>podj*', Hi v Ti>tu /vouei* no>ijo, a to poli-tiko sauio vt»di» kalijir. d*> potent v mottii vodi laze ribe love, ker pred Italijo Ijabijo nekaj druze^a in po tem pride — Italia uuita. - - To j«- iu«'iida vladi tudi zuano iu zato glvda nuruo, kako he vreduki okolo pol-nega koriu zbirajo in ga pra/.nijo, mej tem ko lacne ovee od daleL gledaju. Pregovor je, da hit aVolk" nij nikoli itevaretJ. pae pa laOeiL Veitdar pa je v tent slufiaju ubogt -folk- tjtoiia>eljudatva; osieparjeu, ker se navdusuje za ideje, za katete feo otti, ki mu jih pridgajo, le zarad pulnega korita jiavdu.-eni. Zato pa je zopet tuoralna di;!zuo>t vlade, da reunejemlje tako lehko in ik\ lastni komoditvti »e irtvuje interesov u-boitega ljudstva. kajti to bi se se zualj masievati. K team ra/mi-Ijevanju piip^ljula me je ucka interpellacija slovei^kega ctare^mt* v tn^tni'in zboru, g. Lozerja. Ta go.-pud je naturcc vpra>al v zad»»ji seji ua>ega zupaua, a;i iueui magt^trat ozsraje se ua ,pn-znanje prvega zgodopi»ca trza-kega, Kosetti-ja, ki je pisal, da najk'pse Iastno«ti Xrzaeanov so: svobodo-Ijubje in vdanost Av>triji in njeni dinastiji, zdaj ko je izsla Cavallijeva zgodovina. ki se vjema samo s prvim deiom Ito^j'ttijevega karakteri/ovanja Trzaeanov, izdati se ea posebea zvezek kot dodatek k oni zgo-goviui, ki boie obraviiaval tudi diugi del llo^ttijcve izjave. namrefi zver-touo Tr2acauov do Avstrije in di-naitije. tXa to iuterpeliacijo n;j znal otupnjeui zupaa nic odgovoriti iu vladalajesplohvzbom velika tisma, rekel bi — zodrega. Po dolgeni uiuleauji jc se le Jupan odgovorii, da m danes v btauu odgovoriti na ono vptasauje. Morda odgovori kaj v pnhodnji seji; & na vsak naein bo moral dobro tuhtati, da uapravi kak sibiliLni odgovor, kajti na dve fetrani ugajati je jako tezka rec. Zdi se mi. kakor bi bil g. Lozer zu-panu nastavil skopec. Triester-Zeituug je ob svojein Casu strasno bidala Cavalli-jevo zgodovino; a to ni ie vit proti temu. kar ima priti. Xe bo dolgo, izide v tern obziru nekaj epo-balaega, neko zgodovinsko deto, ki bo posebno Slo-Tence interesiralo in na katero hocem ob svojem casu Citatelje KSoee'" Se posebno opozoriti. Treba je, da se tem ljudeni kategorieuo in se zgodovino v roci od-govarja ter se jih osmesi pred vsem svetom, in ko to pUeni vriva se mi misel, da bi moral tu v Trstu iz-hajati italijanski casnik, ki bi zagovarjai tudi v tem jeziku slovanske pravice tukaj ob bregu Adrije, kakor to nalogo izvrstno izpolnuje za Dalmacijo zuani nNa-zionale**. Dobro pisan ital. list v slovanskem zmislu bi tukaj neizmeruo koiistil. Nasi trzaSki Sloveaci pri vsaki priliki oznanjajo svoje somiSljeoje in svoje simpatije do uasili bratov Jugoslovanov, kar je na vsak nacin vse bvalevredno, ^er tako svet zve, da smo tukaj in da se zavedamo. niki ljudje uijso posebno "lepo gledali, jc lebko iniiiitii Orozja, posebno puSk ostroguS po sistemu Werndl, se tudi skoro vsak teden izva^a iz Avstrije na GrSko, kar je znamnje, da se GrSloi resno pripravlja na boj. Neko prokletstvo jaz slutim v tem, da ti sovra^niki Turka vsi mienkrat no zaenejo, ampak da cden neha, ko dnigi zaC-enja, Ali so v resnici v viSinah Se bolj puhlu glave, kakov mej uliogim plebom, ki tudi trpi in bode trptd zarad nccdinosti in breztaktnosti ? Ker Hem u;,e pri stalnem poglavji needinosti, proiiim citatelje, da ne bi me kedo krivo razumel, kakor zaduji&, ko sent (Jorifano nasproti htvatskim listom zagovarjai, LcS da na (Joriskem so pafi Italijauissimi separatist! (v nekem zmislu), ne pa Slovene!; a nek gospod je fital „i" za „aH in se je poSteuo potegnil za - - seni'o. Htihki profesor Baudouin de Gourtcnay bil je te dni tudi v Trstu in je rekel, da napravi biografijo Lavricevo v ru.skom in poljskem jeziku, kateri bo pri-djana tudi slika raujeega. Prihodnje leto bode zopet prisel v na«e kraje ter potoval po Istri, da preiRfic tudi to interesantno de^elo in se seznani z oudotnim se bo!j iuteresautnim ljudstvom. Ker uceni profesor vse. kar vidi iu opazuju, popisuje v ruskih fasnikihin he v posebuih zuaustvenih knjigah, bodo Riwi dosti vim"1 vedeli o razmerah Slovanov na .. ijskem jugu, I nego pa tivstrijski ufienjaki, iu to jn prav, kajti za I uas je le dobro, da uas nasi mogoLni severni brat jo zaenejo spoznavati. Ko hi vam hotel pisati 0 tukajSuji ;tatvinski in >kaml.ilo/.ni kroniki, napoluil bi Vam pol lista; a to je uLe tako znauo, da Trst jo v tem obziru precej za Diinajem. Somt'iij 1111:11110 uze eel ta teden; Itibeneanje pripeljali so vse polno ,,suhe robe", mnogo veC, nego druga leta, skafov, bret, bieiitafiev, badnjev, kad na tisoce hv.i po ulicl .,Torrente;" a nasi Kradcvci, oko-lieaui iu htrijaui imajo malo evenka in be.idima tudi dobro iu» ka^e, vsled eesar gre wsuha roba" letoa jako po ni/ki ceni. Kazuu lesene posode nahaja se na semnju razno staro blago; vse kaM clovek potrebuje, hodisi kmet alt gospod, dobi na tem „Taudeltiiarktuu za malo grosev. __________ IZ CelOVCa, 2C. sept. (Izv. dop.). (^ivinska, razstava.) Imeli smo veliko zivinsko razstavo goved, konj, ovac in svinj v Celovcu 20.—23. ;tega meseca in paL smemo biti Korosci ponosni na uspeh, kef pri-Slo je v razstavo lepo Stevilo krasnih 2ivali, katereso obeudovali gosti dosli iz razlifinih dezel, priznavSi, da tako lepo zbirke zivine niso Se kmalo kje drugje vi-deli ko pri nas v Celovcu. KoroSka je s to razstavo svetu pokazala, da redi zlahna goveja plemena, iz* mad katerih uie sedaj slovi po svetu „Belansko ple-jne.*1 lies jc bilo veselje videti nad 100 krav tega plemena, cna lepsa in popolniSa od druge, vse pa eno-liitie, tako da so slavni strokovujaki priznali to ple-me kot popolno Cisto in zlahno. Govoril scin v razstavi tudi z gesp. prof. PovSe-tom, ki je prisel razstavo gledat kot delegat va§e Goriske kmetijske dru^be in pravil mi je, da se uze sedaj rabi Belanska goved za zboljsevanje in po^lah* nevanje goveje zivine po Tolminskem in sicer 8. prav srecuim in povoljnim uspehom Bral sem mu radost na obrazu, ko je preglcdaval krasno govedo in izra-zil je, da sedaj je priprican 0 velikej izrednej Slahnosti tega plemena in da uima boljSega materijala za po-zlahnovanje Tolminske govede od Belanskega plemena, Naj pouam nekatere posnetke iz zapisnika 0 mno2i-ni mleka, katero dajo krave Belanskega plemena. Krava stev. 1. 1. 1876 jc dala 3878 litrov mleka Obzalovati imam le, da smo imeli slabo vreme, dezevno in hladno 4n da ni bilo videti napisanega no enega slovcnskega imena v celej razstavi, ieravno je bilo veliko divine od slovenskih i^ivinorejecv iu jo pvislo razstavo gledati gotovo tudi precejSuje gtcvilo slovenskih kmetovalcev iz slov. pokrajin ICoroSko in sosedue Kranjske dezele. Korogka kmetijska dru2ba pa je s to razstavo zopet pokazala, da ji je mar za napredek kmetovalcev in blagor dezele, ker od sedaj naprej bode na§a iivina daleC po svetu spoznana in gotovo tudi kupcev jej ne bo manjkalo. 6. 1. 1876 3166 B n 7. 1. 1876 3283 „ » 8. 1. 1876 3588 8 9. 1. 1876 2757 „ », 10. 1. 1876 2383 „ 12. 1. 1876 » 2392 „ !) 13. 1. 1876 2977 „ » 14. 1. 1876 1876 n n 15. 1. 1876 » 2314 „ » epe §tevilkel Sploh Be racuni, da da- i.t.d. ja ena krava tega plemena v letu 2860 litrov mleka; ce pomislimo, da je Belanska goveda, tudi zadostljiva zarad krme nikakor zbircljiva, smemo pac KoroSci ponosni biti in upamo tudi, da bomo plemensko ^ivino po visokej ceni prodajali iu tako pomagali si; saj 2i-vi skoro cela na§a de^ela ie od 2ivinoreje. Tudi konj noriSkega plemena je bilo mnogo raz-Btavljenih ter je de^ela pokazala, da tudi v koojereji I Cversto napreduje, Iz Zagreba, 25. sept. (Izv. dop.). (Hrvatjc in iztofino vprasanje; adresa za zjedinjenje voj, granice; vseuCiliSCe; gledaiiSfie; prenos Prevadovicevega trupla.) PriSel je 2eljuo pricakovani 6as, ko imajo tudi nam Slavjanom zasijati lepfii dnevi, ko bodemo tudi mi mogli svojim protivnikom zavikniti: Stojte, dosti je! Hrvatje so toliko nestrpljiviSi, ker na Bvoje ofii mo-rajo gledati tvi nevoye, od katerih je jedna voCa od-druge. Tukaj nas gnjete Madjat, Hrvate po Dalma-ciji in Istri in uaSe brate Slovenco zatira Nemec in Lah, po Bosni in Hercegovini pa ubija Turcin. Mi smo podpirali ustajo, akrbeli za prebcglo bmte in potent tudi za ranjeue Sibe. Vaguest ma-djarskih taborov skusali smo spodbiti z uagimi, na madjarsko demoustracijo sledila je na&a in bode tudi za naprej. Madjari so svefianostno sprejcmuli turSke softe, mi nadvojvodo Albrechta, oni so razsvetljevaU svoja mesta zaradi zmiSljenih turSkih zinag, mi bodemo storili to isto pri prvi prilo^uosti, ko bodo Turki pobiti. Ali veudau nam pri vsem tem Svbi Rainom-vajo, kur ?.elimo pridobiti si Bosno in llcrcogoviuo. No, mi ne morcmo drugaco, ker prviL veciua ondot-nilt prebivalcuv amatia se za llrvate, drugu'} bili sto tc dve dezeli za kralja /voiiiinim del hrvasko knilju-vine, trctjic, ker so potrebtto ue samo nam, teutveC tudi drugim avstrijskim Slovanom, da nas bodo vec mi Stevilu. Zato nas jo veselilo, ko smo brali, da so tudi to tocko imeli v progttunu po Bloveuskem iu Oeskem nameravaui, ce tudi po tem prepovedani taburji. V nuScm dezulnem zboru je sprcjeta udresa na ce^arja, ki zahtcva, da so wia tolikokrat obecuuo, a zmerom zopet odlo^eno zjedinjenje vojaske ;;ranicc ali krajine z ostulo llrvasko veudar eukrat vresnici. Na hrvask.em vseuciliSCi bilo je laid do 300 di-jakov, ali mej tend nahajamo prcmalo Daimatinccv, a Se maiij Sloveucev. Za letos se nudejamo vecumu btevilu Dalmatincev, ker se jim je dokazalo, da more* jo juristi svoj prvi drzavni izpit tukaj polagati in sploh 7 semestrov tukaj studirati, J|ue da bi se jim bilo bati kacih sitnosti pri daljn. studijah v Cislaj-taniji. Takisto filosophi 5 semestrov lehko ostauejo pri nas. Kakor morebiti veste, imamo v Zagrebu opero in dratno. Obe ste dobri, posebno pa drama. Opera bi bila lehko se boljsa, ko bi prve mod, ko so se tukaj izobrazilj, ne iskale svoje srece v dalujem svetu. Zdaj nas kaui zapustiti Nolli, gre namrec na veliko opero v Milan. Kdo mu more zaineriti? Veliki hrvaSki pesnik PreradoviC leLi v BeLu po-kopan, ker pa je bila njegova zelja, da bi v hrvaski zemlji pocival, zato je hrvadka mladina zaLela nabi-rati deuar, da bi mogla dostojno njegove kosti povr-niti domovini. Dozdaj je nabrala do 2000 gl. Za tiskanje njegovih del dal je hrvaski narod pred 4 to* ti 6000 gl. Politidni pregled. Vdri. zboru se razpravlja postava o novem prihodninskem davku; po vladnein pred-logu bi se moral od 600 gold, naprej letnega prihodka pladevati davek; davkovski odsek je pa hotel §e ve6 ljudi k teniu davku pritegniti nego vlada sama, ter je predlagal, naj se na kmetih od 400 glcL, v mestib in trgih od 500 gld. in na Dunaji od 600 gl. letnega prihodka pladuje davek* Tako zagovarjajo ljudski za-< stopniki, ljudske interese. Pri glasovanji je po-slanska zbornica z 90 proti 81 glasom sklenila, da je novemu personalnemu davku podvrzen samo, kdor ima ve6, nego 600 gld. letnega do-hodka. Na ju2nem Tirolskem so bile volitve v drzavni zbor namesto izstopiv§ih italijanissi-mov. Voljena sta dva konservativca in en li-beralec. 0 Solnogradskem shodu knjeza Bismarka in grofa Andrassy-ja Sasniki §e vedno mnogo ugibajo — a zanesljivega ni menda nihde ni6 iztaknil, samo to seodvseh strani potrjuje, da obstoji §e vedna t^ocarska avstrijsko-pruska-ruska zvesa, ^ ye da ni to Magjarom nic kaj prav in zato ne nehajo interpellovati v svojem zboru in demonstrovati kodcr koli na korist svojini, tacega prijateljstva vrednim bratcem, Turkom. Cesar jc nekda nameraval na Ogerskem prcbivati ta mesec, ali tamo§nje neumne tnrko-Jjiibne demonstrate sa nckda krive, da nefie iti v PcSto. V hrvatskem dezelnem zbora je bila sprcjeta adresa na cesarja, v kateri se prosi, naj se vojne krajine pridruzyo Hrvatski. 3Ta Francoskom so zdaj silnc hoinatije zarad vclitev. Proti Mac-Mahonovcmu proglasti, kateri je razburil vse liberalne elementc na Francoskcm, objavila je republikanska stranka obsiren volilni manifest, ki ga je Tliiers zapn-stil. Volitvena liorba bo na Franeoskem straSno vroca; da se le kaj hnjsega iz nje ne izcimi. Gambetta je bil v II. instanciji, kakor je bilo previditi, zopet obsojen, zarad cesar bo Se vendar lahko izvoljen. 8 r b i j a se kaj pocasn pripravlja k bojn; menda pricaknje poprej kake odloeilne ruske zmage, predno prekoraci tursko mejo. Zdaj bi bil pravi moment, da bi se Grki in Srbi ob e-nem vzdignili nad starega vraga. Potera bi bol-nenm mozu pac kmalo odklenkalo. Novinc porocajo se vsak dan, kako se Tnrki zversko znasajo nad nbogimi Iiulgari. Mtit-ijo jib in obesajo vsak dan po 16, 20 in vec v Adrija-nopolji, Filipopolji in dmgod; krivi ali nedolzni, to jc vse eno. Kdor z lepa ne spozna, da se je delezil ustaje, tega se silo, s torture primo-rajo, da razodene to, cesar ni storil. Tednik „OstcnK ima o tern prav zanesljiva poroeila od korespondentov, kateri so turskc gro-zovitosti na lieu kraja opazovali. Razne vesti NesreSa vsled neprevidnosti se je pripetila mi-nolo nedeljo v Katarinijevem vrtu pri streljanji v tarfio. PnSkina krogla je zadela v neko zelezo na zidu ter odskoeivia ranila v nogo moza, ki kaze, kam zadene sleherni strel. Po^ar. Minoli Setrtek se je bila vigala — ali kakor pravijojebila hudobno vigana— hisa J. Licena v Itihenbergu. Hitri pomoei tamo§njih prebivalcev se je zahvahti, da se nij ogenj dalje razsiril. Skode je baje okolo 500 gld. Popravek. Gorigko telovadno druStvo nij pri koncertu nabranih 336 gk dalo za Rocinjee, nego po odbitku stroskov le 150 gk 74 kr. Iz Mavhinj se nam pise: Danes je zacela zfana. Veter, niraz, perje zveneva. Ubogi mehki ajlantje se kr&jo, ljudje ie v plaSdili vseptembra! Trgatev (ali kaj se bo trgalo?) zaene se 26. i 27. t. m.; a slaba bo, zeld slaba. Ajda pa §e preeej kaze. 15. t. m. je bila volitev novega zastopstva ob-fiinskega. Sploh sme se reci, da je dobro voljeno. A kader bo vrh, to je zupan, izvoljen, hoceino obsirneje poro&tti. Zupan ima biti du§a v obcini, ziv. delaveu, pravieen, zaveden, pred gosposko se ne tresujoc, po-stave znajoc i ne krizev delajoL, ampak sam pisujoC. Da nij tukaj gola v znanostnih receh, prica, da sta lani bila poslana dra u6enca v §ole v Gorieo, koja sta se prav dobro obnesla. Letos gre edentija. Izmedteh 3 sta 2 namenjena za duhovenstvo, eden za tfoktor-stvo ali profesorstvo. Kaj le vsak kraj odda saj tre-tjino vsako toliko, ne strasite se; Iskra je tudi v Krageveih 1 Nova knjiga. Profesor Jesenko v Tersta je izdal novo knjigo v dveh zvezkih po 500 strani, imenovano Prizigalec. Micna in poduCljiva ta povest je prestava angie^kega romana „h a m p 1 i g h t e r," ki po pravici slovi po celem aogleikem svetu. Mi s tern naznanilom opozomjemo slovenske eitatelje, naj sezejo po njej : gotovo ne bode nikomur M, da jo je kupil. Kdor jo enkrat v roke vzame, odlozit je ne bode prej, dokler vse ne preeita, tako zanimivo se v njej razvija dejanje, tako lepo so opisane posamezne giavne in strauske osobe v povesti. V Gorici se dobi-va pri Daseu, Voknlatu in Paternoliu; 7 Terstu pa v Slavjanski Citalnici in pri zalozniku prof. Jesenko-tu samem. Duhovske spremembe. — C. g. Janez E.urin6ic, do sedaj kaplan, ostane vikar v Srpeni-ci. — C. g. Franc He.bat, farni oskrbnik na St. Vi§ki gori, gre po lastnej felji za vikarja v Trento. — b. g. Franc Ilo var, 1. kaplan v Cerknera, gre za farnega oskrbnika na St. ViSko goro. — Prestav-Ijeni so €6. gg: Alb. Tilger za kaplana v Brnnio. — Jernej Mullon v Verso. — Janez Berlin Y Grado. — Janez Grbec v Miien. — Franc Ziak v Koprivo. — Andrej Era v an j a v Ka-nal# __ Franc Goljev§«ek v Biljano. — Martin Leskovcc, kapkn v Bovcn za vikarja v Tcr-novo< — Janez J a r e c, semenBki dohoven, za kaplana v Bovcc. f Karol PoHeyt dolgoletni znpai Sezanski in bivsi dezelui poslauec je te dei umerl, — kakor po-roca Blov, Xarod. Imenovanje. Zsuiiki was rujak. jpzikoslovec slov. in zyodoviuur t«*r spisatdj lutuiifih podui'uih r*i*i-j=ov in uii'dnik drngf izdaje slowi»ko-itt-n:>kega sb»var< ja, v. $. Julij l»k Klein in» yr. do.-edaj ua ^im-uaziji v I't-Iovciu ji- iint-novau 7a pravi-aa prute.-urja na c k. izobraz*'\ali-ri Ijutl>kth ucittljev v Kopru. Beseda v Kanalu na korist Ilufkij^kim jto-gorekeui, iuipoIjiik v «bku T>. g. D.r >\ Tunkli ^ gk A. Kocjantic iz Podgon- '', gk sknpaj s »k in pri>te\aj(i znt&ek ;>!» gk "A\ kr. o!»ja\lj»-u v ]>o-invji-iljih listili rSucc- znasa Vm- >kupaj ."•() 'A :JO kt. tiosp. Alojzij Sore nam jtr \n»ld inu-uik bov^kih daro\ate!jev in doticni zneriek in >icer &o da-ro\alt: F. Strau>gitl zupau ^0 kr., M. Ka.~-ra tajaik :>U kr., X. X. :J0 kr. Juze Sondat !."» kr. Marija \a-leiitinOiC' H) kr. I'. Z. :iu kr. A. S. lo kr, Anna Alra-kic 1 gk A. K. :>0 kr. M. Sinuk ."><> kr. Anton K«:n-da 50 kr. K. F. :*0 gk France Kotbl, c. k. (kiv.kon-trolor 1 gk Alojzij Sorr 1 gl. Anton Kaiw ^0 kr. Alojzija Kenda ^5 kr. M. Bmndula ;.''-> kr. lin.-mau. c. k. riodnik 1 gk rachei 10 kr. Velliifcig I gl. ^nva -U) kr. A. Korren 15 kr. And. Mk-Iu-.lic 10 kr. M. S. 1 gl. Peter Kobal (U'kau I gk D.r Tnsar, c. k. sodnik 2 gk Dragojila Sore 1 gl. M. fire 1 gk P. (Man I gl.'Kar se more :*0 kr. J. Soto 5(» kr. K. Nohinz 10 Jozela Komac 20 kr, lluber 1 gk M. .Ml«;ku> 5«) kr. Marija Kenda :I0 kr. T. K. :i gl. Li'skovcc, c»opt:ra-tor 50, kr. A. Dnrjava 50 kr. Mat. .Domcnik ;;o kr. Ant. Suliu 40 kr. Mavg. Kenda :50 kr. Nabr»iiM v pusiCo v go.stilnici pri ..pu^ti" 55. Znesek 'Z'* gk lit) kr. Predsedui»tvo s. Oitalnicc v Gorici 27. sept. Ib77. Podpredijednik: Cebular Tujnik: Vidic. Najnovejse vesti, DUNAJ 27. sept. V poslauski zbornici je mi-nisterski predsednik odgovoril na iuterpetlacijo F u x-a in tovarsev v tern ziuislu: Vlada ni spreminjala svoje politike z ozirom na raziiene vojimj uspehe, ampak uje politika je bila uze s pocetka jasno nacrtana in se je zavedala svojega cilja. Od kar je vojna zacela, je bila vladina naloga, obraniti neutraluost inonarhtju in za-varovati na vsak naciu nje interesse, izkljuOivsi vsako d e 1 e z i t e v p r 0 t i e n i ali d r u g i v 0 j s k u j 0-cih se s trail k. Vlada je tudi dunes eaacega nme-nja in ne zapazuje v dosedanjih dogodkih uicesur, kar bi utcgnilo situvacijo spremeniti. Kar se tiee &rbske-ga vprasanja, opazuje vlada, da fee to ne vjema, kar priporocajo iutcrpellanti, da bi se iiamrec uhramia p 0 p 0 111 a neutraluost, na drugi strani pa da bi nasa dizava z vsem svojim uplivom pritiskala na Srbijo, v naiuen pridrzati jo, da bi ne stopila v ak-ci 0. Vlada bi se zaplela v ttrasne zadrege, ako bi botela oba ta dva cilja doseci. — Sicer pa ihqvA vlada, da bi ne ugajalo drzavniiu i&teresom, ako bi botela uze naprej razkriti svoje namere za priincrljaj Srbske delezitve. ^Osserv. Tr.) BUKAREST 26. sept. Tuiki delajo pri Oltenid demonstracije pri^igaje na barkali bengaliene ogoje. Kumunci so oiibiii pri Plevni t naskok eerkeske kavalerije. OSTROG 26. sept. Trdnjavica Goransko se je podala. Cmogorci so zapleaili tri topove, mnogo mu-nicije in ziveza. tCerkvice v Hercegovini so Cmogorci zapalili. Turki, ki so biii tarn, so pobegaoli v Fako v Stari Serbiji. Citt. sCittadinuK .se poroca iz Dalmacije, da je Av-strija zapovedtda Crnigori, naj ne gre naprej. UMteljske sluzbe. Za prihodnju skolska godina se razpisuju u ovom kotaru sledeee uciteljske sluzbe sa do-bodci odmerjenimi po zemaljskom zakona od 3. Hovembra 1874: 1. Sluiba ufiitelja III verste u Rnkavcu, hervatskim udnim jezikom; 2. Sluiba ncitelja III verste a Mo§5enicalf, hervatskim utnim jezikom; L 3. Slozba ufiitelja III verste u Tatreh, sa slovenskim nLnim jezikom, i 4. Sluzba ut-iteljice lit verste u Kastvu, za hervatskim ucnim jezikom. Prosnje sa dokazi starosti, sposobnosti i dosedanjega sluzbovanja imadu se od onih, koji su jnrve 11 sluzbi,- tragom predpostavljene obla-sti. a od onih, koji jos ne sluzbuju, ravnim pu-tem, naj dalje do 10. oktobra t. g. na ovo c. k. kot. sk. vjefie predloziti. OI> ('. K. KOTABSKOGA SKOLSKOGA VJEOA U VOLOSKOJ. due G. scptembra 1«77. priporoca starsem in dijakom k bliznjemu za-cetku Mil>kcga leta avojo zalu^o ut'iiih knji^ in solskili potrebM'in za vse inestue in ljud-ske hole. /; 11 ranr I VIiIit. a_____._.. sA«Iar v Maribiiru na Dravi, priporoca se za izdelanjo sodov za vino in pivo iz iiajbolj.scga slavonskega hrasto-vega (dobovegaj lesii vsakoverstne ve-likosti od 25 litrov naprej — po naj-nizjih t'L'iiali. tai Ila/pisiijc se sluzba obftnskegit tajnika z Ictnim placilom 420 gl., prostim stanovanjein in mnogim stranskim zasluzkom. Prositcljt naj pri podpisancm zitpanstvu vloze do 15. okt. t, L prosnjc z dokazom popohic zmoznosti sloven-S{*ine in nemscinc ter s spri5evaloni 0 doseda-njera sluzbovanju in spretnosti v obCinskem u-radovanju. Zupanstvo v Kaklem (z. p. Diva6a) 18. sept. 1877. JOSIP AMBRO^lC. nadzupan. 1 Dne 20. soptembra, 12. in 27. oktobra t. 1. se bo po potu ekscku-tivne drazbe prodajalo manufakturno blago zadolzene mase A. Rasatti-jeve nasproti skofije v Gorici. Predmet drazbe je raznovrstno blago za mozke in 2enske jesenske in zimske obleke. Ker so klicne cene prav uizko postavljene, je to jako ugodna prilika za vsakega, ki se hoee za jesen ali zimo z dobro obleko preskrbeti. V Gorici 23. sept. 1877. Oskrbuistvo mase A. lu\\im hmtmk* YAKTOg DOia^BG, -~ izOavatelj iu Qdgovorai urednik; mw$ FABUaS'I. — Tiskar: HiUU]STG v Gorj M Wnlat t Gorici