YU ISSN 0040-1978 L£TO XXX., St. 22 Ptuj, 9. junija 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Rupert Španer zadnji vrvar v Ptuju (stran 5) Po poteh padlih kurirjev (stran 3) Razpis vpisa v srednje šole (stran 6) Uporne Slovenske gorice (stran 7) Končano v občinski nogometni ligi (stran 9) Prejšnjo soboto je bilo v Ljubljani republiSko kviz tekmovanje, kjer sta se v finalu pomerili ekipi Ajdovščine in Ptuja, točneje ekipa kluba OZN, ki deluje na osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju. Ptujska ekipa je pokazala izredno znanje, saj je močno zmagala in tako postala republiški prvak klubov OZN. Ptujsko ekipo so zastopali trije učenci in sicer Leonida Cebek, učenka šestega razreda, ki je odgovarjala na temo neuvrščenost pred Kolombom, Aleš Urbančič in Branko Ficijan pa obiskujeta osmi razred in sta odgovarjala na temi o vojaških paktih in konferenci neuvrščenih v Kolombu. Poleg tega so vsi trije odgovarjali še na vprašanja o organizaciji združenih narodov. Ze sama uvrstitev v finale je pomenila velik uspeh, saj so morali predtem uspešno prestati mnogo preizkušenj znanja, tako v občinskem kot regionalnem merilu in premagati mnogo ekip. Gradivo, ki so ga dobili od republiškega sekretariata klubov OZN je bilo po njihovih besedah zelo obsežno in zahtevno, kljub temu pa šolsko delo ni smelo trpeti. Zato so morali študirati pretežno v popoldanskem času, kar pa je zahtevalo od njih velik napor in odrekanje vsemu, kar mladi človek potrebuje. Vso priznanje je potrebno izreči tudi tovarišici Hočurščakovi, ki je prav tako žrtvovala mnogo prostega časa in ima velike zasluge za uspeh mladih tekmovalcev. Kot nagrado je dobil eden izmed članov zmagovalne ekipe možnost obiska politične šole v Ankaranu. Vsi trije pa si zelo želijo obiskati to politično šolo. Morda se bodo v občinskem merilu našla kakšna sredstva, da se jim to omogoči. Ob tako velikem uspehu si to prav gotovo zaslužijo! brAČIC Jutri zasedanje zborov skupščine občine Ptuj Predsedniki zborov SO Ptuj so elo 18 držav, vojskujočih se proti silam osi, je Jugoslavija na tretjem mestu. Na prvem in drugem sta Sovjetska zveza in Poljska. Jugoslavija je pretrpela tudi velikansko materialno škodo. Prijavila je 9 milijard 145 milijo- nov dolarjev neposredne vojne škode. Če vračunamo gospodarski razvoj med vojno, je škode 45 mi- lijard dolarjev. Mnoge gospodar- ske panoge so bile med vojno bolj ali manj uničene. Posebno sta bila prizadeta promet in kmetijstvo. Brez strehe pa je ostalo 25 odstot- kov prebivalcev pomen jugoslovanskega osvobodilnega boja za zaveznike Jugoslovanski osvobodilni boj je vezal na jugoslovansko ozemlje letno poprečno okrog 35 divizij okupatorja. z drugimi okupa- torjevimi oboroženimi formacija- mi se je zadrževalo na ozemlju okrog 500.000 mož, kar je manjša- lo vojaško moč fašističnih sil na svetovnih bojiščih. V tem je velik pomen osvobodilnega boja v Ju- goslaviji v skupnem boju zavezni- kov proti fašističnim silam. Na ju- goslovanskem ozemlju je padlo 450.000 sovražnih vojakov. Jugo- slovanske sile osvobodilnega boja pa so oškodovale sovražnika za ogromno število modernega orožja, ki so mu ga iztrgale iz rok. l<>anc Belšak-Tone, organizator vstaje od leta 1943, padel 4. fe- bruarja 1945 pri Gorišnici, tedaj sekretar okrajnega komiteja KPS. 1>. Jože Potrč kot vojni ujetnik v Nemčiji, ujeli so ga 12. aprila 1941, vrnil j>e je po osvoboditvi. Priliod prve nemške enote v Ptii^, 8. aprila 1941. Napis nad trgovino do- volj zgovorno kaže, kako je že v predaprilski Jugoslaviji ponemčenec popačil svoj priimek. DALJE PRIHODNJIČ 4 - DkLEGACIJE OBRAVNAVAJO 9. junij 1977- TEP|f|K RAZPRAVA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU v torek, 31. maja 1977 je bil v Ptuju razgovor o prostorskem načrtovanju, ko ga je sklical oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj. Razgovor je obsegal prikaz globalne projekcije razvoja občine do leta 2000, demografski razvoj v občini Ptuj v istem obdobju, prikaz lokacge proizvodnih obratov na manj razvitih območjih občine ter povzetek predloga smernic za urbanističm program občine in načrt mesta Ptuja. V razčlenitvi globalne napovedi družbenga razvoja občine Ptuj so bistveno prikazane makroekonomske in makrosocialne kategorije do leta 2D00, ki se v glavnem kažejo na jrednostnem prikazu določenih razhajanj in ugotovitvah okvirnih ljudskih in gospodarskih zmogljivosti, s katerimi bo občina v opisanem obdobju razpolagala. Seveda pa so prisotni tudi obstoječi prikazi razvojnih tokov in zastopane tehnične inovacije, temeljne spremembe v družbeno-ekonomskih odnosih in racionalno izkoriščanje obstoječih prikritih zmogljivosti iz sedanjosti kot tudi prihodnosti. V razpravi, ki je pred nami je potrebno jasno povedati, da je omenjena napoved le perspektiven izraz, ki mu je treba dati ob izdelavi dokončnih projekcij, potreben razsežnostni okvir. Demografski razvoj občine do leta 2000 predvideva, da bo v tem času prebivalstvo naraslo na 73.00. Ta perspektiva se navezuje na troje izhoaisc. ugodno starostno strukturo prebivalstva v občini v primerjavi s povprečjem v slovenskem merilu, hitrejšem povečevanju delovnih mest in možnosti odprtja obratov na manj razvitih območjih Slovenskih goric in Haloz. Globalna napoved načenja tudi dilemo prostorske organizacjje socialno-ekonomskega življenja. Prostorski vidiki globalne projekcije se srečujejo z vprašanjem, kako se v prostoru občine odraža ekonomska projekcija; v ospredje pa se postavlja nadaljnja socialna preobrazba od kmetijske zaposlitve k sekundarnim in terciarnim dejavnostim. Ob tem velja povedati, da prostorski plan cucine »nora prvenstveno računati z dejstvom, da se bo število aktivnega kmečk^a prebivalstva zniž^o od sedanjih 1800 na 6000 do 10.000. Število prebivalcev mesta Ptuja bo naraslo od sedanjih 14.000 na 20. do 25.000; število zaposlenih pa se bo povečalo za približno 10.00; nova delovna mesta bodo angažirale nove površine v industrijski coni Ptuja. Razprava je potrdila dosedanji izoblikovani poselitveni vzorec in policentrično razvojno usmeritev ter zaključila, da je potrebno v prihodnjih dneh pristopiti k izdelavi skrčenega in sprejemljivega programa za javno razgrnitev ze omenjenega projekta. MG KRAJEVNA SKUPNOST IX)VRENC NA DRAVSKEM POLJU Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) in 36. člena statuta Krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem p>olju je zbor delegatov krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju na svoji seji dne 24. aprila 1977 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje nove šole in vrtca ter komunalnih naprav in skupnih potreb krajanov, v krajevni skupnosti Lovrenc na Dravskem polju. I. I Za območje krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. in to za naselja: Lovrenp na Dr. p., Pleterje in Zupečja vas se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje nove šole in vrtca, za vzdrževanje cest in cestne razsvetljave, pokopališča, prostorov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter za zadovljevanje potreb krajanov na ob- močju krajevne skupnosti. Za izvedbo programa znašajo predračunska sredstva v višini 7,575.000 din, ki se bodo zbrala iz naslednjih virov: a) z uvedbo samoprispevka 1,850.000 b) ostanek sredstev preteklega samoprispevka 150.000 0 dotacije organizacij združenega dela 100.000 9 Izobraževalna skupnost Ptuj 2,250.000 d) Skupnost otroškega varstva Ptuj 924.000 ^ material in delo, prodaja stare stavbe in zemljišča, uporaba sedanje opreme ter sredstev po posebnih pogodbah 2,301.000 7,575.000 II. Referendum bo v nedeljo, dne 26. junija 1977 od 6.— 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. III. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. septembra 1977 do 31. avgusta 1982. IV. Samoprispevek se uvaja v denarju in delu: Višina samoprispevka v denarju bo znašala: — za zavezance, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja az. nadomestila, ki presegajo 1.000 din, po stopnji 1,5 '^'o od neto osebnih dohodkov, — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 8 % letno od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov (posekanega lesa), — za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stopnji 4 % od bruto osebnega dohodka ali davčne osnove. Zavezanci iz te točke, ki sklenejo posamezne pogodbe, ki so za višji znesek od osnove po tej točki, so oproščeni 4 % prispevka, — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,5 % od izplačane pokojnine, — za zavezance zaposlene v tujini po pavšalnem znesku 800 din letno. Višina samoprispevka v delu bo znašala 50 delovnih ur po zavezancu, ki jih bo potrebno opraviti 25 delovnih ur ob pričetku gradnje in 25 delovnih ur ob koncu gradnje. Kdor ne izpolni prispevka v delu je dolžan plačati za vsako neopravljeno delovno uro po 50 din. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tem poglavju, plačujejo prispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalidnin, socialnih pomoči, rejnin, otroškega do- datka, pomoči za šolanje, od štipendij, vajeniških nagrad, regresa za stanarino in od dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu. Samoprispevka v delu so oproščeni: noseče žene in matere, ki imajo otroke v starosti do 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalid- nosti nesposobni za delo, otroci do 15 leta starosti ter moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let. V. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivali- šče na območju krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. v naseljih Lov- renc na Dr. p., Pleterje in Župečja vas ter občani, ki so iz navedenih naselij začasno zaposleni v tujini. VI. Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpi- sani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. za naselja Lovrenc na Dr. p., Pleterje in 2upečja vas in zaposleni, ki še nimajo volilne pravice in še niso vpisani v splošni voUlni imenik in živijo na območju krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. v naseljih Lovrenc na Dr. p., Pleterje in Župečja vas. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zarai dela v tujini ali služenja vojaškega roka ali drugega upravičenega razloga gla- sovanja niso mogli udeležiti. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovni- co. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU GLASOVNICA za referendum dne 26. junija 1977 „ZA" glasujem „PROTI" uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje nove šole in vrtca, za vzdrževanje cest, cestne razsvetljave in pokopališča, za ureditev prosto- rov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter za zadovoljevanje skupnih potreb krajanov v naseljih Lovrenc na Dr. p., Fleterje in Zupečja vas. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, ,,PROTI" pa, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. VII. Za postopek o glasovanju pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delega- tov v skupščino DPS. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije krajevne skupnosti o uspešnem izidu referenduma zbor delegatov krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. VIII. Denarna sredstva, ki se zberejo s samoprispevkom so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu samoprisp>evka krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. IX. Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo strogo namensko za izvedbo programa, za katerega je bil uveden prispevek. X. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obračun, ki se pred- loži v potrditev zboru delegatov krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. p. in občanom. Lovrenc na Dr. p. 20. maja 1977 Predsednik zbora delegatov Korošec Alojz 1. r. Razgovor z Jankom Bezjakom, predsednikom OS ZSS občine Ptuj SINDIKALNA AKTIVNOST NA PREIZKUŠNJI v središču politične aktivnosti v ptujski občini je razprava o spreje- manju samoupravnih sporazumov SIS družbenih dejavnosti za leto 1977. Kakšne so naloge sindikatov ob tem? ,,Osnovne organizacije sindikata imajo jasno opredeljene obveznosti v izvedbi akcije obravnavanja in sprejemanja samoupravnih spora- zumov o temeljih planov SIS s pod- ročja družbenih dejavnosti za sred- njeročno obdobje 1976—80 oziro- ma za leto 1977. Sindikat v OZD mora biti pobudnik za sklic in po- enotenje stališč o predloženem »paketu" sporazumov vseh naj- odgovornejših predstavnikov druž- beno-političnih organizacij, samo- upravnih in poslovnih struktur v TOZD, nadalje mobilizator javne razprave o teh dokumentih med delavci v sindikalnih skupinah in sklicatelj zborov delovnih ljudi, na katerih se bodo delavci z osebnim igavljanjem izrekli o programih in iz njih izvirajočih finančnih obveznostih. Zaradi obsežnosti in zapletenosti celotnega paketa samoupravnih sporazumov bo po moji oceni stali- šče najodgovornejših predstavni- kov strokovnih, samoupravnih in političnih struktur v TOZD o predloženih sporazumih, odločilno za sprejem ali odklonitev na zborih delavcev. Ker so programi oz. finančne obveznosti iz programov nekaterih SIS v razkoraku z dogo- vorom o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—80, CE. Z resolucijo o izvajanju plana v letu 1977, stoji pred razlagalci,,pa- keta" samoupravnih sporazumov SIS, na čelu s sindikati in pred vsemi delovnimi ljudmi v OZD, ve- lika odgovornost: ali sprejeti pred- lagane — višje obveznosti po pred- loženih sporazumih, kot posledice zmanjšane republiške solidarnosti In širjenja prvotnih programov nekaterih SIS ali pa dosledno ipoštevati načelo resolucije o izva- janju plana občine Ptuj za letošnje leto, torej prevzeti do nekaterih SIS (zaposlovanje, zdravstvo, kultu- ra) manjše obveznosti kot so pred- tožene s samoupravnimi sporazumi in ogroziti redno izvajanje progra- mov navedenih SIS. Brez dvoma odločitev ne bo lah- ka, čeprav v sindikatih zaradi veli- ke obremenjenosti gospodarstva in padanja njegove reproduktivne sposobnosti, zagovarjamo stališče IS SO Ptuj in tudi republiških druž- beno-političnih sporazumov, da mora celotna poraba: osebna, splošna in skupna rasti sorazmer- no, oz. za 10 odstotkov počasneje od rasti družbenega proizvoda. Do 20. junija se morajo delavci ^ede na oceno lastnega gospodar- jenja oz. dohodka odločiti o pro- gramih in materialnih obveznostih iz teh programov do samoupravnih SIS s področja družbenih dejavno- sti, kot tudi o sporazumih SIS s področja stanovanjskega gospo- darstva, financiranja infrastruk- ture, ŽTP Ljubljana, letališke infrastrukture in financiranje naložb v kmetijstvo občine Ptuj. Mislim, da nas pri tem ne smejo presenetiti tudi najbolj ekstremne odločitve delavcev, nasprotno, kakovost samoupravnega sporazu- mevanja terja določeno stopnjo različnosti v pogledih in stališčih naših delovnih ljudi." Na vseh področjih družbenega življenja in dela bijemo bitko za uresničevanje določil zakona o združenem delu. Kako smo akcijo začrtali v ptujski občini in kakšne rezultate smo doslej zabeležili na tem področju? ,,Res je, uveljavitev vsebine zakona o združenem delu bo osnovna akcija vseh zavestnih socialističnih sil v naši družbi, zlasti pa sindikatov in članov ZK v njih v naslednjem predkongresnem obdobju. To aktivnost smo si začrtali že v lanskem letu, ko smo obravnavali osnutek zakona, ven- dar je aktivnost po sprejemu zako- na močno zamrla, zlasti do obdob- ja sprejemanja zaključnih računov za lansko leto, kar je bilo glede na težave v gospodarjenju objektivno pričakovati. Toda ta pasivnost se v veliki meri nadaljuje v pomladan- ske mesece, kar pa je glede na veHko podporo delovnih ljudi vse- bini zakona poradoksalno in terja poglobljene analize in akcije. Poleg sindikatov, ki bi jim mnogi radi ,,zaupali" vsa opravila pri uveljavljanju vsebine zakona, tudi povsem strokovne naloge, se vklju- čujejo intenzivneje v akcijo tudi druge subjektivne sile zlasti še ZK. Na republiških regionalnih in občinskih nivojih smo se dogovorili za koordiniran in celovit pristop. V OZD, bi do danes morali imeti, v večini tudi imajo, komisije za izva- janje zakona in sprejete akcijske programe z rokovniki in konkret- nimi zadolžitvami za izvedbo posa- meznih nalog. Razumljivo je, da je teža operativnega dela sedaj na strokovnih službah, ki morajo iz izkušenj in lastnih razmer v OZD iskati ustrezne rešitve. Republiški svet ZS Slovenije je izbral približno 130 ,.vzorčnih" organizacij, v katerih je že ali pa se trenutno preverja, kako daleč so pri uresničevanju vsebine zakona. V naši občini je vzorčna OZD „Perutnina" Ptuj, v regionalnem okviru pa še TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo. V teh, kot tudi drugih OZD danes ne sprašujemo več ali imajo komisije in akcijski program ter analize lastnih samoupravnih in dohodkovnih odnosov, pač pa po tem: ,,Kakšne so teze ali morda že osnutki interne samoupravne zako- nodaje, ki bo urejala dohodkovne odnose, delitev dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela, združevanja dela delavcev v OZD, odnose med TOZD in strokovnimi službami na principih svobodne menjave dela itd. V naši občini smo se na podlagi regionalnih posvetov dogovorili, da predsedstvo OS ZSS Ptuj imenuje posebne 3-članske skupine, ki bodo spremljale izvajanje določil zakona v vseh TOZD, SIS in KS naše obči- ne. V teh skupinah bodo predstav- niki sindikata, ZK, mladine in stro- kovne komisije SO Ptuj, ki sprem- lja izvajanje zakona v naši občini. Te skupine bodo do 15. junija 1977 prvič obiskale vse OZD in skupaj s komisijami o izvajanju zakona v OZD preverile in ocenile doslej opravljeno delo. Ti obiski v TOZD se bodo v jeseni nadaljevali in stop- njevali. Roki za izvedbo nekaterih posameznih določil zakona (dohodkovni odnosi, delitev po delu, združevanje delavcev v TOZD itd) so določeni do konca tega leta in povsod, kjer še niso doslej veliko naredili, bodo morali aktivnost v drugi polovici leta bistveno okrepiti. Komisija za spremljanje izvaja- nja zakona pri SO Ptuj pa bo usta- novila posebne specializirane pod- komisije, za strokovno presojo in nasvete po posameznih problem- skih področjih (dohodkovni odno- si, delitev OZD, samoupravna organiziranost itd.). V vseh sredi- nah se danes bistveno zavedamo, da le enotna družbeno-politična akcija ter združitev znanja strokov- njakov po posameznih specialnih nalogah ob sugestijah vseh delov- nih ljudi, lahko obrodi v izvajanju zakona dobre rezultate. Vsaka na- daljnja univerzalnost, načelnost in večtirnost v vodenju akcij, bi nas le oddaljevala od tega cilja." Že sedaj tečejo določene aktivno- sti v zvezi s pripravami na volitve v letu 1978; naloge sindikatov? ,,Večje operativne naloge v zvezi z volitvami, ki bodo v naslednjem letu, so sicer pred SZDL kot sindi- kati, ki so odgovorni za izvedbo volitev v združenem delu, kjer je glede na izkušnje in zasedenost strokovnih služb, lažje izpeljati posamezna strokovno tehnična opravila. S tem pa nočem reči, da ni pred sindikati nobene odgovor- nosti. Nasprotno, zelo velika'je odgovornost sindikata v volilnih pripravah, zlasti pri evidentiranju kandidatov za posamezne delega- cije oz. funkcije v organih SIS ali v organih družbeno-političnih skup- nosti. To evidentiranje se bo začelo še pred letnimi dopusti in bo trajalo do sredine jeseni. Koordinacijski odbori za volitve, ki bi že morali biti ustanovljeni v sleherni TOZD, bodo spremljali evidentiranje delegatov in vodili vsa nadaljnja operativna opravila pred volitvami skladno z navodili odbora za volitve pri OK SZDL, CE. pododbora ori OS ZS. Še enkrat bi poudaril, da I o od kvali- tete evidentiranja kandidatov odvisna bodoča aktivnost, uspeš- nost, kadrovska struktura naših delegacij in posameznikov v njih na vseh področjih našega družbeno- političnega dela." MG Janko Bezjak: „Pred sindikati veli- ka odgovornost". OCENILI VAJO CIVILNE ZAŠČITE V ČAKOVCU v Čakovcu so ocenili vajo enot Gvilne zaščite, ki je bila 22. maja. Na tej vaji so poleg ostali bratskih občin sodelovali tudi predstavniki Ptuja. Vaja prijateljstva in brat- stva je popolnoma uspela. Napra- vila je močan vtis na gledalce in sodelujoče ekipe. Organizacija te vaje je bila odlična in je dosegla namen solidarnosti in vzajemne pomoči v primeru elementarnih nesreč ali vojne. Vse enote civilne zaščite so dobro izvedle naloge in medsebojno odlično sodelovale. Na pobudo predstavnikov občine Ptuj je bil sprejet tudi predlog, da postanejo vaje tradicionalna obli- ka dela in da se v prihodnje organizira v eni izmed slovenskih občin. zk služba pravne pomoči v letu 1961 je občinski ljudski odbor Ptuj ustanovil službo pravne pomoči z nalogo, da daje občanom pravne nasvete, sestavlja občanom razne vloge za sodišča in v upravnem postopku, sestavlja pogodbe, oporoke, izjave in podobno. Od takrat seje v pisarni pravne pomoči, ali po ljudsko ,,pri tovarišu Knezu" zvrstilo mnogo ptujskih občanov, zlasti iz socialno šibkejših sredin, saj je bila pravna pomoč praviloma brezplačna ali proti pavšalni odškodnini, le za poedina opravila se je zaračunavala po odvetniški tarifi. V gradivu za 31. sejo skupščine občine Ptuj je tudi predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi službe pravne pomoči, ki naj s 30. junijem 1977 preneha z delom. V obrazložitvi je navedeno, da se je zadnja leta možnost zaščite pravic in interesov bistveno izboljšala. Občani imajo danes vse možnosti, da si prek določenih služb, neposredno pri sodi- šču in tudi pri upravnih organih, ko rešujejo svoje zadeve, zaščitijo svoje pravice in interese. Zaradi tega izvršni svet SO Ptuj, kot predlagatelj nave- denega odloka, smatra, da občinski skupščini ni več potrebno vzdrževati posebnega organa za dajanje pravne pomoči. Da občani ne bi bili kakorkoli prikrajšani, bo vse morebitne nedokon- čane zadeve prevzelo občinsko javno pravobranilstvo in jih dokončalo, velja seveda za tiste občane, ki so prek službe pravne pomoči uveljavljali svoje pravice in imeli svoje zahteve na dan 30. junija še v postopku. Za informacijo še to, da je vodja službe pravne pomoči Jože Knez, dipl. prav- nik, dopolnil pokojninsko dobo40 let in bo tako odšel v pokoj. Za njegovo dolgoletno prizadevno delo v korist občanov prav gotovo zasluži priznanje. F TEDNIK SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Rupert Španer - edini in zadnji vrvar v Ptuju GOTOVO STE ŽE SUŠALI ZANJ. KMETJE, ŽIVINOREJCI GA DOBRO POZNATE, PTUJ C ANI PA VSAK DAN OBHODITE MMO NJEGOVE DELAVNICE V KRAMP- UEVI ULICI. ODLOČILI SMO SE, DA VAM RUPERTA ŠPANERJA, EDINEGA IN ŽAL TUDI ZADNJEGA VR VARJA V PTUJU, PODROBNEJE PREDSTA VIMO O začetku svojega dela, nam je takole pripovedov^: „0b koncu I. svetovne vojne mi je bilo 18 let. Živeli smo na Fali. Oče je bil železničar. Blizu nas je imel vrvarsko delavnico mojster, ki se je vrnil iz vojske inje rabil pomoč. Tudi mene je zaprosil. Sel sem z njim, mu večkrat pomagal in enostavno vzljubil ta poklic. Mojstra sem zaprosil, da bi me izučil. Tako sem postal vrvarski pomočnik. Kmalu sem odšel v Zagreb. Tam sem bil krajši čas, iiato pa me je zvleklo v Gradec. Med tem časom sem odslužil vojsko, potem sem prišel v Ptuj. Takrat je imel vrvarsko obrt v Ptuju mojster Vajdič in pri njem sem se zaposlil. Ko je postal bolehen sem ga vse bolj nadomeščal, ko pa je unurl, sem obrt prevzel jaz. Iz Lackove ulice sem preselil obrt v Majstrovo ulico, sedaj pa že prek 10 let delam v svoji delavnici tukaj v Krempljev! ulKi." Kakšne vrste vrvi pa delate in v kakšen namen? „Večji del mojih vrvi je namenjen kmetijstvu pa tudi industriji. Včasih je bilo več konjev, zato smo imeli dosti dela, kajti konji rabijo povodec, štrange, halfte, uzde več sort, vože, včasDi smo delali tudi motvoz, sedaj pa nas je v tem prehitela in premagala industrija. Se zmeraj, pa prodam največ izdelkov za živino, za krave, za pašo, no tu so nas poželi z električnimi pastirji, toda za silo še ^e." Kdo vam pa i^maga pri obrti? Žal sem sedaj ostal cisto sam. Včasih sem imd pomočnike, tudi žena mi včasih priskoči na pomoč. Žal mi je za sinom, izučil se je za vrvaija. pa je kljub temu odšel v Kanado. Šc sreča, da danes ni več takega povpraševanja po mojih izdelkUi, saj dela ne bi več zmogel. Tako pa še gre, kljub temu, da sem že v pokoju rad pridem v delavnico, tukaj sem srečnejši." Kakšno je vaše delo od surovine do izdelka? „Najprej moram imeti predivo. to je ponavadi konoplja, ki se mora najpre sčistiti, mi pravimo grebenati, potem se prede na kolovratu. Za tem se preja zasuče prvič, da pride do osnovne niti, potem se {X) več niti skupaj zasuče drugič in vrv je gotova. Debelino lahko poljubno izbiram. Kakšno vrv potrebujem, takšno naredim." Kako pravite po domače tem delovnim strojem, ki jih upo- rabljate pri pletenju vrvi? „Mi imamo še stare izraze in sploh ne vem, kako bi lahko danes nekdo imenoval te lesene priprave druMČe. Pri delu uporabljam kolovrat, potem kšir, za tem zclvagn, potem so tu še ^ideri in razni hakni, no za pletenje mrež pa uporabljam še posebne večje lesene igle." Tako bi nam lahko vrvar Rupert Španer govoril še dolgo, vendar kot sam pravi „za silo še gre", dokler je v svoji vrvarski delavnici. Ko bo delavnico zapustil, ko bo njegova mojs.f ka roka omahnila, bodo njegovi izdelki marsikomu manjkali. Najbolj pa bodo nianjkah prav njemu, kajti svoje življenje je prebil ob konoplji, ob kolovratu in glidcrjih in težko mu bo pri srcu, ko ne bo mogel več plesti mrež, ko ne bo vsak dan občutil tistega značilnega vonja po vrveh. ZažeUmo mu ob koncu še veliko zdravja in uspehov pri delu, pa da bi ljudje še dolgo uporablja- , li njegove vrvi! M. Ozmec Rupert Španer v svoji vrvar ski delavnici: „Tukaj sem najsrečnejši!" Foto: M. Ozmec Ocena izvedbe proslav V torek se je v Ptuju sestal občinski odbor za pripravo in izvedbo proslav ob letošnjih jubilejih. Analizirali so vse proslave, ki so bile letos organizirane na območju ptujske občine in ugotovili, da so nadvse uspele. Sprejeli so tudi zaključni račun in se dogovorili o dekžu stroškov, kijih bodo nosili posamezni nosilci organizacije proslav. zk JAVNO PRAVOBRANILSTVO ZA ORMOŽ IN PTUJ Lansko leto je skupščina SR Slovenije sprejela novi zakon o javnem pravobranilstvu, ki v nekaterih primerih spreminja dosedanjo vlogo javnega pravo- branilca. l a je sedaj predvsem or- ^n družbenopolitične skupnosti, ki jo zastopa pred sodiščem in drugimi organi. Občini Ormož in Ptuj imata že cxl leta 1963 skupno javno pravo- branilstvo. Tudi po uveljavitvi novega zakona se obe občini strinjata s tem, da ju glede premo- ženjskih pravic in obveznosti zas- topa skupno pravobranilstvo s sedežem v Ptuju. Medsebojne odnose glede organizacije in finan- ciranja pa urejata obe občini s samoupravnim sporazumom. Izvr- šna sveta obeh občin sta predložila predlog odloka v obravnavo in sklepanje obema občinskima skup- ščinama. F Tekoči račun - sodoben plačilni instrument Pred tremi leti je začela KBM. podružnica Ptuj z akcijo prenašanja osebnega dohodka delavcev na hranilne knjižice pri delovnih in drugih organizacijah ter uspela do danes vključiti vse zaposlene v občini Ptuj. Vzporedno s hranilno knjižico so vse bolj uveljavlja tekoči račun občana. V današnjem času, ko je tempo življenja vse hitrejši, ko je čas za doveka še kako dragocen, je tekoči račun tem bolj potreben. Ena njegovih prednosti je to, da lastniku tekočega računa ni potreb- no dvigati gotovine v banki, s tem si prihrani čas, s čekom lahko plačuje nakup blaga v trgovini in vse vrste uslug: gostinske, turistične, prevozne pd. Lstnik tekočega računa lahko tudi pooblasti banko, da iz njegovih 3-edstev na tekočem računu plačuje redne obveznosti, kot so: stanarina, telefon, električna energija, mesečne naročnine za časopise, radio, televizijo ipd. V kolikor pa lastnik tekočega računa potrebuje gotovino, jo lahko dvigne pri vseh bankah v Jugoslaviji in vseh poštah v Sloveniji. Prav tako kot hranilna vloga se tudi tekoči račun obrestuje po 7,5 % obrestni meri. Prednosti tekočega računa je spoznalo že precej občanov, saj ima pri banki odprte tekoče račune že prek 230 občanov. Banka si prizadeva, da bi čimbolj seznanila tako občane kot trgovske organizacije s poslovanjem s tekočimi računi, zato jih je v ta namen oskrbela z ustreznimi navodili. DANICA STRELEC Dobro organizirana pospeševalna služba za delo s kmečkimi ženami Na območju ptujske in ormoške občine se je v zadnjih letih zelo razmahnilo organi- zirano delo s kmečkimi ženami preko pospeševalne službe, katero zelo uspešno in organizirano vodi ing. Branka Lah, ki je zaposlena na Živinorejskem veterinarskem zavodu v Ptuju. Vidni rezultati pri nadaljnjem organiziranju kmečkih žena pre- ko pospeševalne službe se kaže, da je bil v letošnjem letu ustanovljen še aktiv kmečkili žena pri KZ Lovrenc tako, da je trenutno na našem območju 21 aktivov kmečkih žena. V letošnji zimski sezoni so organizirali 28 predavanj 73. kmečke žene. Teme predavanj so bile: 1. Higiensko pridobivanje mle- ka; 2. Prašičereja; 3. Ureditev kmečkega vrta; 4. Zmrzovanje živil; 5. Ekonom lonec in pravibia prehrana. Predavanja, ki so bila že v lanskem letu, so letos organizirali v krajih, kjer še niso bUa.^ Ob prazniku Dneva žena so skupno s obratom za kooperacijo pri Slo vinu v Ormožu organizirali srečanje vseh članic aktivov kmečkih žena, ter jim pripravili krajši kulturni prodam. Ob tem so se tudi dogovorili za program dela za letošnje leto. Razen tega so pripravili tudi srečanje aktivov kmečkih žena iz Nove Gorice in Ivanjkovec pri Ormožu. V ta namen je bila organizirana tudi kulinarična razstava. V mesecu aprilu in maju so organizirali dve ekskurziji kmeč- kih žena; eno v Savinjsko dolino, drugo pa na Primorsko. V letošnjem letu bodo organizirali še 3 do 4 podobne ekskurzije. Ravno v mesecu juniju in juliju se bo sestal odbor kmečkili žena pri KZ Ptuj in obratu za kooperacijo pri Slovinu v Ormožu, da se dogovorijo o nadaljnjem delu pospeševalne službe na tem področju. Zlatko Novak 75 ekip civilne zaščite in prve pomoči V nedeljo 29. maja je bilo na športnem igrišču v Poljčanah letošnje sedmo občinsko tekmo- vanje ekip prve pomoči in civilne zaščite. Tokrat pa so prvič na tekmovanju sodelovale tudi ekipe mladih članov Rdečega križa iz. osnovnih šol. Tudi letošnje tekmovanje sta uspešno organizirala občinski odbor RK in oddelek za ljudsko obrambo pri skupščini občine Slov. Bistrica. Zaradi dosepnja večjega zanimanja za to obliko aktivnosti v občini Je tokrat bila organizirana v Poljčanah. Osnov- ni organizacija RK te laajevne skupnosti je v okviru danDi možnosti, ob sodelovanju tam- kajšnje šole, organizatorjev in ^krovitelja, skupščine občine Slov. Bistrica, poskrbela, da je tekmovanje potekalo organizirano in po sprejetem programu. Ta pa je omogočila, da je bilo letošnje tekmovanje doslej najuspešnejše tako po številu udeleženih ekip kot tudi po doseženih rezultatih. Dokazalo je, da se bistriška občina v tej dejavnosti uvršča med najuspešnejše tudi v repu- bliškem merilu. Letošnjega tekmovanja ekip P^e pomoči in civilne zaščite v Poljčanah se je udeležilo kar 75 '^kip, ^upno udeleženih v izvedbi in v samem tekmovanju okoli 600 občanov, veliko pa je bilo tudi tistili, ki so tekmovanje spremljali kot gledalci. To je tudi (bdatno priznanje, da si ta oblika izobraževanja občanov, v smeri krepitve SLO, pridobiva vse večje šte\^o občanov. Med 20 ekipami, kolikor se jih je udeležilo prvega občinskega tekmovanja mladih članov RK iz osnovnih šol je bila najuspešnejša ekipa OŠ Sp. Polskava 11, pred ekipo mladih planincev "iz OS R^ljčane in ekipo Posebne OŠ iz Slov. Bistrice. Med ekipami PP iz CZ iz vrst krajevnih skupnosti in naselij, organizacij združenega dela, ekip za prvo pomoč iz občinskih enot civilne zaščite pa je tokrat bila najuspešnejša KS Slov. Bistrica I, pred ekipo Konstruktor TOZD Granit Slov. Bistrica II. Na zaključni svečanosti so podelili vsem sodelujočim ekipam pri- . znanja za sodelovanje. Prvim trem ekipam iz vrst podmladkar- jev in starejših pa so podelili še posebna priznanja, ^kale in praktične nagrade. Prvi dve ekipi iz občinskega tekmovanja se bosta udeleži republiškega, ki bo v soboto v Celju. Besedilo in slika: Viktor Horvat Se tako majhen nepravilni prqem je odločal o njihovi dokončni uvrstitvi Hitrejše reševanje na področju zaposlovanja člani sveta za samoupravljanje, žvljenska vprašanja delavcev in obveščanje v delovni organizaciji TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem so na svoji 13. redni seji temeljito razpravljali tudi o samoupravnem sporazumu o minimalnih standar- dih za življenske in kulturne razme- re pri zaposlovanju delavcev na območju občine Ptuj. Ta samo- tipravni sporazum je pripravljen na osnovi sklepa 8. kongresa ZSS in v skladu z družbenim dogovorom o minimalnih standardih za življenj- ske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, z name- nom, da bodo učinkoviteje in hitre- je reševali temeljna vprašanja na področju zaposlovanja. Tak sporazum bi naj sklenile te- meljne organizacije združenega dela, občinski svet ZSS Ptuj in samoupravna stanovanjska skup- nost Ptuj, skupnost za zaposlova- nje in skupščina občine Ptuj. Člani sveta v TGA Kidričevo so se stri- njali s tem, da je osnovni namen tega sporazuma v tem da se delavcu zagotovi materialna in socialna var- nost, dosežena stopnja družbeno ekonomskega razvoja občine pa daje realne možnosti za uresničeva- nje teh interesov delovnih ljudi. Po razpravi so člani sveta dolo- čili tudi roke za nadaljnjo obrav- navo v DS TOZD in DS skupnost- nih služb, ki bodo razpravljali o predlogu v naslednjih dneh in ga dali v 15-dnevno obravnavo kolek- tivu. V tem času bodo zbrali more- bitne pripombe in predloge in ga nato po morebitnem usklajevanju tudi sprejeli, za podpis sporazuma pa pooblastili direktorje TOZD. France Meško SOLIDARNOST PRI ŠTIPENDIRANJU s solidarnostnim prelivanjem sredstev za štipendiranje doslej, zlasti v manj razvitih občinah rrismo bili zadovoljni. Vzrok za to je v tem, ker nismo imeli ustreznih meril za solidarnostno prelivanje, zlasti pa ne za potrošnjo sredstev za štipendije v posameznih občinah, saj so marsikje prikazovali preti- rane potrebe, ki niso imele podlage v dejanski potrošnji. Glede na to, da je za izdelavo objektivnega sistema prelivanja sredstev solidarnosti potrebno več časa, je izvršni odbor skupne komi- sije podpisnic samoupravnega spo- razuma o štipendiranju predlagal, da bi naj v šolskem letu 1977/78 obveljala potrošnja v taki višini kot so jo izkazovale slovenske občine v prvi polovici letošnjega leta. Ob tem pa so predlagali tudi manjše korekture, ki naj upoštevajo zlasti razvitost občine in delež kadrov- skih štipendistov med štipendisti iz združenih sredstev. Nobenega dvoma ni, da bi mo- rali v manj razvite občine dati več denarja za štipendije, saj se tam šola premalo mladine, stimulirati pa je treba tudi tiste občine, ki so na področju štipendiranja dosegle veliko povezanost s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in s samoupravnimi interes- nimi skupnostmi. Tako je zbor podpisnikov (in njihova skupna komisija) predlagal, da naj dobijo povečan priliv za štipendije tiste občine, ki imajo več kot 70 odstot- kov kadrovsko vezanih štipendi- stov, teh je v Sloveniji skupno 7, žal nobene na našem območju, in tiste občine, ki ne dosegajo niti 70 odstotkov poprečnega narodnega dohodka v SRS, teh pa je v Slove- niji 26 in žal so med njimi tudi vse tri občine z našega območja. Na podlagi tega predloga bi naj v šolskem letu 1977/78 iz solidarnosti dobile za 5 odstotkov več sredstev kot doslej: občina Ptuj, ki bi tako dobila mesečno dodatnih 41.000 din, občina Ormož, ki bi dobila ntsečno dodatnih 18.900 din in občina Slov. Bistrica, ki bi dobila dodatnih 18.600 din. Skupna komi- sija tudi predvideva, da bodo v letošnjem letu porasla sredstva za štipendiranje poprečno za 10 odstotkov (nominalni porast oseb- nih dohodkov). Za konec še poda- tek, da bi v Sloveniji mesečno iirali 2,230.000 din za solidarnost- no prelivanje, od tega pa bi šla ena četrtina za izravnavo po predlaga- nih merilih — nerazvitost občine in kadrovska vezava. FF DR. FRAN BRUMEN Zdravljenja Z naravnimi pripomočki (2. nadaljevanje) Zrak je tudi že v srednjevišinski klimi dovolj čist, da prepušča bxlatnejše ultravioletno sevanje. V višini nad 60<) m je splošna presnova opazno okrepljena. Efektnejšega vpliva na krvnorastnc spremembe pa v teh višinah še ne opažamo. VISOKOGORSKA KI.IMA — 800 do 1200 m je že toliko diferentna, da je potrebno, posebno pri občutljivejših bolnikih, biti previden in za kake tri dni pridržati prizadetega v srednjevi.šinski postojanki zaradi PRILAGODITVE. Včasih je taka vmesna po.staja potrebna tudi po končanem zdravljenju v visokogorju. V redkih primerih, ko aklimatizacija ni dosegljiva, je potrebno visokogorsko zdravljenje celo opustili. Zaradi razredčenosti zraka se spr- va količina krvi v enem srčnem valu zviša, zalo se začasno zviša tudi krvni tlak, kar pa je le prehodno in se tlak kmalu ponovno spusti na prvotno višino. Porajanje in obnavljanje krvi, posebno rdečih krvnih telesc, viso- kogorska klima zelo pospešuje. Sprva je celotna presnova tudi v tem okolju okrepljena. V visokogorju običajno prevladuje suh zrak. Zaradi čistosti zraka in manjše oblačnosti je sončno sevanje mnogo izdatnejše, kakor pa v obljudenih nižavah. Direktna sončna toplota preprečuje prehladitve, četudi je temperatura zraka znatno nižja. Redkejšemu pojavljanju prehladnih obolenj je iskati vzroka tudi v manjši okuženosti zraka z virusi. Nihanje dnevnih temperatur je zelo izrazito. Temerature so posebno pri jasnih nočeh pred sončnim vzhodom razmeroma zelo nizke. Premočno sončno sevanje je škodljivo, ker lahko sproži takoimeno- vane ŽARIŠČNE REAKCIJE, predvsem v tuberkuloznem procesu na pljučih. Za bolezni sindroma srčnih angin, kakor tudi za klimakterične težave visokogorska klima ni primerna in je lahko celo škodljiva. Prenaglih vzponov z žičničnimi prevozi v previsoke višine naj se srčni bolniki raje izogibajo. Često se po kakih dveh dneh bivanja v visokogorju pojavlja nadležna flvčna labilnost. Tisti ASTMATIKI, KI ŠE NIMAJO SEKUNDARNIH KOMPLIKACIJ (kronična bronhitida, razširjena napihnjena pljuča — emph.vsema), uspevajo v čistem gorskem zraku, ki ne v.sebuje njim Vodljivih alergenov, zelo dobro. V tretjem tednu bivanja tudi v visokogorski klimi doseže delovanje vseh aktivnih dejavnikov svoj višek. Klagodejne posledice so razmeroma dolgotrajne in se le počasi izgubljajo, dokler po preteku pol leta ne usahnejo. Tudi v teh višinah je za efektno zdravljenje potrebno NAJMANJ TRI TEDNE ČASA. MORSKA KLIMA je popolnejša le na odprtem morju, n. pr. na bidji daleč od obale; ali pa na kakem manjšem, neprometnem, malo obljudenem otočku z zelo okrnjeno vegetacijo. Tam je ozračje čisto brez onesnaženja in z le malo neobičajnih ter neaktivnih alergenov (glej sestavek o alergijah). Kljub dokaj enakomernim dnevnim temperaturam je treba zaradi močnejšega strujanja zraka računati z znatnejšimi ohladitvami in posledičnimi prehladitvami. /ato morska klima ni primerna za suhe in nervozne ljudi, ki imajo slabše sposobnosti za regulacijo toplote. Nasprotno pa se zdravi, katerih telo je sposobno zdravega reagiranja s privajanjem na nagle spremembe, smotrno utrjujejo. Ne smemo pozabiti, da obmorska klima zaradi čistega ozračja tudi v oblačnih dneh prepušča znatno ultravijoletno žarčenje. Morska klima deluje tudi na sluznice, posebno v dihalih. S svojo primerno ovia/enostjo, z vsebovanjem kuhinjske soli v zdravilnih koncentracijah in z izparjenimi jodovimi delčki deluje morski zrak kot neke vrste ZDRAVILNA INHALAC IJA. Sledi 3. nadaljevanje 6- !ZN ASIH KRAJEV 9. junij 1977- TEIMIIK Maturanti razreda a Maturanti razreda b ZGUBLJENI POZOR! Maturanti ekonomske srednje šole v šolskem letu 1964/65 ZBEREMO se na prvem srečanju V SOBOTO, 25. JUNIJA 1977, OB 17. URI pred ekonomsko šolo Jožeta Lacka v Ptuju. Razpoznavni znak: TEDNIK v levi roki! Če imaš rad naravo... Ce imaš rad naravo in Irao negovano okolje, ^tem ni težko najti skupnega imenovalca za razgovor s Francem Brlekom, vrtnanem pri komunalnem pod- jetju Ptuj, fci nam je povedal: „Že nekaj let skrbim za lepo okolje, zelenice našega zgodovin- skega mesta. To počnem le iz ljubezni, saj imam naravo zelo rad .. Lahko se pohvalim, da ie vedno več ljubiteljev v ptujski krajevni skupnosti, ki skrbijo za lepo urejeno okolje in za zelenice. Toda vsi občani niso enaki, lahko bi rekel, da pri nas zavzetosti ne manjka. Vendar ne gre le za ozko nalogo, gre za sodelovanje s krajevno skupno- stjo, z njenimi krajani in za prepričevanje občanov za splošno kulturno obnašanje. V človeku je treba vzbuditi cut za lepoto okolja, o katerem v zadnjem času zelo radi govorimo, storimo pa včasih zelo malo. Čeprav bi nas, starejše, bilo lahko dostikrat sram pred mladino, ker se pogosto nič kaj vzgledno ne vedemo do okolja, tudi pri mladini ne more biti dosti bolje. Zgledi vlečejo in res je tudi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Skrbeti za okolje je naša najpomembnejša naloga. Vzgoja srčne kulture nikakor ne sme biti na zadnjem mestu, zato W morali bolj vzgajati naše krajane in mladino v šolah. ap Destrnik je praznoval Partizani slovenskogoriške Lackove čete so v noči na 7. junij 1942 leta napadli orožni- ško postajo v Vintarovcih v Slovenskih goricah, da bi osvobodili svoja zaprta sodelavca. Napad se jim ni posrečil, padla pa sta dva nem- ška orožnika. V spomin na to akcijo praznujejo vsako leto v KS Desternik svoj krajevni praznik, ki so mu tudi letos posvetili vrsto kulturnih, športnih in drugih prireditev. Tako že 29. maja pripravili srečanje v malem nogometu, ko se je pomerilo kar deset ekip iz domače in sosednih krajevnih skupnosti. V soboto 4. junija pa so v prostorih osnovne šole odprli zanimivo slikarsko razstavo del akademskih slikarjev iz Maribora Bojana Golje in To- ša Primožiča. Avtorja sta bila zelo navdušena nad prizadeva- njem, da v Destrniku vsako le- to pripravijo slikarske razstave in sta obljubila vso pomoč, da bi lahko že to jesen organizirali v tem čudovitem predelu Slovenskih goric slikarsko kolonijo in povabili k sodelovanju nekatere naše priznane umetnike — slikarje in likovnike amaterje. Tega dne zvečer pa so učenci iz osnovne šole bratov REŠ pripravili še veliko baklado in v povorki krenili od spominskega obeležja na dvorani do Reševega spomeni- ka na Ojstrovcu in nazaj do gasilskega doma, kjer so se v praznovanje vključili še doma- či gasilci z velikim kresova- njem. V povorki je bilo vključenih veliko krajanov. Slovesnosti ob letošnjem krajevnem prazniku v Desterniku so se nadaljevale in zaključile v nedeljo 5. junija. Dopoldne ob 10. uri je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbeno- političnih organizacij na kateri so štirim zaslužnim krajanom podelili tudi bronasta odličja OF. Dobili so jih Franc Simeo- nov, Radenko Cerovič, Janko Marinič in Anton Kovačec st. Pionirske delegacije pa so k spominskim obeležjem v krajevni skupnosti položile vence in cvetje. Osrednja proslava je bila nato ob 14. uri pred gasilskim domom v Destrniku, kjer je bil slavnostni govornik sekretar KK SZDL Destrnik Feliks Majerič, s pevskim zborom in recitalom pa so sodelovali učenci iz desterniške osnovne šole. rn. šneberger Kmetovalci pričeli s košnjo in spravilom sena Zasebni kmetovalci na ptujskem in ormoškem območju so v teh prvih sončnih junijskih dnevih pričeli z intenzivno košnjo in ^ravUom sena na vseh travnikih v ravnindcih in v hribotivih predelih. Med obiskom v teh krajih sem izvedel, da so s prvo košnjo sena pričeU dokaj zgodaj in to že sredi maja. Skoraj vsa dela pri košnji in pravilu sena opravljajo kmetovalci s pomočjo strojne mehanizacije, ki jmi prihrani veliko truda in dodatne skrbi. Ročno košnjo med kmetovalci na ptujskem in ormoškem območju je možno opaziti le še v hribovskih predelih, kjer ni možno kositi strojno. Velika že^a kmetovalcev pa je, da bi bilo vreme lepo in sončno tako, da bi bilo možno brez večjih zastojev pospraviti letošnjo prvo Zlatko Novak ASFALT DO LESKOVCA Na varejskem klancu je vzbudilo naso pozornost brnenje delovnih strojev. Pred cestno zaporo smo po nak^učju dohiteli Antona Zagoranskega, podpred- sednika SZDL in predsednika prosvetnega društva v Leskovcu. Na tem varejskem klancu so namreč bila v polnem teku pripravljalna dela za asfaltiranje še zadnjega odseka ceste od Vdma do Leskovca. Kot nam je povedal naš sogovornik, bo ta cestna poveza- va velikega pomena za razvoj KS Leskovec, kjer so delovni ljudje z aktivnim delom dosegli že mnogo uspehov, kljub temu pa se ubadajo še z mnogimi problemi, ki jih sami ne bodo mogli rešiti. Največji problem predstavlja fštna voda. Zgradili so sicer svoj vodovod, vendar voda v njem ne ustreza sanitarnim zahtevam, v zadnjem času pa je tudi primanjkuje. V planu je sicer napeljava občinskega vodovoda, vendar bi bilo k temu potrebno pristopiti takoj, saj do leta 1980, ko je ta napeljava predvidena, ni mogoče čalatL Trenutno imajo v Leskovcu v načrtu tudi ureditev cestne razsvetljave, skratka nalog in potreb jim ne manjka. Ob njihovem delu jim želimo mnogo uspehov, k temu pa bo prav gotovo pripomogla tudi nova asfaltna cesta, ki jim bo bolj na široko odprla okno v svet. J. Bračič V Lovrencu na Dravskem polju potrebujejo novo šolo Zgradba podružnične osnovne šole v Lovrencu na Dravskem polju je stara že 98 let. Ze na prvi pogled se vidi, da jo je zob časa že precej načel. Ob vstopu vanjo začutite vonj po zatohlosti, neprijeten vonj se širi tudi iz neprimernih sanitarijev. Ponekod odpada omet, pred kratkim seje pričel rušiti tudi strop, vendar so ta problem začasno rešili. Učencem in učiteljem je edini up nova šola, ki bi jo naj začeli graditi že prihodnje leto. Seveda se mofajo za to izr^i še občani na bližnjem referendumu, ki bo 26. junija. Verjetno ne bo občana, ki bi tega dne ne obkrožil ,,ZA" in dal s tem svoj prispevek temu, da se bodo njihovi otroci šolali v lepih, čistih in varnih prostorih. Ce bo referendum uspel, bodo prispevali delovni ljudje 1,5 ava in Mirt—Lisca po 15. Dežman—Borec 10 itd. Ekipe so prejele od RZS priznanje za doseženo prvo mesto na ix>dročjih, v spomin na Ptuj pa monografijo Ptuja in kurenta. Organizacija tekmovanja je bila odlična, za kar gre zasluga neumornim rokometnim delavcem v RK Drava Ptuj. anc PODRAVSKA ROKOMETNA UGA - ČLANI Branlk-Velika Nedelja 25:17 (12:8) V nadaljevanju finalnega dela v podravski rokometni ligi za člane je ekipa Velika Nedelja v 4. kolu ^tovala v Mariboru proti Brani- ku. Igralci Velike Nedelje so igrali nekoliko boljše le v prvem polča- su, ostali del tekme pa so bili boljši domačini in tako dosegli novi dve točki. Tekmo sta vodila maribor- ska sodnika Steger in Lah, ki sta večkrat oškodovala igralce Velike Nedelje. Branik: Kaučič, Puž 7, Rjaveč 2, Lovrec, Balek 2, Dobršek 3, Lev- stik 1, Jakovljevič 6, Plasourik 4. Velika Nedelja: Zemljak, L Me- ško, Roškar 1, Zorko 3, M. Meško 1, Lah 1, Skok 1, Slana, Kvas, Trofenik, Majcen 10, Lah A. D. CVETKO KOŠARKA V športni dvorani Mladika se je odvijalo področno prvenstvo sred- niih šol za mladinke in mladince v košarki. Sodelovali so prvaki sred- njih šol iz Maribora in Raven na Koroškem. S košarko smo lahko zadovoljni, še posebej z ekipo SC TAM iz Maribora, za katere je nastopilo tudi nekaj starejših čla- nov, ki takorekoč ne sodijo več med srednješolce. Nekateri so že prekaljeni borci Branika Iz Maribora. Ekipa ŠC TAM je premagala ekipo srednješolskega centra Ptuj s 64:43, ekipo Raven na Koroškem 66:49; ekipa iz Raven pa je premagala ekipo SSC Ptuj s 73:56. Prav tako je bilo področno prvenstvo za mladinke, kjer je eki- pa EA§ Maribor premagala SSC Ptuj z 42:35. Vse tekme sta dobro vodila Segulin in Dobrijevič. D. Klajnšek Trenutek s tekmovanja na strelišču v Hajdošah Foto: ivl. Ozmec Zmagovalci med posamezniki, dižavni prvak drugi z desne Foto: Langerfidc DRŽAVNO PRVENSTVO V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE V HAJDOŠAH Naslova za Zdravka Stojanova in Obnovo iz Osijeka v soboto in nedeljo je bilo na novem olimpijskem strelišču v Hajdošah pri Ptuju državno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe za posameznike in ekipe. Pripravila sta ga Občinska strelska zveza in Zveza lovskih družin občine Ptuj. Sodelovalo je 114 posameznikov in 25 ekip. Otvoritve tekmovanja, ki je bila v soboto zjutraj, se je udeležilo veliko gledalcev, gostov in predstavnikov družbeno- političnega življenja iz ptujske občine. Goste in tekmov^ce je pozdravil predsednik Skupščine občine Ptuj in predsednik častnega odbora za izvedbo tekmovanja Branko Gorjup. Te- kmovalcem je zaželel veUko uspeha delegat Strelske zveze Jugoslavije in Slovenije Oto Kunej, strelišče, ki je eno najboljših in najlepših v Evropi pa jim je predstavil predsednik Zveze lovskih družin Ptuj Milan Trafela. Častni strel je izvedel državni prvak iz leta 1967 Rudi Rakuša iz Ptuja. Prvi dan so nastopili vsi, naslednji pa le 48 najboljših strelcev iz prvega dne. Rezultati državnega prvenstva so naslednji: Posamezniki - 1. Zdravko Stojanov, Novi Bečej, 98; 2. Jože Zadnikar, Olimpija Lj., 97; 3. Vaso Prekodravac, Osijck, 96; 4. Milan Sotra, Osijek, 96 ;5. Zoran Veselinovič, Novi Sad, 96; 6. Janko Rožmarin, Mercator, 96; 7. Aleksander Gergar, Beltinci, 96; 8. Janez Šekoranja, J. Lacko, 96; 9. Branko Radišičč, Beltinci, 95; 10. Jan Lc^in, Trap-Skeet N. S., 95. SteviUce pomenijo število zadet- kov od možnih sto. Ekipe - 1. Obnova Osijek, 185; 2. Novi Zagreb, 184; 3. Marcator I Ptuj, 183; 4. Štefan Kovač, Beltinci, 182; 5. Slavko Simin N. Bečej, 179; 7. Jože Lacko, Ptuj 177: 21. Mercator II, Ptuj 16L Številke pomenijo število zadet- kov od 200 možnih. Tekmovanje je v celoti u^elo, tako organizacijsko kot tudi tekmovalno. Prvenstvu je priso- stvoval tudi zvezni kapetan naših strelcev, ki bo izbral najboljše za nastop naše državne r^rezentance na evropskem prvenstvu v Londonu. Po ušesni organizaciji držav- nega prvenstva se lahko v Ptuju nadejamo tudi večjih tekmovanj na mednarodni ravni. L kotar Končano prvenstvo v občinski nogometni ligi Končalo se je prvenstvo v občinski nogometni Ugi, kjer je v sezoni 1976/77 nastopalo 24 klubov, ki so bili razdelieni v tri skupine. Skupine so bile precej izenačene, kar priča tudi mala razlika v točkah med klubi Nekciiko je izstopala le ekipa NK Prepolje, ki je vse svoje na^rotnike gladko premagala in v svoji C skupini zasedla prepričljivo prvo mesto pred ekipo NK Kungota. V, B skupini je zmagala ekipa NK Skorba pred ek^o NK Lovrenc. Občinski prvak je postala kot zmagovalec A skupine ekipa NK Gorišnica. Diugouvrščena je bila ekipa NK Hajdina, ki je zaostala za prvouvrščeno ekipo za štiri točke. Tako bo ekipa NK Gorišnica prejela v trajno last pokal občinskega nogometnega ppaka za sezono 1976/77. Tekmovalna komisija je za najbolj disciplinirano ekipo prvenstva proglasila NK Leskovec, ki bo prejela pokal za ,4'air play". REZULTATI TEKEM 6. KOLA: M arkovci - Graj e na 1:4 Kidričevo-Gorišnica 3:2 Videm-Haidina 0:2 Dornava-Ptuj 2:4 Mladinec-Draženci 3:5 CK)rišnica B-Tržec 0:3 Leskovec-Vamica 4:0 Kungota-Prepolje 0:7 Rezultati tekem 7. kola: Gorišnica- M aikovci 5:2 Grajena-Dornava 4:2 Ptuj-Videm 7:4 Hajdina-Kidričevo 3:0 Tržec-Mladinec 3:0 Draženci-Prepolje 0:3 Kungota—Leskovec 3:3 Vamica-Goriš- nica B 3:0 b. b. Skorba-Slov. vas 3:0 Stojnci-Ger. vas 2:3 Zavrč- Lovrenc 1:3 Rogoznica-Apače 5:1 Ger. vas-Skorba 1:3 Slov. vas-Rogoznica 4:0 Apače-Zavrč 4:3 Lovrenc-Stojnci 10:1 Entuzijazem uspeha Rojstni datum sekcije boks pri TVD Partizan Ptuj sega v leto ^973. Takrat se je okrog Slavka Dokla, velikeg boksarskega entuzijasta ^ njegovi „šoli boksa", zbralo okrog 50 mladih boksarskih ^vdušencev, ki so dokaj vztrajno premagovaU »boksarsko abecedo". dela: neustrezen vadbeni prostor, pomanjkanje kvalitetnih ^rtnih pripomočkov; so v sekciji povzročiU določene vrzeU. Mladi ooksaqi so po končani „šoli boksa", kaUli svoje spretnosti v borbah z "»ariborskimi boksarji; iz njihovih vrst je izšla vrsta odUčnih posameznikov. Velika želja ptujskih boksarjev je imeti lasten ring. To jim bo v ®tosnjem letu po velikem naporu in pomoči številnih prijateljev, v!? ® uspelo. V skupini potrebnih športnih pripomočkov pa še ||Wno ostaja prazen prostor za „masko , ki je za polno sprostitev ''oksaija med treningom, nujno potrebna. Srcidstva za nastope sekcije "prihajajo" slučajno, ker še vedno ni urejen način financiranja, so pa v ^ trenutku, ko so pričeli nastopati v slovensko-hrvatski Ugi, več kot potrebna. Tudi v prihodnje bo želja boksarskih entuzijastov: uvrstiti se čim •^Ijfe in stremljenje za dokončno ureditev vadbenih pogojev ter "leditev finandraiga. Vsem, ki bi želeU spoznati osnove boksarske Peščine pa naj povemo, da bo v letošnjem letu, v jesenskem času. Ponovno začela z delom šola boksa. MG V organizaciji Lackovega odreda je bilo izvedeno področno tek- IJ^^anje za mlajše in starejše med- ^ke in čebelice. Tekmovanje je prejšnjo soboto zaradi dežja ^ekinjeno in to soboto ^ončano, udeležilo se ga je 123 ^vedkov in čebelic, kjer so se ^Srizeno in srčno borili v šestih ^'plinah in to v orientacijskem hodu, postavljanju ognja, teku ^ ovire, lokostrelstvu, šaljivi .^^mi in igri med dvema ognjema. ^I^niovanje je bilo pripravljeno v Ljudskem vrtu in pri OS T. 2nidarič Ptuj. Nastopilo je 41 ekip, kar je do- sedaj največja udeležba. S tem so se tudi najmlajši taborniki priključili letošnjim jubilejnim obletnicam, ki jih slavimo. Doseženi so bili naslednji rezul- tati: Mlajše čebelice: Lackov odred 48,36 točk; Maistrov odred 46,69 točk; Kvedrov odred 11 45,56 točk itd. Starejše čebelice: Lackov odred 1 72,99 točk, XI. SNOUB — Mravlje 69,85 točk; Lackov odred 111 68,85 itd. Mlajši medvedki: Maistrov odred 50,59 točk; Lackov odred II 46,56 točk; Lackov odred I 45,86 itd. Starejši medvedki: XL SNOUB —Hoče 75,80 točk; Maistrov odred 75,59; Odred Anice Cernejeve 70,36 itd. Prvouvrščene ekipe so si s tem pridobile pravico nastopa na republiškem-tekmovanju, ki bo na Vil. zletu slovenskih tabornikov od 1. do 10. julija 1977 na Muti. anc 10-ZA RAZVEDRILO 9. junij 1977- JEDNIK ^flMtflK -9-junij 1977 OGLASI IN OBJAVE - 11 še je čas, da popravimo brezbirižnost Odlikovanja in druga družbena priznanja imajo za posameznike, organizacije in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju k še boljšemu delu in uspešnosti na vseh področjih, pomenijo tudi občutek varnosti in osebnega za- dovoljstva. Zato tudi daje naša družba temu velik družbeno- politični in etični pomen. V gradivu za 31. sejo skupščine občine Ptuj je tudi poročilo o delu komisije za odlikovanja. Zaprepašča podatek, da je bilo v zadnjih treh letih na območju ptujske občine skupno podeljeno le 108 odlikovanj in še to delavcem le iz desetih delovnih organizacij in skupnosti, ki zaposlujejo okrog 4 tisoč delavcev. Vse ostale delovne organizacije in skupnosti, ki zaposlujejo čez 11 tisoč delavcev pa niso podelile niti enega od- likovanja, prav tako niti ena krajevna skupnost, s prek 40 tisoč polnoletnimi občani. Ob tem še podatek, da je v SR Sloveniji bilo v letu 1975 podeljenih okrog 7.500 odlikovanj, to je poprečno 125 na eno občino, v ptujski občini pa v treh letih le 108 odlikovanj! Z novim odlokom, ki ga je skupščina občine Ptuj sprejela v lanskem letu, so bile razširjene možnosti za podelitev občinskih priznanj. Razpis je bil objavljen za 7 področij dejavnosti, prijave pa so bile le s treh področij. Tudi le- tos je bil že objavljen razpis, v na- šem Tedniku z dne 31. marca 1977 in ga še objavljamo po radiu. Rok je do 15. junija, žal pa je tudi letos bil doslej zelo skromen odziv, ven- dar je še čas, da v teh dneh na- doknadimo zamujeno. Komisija ni mogla ugotoviti dejanskih vzrokov za takšno ponašanje tako organizacij združenega dela kot družbeno- političnih organizacij, društev, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti. Zato je predlagala čla- nom delegacij, da v vseh svojih sredinah preverijo delovanje odgovornih organov in posamezni- kov za predlaganje odlikovancev in tako odpravijo določeno mrtvilo pri iskanju zaslužnih delavcev in občanov. Komisija tudi opozarja, da so se dosedanji predlogi za odlikovanja in priznanja preveč omejevali le na razne jubileje, med predlaganimi pa so bili pretežno vodilni in vodstveni ljudje, mnogo premalo pa delavcev iz neposredne proizvodnje. Opozarjajo tudi na pomanjkljive utemeljitve, saj marsikje naštevajo samo položaje in funkcije, ki so jih posamezniki opravljali, manjkale pa so navedbe o konkretnih uspehih pri njihovem delu. Glavno merilo za podelitev odlikovanja ali priznanja mora biti delo, ki se mora kazati v večletnem doseganju nadpoprečnih rezultatov. Delegacija krajevne skupnosti Ptuj je podprla ugotovitve v poročilu dela komisije in meni, da je dolžnost vseh subjektivnih sil, da spodbudijo aktivnost na tem področju. FF JuUizačetek devetih športnih iger učencev POŠ Slovenije Ptuj bo jutri in v soboto gostil učence posebnih osnovnih šol, ki se bodo na športnem polju pomerili na devetili tradickJnalnih športnih igrah. Tega športnega srečanja se bodo udeležili ucenci posebnih osnovnih šol z Gorenjske, f^imorske. Notranjske iz celjskega območja in Pomurja ter občin Maribcffa in Ljubljane. Na stadionu ptujske Drave se bo zbralo 200 mladih tekmovalcev, ki bodo tekmovali v nogometu, rokometu in atletskih disciplinali. Začetek tekmovanja bo ob 14. uri. Predtem bo povorka osnovnošolcev, ki se bo zbrala pred OŠ Toneta Žnidariča, prišla na stadion, kjer bo tudi uradna otvoritev devetih tradicionalnili športnih srečanj. Pokrovitelj mer je TGA Kidričevo. Prejšnje leto so bile igre v Strunjanu, letos so v Ptuju in prihodnje leto v Celju. Organizatorji te prireditve pa so ptujska POŠ, zavod za šolstvo SR Slovenije, Center solskili športnili društev Ljubljana in republiška zveza društev za pomoč duševno prizadetim osebam. llilda Slekovcc, ravnateljica posebne osnovne šole v I^tuju je povedala, da je moto letošnjih iger staro olimpijsko geslo „ni važno zmagati, važno je sodelovati", kajti na športnem bojišču se tK)do med otroki poleg tekmovalnega duha razvijala tudj čustva prijateljstva, ljubezni, zbliževanja in sploh bo prisotna tako imenovana socializacija v srcu mladih ljudi. Tež.av pri organiziranju iger ni bilo. Pomagali so nam tako občinski organi, telesno kulturna skupnost in drugi. Ob tej priložnosti so izdali tudi 2 BILTENA, tretjega pa bodo natisnili na sam dan tekmovanja. Izdali so tudi serijo priložnostnih mačk. Pred tekmovanjem bodo organizatorji organizirali ogled kulturnih spomenikov, ob 10. uri pa bo v soboto v ptujskem gledališču zaključna prireditev s podelitvijo pokatov in priznanj. POŠ Ptuj bo zastopak) šest učenčev, ki bodo tekmovali v crossu, skoku višino in še nekaterih drugih atletskih disciplinah. Med favorite v crossu in skoku v višino vsekakor sodijo Ptujčanke Majda Zaje, Marija Krjanc in Majda Skok. Upajmo, da nas bodo mladi tekmovalci razveselili tudi z dobrimi uvrstitvami v nogometu in atletiki. zk DOL Z MATURO INZELENCI Prek 300 maturantov ptujskih srednjih šol je v petek, 4. junija s pohodi po mestnih ulicah manifestirala zaključek ,,piflarjenja in cvekov". Zal pa so maturo in profesorje ,,pokopali" le za ,,hec", kajti še kako resni so sedaj njihovi obrazi v pričakovanju tistega usodnega dne, ko bodo sedli iz oči v oči s profesorji in ,,stresali" svoje znanje iz rokava; ali pa ne. Sicer star in preizkušen pregovor pravi: VSAK JE SVOJE SREČE KOVAČ in navsezadnje tudi maturanti niso izjema. Treba se bo odločiti za nadaljnji študij, za pravilno izbiro bodočega poklica. Sicer pa, kaj bi o tem, pustimo jim veselje in jim zaželimo veliko sreče pri opravljanju zrelostnega izpita. M. Ozmec Kljub razigranosti so maturanti upoStevali prehode za pešce na ptujsidh likaJi. Foto: M. Ozmec MiturantI eiionomske Sole in upravno administrativne Sole, so se zbrali na ^skem trgu v Ptuju. Foto: Langerholc V tednu od 30. maja do vključno 6. junija 1977 je bilo na ožjem območju ptujske občine 13 prometnih nesreč, v katerih so posredovali miličniki. V nesrečah so bile 4 osebe lažje, tri pa težje telesno poškodovane. Smrtnih Jrtev ni bilo. Na vozilih pa je za 77.400 dinarjev materialne škode. Glavne \7Toke nesreč je tudi tokrat pripisati neprilagojeni hitrosti in izsiljevanju prednosti. S TRAKTORJEM V MOPEDISTA V ponedeljek, 30. junija se je v Trnovski vasi zgodila huda prometna nesreča. Anton Horvat, voznik kmetijskega traktorja iz Bišečkega vrha 15 je vozil v smeri proti Trnovski vasi. Pri zavijanju v levo je izsiljeval prednost vozniku kolesa z motorjem, ki se je zaradi tega zaletel v traktor in se hudo telesno poškodoval. Zdravi se v ptujski bolnišnici. S KOLESOM V AVTOMOBIL V nedeljo, 5. junija je ob 14. uri prišlo na cesti L reda v Moškanjcih pri Ptuju do hude prometne nesreče. Zdenka Plohi iz Zamušanov 25 je z osebnim avtom vozila iz smeri Ptuja proti Ormožu, ko ji je z leve s stranske ceste nenadoma pripeljala pred vozilo kolesarka Marija Trunk iz Moškanjc 42. Trčenje je bilo neizogibno, kolesarka pa je pri tem dobila hude telesne poškodbe. — OM POPRAVEK V prejšnji številki TEDNIKA je prišlo do napake pri letnici starosti v N^^avku: OD VČERAJ NAPREJ DRUGAČE. Četrti odstavek omenjene- ^ sestavka se pravilno glasi: „Omenim naj .še, da ta 61. člen ZVCP prepoveduje vožnjo kmetijskih Uaktorjev, delovnih strojev in motokultivatorjev osebam, ki niso dopolnile 15 let starosti in ki nimajo ustreznega potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov ali ustreznega vozniškega dovoljenja. Za kršilce te določbe pa je r cdvidena denarna kazen od 200 do 1000 dinarjev, ali celo do 2 meseca za- pora. —^ Usmeritve, na katerih temeljijo srednjeročni in letni programi telesnokulturne dejavnosti v občini Ptuj 1. Uveljavljanje samoupravnih odnosov v telesni kulturi Gre za novo kvaliteto organi- ziranosti in uveljavljanja samo- upravnih odnosov z vključitvijo viste sprememb v klubih, društvih in povezave s krajevnimi skupno- stmi. Hitreje kot doslej moramo uresničevati in uveljavljati samo- upravne odnose in razmerja tako, da se bosta delavec in občan enakopravno dogovaijala z izva- jalci o programu razvoja in delana področju telesne kulture. 2. Ustvariti moramo pogoje oziroma možnosti, da bo telesna kultura postala sestavni del življenja vseh občanov. Zato nam je osnovni cilj razvoj množičnosti. Temu prilagajamo tudi srednje- ročni in letne programe dela. V zadnjih letih smo dosegli pomern- bne rezultate pri razvoju množič- nosti in gradnji športnih objektoY, vendar to še ne zadostuje. V naši občini se organizirano ukYarja s telesno kulturo le ena šestina občanov. Zaradi različnih krajev- nih možnosti je prisotno socialno razlikovanje. Prisotno je vprašanje vključevanja otrok vseh starostnih kategorij od 3. leta dalje, šoloobveznih in rnladine po končanem šolanju, še zlasti pa kmečkega prebivalstva in upoko- jencev. Torej se pomanjkljivosti kažejo že v sestavni zasnovi telesne kulture, v procesu varstva, vzgoje in izobraževanja, kjer še vedno ni enakovredno vrednotena. Slabosti so predvsem kadri, objekti in financiranje. 3. V občini Ptuj se le skromno število zaposlenih vključuje v redno telesnokultumo dejavnost Osnovna vzroka sta v miselnosti in spoznanju o nujnosti organizirane rekreacije ter odnosih do telesne kulture v združenem delu, č^rav je ta dejavnost pravica in dolžnost vseh zaposlenih. Tudi mi bomo morali spoznati to, kar je dri^e že pravilo, da razvojni načrti organizacij združenega dela mora- j( vsebovati tudi telesno kulturo zaposlenih. V naši občini ni v nobeni delovni organizaciji poklic- nega strokovnjaka za to dejavnost Zato je delo bolj neorganizirano in vključuje ozek krog zaposlenih. 4. Telesnokultumo dejavnost pesti velik primanjkljaj kadrov. Zato smo zelo skromni v strokovnem in organizacijskem vodenju ter uvrščamo vprašanje kadrov kot prednostno nalogo do leta 1980. 5. Z letošnjim letom pričenjamo v SR Sloveniji uresničevati dogovore o novi usmeritvi razvoja telesne kulture. Ta vsebuje novi sistem razvoja, organiziranja in vodenja tekmovalnega in vrhun- skega športa. Z. novimi tekmo- valnimi sistemi želimo poceniti našo dejavnost, povečati množič- nost in odpraviti nekatere negativne pojave, ki so se vtihotapili v telesnokultumo de- javnost. 6. Telesno kulturo želimo približati občanom, delavcem in mladini, zato tudi _ težimo k spreminjanju dovčerajšnjih odno- sov. Telesna kultura se vse bolj podružblja, vendar prepočasi, ker nima pogojev za hitrejše odprav- ljanje obstoječih problemov. Za- enkrat nam objeKtivnymožnosti ne dovoljujejo vključevati zaostale programe. Pri delu izhajamo v javnem le iz materialnih možno- sti, ne pa iz družbenih potreb. 7. V telesnpkulturni skupnosti imamo aktiv športnikov in aktiv komunistov, ki naj bi idejnopoli- tično delovala in pomagala usmerjati politiko razvoja in vzbujati zavest pri vseh kategori- jah občanov o novi 'vlogi in pomenu telesne kulture tako s strokovnega, se bolj pa s samoupravnega vidika. Boriti se moramo stalno proti raznim idejnim odklonom, organizacij- skim pomanjkljivostim in raznim negativnim pojavom. 8. V tem in prihodnjem letu moramo posvetiti posebno pozor- nost organiziranosti in povezavi med občino in republiškimi organu Gre za pravilno razume- vanje vloge športnih društev in za izvedbo interesov delovnih ljudi 9. V veliko pomoč pn izvedbi naših nalog nam bodo družbeno- politične organizacije, zlasti ZSMS 1 in iindikatL i^ričakujemo pomoč pri izpolnjevanju nalog s področja vzgoje, idejne usmeritve, osvešča- nja, poglabljanja neposrednih samoupravnih odnosov v telesni kulturi, delovanju delegatskega sistema in uresničevanju zastav- ljene smeri razvoja s ciljem zadovoljevanja tel esnokul turnih potreb vseh občanov. 10. ^ Navedel sem le glavna področja dela in naloge. Vidimo lahko, da se mara tudi telesna kultura vključevati in prilagajati novim družbenoekonomskim od- nosom in da postaja vse bolj sestavni in neodtujljivi del celome družbe. Iz te vloge izvirajo tudi zelo velike naloge in potrebe, po drugi strani pa je z materialnimi moznosrnii omejena v razvoju. Zato bo njen razvoj sicer prisoten, vendar ne v skladu s potrebami. Upravičeno pričakujemo, da bo po letu 1980 telesna kultura morala v družbenem planu občine dobiti prioriteto. Predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Ptuj Milan Kneževic V krajevni skupnosti se pripravljajo na referendum Zamisel o gradnji nove osnovne šole in vrtca je nastala že lani, ko so predstavniki krajevne skupnosti v svojem petletnem načrtu predvidevali gradnjo nekaterih vzgojno varstvenih objektov. Ker pa interesne skupno- sti občine Ptuj niso načrtovale za KS Lovrenc nobene novogradnje, je naloga bila preložena na letošnje leto. Samoupravne interesne skupnosti niso načrtovali novogradnje, tem- več le adaptacijo 4 razredne osnovne šole. Predstavniki KS in družbenopolitičnih organizacij kraja so se dogovorili s skupščinskimi organi in predstavniki interesnih skupnosti, da sta šola in vrtec za kraj nujno potrebna. Potrebna pa je nova šola in ne samo adaptacija, kot je bilo načrtovano. Izobraževalna skupnost Ptuj bo za novogradnjo v Lovrencu prispevala 4,924.000 dinarjev, KS Lovrenc pa bo morala prispevati tudi lastna sredstva in sicer v višini 2,674.000 dinarjev. Prav tako bo skupnost otroškega varstva prispevala 924.000 dinarjev in KS v enaki višini. Kot je razvidno bo del sredstev za novogradnjo prispevala tudi KS Lovrenc, zato se bodo morali krajani na bližajočem se referendumu odločiti za samoprispevek. Referendum bo 26. junija 1977, ko se bodo krajani krajevne skupnosti Lovrenc odločali o napredku in boljšem razvoju. zk FUNKICJA VAROVANJA - DRUŽBENA FUNKCIJA Občinska konferenca SZDL Ptuj je v okviru programa izo- braževanja izvedla dvodnevni seminar za vodstva odborov za LO (ljudsko -obrambo) in DS (družbe- no samozaščito) v krajevnih skupnostih ptujske občine. Poleg omenjenih so se seminarja udeležili še evidentirani načelniki narodne zaščite v KS (krajevnih skupnos- tih), vodje varnostnih okolišev in člani koordinacijskega odbora za LO in DS pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj. Skozi skrbno pripravljene teme, ki so imele nalogo prikazati sistem družbene samozaščite v pogojih sodobne družbe; so seminaristi spoznali osnove za konkretno delo odborov v KS. Naš varnostni si- stem je specifičen, svoje elemente razvoja je postavil že v obdobju NOB in temelji na marksistični zakonitosti, ki terja lasten varnost- ni sistem, ki pa je obenem tudi izviren in delavski. Samozaščitna funkcija je svoje pravo mesto ponovno dobila v letu 1971, ko se ji z ustreznimi dopolnili vrne tudi samoupravljalska ,,obleka". V tem obdobju istočasno postane tu- di ,,last" slehernega občana in delovnega človeka v naši družbi. Občan in delovni človek sta odgovorna najti svojo mesto v okviru sistema LO in DS; poklica- na sta za varovalno nalogo; hkrati pa tudi braniti pridobitve našega sistema. Samozaščita je vseljudski dement, je aktivna in konkretna; kar ne pomeni, da bomo šele nekaj opravljali, temveč da že opravlja- mo. Naš varnostni sistem je živ; v vreme do nedelje, 19. junija 1977 Zadnji kraj^ je bil včeraj, 8. junija ob 16.07. Napoved: Do sobote bo vetrovno in še delno oblačno. Od sobote, 11. junija do srede, 15. jumia bo lepo in prav toplo vreme. Od četrtka 16. do nedelje, 19. junija bo ponovno hladneje, vmes bo nekaj dežja. Ce bo v nedeljo, 19. junija še lepo vreme, bo lažje ugotoviti priliodnji četrtek, kajti vmes je v četrtek, 16. junija mlaj, ki kaže ina dež. njem se samozaščita vključuje kot sestavina samoupravljanja, ki zahteva odgovornost vseh posameznikov in vseh samouprav- nih institucij ter prisotnost v uresničevanju njenega poslanstva. V procesu krepitve družbene samozaščite so DPO neizčrpen vir pri snovanju splošne in konkretne aktivnosti s tega področja. Subjek- ti zaščite in varnosti delujejo kot strokovni svetovalci ne pa kot „edino poklicani" za uresničeva- nje družbene samozaščite. Seminaristi so se seznanili tudi z okvirnimi tezami o družbeni samozaščiti, ki bodo v veliko po- moč pri delu odborov za LO in DS v KS. Veliko dela pa odbore čaka še na področju dograjevanja varnostnih aktov, kakor tudi na področju ,,varnostnega osvešča- nja" občana in delovnega človeka za njegovo sprejemanje družbene samozaščite kot nedeljivega dela samoupravljanja. MG RODILE SO: Danica Vidmajer, Partizanska 29. Slov. Bistrica - Marjana; Ljudmfla Kosi, Pršetinci 19 - dečka; Nada Bratinščak, Cvcn 93, Ljutomer - Jakoba; Marija Granda, Slomi 16 - Sabino; Kristina Kamenšek, Apače 26 - Jožeka; Marija Vogrinec, Strelci 7 - deklico; l^inka Terbuc, Dornava 65 - Tomaža; Marija 1'^arasin, Pivkova 14 Aljaža; Nastja Kuharič, Nova cesta 9 - dečka; Angela Lovrec, Senčak 30 - deklico- .Miroslava Verdenik, Njiv?rce lO/f - dekhco; Terezija Dornik, Krčevina 48 - Darjo; Marija Repinc, Jablovec 33 - deklico; Ljudmila Petek, Gorišnica 88 Matejo; Stanislava Šoba, Strug n. lu Metko; Antonija Mohorko, Dol pri Stopercali 10- Natašo; Elizabeta Cafuta, Kvedrova 2 - dekUco; Šteflca Bigec, Strajna 46 - Marijo; Majda Kumer, Mihovci 92 - dečka; Alojzija Luknjar, Hum 40 - Heleno; Zvonka Potrč, Janežovski vrh 30 - dekhco; Olga Jevšenak, Strnišče 1 - Matejko; Emilija Mcsojedec-Erlih, Žgečeva 8 - Nino; Silva Harlamov, Vurberk 4 - Dejana; Jožefa Furjan, Brezovec 49 - Brigito; Angela Forštnarič, Spulilja 130 - deklico; Zofija Topolovec, Ljubstava 39 - .Metko; .Metka Hojski, Toplakova 3 - Aljaža; DanKa Petek, Tomaž 15/a - deklico; Marija Makovec - Bašk;a, Trubarjeva 3 - Nino; Danica Brlek, Grajena 8 - dečka; Vera Žnidarič, Cesta Olge Medič 8 - Iris; Nadja Požek, Prciemova 5 - Mateja. POROKE: Štefan Sitar, Barislovci 18 in Majda Pal, Rimska 10; Ivan Vuk, Pobrežje 90 in Angela Horvat, Pobrežje 81/b. UMRLI SO: Janez Haložan, Prešernova 4, roj. 1895, umri 30. maja 1977; Franc Masten, Zagrebška 59, ro> 1921, umri 30. maja 1977; Neža Ahmirov,Zagrebšk 26, roj. 19,10. umrla 2. junija 1977; Jakob Tomažič, Obrez 16, roj. 1902, umri 2. junija 1977; Franc Marin, Trnovci 6, roj. 1930, umrl 4. junija 1977; Janez Trafela, Pobrežje 138, roj. 1926, umrl 4. junija 1977; Ivana KcJar, Potrčeva 20, roj. 1891, umria 5 junija 1977. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno f^ radijsko dejavnost RADIO-TED" NIK 62250 Ptuj, VoSnjakova 6, poštni predal 99. Ureja uredniS" odbor, glavni urednik MIHAEl« GOBEC, odgovorni uredni" FRANC FIDERŠEK. UredniStvf in uprava Radio-Tednika telefo'' (062) 77-079 in 77-226. Celoletn« naročnina znaSa 150 dinarjev, tujino 250 dinarjev. Žiro raču" SDK Ptuj 52400-601-1064» Tiska ČGP Mariborski tisk. N« podlagi zakona o obdavčevanji proizvodov in storitev v prome* spada TEDNIK med proizvode, z' katere $e ne plačuje tennelj''' davek od prometa proizvodov, j __^