mali/ j .1 ministrstva NAROČNINA NA MESEC Preleman v aoravl a!l oo pošti 14 lin Dostavljen na dom 16 din. tullna 30 (lin POSTNI CPKPVN' RAC (IN- 11.40® Razčiščevanje položaia na Za kulisami se bijejo še dalje diplomatske bitke, ki pa bodo do konca tedna najbrže razčiščene, da se bodo nato mogli dogodki hitreje dalje razvijati — Nepotrjena vest © turškem obisku v Nemčiji — Stanje je še vedno precej nejasno Maribor, torek 11. marca 1941 Leto XV. Štev. 58 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 T E L E P O N UPRAVE: 25-67 In 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celic. PreSernova 3. telefon 280 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERN Razčiščenje po IS« marcu _ SOFIJA 11. marca. 1NI3. V turških poetičnih krogih naglašajo, da bo še ta te-den prinese! razčiščenje glede položaja "a Balkanu po vkorakanju Nemcev v Bolgarijo. Svetu ne ostaja prikrito dej-stvo, da skoro ves turški tisk nadaljuje Anglofilsko, Angležem naklonjeno pisa-"te. V uradnih krogih naglašajo, da hoče Lurčija, preden se bo odločila za Svojo Parlamentarno izjavo, izvedeti za stail-in nadaljnje zadržanje Bolgarije, katere neposredna soseda je na tleh evrop-sLe Turčije. Konflikt z Bolgarijo hočejo ^0 le mogoče, odstraniti. V Ankari kakor v Sofiji so mnenja, da bo nastopila kriza Slede razčiščenja grškega vprašanja s 15. t. m. Grčija pa vztraja trdno pri svetem dosedanjem zadržanju in pošiljajo 'Počne transporte čet na Solun. Računajo tla je dosedanjih 10 do 15 nemških divizij y Bolgariji močnejših od grških razpoložljivih moči v Traciji,'odnosno Makedoniji. Angleži pripravljalo presenečenje ? , LONDON, 11. marca RP. Tu zatrju-tejo, da ima Anglija do podrobnosti izdelane načrte glede nadaljnjih akcij na evropskem jugovzhodu in vsem vzhodom Sredozemlju in te načrte tudi že iz- CAR1GRAD, 11. marca. RP. Turški zunanji minister Saradžogiu je včeraj zaradi smrti brata prispel sem in zato ni podal poročila o pQložaju pred turško narodno skupščino, kakor se je pričakovalo. Mednarodni krogi menijo, da je to poročilo nenadoma izostalo, ker položaj še vedno ni popolnoma razčiščen. Kakor se je Iz Ankare zanesljivo izvedelo, je Turčija že odgovorila na Hitlerjevo poslanico in pričakujejo, da se oo vršil še ta teden sestanek zastopnikov Turčje z zastopniki Nemčije. Najbrž bosta dva turška državnika, mogoče predsednik Seydam in zunanji minister Saradžogiu, odpotovala v Obersalzberg, kjer se bosta sešla s von Ribbentropom in Hitlerjem. Vse to pa so zaenkrat samo zasebne kombinacije, ki uradno niso potrjene. V ostalem se zdi, da Turčija v nobenem primeru ne bo dala nobene iniciative za razširitev sovražnosti in da bo čuvaia samo svojo nedotakljivost iti svoje meje, šele, če bi bila direktno napadena, bo segla po orožju. Položaj se bo pa mora! razčistiti še tekom tega tedna, ker je treba za konec tedna pričakovati nadaljnji razvoj dogodkov na evropskem jugovzhodu. vršuje. Kakšni so ti načrti, pa ni mogoče izvedeti. Nekateri menijo, da bo Anglija v tem oziru pripravila svojim nasprotnikom presenečenja. Odhod diplomatov iz Bolgarije SOFIJA, 11. marca ZPV. Včeraj so odpotovali angleški poslanik Rendell ter elaiii poslaništva in konzulatov iz Bolgarije v Carigrad, od koder odidejo v London. Diplomatski zastopniki Poljske, Belgije in Holandije pa so odpotovali po isti poti iz Sofije že v nedeljo dopoldne. Angleškega poslanika je Spremljal do turške meje poslanik Zedinjenih držav Severne Amerike. CARIGRAD, 11. marca. Reuter. Pričakujejo, da bo angleški poslanik Rendell, ki je v ponedeljek zapustil Sofijo, dospel danes v Carigrad. Z njim potuje tudi belgijski poslanik, poslanik Poljske in odpravnik poslov holandskega poslaništva. Osebje omenjenih' poslaništev je že dospelo v Carigrad. »Veselite se, da sle ielgar! SOFIJA, 11. marca. ZPV. »Zora« je objavila sledeče poročilo iz Svistova: Na povabilo študentov trgovske akademije je prjspel v Svistov vrhovi poveljnik bolgarske vojske general Nikolaj Zekov. Na postaji so ga sprejeli poveljnik svistov- ske posadke general Zečev/rezervna generala Mariov in Damjanov, profesorji akademije z ravnateljem Barovom na čelu, potem dijaki in mnogi meščani. Po pozdravu je imel poveljnik na dijake nagovor, v katerem je dejal med drugim: »Veselite se, da ste Bolgari, ker preživljate velike trenutke, katerim bo sledilo uresničenja vseh nagih narodnih idealov! Mi smo srečni, ker nismo dolžniki.« Generalove besede so bile sprejete z nepopisnim navdušenjem in vzkliki »Hura!« Po tej manifestaciji je general ’ govoril še na Trgu kneza Aleksandra. pobegnil v Solun CARIGRAD, 11. marca. HP. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da jfe voditelj bolgarske opozicije in bivši ministrski predsednik Mušanov z ietalom pobegnil iz Bolgarije v Solun, kjer bo začasno ostal. KJE SE BODO BRANILI GRKI? SOFIJA, : 1. marca. INB. Tu se ponovno širijo vesti, da bodo Grki umaknili svoje čete iz Tracije v grško Makedonijo ter se postavili v bran na črti Ohridsko jezero - Solun. Kakor poročajo iz Aten, vlada tam po odhodu Eden a in generala Dhia živahna diplomatska aktivnost. Posledica Rooseveltovih pooblastil V Berlinu, Tokiu in Rimu komentirojo sprejetje zakona o pomoči Angliji v Zedinjenih državah kot pričetek nove svetovne vojne in pripisujejo krivdo za to Rooseveltu Bern, 11. marca. ZPV. Sprejetje pooblastil Rooseveltu o pomoči Veliki Bri-tenfji komentirajo v Berlinu kot prvi stvarni korak vstopa USA v sedanjo voj-M.0' Zedinjenih držav od tega trenutka da-■ie ni mogoče več smatrati za nevtralne, a,npak jih je treba prišteti med odkrite ^vražnike sil os! in novega reda. To pa P°meni, da prehaja sedanja evropska voj-v novo svetovno vojno. Odgovornost to nosijo Roosevelt in oni, k! stoje za "jim. BERLIN, ll. marca. DNB. General ^teisenau Horstenau j,e izjavil: »V Ame-'*kl je sprejet zakon o pomoči Veliki Bri-‘kniji. Anglija sc bo poživila z ameriško jtemočjo. Nemška podmorniška akcija se j*0 Pa povečala in bo proti ameriškim do-^vam znala zapreti vsa vrata. Uspešna Aktivnost nemških podmornic zadnjih te-Un°v dokazuje, kako jalove so predpo-stevke o nadaljnjem razvoju vojne An-jltežev. Nemške podmornice so samo v ,°ku minulega tedna zabeležile 90 tisoč 'm potopljenih ladij Velike Britanije. V V(vliki bitki na Atlaplskcm oceanu, ki na-Stepa,;se bodo ram e. .ob ramenu z- nemški-Podmornicami borili tudi nemški na-Jtedalni/motorni čolni. Kako se bodo bo-t'.'’ Se lahko razvidi iz zadnjega napada, F bil izvršen s polno paro na angleški , °nvoj. To je bil doslej najlepši uspeli, p s,) ga pokazale te pomorske edinke. I r>s6,bno pomembno je, da so ti lahki mo-rutei čolni sami potopili 45 tisoč ton sov-^"čga ladjevja ter obenem potopili tudi k sovražna rušilca. 0 'te>Xio n marca. RP Sprejem po-, ^ ;>stil(iega zakona v ameriškem senatu v*biidi| v japonskih političnih krogih tepričanie, da pomeni ta korak pričetek nove svetovne vojne, na katere pragu stoji svet že nfeposredno. Zedinjene države bodo skušale v to vojno potegniti tudi Mehiko in druge ameriške države. Tu označujejo Roosevelta kot »največjega sovražnika in škodljivca človeštva«. TOKIO, 11. marca. Reuter. Japonski tisk komentira glasovanje v ameriškem senatu in ugotavlja, da USA v»e bolj lezejo v vojno. »Hoci Šimbun« prinaša o posveča uvodnik glasovanju v ameriškem senatu ter pravi, da bo sprejetje zakona o pomoči Angliji v ameriškem senatu pomenilo direkten afront proti silam osi. List ugotavlja, da ne bo s tein izne-naden ne Rim ne Berlin, ker sta oba pričakovala, da bo Roosevelt dosegel svoj namen, kljub nastopom opozicije. RIM, 11. marca. Ass. Press. Virginio Gayda piše, da pomeni sprejetje zakona glasovanju članek pod naslovom »Na poti j o pomoči Angliji sovražen korak proti k svetovni vojni«. I osišču ter se bo zaradi tega znašla Ame- RIM, 11. marca, Stefani. »Messaggero« I rika lahko v vojni na dveh oceanih. Macuoka potuje v Berlin TOKIO, 11. marca. DNB. Na novinarski konferenci, ki je bila sinoči v Tokiu, je Odmevi Darlanove aziave VICFIV, 11. marca, Ass. Press. V prisotnosti Pčtalna je admiral Darlan sporočil ameriškim novinarjem, da bodo francoske vojne ladje spremljale trgovske ladje, ki bodo dovažale živila v Fran cijo. LONDON, II. marca, Reuter. Iz krogov britanske vlade so izjavili, da bo Velika. Britanija nadaljevala blokado brez ozira na Darlanove grožnje, da bo z vojnimi ladjami ščiti! dovoz, živil v Francijo. VVASHINGTON, II. marca. DNB. Zunanji minister Hall jc sprejel angleškega poslanika Halifasa in konferiral z njim o pošiljanju živeža v Francijo. 11a!ifax je ob tej priliki dejal, da Anglija nima namena, pustiti ladje, ki bi dovažale prehrano v nezasedeno Francijo, skozi blokado. Dostavil je, da je sicer razlika me ! zasedeno in nezasedeno Francijo, da pa je problem pošiljanja blaga v obe zelo težak. VVASHINGTON, 11. marca, Reuter. V vladnih krogih gledajo z vso resnostjo na Darlanovo izjavo, Roosevelt je predložil kongresu zahtevo po novem kreditu 75 milijonov funtov. Od te vsote bo šlo 15 milijonov funtov za transportne ladje, 28 pa za topove in municijo. MARSEILLE. 11. marca. Havas. Včeraj jc priplula sepi ameriška ladja »Gold Marbour«, natovorjena z raznim blagom za francoske otroke. Pričakujejo se še druge ameriške ladje z živili za francoske otroke. S SEJE ŠPANSKE VLADE MADRID, 11. marca. DNB. Pod predsedstvom generala Franca je bila seja ministrskega sveta, ki je sprejela zakon o pomoči žrtvam po zadnji katastrofi v Saptandru. Sklenjeno je tudi bilo. tla sc izpusti iz ječ v začasno svobodo 450 aretirancev. Ustanovil se bo tudi entnološki institut za znanost. j predstavnik zunanjega da bo zunanji minister Macuoka odpotoval jutri preko Mandžurije v Moskvo, od tod pa dalje v Berlin. ANGLEŠKI KRALJ NA INŠPEKCIJI LONDON, 11. marca. Reuter. Kralj in kraljica sta obiskala včeraj Aberdeen, kjer so izročili prometu tamkajšnji novi most. Vladarja sta se pogovarjala s člani narodne. obrambe in ogledala sta. si. pristaniške naprave. Obiskala sta tudi-, tuindee ter. velike ..tovarniške objekte. TORPEDIRANA ANGLEŠKA LADJA NEW YORK, 11 marca. DNB. Kakor poroča Associated Press, je bila angleška 5458 ladja »Anglo Peruvian« torpedirana. Angleška oborožena trgovinska ladja »Nelson Mynor« je rešila posadko in jo izkrcala v Bostonu. SLAVISTIKA V SSSR MOSKVA, 11. marca. Tass. Predstavništvo Akademije znanosti, instituta za preučavanje jezikov, se je odločilo, zbrati filološka dela iz. slavistike in matematike živih slovanskih jezikov, tako tudi srbskega in bolgarskega. Pripravlja se velik besednjak starih slovanskih jezikov. Akademik Deržavin je pripravil veliko delo »Glavni problem slovanske filologije«. Letalska aktivnost na zahodu V pretekli noči so izvršila nemška letala večji napad na angleško pristanišče Portsmouth, angleška Setala so pa obmetavala z bombami invazijske baze m kraje v zahodni Nemčiji VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 11. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj vojno poročilo sledeče vsebine: Včeraj in preteklo noč so enote nemškega letalstva izvedle napade na razne vojaške cilje v Angliji. Prav tako so nemška letala napadala ladje, ki so plule v bližini angleške obale. Pri napadih na London s© je nemškim letalom posrečilo navzlic neugodnim vremenskim razmeram in navzlic močnemu protiletalskemu ognju povzročiti veliko škodo na raznih vojaških objektih v Londonu in okolici. Poleg tega napada je bil preteklo noč izveden napad na važne naprave v Portsmouthu. Veliko število zažigalnili bomb z močnim eksplozivnim učinkom je povzročilo velike požare in škodo. Nemška ogledniška letala so napadla v bližini vzhodne škotske obale sovražnikov konvoj in pri tej priliki težko poškodovala dve angleški ladji. Južno od PIymOutha je bila zadeta velika sovražnikova trgovska ladja. Pri napadih nemških letal na letališča v južni Angliji je bilo razbitih več lop in drugih stavb na letališčih. V več mestih na južnem Angleškem in na Škotskem so bili uspešno bombardirani važni vojaški cilji. Pri napadih manjših skupin nemških letal na letališča na otoku Malti so bili uspešno bombardirani važni vojaški cilji. Pri napadih manjših skupin nemških letal na letališča na otoku Malti so fcili utii-čeni trije angleški lovci, ki so bili na tleh. Prav tako pa je bila zažgana tudi ena lopa. Podobno so bile zadete tudi pristaniške naprave v Lavaletti. Nemške daljno strelne baterije ob Rokavskem prelivu so streljale na sovražnikov konvoj, ki je plul v bližini Dovera. Nemške baterije so prisilile več angleških ladij, ki so poskušale preteklo noč približati sc obrežju Rokava, k umiku. Sovražnikova letala niti čez dan niti ponoči niso letela nad nemškim ozemljem ali pa nad zaseden.m ozemljem. DANAŠNJA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 11. marca. DNB. Večje skupine nemških letal so v noči na torek napadle angleško luko Potrsmouth. Zadeti so bili važni cilji, nastalo ie več večjih in manjših požarov. BERLIN, li. marca. V pretekli noči so bili na poletu nad zahodno Nemčijo se-streljei nekateri angleški bombniki. Mo- čan protiletalski ogenj je oviral Angleže, da bi mogli izvesti svoje bombardiranje. Vrgli so nekaj zažigalnili bomb z močno eksplozijo brez cilja. Požari so se pojavili na raznih kraiih, mrtvih je nekaj oseb in porušen je tudi neki muzej. BERLIN, 11. marca. DNB. Nedavno je angleška admiraliteta jav" \ da je doslej izgubila 41 ruš: Zatajila je pa poto- pitev dveh rušilcev 8. marca. Skupne izgube rušilcev znašajo tedaj 43. DANAŠNJA ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 11. marca, Reuter, Sinoči je bil glavni napad na neko južnozahodno mesto. V Londonu so bil 4 alarmi. Angleški bombniki so v teku noči napadli vdorna pristanišča, kjer so nastale velike eksplozije. LONDON, 11. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da ie bila v neči na torek sovražna aktivnost namenjena v glavnem na južno Anglijo. Napadi so se začeli že zgodaj zjutraj ter so trajali do 6. ure. Izzvanih je bilo več požarov, več hiš je poškodovanih, a ljudskih žrtev ni bilo mnogo. Nekaj britskih letal je napadlo zahodno Nemčijo in bombardirala so tudi pristanišča v okupiranih krajih. Grška ofenziva v Albaniji Grške čete si skušajo na osrednjem frontnem odseku pri Tepeleniju izsiliti pot proti Beratu in Valoni — Bijejo se že četrti dan iEredno krvavi boff RIM, 11. marca. Stefani. Glavni stan italijanske vojske poroča iz Albanije: Grško bojišče: Prišlo je na posameznih odsekih 11. armade do delovanja pehote in topništva. Na bojišču 9. armade so našo čete v več akcijah krajevnega značaja »jele več grških vojakov in zaplenile oro-žie. Številne italijanske letalske enote so hudo bombardirale in streljale s strojnicami na sovražnikove topniške postojanke, motorizirane kolone, taborišča in korakajoče čete. Bombardirana so bila važna sovražnikova oporišča. Pri letalskih spopadih so bila zbita štiri sovražnikova lovska letala vrste »Gloucester«. ATENE. 11. marca. At. Ag. Uradno poročilo grškega poveljstva št. 135 pravi, da so po hudih bojih osvojene nove postojanke. Sovražnik je včeraj izvedel več zaporednih napadov, ki pa niso uspeli; bili so odhiti z velikimi izgubami za sovražnika. Zajetih je bilo 300 mož in častnikov. Odbit je bil tudi napad s tanki, en tank je bil uničen. Grška letala so sode- j lovala pri operacijah vojske in bombardi- j rala sovražne postojanke. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. V zaledju ni bi- lo dogodkov. ATENE. 11. marca. RP. Grške čete so na centralnem frontnem odseku v Albaniji že od sobote v srditi ofenzivi, katere cilj je vreči Italijane končno iz Tepele-nija in izsiliti premik fronte na Berat in Valono. Boji, kj se bijejo neprestano, so silovito krvavi ix posega vanje z obeh strani tudi letalstvo. Grškim četam se je po skoraj tridnevnem napadanju posrečilo zavzeti zelo važne obrambne položaje okoli Tepelenija, tako da se pričakuje v Atenah vsak trenutek padec tega kraja, ki brani grški vojski nadaljnje napredovanje. Italijani branijo Tepeleni in njegove sisteme utrdb izredno žilavo in so že dvakrat prešli v protinapade, da bi znova osvojili izgubljene postojanke, kar se jim pa ni posrečilo. Izgube so na obeh straneh velike. Zdi se, da bo sedanja bitka velikega pomena za ves nadaljnji položaj na albanski fronti, istočasno izvršuje grško-angleško in italijansko letalstvo srdite napade na zaledne postojanke. Grška in angleška letala so posebno hudo bombardirala pristanišče Drač, ki je sedaj glavna italijanska izkrcevalna in vkrcevalna luka v Albaniji, odkar je Va-Iona preveč v bližifii fronte. Boji se še vedno bijejo. ATENE, 11. marca, Reuter. Grški pritisk na Tepeleni se nadaljuje. Z dveh strani je mesto obkoljeno, a višine so v grških rokah. Med včerajšnjimi ujetniki je tudi Pellegrini, član velikega fašističnega sveta. Angleška letala so sestrelila včeraj 7 italijanskih letal. ATENE, 11. marca, Ass. Press. Padec Tepelenija pričakujejo v najkrajšem času. Včeraj so grške čete zavzele novo postojanko in ujele 2.500 vojakov. Poročila z bojišč v Afriki RIM, 10. marca. Stefani. Včeraj izdano poročilo italijanskega glavnega stana iz Afrike sc glasi: Letala nemškega letalstva so bombardirala letališče Tavenecia na Malti in so uničila tri sovražnikova letala na tleh, težko pa poškodovala hangar. V Severni Afriki je naše topništvo s svojim ognjeni odgnalo sovražnikove oklepne avtomobile, ki so se poskušali približati našim postojankam pri Giara-bubu. — V Kirenaiki so naša letala napadla sovražnikova pomorska in letalska oporišča. Predvčerajšnjim so enote nem škega letalstva s strojnicami streljale na sovražnikova četna zbirališča in na motorizirane kolone. Sovražnikova letala so bombardirala Tripolis in Zuaro. Pri tej priliki so bile ubite tri osebe, dve pa ra- njeni. Gmotna škoda je neznatna. — V Vzhodni Afriki poročajo s severnega bojišča o delovanju patrol na obeli straneh. Sovražnik je izvedel letalske napade na Harar in Dšredavo in se mu ni posrečilo povzročiti kakšne škode. V Daredavi je naše topništvo zbilo eno britansko letalo. KAH1RA, 11. marca. Reuter. Italijanske čete v Abesinije se umikajo proti Addis Abebi. Tripolis pa je bil ponovno napaden iz zraka. HARTUM, 11. marca. Reuter. Italijanske čete se s področja Burije umikajo k Addis Abebi. Angleške čete pritiskajo za njim*; zaplenile so mnogo vojnega materiala, Sovražnik je imel velike izgube. Obleganje Kerena sc nadaljuje. Vsebina sporazuma med Tajskim in Indokino TOKIO, 11. marca. DNB. V skupnem komunikeju, ki so ga podpisali predstavniki Japonske, Indokine in Tajskega je rečeno, da odstopa Francija Tajskemu pokrajino Paklaj, t. j. del Kambodže na zahodno, severnvzaliodno in južnozahodno Kambodže, ki so že prej pripadali Siamu. Vse te dežele bodo demilitarizirane, Otoki ob ustju Mekonga, Konga in Kane, ki so bila doslej pod upravo Tajskega, bodo prišli pod skupno francosko-tajsko upravo. Japonska garantira nedotakljivost teh mej, Indokina kakor Tajsko sta pa izjavila, da bosta s svoje strani spoštovala japonske interese. JUGOSLOVANSKI KONCLRT V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA, 11. marca. MTI. Sinoči je bil v Budimpešti velik koncert beograjske filharmonije pod vodstvom dirigenta Lovra Matačlca. Na programu so bila tudi dela Hrističa in Gotovca, ki so bila prvič predvajena v Budimpešti. Koncert je zelo dobro uspel, navzočni so bili mnogi odloeniki madžarske prestolnice. Po koncertu je bil svečan večer na čast jugoslovanskim članom filharmonije. AMERIŠKI DEMANTI BEOGRAD, 11. marca. Rent. Ameriško poslaništvo zanikuje vse tuje vesti, da bi USA storile neke korake v Jugoslaviji. PRIPRAVE V HOLANDSKI VZHODNI INDIJI NEW YORK, 11. marca. TASS. »United Press« poroča iz Batavije, da spreminjajo trgovske ladje v pomožne vojne ladje Holandske Vzhodne Indije. Mornar-i: trgovske mornarice so vsi militarizirani. FINSKO ODLIKOVANJE ORTISA BUENOS AIRES, 11. marca. DNB. Predsednik finske republike je odlikoval argentinskega predsednika Ortisa z velikim križcem bele rože. V argentinskih političnih krogih naglašajo, da je to dober znak odnošajev, ki vladajo med obema državama. ČRNA BORZA V BRATISLAVI BRATISLAVA, 11. marca. DNB. V neki kavarni v Bratislavi so odkrili člane črne borze, ki je imela blizu 400 pristašev, večinoma Židov. 150 oseb je policija že aretirala. SOVJETSKA IMENOVANJA MOSKVA, 11. marca. Tass. Svet ljudskih komisarjev je imenoval generala Ri kagova in Zaporožca za anmandna generala I. ki. in pomočnika ljudskega komi satja za vojsko. Problem, razvoja našega PODiDILSBfA Te dni smo priče najrazličnejšim ukrepom in predlogom za pospeševanje nase agrarne proizvodnje. Pri tem smo že Ponovno slišali mnenja posebno nemr-.... i strokovnjakov, ki opozarjajo na najrazličnejše možnosti razvoja jugoslovanskega poljedelstva, pa tudi drugih gospoda inskih panog, če premotrimo razvoj dosedanjih gospodarskih odnošajev med J'1-goslavijo in Nemčijo (er prisluhnemo iZ' vajanjem nekaterih r >«?' spodarstvenikov, bomo prišli nujno d° zaključka, da ima tudi naše poljedelsKO gospodarstvo v primeru zmagovite ic' alizaoHe nemške zamisl' bodočeg: evropskega gospodarstva svojo točno vokvirjeno in odmerjeno vlogo. S tem spo znanjem moramo tudi presojati mno^a prizadevanja za izboljšanje našega poljedelstva v zadnji dobi. Dr. Fritz Berthold, ravnatelj Nemške trgovinske zbornice za Jugoslavijo je zapisal; »Trgovinska pogodba 1. 1934 pomeni pričetek nove dobe, ne samo v go-spodarsko-političnih odnošajih, temveč v jugoslovanski politiki sploh«. Od 1- ^ do 1939 sc je blagovna izmenjava med obema državn na dvinr1a od 68 j'11'1-1'' nov na 230 milijonov mark. Nemčija Je kupovala surovine, polizdelke in živež, nU pa končne izdelke. Strojev smo uvozili I-1938 iz tujine za 947 milijonov din, oa tega nemških za 543,2 milijona; 1. 1939 je bilo kupljenih tujih strojev za S42.1, oa tega nemških za 624,5 milijona din. Delež Nemčije (vštevši tudi Avstrijo) jc bil v jugoslovanskem uvozu 1. 193j 29,3%, v prvem polletju 1940 pa 45,6 ("> protektorat še 4,6%). Delež pri izvozu P* je bil 1. 1933 35.6%. prvo lansko polletje pa 32.4 (Protektorat še 10.2%). Italijanski uvoz, ki sledi nemškemu, je bil lanl 14.2%, izvoz pa 14%. Tendenca razvoja, ki jc razvidna 12 gornjih številk, sc z vsakim dnem še P°' večuje. Na nemški strani izražajo željo, da bi se medsebojni gospodarski odno-šaji in tudi ves naš gospodarski razvoj razvijali v absolutnem skladu. Kako M izglodala taka gospodarska vzajemnost- O tem je govoril znani nemški izvedenec za gospodarska vprašanja jugovzhodnih držav dr. Ciodius ter dejal, da Nemčija ni imela ničesar proti industrializaciji poljedelskih držav v Evropi, 'o& podpirala jo je. ker je dvigala življcnjsk* standard in tako povečevala tudi modnost uvoza. Tudi v bodoče ne bi ime'3 ničesar proti industrializaciji poljedelskih držav, če jc ne bodo usmerile v napačno smer ter začele izdelovati razne stroje, za katere po mnenju dr. Clodiusa nimajo možnosti innožinske uporabe, luke industrije Nemčija ne bo dovoljevala; ne podpirala. Jugovzhodne države bj imele predvsem vazno vlogo pri nemški ureditvi Evrope, ki naj bi bila gospodar' sko in torej tudi glede preskrbe l ?;v'c' ženi in surovinami popolnoma neodvisn3 od izvenevropskih držav. Pregled razvoja našega poljedelskega gospodarstva po že omenjenem, trs^ vinskem sporazumu leta 1934 dokazuj da se je Jugoslavija skušala odzvati rečnim nemškim željam. V pr vrsti velja to za oljčnice, ki jih NemcH^ Mariborska napoved. Pretežno oblačno in hladno. Včeraj jc bila najvišja toplota 2.2, danes najnižja —1.5, opoldne 8.0. Borza. Curih. II. III. Devize: Beograd JO, Pariz 8, London 18.40, Newyork 4.31, Milan 21.80, Berlin 172.50, Sofija 4.25A, Budimpešta 85. zelo potrebuje. Površina zasejana J5 oljčnicami je bila 1. 1936 43.000 ha, L pa že 100.000 ha. Soje je bilo z sejane 1. 1936 za 1.203 kat. juter, s prmc -kom .383.811 kg, 1. 1938 pa smo pnde^ soje na 10.000 juter za 4 in pol nmU na kg. V letu 1939 se jc pridelek od 'c^ 1938 že skoraj podvojil. Prav tako jc :r predoval pridelek lanu, (1. 1934 11.000 * 1. 1938 14.000, od 9 ton na 366), konoP” (od 37.000 ha na 58.000 ali od 12.444 K” na 33.667 ton), maka, repice, sadja, vrtnine in pod. Povečalo pa se jc izvoza v Nemčijo tudi gojenje svinj. ■] rutnine in pod. Prav tako je v Netflt- _ namenjen tudi velik izvoz žitaric J I-IIOKVUILVI UWlIIOl\VIUW «jv»HVUui.- • žijo tudi prizadevanja za povečano urnem" jo £ v im ustrezajočim kulturam predvs Prilagoditvi nemškemu gospodarstvu n0 J lili roba poljedelskega orodja in umeh’ gnojil. Doslej se prilagojujejo ,10' scn’ veleposestva in večja posestva. r\ *j ostaja pri svojem ter skuša presk' ' predvsem sebe in družino, ne da hi 1 i£cl misliti na prodajo Ec. V Mari r> r n - i • m 1041 »V e ? e r n i k« Stran 3 Zaka4 si hoče i*rancija i orožjem zagotoviti živež Pfetreisji*© pcfečiSo švicarskih dL-hrotn.kov o bed. in pomanjkanju francoske mladine DRAGI BOTER! Z globokim ganotjem smo poslušali v šoli učiteljico, ko nam je pripovedovala, koliko dobrega je že storila Švica za našo ubogo domovino. Tudi jaz se moram kot sin vojnega ujetnika med prvimi zahvaliti za Vašo veliko pomoč. Ne morem Vam popisati, kako zelo sem Vam hvaležen. Reven llletni učenec sem, živim sam s svojo mamico, od kar naju je z bolestjo v srcu zapustil najin ljubljeni oče. Dolgo cdsa nisva ničesar čula o njem, zdaj naju je vsaj malo pomirila vest, da je med vojnimi ujetniki. Kakor je težko in grenko najino življenje, vendar nama stiska srce bolest ob misli na trpečega očeta. Mamica mi je naročila, naj se Vam toplo zahvalim ’ za vso dobroto. Dovolite mi, da Vas vroče objamem v radosti ob misli, da so še dobra srca na svetu, ki utripljejo za nas. Vaš mali, hvaležni To je le eno izmed pretresljivih pisem, ki lih dan za dnem dobivajo Švicarji in njih dobrodelne ustanove od uboge francoske mladine, ki strada v pomanjkanju, piše »Neue ^urcher Zeitung« in nadaljuje: »Delavska zbornica odnosno nje »Odbor za v vojni prizadeto deco« v Bernu prejema na *upe takšnih pisem iz Francije ter jih oddajo aalje švicarskim dobrotnikom in dobrotnicam. ,'i so v pismih naleteli na tisoče in tisoče izpovedi pretresljive bede in pomanjkanja francoskih otrok, ki kličejo pomoči. Sto in siO dobrih Švicarjev se je obvezalo, pošiljati mesečno po šest frankov na odbor, da more ta vsaj malo pomagati usmiljenja vrednim nedolžnim bitjem. Odbor preskrbi dobrotnikom, švicarskim :: botrom« natančna poročilo o stanju in življenjskih prilikah njh varovancev, vojnih žrtev v Franciji. Roko v roki s švicarskimi in francoskimi sodelavci uspeva organizirana pomoč zapuščenim materam in otrokom, katerih očetje so v ujetništvu. Posebno skrb so posvetili dostavi mleka. Samo v Toulouseu je 57 postaj, kjer izdajajo dnevno po 3000 1 mleka otrokom, v porcijah po 3 decilitre na posameznika. Majhnim revčkom tudi zelo prija dnevni priboljšek sadja, ki ga dobavljajo v svežem ali posušenem stanju švicarski kmetje. V Elneu deluje švicarska babica z dvema oskrbnicama za dojenčke. Skoro vsak dan Poi.-agajo tam na svet ubogim nebogljenč-Kom, katerih očetje so šli po poti tragične usede vojne. Mnogi od njih ne bodo nikoli videli svojega očeta, mnoge njih matere s hrepenenjem dihte po možeh v ujetništvu. Srečne, obenem pa žalostne so matere, ki morejo svojo deco izročiti v trimesečno rejo na švicarsko podeželje. Otroke beguncev, sirote brez očetov, ki so padli v bojih in za-Pušeence, katerih očetje so v vojnem ujetništvu, zbirajo v Lyonu. Mnogi so doma iz okolice Pariza, kjer je beda največja, ter iz cbalne cone ob Kanalu, kjer so se umaknili Pred stalnim bombardiranjem. Nad 800 teh otrok je šlo nedavno v Švico, kjer so ustanovili zanje posebne preskrbovalne kolonije. Denis ,. . Tajnik omenjenega odbora v Bernu, ki je potoval po Franciji, se je vrnil s poraznim poročilom o pretresljivem trpljenju in pomanjkanju francoskih mater in otrok. Pomanjkanje živeža v nezasedeni Franciji je postalo še ob-čutnejše, od kar so se tja zatekli deset in dest tisoči beguncev iz Alzacije in Lorene. Z vseh strani prihajajo klici na pomoč, švicarska dobrotna srca imajo polne roke opravka. Žal ni mogoče vsem ustreči, ker so zaloge mleka postale že majhne. Zato so priredili po deželi razne dobrodelne čajanke, kjer so nabirali denar za nadaljnjo podporno akcijo onih najbednejših Francozov, ki so sredi tragedije vojne in pomanjkanja zagledali luč življenja, a jim že pri prvih občutkih lakote odrevene usta na usahlih prsih sestradanih mater, ki so brez najnaravnejše hrane za nebogljenčke — mleka . . .« Takšna je slika Francije v dneh, ko je vlada v Vichvju segla v energičnem sklepu, da z oboroženo silo svoje vojne mornarice zavaruje dovoz prehrane od zunaj v svoje luke. Slika bede, ki jo prinaša vsaka vojna, ki je pa v prej' zmagoviti Franciji tembolj grenka, ker ji hirajo že po naravi sami korenine ljudskega prirastka. Povešal ie modo USA s ¥eSsk@ Britanijo Pariški list »Le Petit Journal« piše, da »bo imel zakon, ki je bil izglasovan v ameriškem senatu svoje prednosti, pa tudi nevarne točke. Prva prednost sprejetja zakona o pomoči demokracijam je v tem, da je ameriška obrambna črta pomaknjena na veltkobritansko otočje. Druga prednost je psihološke narave. S' teni zakonom veže Roosevelt usodo Zedinjenih držav z ono Veliko Britanije. Proti bloku stoji danes anglosak- sonski blok Anglije in njenih dominionov ter USA. To je treba pribiti. Za Ameriko pa prinaša novi zakon tudi nekatere ae-ugodnosti, prva med njimi je, da so USA tako rekoč že v vojni. Ameriški narod bo moral doprinesti velike žrtve, pr^ra-^un bo zelo narasel, državljani bodo marali služiti v vojski. V gospodarstvu bo prišlo do stresljajev, nad Ameriko bo visel Damoklejev meč.« Ugibanja o odločilnem koraku Turčiie „Ko bo nas narodni šef dal znak za alarm, se mora vsak pripravita na boj na živlfeme in smr!" (,tUEus" Carigrad) Turški službeni list »Ulus« poudarja v svojem članku, da »morajo biti državljani Turčije posebno oprezni pred raznimi izzivalci iu deietisti, ki jih posebno ne manjka v Carigradu in okolici. V politiki Turčije ni izprememb in jih tudi ne bo. Domovino hočemo ohraniti pred strahotami vojne. Takšna je biia naša politika, ko se je vodila vojna ob Renu, takšna je zdaj, ko se vojna bliža našim mejam. Vsak, kdor sumi v našo politično črto, je naš sovražnik. T tir ki morajo imeti za- Kuliura Koncert pevskega zbora Glas. Matice „ Kakor je lanski koncert pevskega zbora Glasbene Matice it.iel namen, da pokaže naši koncertni javnosti obredne pesmi, tako 1^ tudi program letošnjega koncerta, 5. t. m. v Sokolski dvorani, hotel do neke mere podati sliko sedanjega stanja naše umetne in narodne pesmi za zbor. Spored je obsegal skladbe slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih skladateljev. Niso sicer vsi sorazmerno zastopani, ker prevladujejo slovenske )n bolgarske skladbe in tudi si niso vse skladbe umetniško enako vredne, pa je vendar Program tak, da dokaj odgovarja namenu Koncert:), Marsikatera skladba je bila za Maribor novost; tako n. pr. Gotovčevi »Oklada« ni Prigovor«, Papandopulova »Skoči kolo«, Milojevičeva »Muha i komarac«, Pahorjeva *Star se šeče« pa dve bolgarski (Šuman-^ciov »Sadi moma luk« in Moriov »Rasti tik-V|:), druge pa so občinstvu bolj znane. Vendar so malone vse take, da jih vsak rad Ponovno sliši, neglede na to, da so za mlajši rod sploh bile nove. Zato so našle tudi te Pesmi topel odziv v dvorani, saj je Adamičevim skladbam »Vragova nevesta«, »Za »jega vse potrpim« in »Komarjeva ženitev« vedno zagotovljen uspeh, enako Lajovčevim ^Bolest kovač« in Medved z medom«, Mo-Kranjčevemu Kozarju« in Hubadovim narodnim pesmicam, a posebno zanimive so bolgarske (Hristov: »Slana padne, Gane«, »Maji1 inome črnooka!« in »Ergeti djado«, ter ^tajnov: Zasviri Dimo kavalal«) že radi svojevrstne melodike in radi eksotičnih ritmov, ki so za Evropca skoraj težko izvedljivi. Dirigent g. Milan Pertot je zgrabil vsako Pesem / vso umetniško odločnostjo, da jo postavi pred občinstvo v pravi luči in formi Gotovo pa je stalo dosti truda, da je s svo-. Pni zborom lahko izvedel tak spored, ki stavi | Pjetejšnje zahteve do izvajalcev, kajti pom upanje v našo politiko in državno obrambo. Pripravljeni smo na boj za obrambo svoje časti. Vemo, kako nam je postopati v primeru, če bi bili po tuji želji potegnjeni v vojno. Pomagati moramo svoji vladi v težkih dneh. Želja, da žrtvujemo vse v najtežjih trenutkih, leži v duši vsakega Turka. Ko bo nag narodni šef dal znak za alarm, se mora vsak eržav-{jan pripraviti na boj na življenje in smrt.« Tem krepkim besedam pristavlja »Hr-vatski Dnevnik«; Vidimo, da ;ma tudi Turčija propagando, ki hoče škodovati njenemu narodnemu edinstvu in realističnemu gledanju na razvoj dogodkov. Treba je priznati, da je poiožaj Turčije zelo delikaten. Po najnovejših vesten hoče Turčija vzdržati še dalje normalne odnošaje s silami osi, čeprav so njeni predstavniki imeli v zadnjih dneh zalo važne sestanke z angleškimi činUeiji. Mnenja so, da je mir Turčije tako v interesu Ankare kakor Anglije. Turški radio je javil, da je ponudila Nemčija Tur-^ čiji nekatere gospodarske ugodnost:, če ne nastopi proti osišču. Diplomatski krogi v Sofiji trde, da je Turčija pozitivno odgovorila na Hitlerjevo noto. Turčiji je potrebna vsa hladnokrvnost. Zdaj je v drugem taboru, kakor je bila v minili vojni. Njeni temeljni interesi so mir, nedotakljivost države. Zato je pričakovati, da bo Turčija storila ono, kar bo najbolje služilo njenim interesom, brez ozira, kako boMtdo na to gledal.« Švicarke v sedame vomi »Tudi Švicarka se vprašuje, ali naj gre s ponosno dvignjeno glavo vsem strahotam naproti ali pa naj se pridruži omahljivcem. Zanjo ni izbire, ali haj bo požrtvovalna, ali pa naj se prepusti valu nevolje. Švicarka je in mora biti mirna, krepko odločena, pogledati vsaki nevarnosti v oči. Me vse smo mobilizirane z roko in pogumnim srcem hočemo pripomoči k službi domovine. Naša največja naloga pa je, pomagati pri razkuževanju zastrupljenega ozračja, preganjati črne elemente in defetizem, ki se plazi po domovini, piše »Neue Ztircher Zeitung« svojim zavednim či-tateljicam. Weygand naj bi prevzel vrhovno poveljstvo Sirije, ki ji preti nevarnost angleške zasedbe, poroča INB iz Vichyja. 150 milijonov dolarjev za fond zračne obrambe New Yorka zahteva župan La Gu-ardia. Požarna brarnba potrebuje 16 milijonov dolarjev za opremo 200.000 prostovolj-cev-gasilcev. Velika transportna letala bodo prevažala živež za Veliko Britanijo iz Amerike v Kanado, od tod pa preko Grenlanda in Islanda na škotsko. S tem se hočejo vsaj deloma izogniti akcijam nemške podmorniške vojne, pišejo rimski listi. diranjem dajalo ves večer jasen izraz zadovoljnosti in hvaležnosti za umetniški užitek. Pa tudi pevski zbor je svojemu zborovodji izrazil najlepše priznanje s poklonitvijo krasnega Iovorjcvega venca, ki naj ga večino spominja na zasluženi uspeh tega koncerta. O pevskem zboru Glasbene Matice treba poudarjati, da je v glavnem dobra celota, niso pa glasovi sorazmerno zastopani. Moški zbor zveni v glavnem čisto prijetno in zlito, manjka pa par izdatnejših nižjih basov in par svetlejših drugih tenorjev. Ženski zbor je bil mestoma v sopranih preglasen, je pa v glavnem precej boljši od lanskega leta, ker je sopran zastopan z nekoliko lepimi glasovi. Želeti pa bi bilo, da bi se število moških in ženskih glasov vsaj izenačilo. Zbor je še vedno manj številen kot je bil, a razpolaga z mnogimi prav prikupnimi glasovi in zveni ubrano, zlasti v bolj tihih ali pa zmernih pasažah. Na dinamično močnejših mestih je bil v glavnem z izrazom previdnejši —• iz-vzemši neke točke, v katerih ga je pesem! zanesla, tako da je bila čistost intonacije s; v nevarnosti, ki je sicer bila prav dobra. Večer je bil torej zelo lep in na ugledni umetniški stopnji. Hvaležni smo Glasbeni Matici, oziroma pevskemu zboru-, da deluje neumorno, kljub težavam sedanjega časa. Tudi občinstvo je čutilo potrebo po tečni duševni hrani in je v zelo velikem številu prihitelo na koncert, da je bila ogromna Sokolska dvorana skoraj nabito polna. Želimo pa tudi, da bi se med onimi mnogimi, da, neštetimi dobrimi pevci, ki se sprehajajo po Mariboru, ne da bi svoje pevske zmožnosti obračali v prid naši lepi pesmi in naši splošni pevski kulturi, našli tudi ljudje dobre volje, ki naj se otresejo predsodkov* ali prematerialističnega gledanja v svet in naj pristopijo k pevske- Glavno breme ofenzivnih podvigov Wa-vellove vojske v Libiji in Italijanski Somaliji so prevzeli moderni, nalašč za puščavsko bojevanje prirejeni angleški tankil Z njimi so si angleške mehanizirane čete naglo pomagale dalje, za njimi so pritisnile pehotne edinice ter v razmeroma kratkem času zasedle obsežne pokrajine. Zdaj se pripravlja v zasedeni Afriki nov spopad. U %:• >. v m v* * ; * * Senator Sava Kosanovfč pristašem in prijateljem SDS s|'ti je treba",’ da’Je zlastV nVed pevkami mno-1 mu zboru naše Glasbene Matice Ako lioče-6« mlajših moči. /a katere ie bila večin:: i m«'..da ostane zbor io. kar predstavna njego-Ptsini irt| oreh. Zato je treba ceniti krepak |18Peh tega koncerta še posebno. Gospod Mi-■ i*n Pertot je skušal pri interpretaciji posa-!1Hvnih skladb bližati se intencijam r-kladate-kar najtesneje in mu je to tudi v glav-,u’a' uspelo, čeprav se ni mogel izogniti dik-«11 svoje lastne umetniške narave, ki je P°V;-.ro(‘iu* nei;o .'.ono, bolj potencirano r^.anje glasbenih misli. Kot izkušen dirigent ’cIikej>a formata je pa ume! prikazati nam ta-0 posamezne skladatelje kakor posamezne Pesmi nor,tih -.raviti »r: v rno sodbo •> Vsekakor je občinstvo z obilnim aplav- po njihovem stihi in drugih poseh da j ' tudi lali' 1 mani poučen posbi- vo ime, ga morajo vsi dobri pevci poiskati. se mu pridružiti, množiti njegove vrste, da bomo lahko tudi v bodoče kazali na ta naš zbor kot na naš vodilni in reprezentativni zbor! To je sveta zelja vseh dobro mislečih ljudi, to je nas:i sveta zapoved sedanjih časov! rormelno še nekaj ne preveč razveseljivega za nas: na koncertu, posebno v drugi polovici, ni vladala tista pobožna koncentracija duha v občinstvu, ki je potrebna za pravilno in globoko dojemanje umetnin; galerija je postajala le čini dalje nemirnejša Ali ni ime Glavni tajnik SDS in senator Sava i o-. jyič je naslovil na pristaše in . ';i telje SDS odprio pismo, v katerem pravi med drugim: »Minilo je 10 , .od kar je bila u ianovljena banovina Hrvat-ska in je prišla na vodstvo države vlada narodnega sporazuma. Hrvati so vključeni v državno ros!© in so prevzeli odgovornost zanjo v na: težjih dneh, ko bi se bila država v siri? neslogi laLLo najlaže rr2cepila„ Politika sporazuma nam j© ohranila mir zato, ker so složni Srb’ in Hrvati močni dovolj, da branijo svoj ohsfoi, F- 'ožni bi pritegnili sigurno prvi udarec proti sebi. Sams oni demokrati smo bili aOsilci politike sporazuma. Doslednosti pokojnega Svetozara Prib:C' v'ja in onih, ki so se borili za njegove ideje, se je treba za- hvaliti, da je država še o pravem času "r.stala državna. V banovini Hrvatski smo sc ievali, da mine veliki pre-okret brez pretresljajev. Samostojni demokrati so bili regulatorji, pravilno so razumeli polivko .•■,”o<-av>ima in skrbeli za zaščito vseh ki so je bili potrebni. Vsak cvJ»rS« \ ' * ' an je nsšci H a smisla za vzvišeno nalogo, ki jo je raz v i > r>l , ’ "r' toincz) SO ebor idealističnih pevcev tudi za njo? M. j to storili zato, ker jim jo bila pred očmi v prvi vrsti država in ne strankarska politika. Na občinskih volitvah so dali Srbi na Hrvatskem večino SDS, priznavajoč pra-> v‘Vo:-:t nienep-a stališča. Ta naša politika je žela največji uspeh z imenovanjem dr. Ivkoviča za podbana. S tem je svečano poudarjeno, da vlada na Hrvatskem hr-vatsko-srbska politika, zaradi katere se nima noben Srb ničesar bati. To je odločen uspeli temeljne misij naše politike, ki je presekala vse intrige in zablode, ki so jih sejali med Srbe po Hrvatskem in ostali državi. Zdaj, ko smo vse to dosegli, pozivamo vse častivredne državljane, da v usodnih dneh človeštva zberejo svoje vrste, da čim molieiši in pripravljeni pričakamo vse dogodke.« KONFERENCE V BEOGRADU Z brzim vlakom je . aspel v Be.. ;rad oclnr^sednik vip',<' dr Maček ! ' ie! s predsednikom Cvetkovičem daljšo konferenco. ”ato se je . - ora- vosodnim ministrom dr. Konstantinovi- ,ir A m d re s je na imel daljši razgovor z zunanjim mm. dr. C. Markovičem. &&s&®€i!&ir&sie vesli ICriza bombažne proizvodnje prekomorskih držav Sedanje razmere v svetu so povzročile I pretrpele velike izgube posebno USA, ki j tudi velike proizvajalke bombaža. u;i~ i«....................................nninuipn .-'pi ni/i mn p nmi7vn- knria? Tnkn ie n. or. prodajala Brazilija Evropi, ki je bila vedno uvoznica kolonialnih proizvodov mnogo abnormalnosti. Močne spremembe pa so doživele tudi prekomorske države, posebno one, ki izvažajo bombaž. 1. avgusta 1933 so znašale svetovne zaloge bombaža okrog 30 milijonov bal. Nova žetev je dala 26 milijonov ter je t; ko ostalo za izvoz okrog 55 milijonov bal. Svetovna potrošnja bom baža je bila okrog 26 milijonov bal. iz tega lahko sklepamo, da so rezerve dvakrat večje od letne potrošnje. Do take razlike med razpoložljivimi količinami in potrošnje bombaža je prišlo zaradi tega ker so nekatere države (posebno velja te za severne evropske države) bombažno industrijo omejile ali pa njeno obratovanje celo popolnoma ustavile. Od i. 1940, velja to tudi za ostale evropske ^države in celo za Anglijo: to je učinek blokade in protiblokade. že iz tega lahko sklepamo, v kako krizo je zašla trgovina z bombažem. V nevarnosti je, da bo padla cena in blo- proizvajajo polovico celokupne proiz.vo-; kada? Tako je n. pr. dnje bombaža na svetu. Za prihodnjo le- i več kot polovico svojega bombaža Nem-tino imajo pripravljenih oikrog 26 mili-1 čiji. Po izgubi nemških tržišč je začela jonov bal. Njihov kritičen položaj še zaostruje dejstvo, da so morale proizvod-n ikoni bombaža dajati že vsa leta prav znatne subvencije. Da bi bile izgube vsaj nekoliko manjše, so prodajale bombaž po izredno nizkih cenah, kar pa je delalo preglavice južnoameriškim državam, ki so ter je da-cene. 35'.-' v Nemčijo, krizo je doživel tudi Egipt, ki 75% svoje proizvodnje v Ev-Zatekel se je tudi on k zaščitnim posnemati USA tudi Brazilija jala subvencije in zniževala argentinskega izvoza je šlo Bombažno je izvažal ropo. ukrepom po vzorcu USA in Anglije. IM© v g zakon o državnem rač§jno¥®dst\?y bombaža pod > nominalo, to se pravi, da proizvodnja ic pomembne industrijske I koledarskem letu. rastline ne bi več krila niti režijskih stroš-1 večjo prejelednos* kov. V bodočem bombažnem letu bi lahko j Omogoča tudi malim obrtnikom pro- toni, da v konkurenc.ii borb: uh ko dajo svoje proizvode državi. V pot določena cena se lahko izpremeni, če se cene med tem zvišajo ali znižajo za najmanj 10%. V sporih odločajo redna sodišča, izvzei^ši ■ rr'\borznih kupčijah :n tujih dobavah. Državna podjetja vc:.i.tjr odslej brez izjeme za samostojne državne ustanove, olajšani so jim prednisi za sklepanje nabavnih rojstodb glede ,'r-Uredba omogoča tudi i manov. Pri podjetjih, ki imajo lastne fm: vmh obveznosti, upravne odbore, glavna kontrola le nak-in kine-■ na dno pregleda zaključne račune. Pomočnik finančnega t...rastra- .ir. Milan Horvacki je imel po beograj . m radiu govor o novi za’:: ':i uredbi o ra- čunovodstvu. Poglavitni namen uredbe je olajšanje in pospešitev celokupne računske administracije ter prilagoditev računovodstva sedanjim razmeram. Prilagoditev preračunskega leta koledarskemu je praktičnejša. Tudi zasebno gospodarstvo : estavlja svoje preračune po i l'n*r . znan /.tipali ureba je v Beogradu beograjski gospi ,večkratni minis s.) st’ udeležili > najrazličnejših usi mnogo občinstva, postavitev 5*r<> .:iif■ aroval neki za: io izdela! družina podpore. občine, racij It n Za ninu je 20.000 tiin. Načrt Florselnilz. Tutli prejela precejšni inž. Miloš Nav* niarstveilik. ier in P jsl;!n ',L‘ )niki vlačit, i:, korjJO- Lislv IVI! jr' Kozarca industrij ]1 arhile ijnika j« kt v zim-Noveiu ‘zemlj-’ za- ekspluzijo. delavc* Špekulacije s kožami Te dni je bila na ljubljanskem kazenskem sodišču razprava proti nekemu pre kupčevalcu s surovimi kožami in nekim mesarjem. Obtoženi so bili navijanja cen Po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in sicer na ovadbo Združenja trgovcev s surovimi kozami . Na tej razpravi je podal sodni izvedenec g. Fran Zajec na zapisnik izjavo, v kateri med drugim pravi, da sc ne more strinjati s poročilom imenovanega Združenja. - Predsednik tega združenja,« je izjavi! g. Zajc, »je tovarnar, ki pač gleda na korist trgovccv, da se ne bi cene kožam dvignile. Znano mi, je, kako trguje v Ljubljani s kožami trgovec Jo-sef Prcsker, odnosno da posoja denar mesarskim mojstrom (za enega vem točno). Temu mesarskemu mojstru je posodil denar proti 12% obrestim.< Izvc-denec g. Zajec je nadalje navajal, da se mora mesar, ki je dobil denar pri trgovcu. poleg tega obvezati, da mora dobavljati vse kože njemu proti konvencionalni kazni 300 din, ko izve trgovec, da je mesar prodal kožo drugam. Po tem, kar sem povedal, je umevno, da mesarji niso hoteli prodati kož po ceni. kakršna je na- Jena v poročilu Združenja, ampak dejansko po 27—30 din kg. To je bila ta- krat običajna cena. Dela se pa tudi tako, da tovarnarji narede ceno po 23—26 din za kg. izven računa pa doplačajo še 1—2 din pri kg. To samo zato, da se ne izve prava cena.« — Sodišče je vse obtožence oprostilo. SLIKARSKO ZBOROVANJE V CELJU V Celju je bila skupščina Zveze sobo-itt črkoslikarjev iz Slovenije. Udeležilo se je skupščine 24 delegatov. Otvoril je skupščino Josip Marn iz Ljubljane, vodil pa jo je Stojan li o 1 o b a r iz Celja. Po običajnih formalnih poročilih' so se obravnavale pereče stanovske zadeve. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva izvedba novelizacije obrtnega zakona, ustanovitev gospodarskega sveta. v katerem sodelujejo obrtniki, zatiranje šušmarstva, obrtno starostno zavarovanje itd. Razpravljalo se je tudi o sklenitvi kolektivne pogodbe, ki naj jo izvede Zveza. Soglasno se je sklenilo, da se zviša cenik sobo-črkoslikarskih del za 30%. Pri volitvah so bili izvoljeni med drugimi za predsednika Josip Marn, v odbor pa Fr. Černe iz Ljubljane, Senekovič iz Maribora. H o 1 o b a r iz Celja. DUNAJSKI POMLADANSKI VELESEJEM JE ODPRT Odprt je dunajski pomladanski vele-' sejem. Odprl ga je namestnik Reicha Baldur von Schirach. Poseben govor jc imel pri tem tudi dr. Ley. Otvoritvenih svečanostih so se udeležili tudi številni gostje iz Podonavja in Balkana. g Tvornico za krompirjevo moko so ustanovili v Zagrebu Ut bo kmalu začela obratovati .Pri podjetju sodeluje tudi občina Tvornica 1)0 predelala pri polnem obratu dnevno 2 vagona krompirja, kar da 120 q mase krompirjevega destilata. Dodatek krompirja bo pocenil kruli, dodajali pa ga bodo tudi pecivu. g V Beograd nameravajo preselili sedež Združene papirnico Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani- O tem bodo vsaj sklepali delničarji na obenem zboru, ki bo 28 .marca. Vzroji selitve: v Beogradu so proste občinskih doklad in socialno doklade, prav lako pa tudi banovinskih doklad. g V tujino se sinejo pošiljali le paketi do 1 kg v vrednosti do 50 din Tildi v takih paketih pa ni dovoljeno brez posebnega dovoljenja deviznega ravnateljstva i/.ya/ati fižol, olje, sladkor, milo, usnje in usnjene izdelke, kovine, zlato .srebro in žtaiilne. kovine sploli, kovinske izdelke, kavo. čaj, čokolado .poper, gumi in gumijaste izdelki'. n Sl a ra granata j “ ;-.;sv:l ulivala kem pristanišču na Donavi pri Sadu. Delavci so pri kopanju deli ob njo ter povzročili Težje poškodbe so dobili Irij. Granata je ostala se iz prve svetovne voj • n Slar grad (Izaij bodo oljno»>!l-euem delu bodo uredili muzej, spodaj . bo grobnica Zrinjskih. n '230 praznih učiteljskih mest j v ski banovini. n Izenačenja nosilcev belega orla z čl in Karadžordževe zvezde /. meči so izredni skupščini nosilcev belega orla glasno pozdravili. n Kongres združenja geodetov metrov je bil v Skoplju pod predsednika Milačiča in ob pris< vilnih odličnih predstavnikov. n Obnovili nameravajo Slaroslovafl'-’*^ akademijo na Krku, ki je bila 1. 1927. i'1 zionirana z bogoslovno fakulteto \ grebli. Obnovitev so sklenili na Krekih Hrvatov v Zagrebu. , n Italijanski film so za povabljene; pr^" vajali na italijanskem konzulatu v Spotu, n Slinavka in šap sla se pojavila v so jjkolovcu ter so zal) ukinjeni v-i sej im « koprivniSkem okraj u n Znan hrvalski plemitaš je nart’ samomor .kol sodija. v duševnem ' kroju: grof Kristo Oršie se je v svoje stanovanju ustrelil z lovsko puško. n Narodni park naj bi poslala Krka zaradi svojih naravnih krasot, vsaj predlaga občina Šibenik v posebn spomenici na bansko upravo v Zagrebu. ,» ,,Savezna organizacija grafičnih delavcev v banovini llrvatski" je naslov nove organizacije za banovino Hrvatsko, ki se- je' v nedeljo osamosvojila od državnega Saveza. llrvatska organizacija je lani pm-slavila 70 letnico svoje ustanovitvi. Nova pravila uvajajo tudi podpore vdovam, jih doslej Se ni bilo. Za nezaposlene I1' bilo lani izplačanih I milijone din podpor. 1.10 podjetij v banovini ima zaposlenih 1300 organiziranih delavcev, 70 podjetij pa 108 neorganiziranih delavcev. Vse premoženje organizacije bo upravljala i>0' selmn zadruga, ki bo uslanovlj na v njenem okvirju. zet- llK- ii a so- in vodstvoin jlnosti ste- Za- sestanku v uredil eni reka Tako M. 20 gl., g Izključno za državo mlini v Turčiji ter predati sobnemu državnemu uradu. morajo mleti vso moko po- Kadio Sreda, 12. marca. Ljubljana, M2 lahka ork. gl., 13.02 Šramel »Štirje fantje«, 17.30 balalajke in mandoline (pl.), 20 prenos iz opere. Beograd, 13 Regerjeva »Serenada«, 17.25 zabavna i prenos opere. — Praga, 16.30 v esej a 21.30 operetna gl., 22.30 češka gl., 23.30 zabavna gl. — Sofija, 12.50, 19 in 19.50 1 {O1, in plesna gl., 18.45 španske pesmi. 20 Vebrove skladbe. 21 neapeljske pesmi. Anglija L, 19.20 solisti ali zabavna in plesna gl.> pisan koncert, 23.15 plesna gl. - Bcronnin-ster, 17 klasiki lahke gl., 19.30 orkestralni koncert. 20.30 pevski in ork. koncert. Nemške postaje: 18.20 zabavna glasba, zabavna gl., 23.15 nočni koncert. 21 JAN CJHEŽA: BARBARA CELJSKA Zgodovinski roman lepe Celjanke (irbavee sc jc naglo obrnil, toda vidci je le še smejoč se Olivijin obraz, in pa roko z. mošnjičkom, ki ga ic držala nad vodo. . Sam ni vedel, kako jc prišel iz hiše. Oljvijino telo mu .ie bleščalo pred očmi. Opotekal sc je, ko da bi ne poznal poti. Olivija je pohitela. Naglo sc je okopala, se oblekla, si na vonjala obraz in lase. In zc je sedela v zlato okovani kočiji ter se peljala po kostuiških ulicah proti hiši, v kateri jc prebival kralj. Ljudje so jo opazili. Sama je sedela v kočiji in sto m sto oči jc lepelo na njej. To je bil slavnostni trenutek. Bila jc triumfalna vožnja. Olivija, ki se je pred nekaj leti napotila za zlatom, sc je zdaj peljala zlatu UiV-roti. Samo seči ji bo treba, pa si ga : .bi 1- likar hoče. Mnogo, mnogo, .etudi za ceno odrešenja grešne duše... 4 K’ d:La Barbara ie zrla z okna svoje obe ko je kočija/, z velikim hrupom ustavil pred hišo bogato okrašeno Oli-vijino kočijo. (i >. ,i ie prešerno in nasmejano sedela li. Zmagoslavno- se je smejala. Kdo bi se ne? r i:-.■ . itn. je stopila Barbara ne k.oliko od okna. ljubezni. Pridi iti poglej, kaj vse je ljubezen. Wallenrod je pristopil in se .sklonil skozi okno. — Ona? — je vprašal presenečen. — Ona! — Kaj išče tukaj? — Ali ne slutiš? — Ne, Milost. Prišla je krast! — je trdo rekla Barbara. NVallenrod je ni razumel. —- Da. Prišla je krast! je ponovila Barbara. Prišla mi je ukrasti mojo zadnjo vero. Vse so mi ukradli... toda da bi me tako ponižali... Barbara ni mogla končati. Besede so utonile v solzah, v gnevu in bolesti. — Ttfdi zdaj te še ne razumem. — je tiho pripomnil Wallenrod. — jPik .. i i)alnr.ic'.io P%i ie'' 1 v • = i ski turisti. V grap? v<> . činoma Budimpeštanci, ki bodo °stali v ?•••" u 20 dni. lzgledi za letošnji 1'ijskoprometno sezono v Primorju niso M'tv seveda če ne bodo nastopile -e I' fned;; Jne komplikacijo. Zlasti 1 niadž.prskili turistov, saj je doslej ,)ri-&vlietil!i že več skupin. DELO CELJSKE MLADINSKE ZAŠČITE Krajevna drž. zaščita dece in mladine v Celju je podala obračun svojega dela v ‘ninul em poslovnem letu. Predsednica Sospa Ela dr. Kalanova je spregovorila ePe narodne besede, s katerimi je nagla-'SaIa. na i bodo uspehi dela v zadoščenje, Pogum m vzpodbudo k še nadaljnjemu tieUi. Tajnik g. Janko K ramar je poročal ” Podrobnem delu zaščite v minulem le-'lI- Najljolj sta društvo podpirali banska i'l,)rav;! m celjska mestna občina. Zaščita j° Povsod priskočila na pomoč, kjer ie 'i';i Potreba največja. Za Miklavževo je 'io obdarovanih nad 200 revnih otrok bliskih ljudskih šol / obleko in drugimi ^'-•'ebščmami. Apeliral je na plemenita naj krepko podpirajo Zaščito, da bo •ihlco vršila svoje delo uspešno posebno h težkih časih. Blagajniško po-'k? ' e PC!bda gdč. Zupančičeva. Za Mi-[avževo obdarovanje je zaščita izdala 'r'^' din. /a mleko in živila pa 5.985.40 •1!n Dri voli:vali je bil izvoljen dosedanji Otlbor i ',(i nredseduico Elo Kalanovo na Selu ... ‘ '■: 20. go- stuje Klajičeva gledališka družina iz Beograda. I 'prizoriia bo Kočiee.vo dvodejanko „Jazbec pred sodnijo’’ in Nušieevi enodejanki „Muha‘‘ in ..Analfabet". c Ogenj je nastal v noči na ponedeljek na podstrešju hiše posestnika Šantla Emc-rika v Tovarniški ulici. Od dimnika se je vnelo Iramovje, zgorelo je tudi pohištvo v podstrešni sobici. Mesini gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na vse ostrešje e Poškodbam je podlegla v bolnišnici neznana ženska, ki jo je v petek, kakor smo poročali, na Polulah pri Celju povozil neznan avtomobilist. Pokojna je baje i^uma iz okolice Laškega, vendar identitete še niso ugotovili. e Vlom v noči na nedeljo je nekdo vlomil v garažo avtomehanika Viljema šul-gaja na Gesli na grad. Odnesel je nekaj predmetov, iz tam se nahajajočih avtomobilov pa je izrezal tapete in jih odnesel. Skoda znaša okrog 10.000 (lin. Policija je vlomilcu na sledu. e Slamoreznica je odrezala prste na roki ■JO letnemu posestniku Avgustu Novaku iz Orlevasi pri Braslovčah. <• Palačo OUZD v Celju so prvotno nameravali zgradili enonadstropno. SU ZOB pa je. sedaj sklenil .da bodo zgradili dvonadstropno palačo. SRDITA BORBA Z NEVARNIM CERKVENIM VLOMILCEM V Subotici je vlomil 40 letni nepoboljšljivi cerkveni tat in vlomilec Ignac Ter-pej v dve cerkvi. Pri zadnjem zločinu so ga zasačili, obvestili orožnike in cerkev obkolili. Xo je Terpej videl, da je ujet, je pričel streljati s samokrekom. Pri tem je nekega orožniškega narednika hudo ranil. Končno se je po ogorčenem boju vdal in se pustil ukleniti. Priznal je 10 cerkvenih ropov v Vojvodini. Terpej je šele lani prišel iz mitroviške kaznilnice, kjer je odslužil večletno ječo. Proga Črnomelj- Vrbovško Te dni so bila ustavljena dela na železniški progi Črnomelj - Vrbovško. Pravijo, da je zmanjkalo kreditov. Zaposlenih je samo toliko delavcev, kolikor jih potrebujejo pri vrtanju 2230 m dolgega predora pri Vrbovškem, vsi drugi delavci so bili odpuščeni. Posebno delavsko odposlanstvo je posredovalo pri hrvat-skem banu dr. Šubašicu. o Večjo zalogo ukradenih koles so našli orožniki v bankovcih v Prekmurju. o Zagorska občina bo prejela te dni dva vagona krompirja, ki ga l>o prodajala za prehrano in za seme. o Tihotapstvo saharina in morfija se je razpaslo v Medmurju. Sredi Mure so graničarji zapazili tihotapski čoln. Po predpisanih svarilnih klicih so streljali in ranili Vida Škodo v nogo. Banjenca so prepeljali v soboško bolnišnico. o S kozolca je padla v Stari vasi nad Gvosupljem posestnikova žena 1’ršulu Zil-jiikova in se hudo poškodovala. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. o V Krškem se v prihodnjih dneh prične postavljati novi most čez Savo, ki bo spajal Krško z železniško postajo Videm-Krško in banovinsko cesto Rajhenburg-Brežice. Novi most je nujno potreben, ker je sedanji, leseni most preslab za večji vozni in avtomobilski promet. Okrajni cestni odbor je za graditev mosta od banske uprave že prejel vagon orodja in priprav. — Krški prehranjevalni urad je ponovno prejel 2 vagona koruze, a najmanje 6 vagonov še lahko dobi od Prevoda. To popolnoma zadostuje do nove žetve in ni nevarnosti, da bi Krščani trpeli pomanjkanje koruze. Prodaja živil in zelenjave, ki se je do sedaj vršila vsako sredo in soboto v glavni ulici ob samostanskem zidu, se sedaj vrši omenjene dni na trgu med farno'cerkvi jo, meščansko šolo in Hočevarjevim spomenikom, kjer je za to svrho mnogo več prostora. ZA ALI PROTI UNIČEVANJU VRABCEV Vrabčji rod nikjer ne uživa pravice zaščite in ga že zaradi tega vsak in kjer koli po mili volji lahko preganja. Kdor pa ga intenzivneje opazuje pri nabiranju in iskanju hrane, mu ne more biti sovražen. Na to nas je že pred 50. leti opozoril rajni prof. Martin Cilenšek, ko je poudarjal veliko korist tega neukrotljivega kričača. Vrabčji par znosi med gnezditvijo do 40.000 mrčes samo v eno gnezdo in že samo s tem več ko stotero povrne vso škodo, ki jo v jeseni povzroči na prosu. Res je, da si spomladi rad privošči kak listič mlade solate na vrtu ali kak vršiček na oknu, to škodo pa zopet brezmejno povrne' v jeseni, ko skrbno obira gosenice po zeljnih glavah ter jih nosi v gnezdo mladičem. Ne morem tajiti, da ne bi naredil nič škode na zrelih črešnqah, priznati pa mu moram, da je tudi nekaj pripomogel, da so sploh mogle dozoreti. Vedno živi dovolj ljudi, ki opazujejo samo senčno stran njegovega »dela« in ga zato tudi preganjajo, bolj pravilno bi pa bilo, da ga opazujejo tudi od sončne strani. Vrabca preganja vse: mačke, sove, čuki, jastrebi, človek in tudi zima občutno posega med njegove vrste. Zato pa jih prav za prav nikdar ni premnogo; najboljši regulator je pač vedno narava sama, ki vse urejuje in čisti in trebi, tako skrbi tudi pri vrabčjem zarodu, da nam njegove jate ne bodo nikdar zatemnile sonca. Pripomnil bi še rad, da se vrabci cela desetletja ne vrne jo več v kraje, kjer so doživeli enkrat kako včje preganjanje. In kdo bo imel zdaj od tega škodo? Ali tisti, ki bi s svojim dopisom povzročil ugonobitev vrabčjega roda, ali kmet, ki mora biti vesel vsake peruti na svojem dvorišču in sadovnjaku? Odločba, ki naroča, da se naj uniči ta bolj koristna kot škodljiva ptička naših dvorišč in vrtov, se naj torej najhitreje prekliče. Janko Arnuš, Središče Pfui p Vojaški razpored v Ptuju bo v sredo, 13. 1. in. od 7. do 12. na sejmišču. Po-zivam vse vojaške obveznike, pristojne v mestno občino Ptuj. da se razporeda sigurno udeleže. S seboj naj vsak obveznik prinese vojaško izpravo. Nadalje se morajo udeležiti razporeda tudi vsi lastniki konj in tovornih avtomobilov. Zupan il izključen iz akadem. društva „Jugoslavijr v Ljubljani in nima, kakor tudi ni imel nikoli pravice nastopali v imenu lega društva. a Male oglase sprejema poslovalnica ,,Ye-černika v Ljubljani, Frančiškanska ul. (i. L7UBL7AMJKI KIHEMATOCRAFI ' kino MATICA, Tel. 22-11 Angleški zgodovinski film „.\a zapoved kraljice'*. V gl. vlogah Emil Flynn, Belle Davis. KINO UNION. Tel. 22-21. I.jubavna drama „Preko ljubezni" z lepo Ljubljančanko Alido Valli ’ KINO SLOGA. Tel. 21-M Detektivski film ..Sabotaža". V gl vlogah \Valler Pidge-un, Bita Johnson-. Zanimivosti belgijski kralj te je umaknil v zatišje Kako živi belgijski kralj Leopold lil., ki je prav za prav vojni ujetnik Po kapitulaciji Belgije se kaj malo sliši o njenem kralju; zdi se, da se svet zanj ne zanima. Dejansko pa se je le kralj umaknil v zatišje, da o njem ni mogoče skoraj ničesar izvedeti. Kralj je ujetnik. Z izročitvijo svojega meča se je odrekel svojih pravic, ohranil si je zgolj uniformo in svoja posestva. »Sam je hotel pozabiti, da je kralj,« piše neki švicarski list. Izmed njegovih nekdanjih ministrov je ostal v Bruslju edino Deliose, minister prometa, ki upravlja ta resor še sedaj. Delfose in Van de Mele-toreck, župan Bruslja, obiščeta včasih kralja ter z njim razgovarjata o javnih vprašanjih. Vendar pa sc kralj v pogovoru ne meša v zadeve, večinoma samo posluša, ne da bi izrazil svojo najmanjšo željo. Izselil se je iz kraljevske palače v Bruslju, na kateri je do povratka matere kraljice Elizabete vihrala zastava s kljukastim križem. Za svoje bivališče si je izbral dvorec Laeken, bivšo poletno rezidenco belgijskih kraljev. Kraljica mati je živela s princi najprej v dvorcu Sternom ter se je šele kasneje preselila v Laeken. V tem dvorcu se poleg kraljevske družine nahaja le nekaj najbližjih kraljevih prijateljev in sodelavcev. Med njimi je bivši kraljev profesor Terlinck, ki je klub starosti ohranil svojo mladeniško čilost ter modro in nekam ironično opazuje svet izza svojih debelih očal. Mirno njega biva na dvorcu tudi valonski pravnik Wodon, ki je bil pravni svetovalec umrlega belgijskega kralja Alberta, dalje kraljev osebni tajnik Vemes, general Overstraeten in Van de Hendel, upravnik kraljevih posestev. Življenje v dvorcu Laeken je kaj enolično. Dan je enak dnevu, pravi neki poročevalec. »V levem krilu palače so se pripognili livrirani lakaji v črnih svilenih hlačah in belih nogavicah: po hodniku prihajajo kraljevski princi. Najstarejša je princesa Josephina Charlota, ki šteje 13 let. Zelo je živa ter močno podobna svojemu dedu, kralju Albertu 1. Naslednik Bodoen, grof flandrijski, je komaj izpolnil deseto leto. Med vsemi stvarmi ga najbolj zanimajo podmornice. Najmlajši je princ Albert, ki je dopolnil šele 5 let. Otroci gredo k svojemu očetu. Za njimi stopa njihova babica, kraljica Elizabeta, oblečena v črno dolgo obleko, s katere se ko srebro odražajo njeni sivi lasje. Počasi stopajo po dolgem hodniku, ki je obložen z marmorjem. Pred očetovim kabinetom so. Dva lakaja jim odpreta bela*dvokrilna vrata. Po premirju se ta prizor ponavlja vsak dan. Življenje v dvorcu Laeken se razvija vsak dan enako. Kralj Leopold III, dela vsak dan v svojem kabinetu od 9. dopoldne, sedeč za dragoceno mizo iz kongoškega lesa. To mizo je podedoval po svojem očetu. Leopold je strogo »Spoštovani poslušalci, današnjo predavanje o kvarnih posledicah prekomernega uživanja alkohola odpade, ker je predavatelj nenadoma oboleli« vzgojen. Vedno je marljiv, resen, celo nekoliko melanholičen. Oblečen je v generalsko uniformo. Ko vstopi kraljevski obisk, vstane izza mize, najprej ljubeznivo pozdravi kraljico-mater, nato pa se nasmehne svojim otrokom. Dvigne malega Alberta ter ga posadi za mizo. Ure, ko ga obiščejo mati in njegovi otroci, so njegove najlepše ure. Iz kraljevskega kabineta v Laekenu je prelep razgled na park okoli dvorca. Otroci so spet zapustili očeta, odšli v park, kjer se igrajo in razposajeno tekajo po stezicah. V sobi sta ostala kralj in njegov starejši sin, naslednik Bodoen. — Kralj poučuje sam svojega sina. Pred 16 leti je Leopold III. živel v tem dvorcu z mlado in čudovito prikupno princeso Astrid, ki je prišla iz Norveške in ni znala niti besede francoski ne nemški. Z njo je bil na poročnem potovanju v južni Franciji. Mlada princesa je hrabrila in vzpodbujala svojega moža. Žal, v septembru 1935 je Leopold izgubil svojo ženo, ki mu je bila najboljša svetovalka V strašni avtomobilski nesreči v Švici je izgubila življenje. Z njeno smrtjo je kralj izgubil svojo glavno življenjsko oporo. Poslej je ostal sam.« Belgijski otroci zbirajo za socialno pomoč V Parizu fe še 1.200 Američanov Iz zadnje statistike o prebivalstvu Pariza, ki so jo pred nedavnim objavile nemške oblasti, je razvidno, da živi v Parizu le še okoli 1.200 Američanov. To je le še neznaten ostanek onega števila, ko je bilo v Parizu leta 1926 okoli 60.000 Američanov. Po 1926 se je število Američanov čedalje bolj krčilo ter 1938 radio na 3000. Toda sedaj se je zmanjša o še to število več ko za polovico, kajti Američani, ki zapuščajo Pariz, izjavljajo, da jim spričo brezposelnosti in pomanjkanja ne preostane nič drugega. PETRARCINE SVEČANOSTI V RIMU Letos poteče 8. aprila 600 let, kar je bil italijanski pesnik Francesco Petrarca ovenčan na Campidogliu z lovorjevim vencem kot »poeta laureatus«. Pesnik je na Veliko noč 1341 prejel iz rok rimskega senatorja in pesnika Orsa deli’ Anguil-lara venec in priznanje. V Rimu so že sedaj v teku priprave za spominsko proslavo tega dneva. Proslava, ki Je v organizaciji italijanske kraljevske akademije, bo prirejena v velikem okviru in z mednarodno udeležbo. X 80 letnico smrti slavnega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka so 10. t. m. svečano proslavili v Moskvi in Kijevu. Sevčenkove pesmi so doslej izšle v Rusiji že v 33 jezikih ter nakladi 4.817.000 izvodov. Pomoč ruskim materam s številnimi otroki V Sovjetski Rusiji prejema okoii 450.000 mater s številnimi otroci državno p^1' poro. Med temi materami je 2.384 taxi.i. ki imajo po 11 ali še več otrok. La:'.sito leto je država izplačala tem materam milijardo 225 milijonov rubljev podpore; Odkar pa je bila izdana uredba o pomo^1 materam s številnimi otroci, je država izplačala materam že nad 5 milijard rabljev. Letos bodo te podpore deležne tua matere iz baltskih republik, Besarabije-Bukovine in Karelije. DVE SMRTNI OBSODBI V ITALIJI Pretekli teden sta bili v Italiji izvršeni dve smrtni obsodbi. V Reggio Calabriji je sodišče obsodilo na smrt Vincenza Dagostina in Paola Polimenia zaradi roparskega umora nekega njunega znanca. Po zločinu sta se morilca preoblekla v uniforme karabinjerjev ter po okolici iz* siljevala denar in dragocene premičnine. X »Delo, družina in domovina«, te besede bodo poslej vkovane na novem francoskem kovanem denarju, ki bo Prl' šel po nalogu maršala Petaina v promet v mesecu maju. Revolucijsko geslo »Svoboda, enakost in bratstvo« mora izginiti tudi z denarja, pravi pariški :>Gringoire«< X V zasedeni Franciji je že 64 nemških potujočih gledališč »Kraft durch Freude«, ki ?tejejo skupno nad 1.500 gledaliških umetnikov in statistov. X Film o zasedbi Dobrudže, ki so S‘a Bolgari posneli v času, ko so njih čete zasedle pokrajino, je v Sofiji na zagoneten način zgorel. X Radijsko postajo v Košicah je Madžarska sedaj pojačila od % na 6 Kw. Postaja ima valovno dolžino 208.6 m. X Poštni promet med Madžarsko in Rusijo je bil te dni odprt. Do 15. t. m-ko bo otvorjena tudi železniška zveza, posreduje poštni promet nemška poštna uprava. Sodobni ljubimci in ženini »Jli/AV/ »Ali znate kuhati brez m<*ke in masti?« B1SERJANEC: Odrešilno okence V vasi Strmec sta živela mlada zakonca Žumer. Imela sta majhno trgovino z mešanim blagom in njuna prijaznost z vaščani je privabljala v trgovino vedno mnogo kupcev, Dočim je mož skrbel, da je bila trgovina založena s potrebnim blagom, je bila njegova žena dobra gospodinja in prava mati trem otrokom, ki so bili njen ponos in njeno veselje. Žumrova sta živela v največjem soglasju in ob prostem času sta hodila na obiske k sosedom in prijateljem. Posebnih želja nista imela, le eno si je že od nekdaj želela gospa Žumrova- imeti v spalnici radio aparat. To svojo željo je skoraj vsak dan ponavljala možu, (oda skrben in skromen mož ji je vedno odgovoril: »Ljuba žena, zaenkrat še nimava toliko prihrankov, da bi si lahko nabavila radio.« Žena je ob teh resničnih besedah moža vedno obmolknila, toda na radio pa kljub temu ni pozabila. V jeseni leta 1938 so v vasi Strmec in okolici dala drevesa obilen sad. Podjeten Žumer je začel tudi kupovati jabolka in ko je ob koncu leta delal bilance, je ugotovil, da so mu jabolka prinesla precejšen zaslužek. Z veseljem je sporočil to ugotovitev svoji /.eni. Oba sta bila zelo vesela in odločila sta se, da bosta zaslužek uporabila za nakup novega blaga za trgovino. Ko je tisti večer gospa Žumrova pripravljala večerjo v družbi svojih otrok, jo je najstarejši sin Saša vprašal: ».Mamica, kdaj pa bomo kupili takšen radio, kakor ga imajo sosedovi?« Gospo Žumrovo je to vprašanje (presenetilo, ker prav zadnji dni, radi obilice- dela v trgovini in radi zaposlenosti moža z obračuni ni misila na radio. Na otrokovo vprašanje pa se je zopet pojavila želja po radiu in po kratkem premišljevanju je sinu odgovorila: »Danes zvečer bomo našega očka vsi prosili, da nam kupi radio.« Ko je bita malo pozneje vsa Žumrova družina pri večerji, je vprašal Saša očeta: »Očka, ali nam boš kupil radio? Mamica nam je pravila, da imaš denar in da ga lahko kupiš.« Tudi ostala otroka sta se začela prijazno vrteti okrog očeta in žena, ki je že pozabila, da sta se popoldne z možem v trgovini odločila, da bosta z zaslužkom ‘ pri jabolkih, kupila za trgovino novo blago, je relda: »Očka, pa res, kupi nam radio. Saj ga imajo že vsi trgovci v vasi, samo še mi ga nimamo«. Žumer je bil v zadregi in ker otroci niso odnehali s prošnjami in ker je tudi žena proseče ponavljala svojo davno željo, je končno odgovoril: »Naj bo, pa bomo kupili radio, seveda če boste pridni, samo na obroke ga bomo odplačevali.« Žumrova žena je po teh besedah veselo objela moža in tudi vsi trije otroci so se stisnili k očetu, proseč ga, naj čimpreje pošlje po radio. Drugi dan je bilo gospodu Žumru že žal, kar je prejšnji dan obljubil, toda kljub temu, sta z ženo pisala zastopniku radijskih aparatov, z naročilom, da se zglasi pri njiju. Žumrova žena je nestrpna že pričakoval prihoda zastopnika, gospod Žumer pa J tuhtal, kako bi preprečil nakup radia, zde se mu je škoda, da bi vložil velik del zasluzK 3C HIU Jv» OIVUUUj Uu Ol V v Oliv piC v radio, ker ga lahko drugod plodonosriej. naloži. Ženi sicer ni upal ničesar poveda ’ toda kljub temu se je med tem že odločil, radia ne bo še kupil. V tem pričakovanju Žumrove in preniisij vanju Žumra se neki dan pred tr?5)V’ t ustavi auto. Iz njega izstopi zastopnik radijske aparate. V trgovini sta bila « j Žumrova in žena veselo poskoči, videč sk okno, da ima zastopnik v rokah velik rau . aparat. Žumer pobledi, težko mu postane 1 srcu, zlasti ob pogledu na ženino zadovou stvo, toda v istem trenutku že tudi nar ^-en': • Hnllia »Breda, povej zastopniku, da me ni in da naj pride drugič«. rii Žena ga presenečeno pogleda, toda z*- , bilo več časa, da bi možu odgovorila. sc je približal zastopnik, skozi majhno m. v kotu trgovine, ki je vezalo trgovino s . hinjo, pa sc je pognal Žumer in ko je P“.n(J v kuhinji na tla, je že tudi slišal iz trgo y prijazen pozdrav zastopnika, njegovo vf jn sanje po njem in kmalu nato že tudi *‘n. |fl: tresoči glas svoje žene, ki je zastopniku re$^, »Oprostite, moža ni doma, pridite, Prc drugič.« . . ,rllgiH Po daljšem razgovoru o radiu m u vsakdanjostih se je zastopnik poslovil, v ,er, lunji pa je še vedno na tleh sedel js zahvaljujoč se prejšnjemu posestniku je napravil majhno okence it lokala v 5j njo, ki ga je v usodnem trenutku ri-šilo- je vsaj zaenkrat še prihranil pet tisoča Mar,bor Materinski tečaj se bliža koncu Drevi in jutri sc lx> v dvorani Ljudske univerze zaključil ciklus 10 predavanj v okviru letošnjega Materinskega tečaja, sa je organiziralo Zensko društvo v Mariboru. Mimo dejstva, da so bili izbrali res priznani predavatelj z aktualnimi 111 zanimivimi predavanji, je treba poudariti, da je mariborsko in okoliško Ženevo pokazalo za letošnji tečaj veliko zanimanje ter je tako v polni meri opravi- čilo prizadevanje organizatork tečaja. V preteklem tednu sta bili predavanji dr. Marina in Miloša Le d in k a. Dr. Marin jc stari znanec mariborskega občinstva v raznih predavalnicah ter je imel tudi pri svojem predavanju »Knaus-Oginova razkritja in sodobno materinstvo« nabito polno dvorano: poslušalci so z lahkto zasledovali res poljudna izvajanja predavateljeva ter ga nagradili z vsem priznanjem. Prav tako je vladalo veliko zanimanje za predavanje učitelja in pedagoškega pisatelja Miloša Lednika »Naš odnos do doraščajoče mladine«. Drevi ob 20. bo govoril dr. Koprivnik o temi »Kirurške intervencije v otroški dobi«, jutri pa bo zaključno predavanje dr: T r s t e n j a k a iz Ljubljane »Reveži, grešniki, otroci in vzgoja«. Modest Musorgskij in ngegove „Slike ____ .____M z razstave (H koncertu pianista dr. Romana Klasinca). Slika in zvok — dva pojma, ki jih je vspo-! redil in povsem zlil šel impresionizem, ta weja je našla ravno tako genialnega kakor tudi revolucionarnega interpreta v velikem ruskem komponistu Modestu Musorgskem. Musorgskij (1835—1881) je bil najnadar-jenejši izmed učencev Glinke in Dargomiške-p.. V mladih letih je bil tipični glasbeni revolucionar, in ni mu bilo do priznanega glasbene 8a izročila in bil je načeloma samouk, življenjska naloga mu je bila reformacija opere umetne pesmi. Na obeh toriščih jc izvršil v^ikansko delo. novim obalam« je bilo njegovo geslo; obe njegovi operi (Boris Godunov in Hovanščina) spadata brez dvoma k "ajvečjim delom svetovne literature. Posebno rtinogostranskega se je pokazal v tem, da je našei i za tragične i za smešne situacije v Sjasbi enako prepričevalne oblike izraza. Zato n' čudo, da so se mu »Slike z razstave« posebno posrečile. Povod za to kompozicijo je dala razstava akvarelov in risb arhitekta 'Hartmanna, ki je bil komponistov prijatelj. Kompozicija sestoji iz 10 delov z imeni ’slik, katerih vtis je komponist skušal podati v svoji glasbi. Uvod in medigre z naslovom '■'Promenada« so zgrajeni na različno variira-n' temi; ponazorujejo komponista in njegova razpoloženja, ko hodi od slike do slike, 1- slika: Gnomus. Slika nam kaže škrata, to se nerodno opoteka na kratkih, skrivljenih nogah: 2. slika: 11 vecchio castello — Italijanski grad iz srednjega veka, pred katerim prepeva trubadur svojo pesem. 3. slika: Tuileries. Drevored v parku z množico otrok in pestunj; otroci se igrajo in pričkajo. 4. slika: Bydto. Poljski voz na ogromnih kolesih, vlečejo ga voli. 5. slika: Balet piščancev v jajčjih lupinah. Hartmannova risba za uprizoritev baleta »Trilby«. 6. slika: Samuel Goldenberg in Schmuyle, dva poljska Žida, eden bogat, drugi ubog. 7. slika: Limoges-Le marche. Ljuti prepir prodajalk na trgu v Limoges-u. 8. slika: Catacombae. Na tej sliki je naslikal Hartmanu samega sebe, kako z medlo lučjo preiskuje notranjost pariških katakomb. V rokopisu je napisal Musorgskij nad antan-tejem z naslovom »Con mortnis in lingu mortua« sledeče: »Genij umrlega Hartmanna me vodi k lobanjam in jih zove — lobanje se v notranjosti razsvetlijo«. 9. slika: Koča Baba-jage. Ta risba je kazala uro na kurjih nogah v obliki koče Baba-Jage, čarovnice iz ruskih narodnih pripovedk. Musorgskij je v glasbi dodal procesijo čarovnic. 10. slika: Velika vrata v Kijevu. Slika kaže načrt za vhod v mesto Kijev v staroruskem slogu, s kupolo v obliki slovanske čelade. MARIBORČANKA GDČ. F. ORNIKOV A (violina), članica Ljubljanskega komor- nega tria, bo Sodelovala na Večeru jugoslovanske glasbe v četrtek, 13. marca, v Narodnem gledališču. Porast cen na mlečnem trgu Kakor posnemamo iz tedenskega potočila mestnega tržnega nadzorstva, so Se cene mlečnim izdelkom na mariborskem živilskem trgu ob koncu preteklega tedna znatno dvignile. Občutno se je Podražila zlasti smetana, surovo maslo ‘er čajno maslo. Smetano so prodajali po % 12.50—17.50 za liter, surovo maslo je stalo 48—52 din, čajno maslo pa je bilo Kar po din 60.—. Mleko se je dobivalo 1)0 din 3.—, kuhano maslo po din 48—52, domači sir po din 12, jajca pa so nudili Prodajalci po 0.90—1.25 din komad. Ker mleka in mlečnih izdelkov pač ne more-n'o prištevati med luksuzne predmete, Kego med živila, ki so enako važna za Prehrano kakor za zdravje, zlasti pri mladini. je treba posvetiti porastu c.en 11 a tem delu živilskega trga vso pažnio *cr ukreniti vse potrebno, da l>o ostala njih nabava v vsakem slučaju inožua tudi gospodarsko šibkejšemu delu meščanstva. Lepa akcija za revne šolarje v D. M. v Brezju V okviru zimske pomoči je krajevni šolski odbor pri Devici Mariji v Brezju obul 54 potrebnih šolarjev na ta način, da je dal 40 učencem popraviti čevlje, 14 jih jc pa dobilo popolnoma novo obuvalo. K tej akciji jc prispevalo okrajno načelstvo Maribor desni breg podplate in usnje v vrednosti 3500 din, ostale stroške pa je kril krajevni šolski odbor. Čevlje sta izdelala domača čevljarja Ferlinc Avgust in Fojtl Franc, ki sta bila s tem v šoli zaposlena 18 dni. Obdarovani otro- ci, odnosno njih starši se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so k tej akciji prispevali, zlasti pa okrajnemu načelniku gosp. Leopoldu Eiletzu. m Jože Trofenik 70 Irinik. Jutri bo praznoval 70 letnico svojega življenja upokojeni ravnatelj Spodnještajerske ljudske posojilnice g. Jože Trafenik, po rodu iz Sv. Florijana pri Rogalcu. Po dovršenih srednješolskih in bogoslovnih študijah je služboval v raznih krajih naše domovine, med vojno pa je stopil v SpodnješLajcrskoljudsko posojilnico, ki jo je v letih po prevratu dvignil na današnjo višino. Jubilant Jože Trafenik je prepotoval skoro celo Evropo ter si je z izredno vztrajnostjo nabral iz knjig obsežno znanje. V glasbenih krogih jc znan kot velik prijatelj glasbe ter uživa tudi sicer v Mariboru veliko priljubljenost zaradi svoje splošno znane družabnosti. m V orožniški službi jo premeščen iz Maribora v Šid vodnik II. voda mariborske orožniške čete poročnik g. Milorad R\ Minic. m Vsi rezervni oficirji, ki še niso prejeli uniforme, naj se takoj javijo v Mestnem vojaškem uradu v Mariboru. m šah. sekcija SK Železničarja. V četrtek ob 19 važen članski sestanek. m Sokol Maribor-matiea vabi članstvo k predavanju jutri. 12. marca, ob 20. v Sokolskem domu. Predavanje bo ilustriralo 150 projekcij. m Na zelenjadni Irg v Mariboru so prispele prve pošiljke italijanske solato^ ki jo prodajajo po 21 din za kilogram. Do mača endivja pa slane 12—14 din za kg. m Slovenski Ahasver dobil službo. V nedavni reportaži smo poročali, da je slovenski Ahasver Stanko Podgoršek prepotoval peš skoraj vso Evropo in sc jc šele pred vojno vrnil iz Pariza, kamor je tudi pešačif. Potom naše reportaže sc jc za siromašnega in poštenega moža pozanimala tvrdka Benčina in drug ter mu dala primerno zaposlitev. Priznanje takim primerom ! m Številni mariborski policijski stražniki so imeli v četrtek zvečer v Merdauso- vi h klubskih prostorih intimno slavje. Več stražnikov je napredovalo, kar je v teh težkih časih zanje prava blagodat, ki so jo v prijetnem družabnem večeru v tovariškem krogu proslavili. m Gugalnico je hotela razdreti otrokom 10 letna posestnica Uršula Kostevškova v Račah. Pri tem se ji je lestev podrla. Posestnica še je v padcu hotela ujeti za visečo verigo. Prijela je tako nesrečno, da je prišla z mezincem v člen verige ter si ga odtrgala. * Mariborsko občinstvo opozarjamo, da bo prvi koncert društva „KoIo“ v sredo, 2. aprila L I. v Sokolskem domu. * Občni zbor Društva za varstvo deklel sc vrši dne 17. marca, ob 20. uri na Slomškovem trgu 12/1. z običajnim sporedom. Člani društva in prijatelji iskreno vabljeni. _ * Društvo „KoIo“ še* najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na kateri' koli način pri • pomogli h krasnemu moralnemu in materialnemu uspehu njegove prireditve v Sokolskem domu. * Trdo kožo ta kurja očesa odstranim, brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Kupim zlato po najvišji dnevni ceni. O. Kiffmaun, Aleksandrova c. 11. Gospodična Pavla Hictaler lastnica friz. salona „PAVLA“ je odpotovala te dni v inozemstvo v svrho nabave novih aparatov ter študija modernih frizur glede na razširitev salona. * Leposlovne tuje knjige v anlikvarieni razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigami TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1. * Dospele nove filmske razglednice v veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. marca lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13. Marodno gledališče Torek, 11. marca, ob 20.: ,,Razvalina življenja". Red C. Prihodnja dramska novost .,Doroteja An-!jerman“ se pripravlja v Malčevi režiji. Sreda, 12. marca: zaprlo. II. Nučičeva proslava v mariborskem gls-dallšču, bo v sobota Kakor znano, je gosp. Hinko Nučič ustanovitelj slovenskega gledališča v Mariboru. Ce Ljubljana zdaj proslavlja 10 letnico njegovega umetniškega delovanja, je torej Maribor še bolj poklican, da proslavi ta redki umetniški jubilej, zato je tudi dolžnost vseh narodno-kulturno zavednih Slovencev zlasti v Mariboru, da to slavje počasle s svojim obiskom. Kino v Mariboru * ESPLANADE KINO. Do vključno srede planinski film „Sinovi gora“. Četrtek aktualni velefilm „Alarm na Sredozemskem morju'“. * GRAJSKI KINO. Vključno torka izbo-ren francoski film ,,Čakam Te“ (Dezcr-teur) Pride: Willy Forstova „Opereta“. * UNION KINO. Nepreklicno danes zadnji dan „Fra Diavolo". Stan Laurel, Oliver IIardy. F’ilm humorja in smeha. Milijonarjeva žena kuharica v Mariboru IRagična usoda 20 let mlajše žene milijonarja, ki ga je zmešala LEPA CIGANKA vadili, da so jo povsod zahtevali. Kljub bolezni gospodarice je gospodarstvo cve telo. Bogatašev kup se je vedno večal Dandanes ni nič čudnega, če postane Mo čez noč milijonar, kakor je to postal prečni Ljubljančan, ki je zadel glavni lo-|®rijski dobitek. Še manj čudno je, če tni-‘•ionar čez noč obuboža in postane be-!>č. Zanimivo pa je, da živi med nami Zena, ki so se ji še pred leti vsi klanjali, Sai je bila milijonarjeva soproga, ki pa Je danes sicer navadna, toda pridna kuharica. Naj mi gospa N. ne zameri, če obnovim žalostno povest, ki sicer boli, Pa pri mnogih zbudila iskreno in po-^eno sočutje, saj deli usodo marsikatere ^ne; ki sicer ni bila milijonarka, ki pa le morda prav tako nesrečna. Vdovec milijonar poroči siromašno lepotico Naša resnična povest sc pričenja in ^ogaju v večjem slovenskem industrij-v e,» kraju. Imen ne bom označeval, ker Se vsj akterji tc nedokončane drame ži-Bogataš, ki mu je bilo že precej pre-0 Štiridesetih, je imel na smrt bolno že-Zato jc zaprosil 19 letno sosedovo 'Ccrko, da ji je stregla Bila jc pridna in J^denka se jc kmalu vživela v delo. dai je bila pri bolnici, zdaj spet v bo- ^'taševi HUd gostilni, pa so se prijazne zopet v trgovini, lepotice tako na- in skoraj polovica hiš v tistem kraju je bila njegova. Sam pa je kraljeval v razkošni vili nad vasjo. Končno jc žena do-trpela. Morda iz ljubezni, morda iz privajenosti ali iz skrbi za svoje ogromno posestvo in premoženje je 47 letni možakar zaprosil za roko lepe 20 letne plavolaske, ki nikoli niti sanjala ni, da bo kdaj milijonarjeva žena. Branila se je, ker jo je skrbela /elika starostna razlika in razlika stanu, toda sebično prigovarjanje njenih staršev in skoraj materinska ljubezen do dveh otrok bodočega moža sta preglasila mlado srce. Postala je bogataševa žena. Veliko ljubezen je zmotila lepa-ciganka Mlada žena jc kmalu vzljubila svojega 27 let sy Sandj’ igra v posrečeni in duhoviti komediji ..Oče proti svoji volji". Bai>y Sandb je nova zvezda na filmskem nebu. 1' V znani drami češkega pisatelja ( Sipka „R. U. H,“ je igrala glavno vlogo Dorris liosvdon, ki je nastopila poleg IIenryja fonda, Johna Carradina in Jane 1 >ar\veHove tudi v velikem socialnem filmu Amerike „Plodovi mržnje". f „Sonce nikoli no zaide" je veliko delo filmske produkcije, ki je zlasti v današnjih razmerah zelo aktualno. V glavnih vlogah nastopajo znane amerikanske filmske veličine Douglas Fairbanks ml., Basil Rathoone in Uonel Al\vill, 1' Charles Boyer je pred kratkim igrul j glavno vlogo v filmu ,,The Boad to Bro-j ad\vay“. Moral bi vozili z avtom 80 km | na uro j>o improviziranih ulicah v aliv 1 jej id. Ker ni hotel tvegati življenja, je zaupal svoj strah režiserju, ki ga je zavrnil: ..Ne delaj si skrbi, Charlie! Poznani zdravnika, ki te v nekaj tednih zopet ozdravi ter uredi obraz in ude, če se ponesrečiš”. Charles I!oyer je kar strmel nad takim odgovorom. f Sonja Ilenic je dobila zlato medaljo od „Dru.štva ameriških igralcev'1?. | Mlada drsalka je sodelovala na dobrodelni j zabavi, ki jo je priredilo omenjeno društvo in nabrala lepo vsoto tti.tKH) dolar* 1 jev, kar je zlasti v današnjih časih omembe vredno. m Okrajni odbor društva JldeČPiia križ* v Mariboru namerava priredili 12- t®čaJ za prostovoljne bolničarje in bolničarke. Tečaj bo trajal S—12 tednov, po dva- <>° trikrat tedensko ,vsakokrat po ‘2. uri. ■ *u" ški. ki niso vojni obvezniki, prvenstveno pa ženske v starosti od 18—50 let, se vij' bijo, da se prijavijo za ta tečaj do l* marca l. 1. pismeno ali ustmeno v društveni pisarni na Okrajnem načelstvu Mij* ribpr, levi breg, soba štev. -13. II. nadsu med 10. in 12. uro. m Dve tatvini kolesa. Avtoličarju Ivam’ Podkrižniku iz Koseskega ulice je neznani storilec odpeljal izpred neke gostilne na Glavnem trgu nezaklenjeno moško kolo znamke „Qpcl“ zevid. štev. 2-20799. Prav tako je izginilo lesarju Martinu Vedlinu izpred neke gostilne na Tržaški cesU nezaklenjeno kolo znamke „\Vaffenrad' > Drugi dan ga je našel delavec Josip 2ižek v Linhartovi ulici, toda tal je meclten| odnesel sprednje, kolo in sedež, ostalo .1*’ bilo vrnjeno lastniku. m Konj ss je splašil iz neznanega vzroka mesarskemu pomočniku Leopoldu tro-rupevšku iz Košakov, ki je hotel na Aleksandrovi cesti premestiti tovor na mesarskem vozu ter je zarili tega voz ustavi"-Konj je zdirjal po Aleksandrovi cesti ter se je uslavil šele v Košakih. m I/. Draže vasi pri Ločah so pripelji''* v mariborsko bolnišnico 42 letnega Pos£j sestnika Konrada Arbeilcra, ki ga je v nekt lamošuji gostilni zabodel z nožem v oko neki moški. m Varnostno svetilk«, ki jo visela n11 vogalu Medvedove in Gajeve ulice, jc nekdo ukradel delavcu pomožne akcije Franci* Valcorju iz Studencev. Svetilka je bila las' mestno občine. MALI OGLASI Uo 20 besed stane!« z davkom vred 15 din. Vsaka nadaljnja beseda 1.— din. Kdor IMo službo, plača i» tak oclas namesto 15 din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko tn obrtno reklamo pa stantio namesto 15,— din 20.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stanc 3.— din. Za pismeno odgovore Glede naslovov v malih oglasih znašu posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek je trebn nriloiitl v znamkah. Male oglase ie treba plačati tako) pri naročilu. Pri nisnenlh naročilih se lahko plača v iitMikalt. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarifa. SLU2BO dobi do 20 besed 15 di«. vsaka nadaljnja beseda 1 din MIZAR za furnirje, prvovrsten delavec, se takoj sprejme- B. Zelenkam Ulita ID. oktobra, 23842-2 HIŠNIKA dve osebi iščemo za mirno iti čisto vilo z dvemi stanovanji in vrtom. Ponudbe na oglasni oddelek »Vočernika« pod »Sončna soba in kuhinja«. 23838-2 dapavein RDEČKASTE ROKE POSTANEJO Z UPORABO URADNICO veščo knjigovodstvu, slovenske. srbohrvaške in nemške korespondence, išče večje podjetje proti takojšnji namestitvi. Uradnice s prakso imajo prednost. Ponudbe poslati pod »Stalna služba* na ogl-odd. »Večernika«' ’ 2.3858-2 Iščem takoj [.'ridnega, MLADEGA POMOČNIKA za usnjarsko obrt na deželo, veščega izdelovanja svinjskih kož. Ponudbe na osi- odd-»Večernika« pod »Marljiv«. 23853-3 VINIČAR s 4 delavci se pod ugodnimi pogoji sprejme. Košaki 39. 23848-2 POSEST do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din Prodam POSESTVO z vinogradom pri Sv Martinu. Cena 90.000 din. Gobec, Koroščeva 7- 23856-11 PERMA KREME GLADKE in LEPO BELE A l 0 < J A, KANC VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprejme Robinšak, Maribor. 23846-2 PerfeMna PLAČILNA NATAKARICA dobi mesto takoj v hotelu z velikim posetom gostov Ponudbe poslali na osi. oddelek lista pod »Perfektna«. ' 23770-2 Sprejme se takoj POMOCNICA-NIK in vajenka, Damski’ modni salon! Gregorčičeva ttlica 12, 23861-2 SLUŽBO IŠČE lo 20 besed 12 tjin, vsakn nndallnjn besedji 1 din KROJAŠKI POMOČNIK želi službe za mala dela- Naslov v osi. odd- »Vočernika.. STANOVANJE ODDA do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din Eno in dvosobno STANOVANJE Se odda Smetanova ul. 54, gostilna. 23685-5 aaa Jo 20 hesed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Lepo OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda, event. z oskrbo. Frajjkopano-va 23-1. Ogledati popoldan od 3 do 6. ure- 23844-8 Kupim v Mariboru DOBROIDOČO TRAFIKO Plačam takoj v gotovini. Ponudbe pod »Trafika« na ogl. odd. »Večernika« 2.3854-11 VOZILA d20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam MOTOR Viktorija 200 ceni. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 23847-22 Prodani MOTORNO KOLO NSU, 200 ccm. Cena 5000 din, Verhovšek, Aleksandrova 18, Pobrežje 23845-22 Nekaj PARCEL od 1000 do 4000 m- naprodaj, vse ob-cesti na peHferiji mosta Celja. Naslov v upravi »Večernika«. Celje. 23857-11 OBRT - TRGOVINA do 20 besor4 20 din, vsaka nadaljnja | beseda 2 djn JABOLKA mošančke in bobovec proda: ja Novačan v Košakih. 23849-13 OPREMLJENA SOBA s jiosebnlm vhodom, z oskrbo ali brez. se odda. Gospej-ua 7, vrata 6. 23862-8 SOBO IŠČE do 20 besed 15 din. "vsaka nadaljnja beseda 1 din SOBO čisto, ’mirno, z vso oskrbo, išče železniški uslužbenec. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »15. marec*. 2385?-9 23850-3 lenske- LOKAL do 20 besed'20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din TRGOVSKI LOKAL oddam s 1- aprilom Stritarjeva ulica 5, vogal Magda-23638-10 Jo besed 15 din. vsaka . adaljnja beseda 1 din Kupim dobro ohranjen mali PISALNI STROJ Krojač Kac. Vetrinjska ul. 9. __________23851-14 2ENSKI KOTIČEK lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din STEKLENICE pol litra in tričetrt litra kupuje drogerija Kanc, Maribor. 23476-18 GLASBILA to 20 besed 15 din vsaka nadalltifn beseda l djn PIANINO 2000 kg pese in repe naprodaj- Naslov v ogl odd- Večernika«. 23863-20 Prodam , MOTORNO KOLO »D. K W.«, 200 ccm, za 6000 din, prevo-ženo 7000 km. — Vpraša sc v trgovini s klobuki Cančala, Glavni trg 17'. 23860-22 PRIDELKI dd20 tiesed 15 din, vsaka nadaljnja beseda i din BRESKOVO DREVJE najboljših sort posadite v vrt ilj vinograd. Začnejo roditi kar drugo leto! Najžlahtnejši in najbolj zdrav sad. Tudi češnje, češplje, slive In nizke vrtnice še dobite pri Dolinšku v Kamnici pri Mariboru- 23609-23 FtizeisHi salon ,M' Trajni kodri samo Pf' Pavli, Specialiteta traJ-, ne, brez vodne ondula- cije, 6mesečna pismena-garancija- Najmodernejši salon. Najboljša P°' strežba po nižjih cenah- Salon ..Pavla” Koroška 9 ■ ■ ’ ■ ■ —* Kompletno mehanično orodie in načrte za izdelavo ratorjev prodamo. Cena 15-000.— v račun vzanU, osebni avtomobil. pod »Takoj« na posloval' .-Večernika«, Ljubljana. . Od ŽMorcive do Save od ZDonave do S)rave uioii kaštju vzemi Jhiramefe vile Zavojček din 5*- v apotekah Širite „Večernik" * H Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisfoi Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. -- Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo m uprava; Maribor. Kopališka ul. 0. — Telefou uredništva štev. ^5-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11.409-