St. 32. V üorici, v soboto tine 21. aprila 19U6. Letnik VIII. Izhaja vsnk torek in Nohoto ob 11. mi prcdpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za dežolo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob G. zveöer. Stane popošti prejemaii ali v Gorici »a dom pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 Kin čotrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. I GORICA (Zjutraiije izdaiije.) Uredni&tvo in uprnvtii^tvu se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. SI. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrai. tiskajo, raöu- nijo Be po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Maroska konferenca in trozveza. Od dne do dne prihajajo na dan pojavi, da sporaznmljenje, katrro se je doseglo med zastopniki raznih držav v zadevi maroškega vprašanja v AJgf ciraso, je bilo pravzaprav nekako nesporazum- Jjenjmje. Že takrat, ko je bilo konec maroäke konference, so kazala vsa zunanja znamenja, da so se zastopniki raznih držav razšlj z nekakim nezaupa- njem dragod drugega in da niso posebno 7 Berolinu in Pariza polagali posebne vrednosti na to sporazumljenje. Posebno pa so bili v Nemčiji jako nezadovoljni z izidom konierence. Večina zastopnikov je Btala namreč na strani Francoske, in Nemčija se je morala v marsičem zaradi tega udati, ker je bila na konferenci takorekoö osamljena. Le v avstrijskem zastopniku je našla Nemčija äe precej dobrega zagovornika, varala se je pa, ko je sigarno pričakovala, da ji pojde italijanski zastopnik veliko bolj nu roke, nego je to v resnici storil. Italija se je zadnji čas približala AngleŠki in Fran- coski in je to na maroäki konferenci tudi očitno pokazala, da ji je odslej veö mari za prijateljstvo Angleške in Fran- coske, nego pa za ono dosedanje njene zaveznice, Nemčije. In to ravno so v Berolinu bridko občutili, in v svoji jezi je dal nemSki cesar najprej oddoäka s tern, da je odlikoval avstrijskega zaßtop- nika na maroški konferenci, grofa Wel- sersheimba, objednem pa tndi odposlal avstrijskemu ministru za zunanje zadeve, grofu Goluchowskemu/brzojavko, v kateri . se mu z nenavadno laskavimi besedami zahvaljuje za podporo, katero je imela Nemcija na maroški konferenci od a?- ( alrijske strani. Ta brzojavka, katero bo j amalrali politični krogi za indirektno j očitanje Italiji, in pa dejstvo, da je j nemški cesar, kar ni bila do sedaj nje- gova navada, jeden izmed zadnjih izrazil italijan8kemn kralja svoje sožalje nad. j nesrečo, ki je zadela Italijo vsled izbruha Vezuva, smatral je italijanski politični svet za demonstracijo, b katero je hotel nemški cesar pred vsem svetom poka- zati svojo nevoljo proli Italiji. Vsled tega je nas-tal med ittdijanskim in nemškim ča- sopisjem zadnje dni so precej oj&ter boj, iz katerega povzume pazljiv citatelj, da so imelioni prav, ki so trdili, da se bližaino koncu dosedanje trozveze, in danes je celo londonsko časopisje mnenja, da o kaki trozvezi med Nemčijo, Avstrijo in Italijo ne more več biti govora. Nekateri listi pa pisejo, da bi bil ze nemški kan- celar Biilow v javni seji nemškega dr- žavnega zbora izrazil nezadovoljnost, katero je provzročil italijanski zastopnik na maroški konferenci b svojim omahlji- vim postopanjem nasproti Nemčiji, da ran ni baš takrat prišlo v seji slabo. Ker ni mogel on tega storiti, storil je pa nemäki cesar to z omenjeno brzojavko na grofa Goluchowakega. Italijansko časopisje ni vedelo, kaj naj počne s to brzojavko. Najrajše bi bilo prezrlo brzojavko nemškega cesarja Goluchowskemu, a na pomoč je prišlo italijanski javnosti angleško časopisje, ki je porabilo brzojavko nemškega cesarja, da nahajska Itali-ane proti Nemčiji. Ita- lijani so prej čitali angleška pojasnila o brzojavki, kakor pa izjave svojih listov. Tako je priobčil „Corriere della Sera" kar celo vrsto angleških izjav, ne da bi bil list priobčil svoje Iastno mnenje. „Times" so pieali o navedeni brzojavki: Brzojavka na Goluchowskega je name- njena dejansko italijanskemn kralja. Po- nadba Nemčije, da nastopi za koristi Avstrije, pomenja grožnjo Italiji. Če želi Avstrija v Macedoniji takega atališča, kakräno ima Francoska v Marokn, je Nemčija pripravljena, da stopi na stran Avstrije edinole, da povrne Italiji njen nastop v Algecirasu. „Globe" pa pile: Trozveza ne obstoji več v svoji prvotni obliki. Brzojavka je jznesiadila na Danaja, ker ni bila prav za prav namenjena Goluchowskemu, marveč italijanskemu kralju. Za svojo pomoč pri algecirakem mirovnem delu ravnajo z Italijo, kakor z izdajico in ubpžnikom, ki n»j dela po- koro. Drogo vprašanje pa je, ali se Italija podvrže pokori. V Rimu cenijo drugače nemško prijateljstvo, kakor v Berolinu. Gotovo pa je, da je odbila trozvezi zadnja ura. „Pull Mail Gazette" pa raz- laga brzojavko Goluchowskemu tako, da hoče Nemčija nastopiti za koristi Hab- sburžanov na Balkanu, kjer se križajo avstrijske in italijanske koristi. Po anglsškem časopisju je priälo šele italijansko časopisje do sape. In pričelo je zelo ostro, malone razžaljivo pisati proti Nemčiji. Tudi uradna nemäka sožalna brzojavka povodom vezuvske nesreče ni vplivala pomirjevalno na ita- lijansko časopifije, ki zahteva, naj itali- janska vlada obrazloži svoje stališče v zbornici. „Preseveranza" piše, da je odobraval knez Biilow staliače, ki ga je zavzel Visconti-Venosta pri maroški konferenci. Cesarja Viljema so najbrže vznevoljile neprimerne izjave nekaterih italijanskih listov, kar je pač povoda dovolj, da mislijo Italijani na svojo bodočnost. Splošno piSe italijansko časopisje zdaj v Francozom prijaznem zmislu. Za- htevajo tudi, naj Italija preneha z dvo- umno politiko, ki naj ji sledi odkrita Francozom prijazna politika. Izključeno nikakor ni, da je maroška konferenca trozvezo pokopala. Do pi si. črniče, dne 18. aprila. — Kakor je že „GoricaM sporo&la, je nmrl dne 16. t. m. tnkajänji dekan in č. kanonfk, mon8. Anton Cibid. Dasi smrt ni priäla popolnoma nepričakovano, nas je vendar jako potrla. Pokojnik je bolehal že nekaj let; večkrat se nam je zdela njegova bolezen celo nevarna, vendar je vedno zmagovala narava in njegovo redno živ- Ijenje. Zadnje tri tedne pa ga je bolezen privezala na posteljo, da je le malo in s težavo ustajal. Iskal je zdravniške po- moči, a bolezen je kljubovala zdravnikom in konečno zmagala naravo. Prečastni pokojnik je bil rojen v Dolu pri Podsabotinu dne 15. jan. 1832. Kot mali deček je bil jako živahen, in je kazal mnogo nadarjenosti. Ker je bil äibke narave, so sodili njegovi stariäi, da ne bo prida za težka kmeč-ka dela, zato so ga poslali v šolo v Gorici, kjer je dovräil z odliko c. kr. gimnazijo in ravno tako bogoslovje. V tern času je bil po mestu sploh znan kot odličen dijak, posebno pa radi lepo donečega in krepkega glasu. Pri raznih prilikah je nastopal kot posebno priljnbljen in iz- vrsten pevec. Ljubezen do petja mu je ostala do zadnjega časa ; bil je poznat ceciljanec in naroden pevec. Kaplanoval je v Ksnalu, Kobarida in Bovcu okoli pet let. Nato je priäel za vikarja v Vedrijan, od tam v Kozano in slednjič tudi v Podsabotin, kjer je bil tudi učitelj in je kot tak doeegel posebne vspehe pri mladini. Domač kraj mu je bil tako priljubljen, da je mislil in želel tam vedno ostati, toda njegovi predstoj- niki so ga pregovorili, da je prosil za dekanijsko župnijo v Črničah, katero je tudi dobil ter oskrboval od meseca maja 1. 1878 do sTOJe smrti. Pokojni mons. si je tudi na narod- nem polju stekel mnogo zaslug. Še kot mlad vikar v Brdih Be je krepko pote- goval za verni slovenski narod. Proti narodnim in verskim nasprotnikom je bil neupogljiv borilec. Ta nastop mu je pri ljudstvu donesel priznanje in priljub- Ijeno8t, sicer pa je imel mnogo nasprot- nikov, ki so ga zavedli celo v politične pravde. V Črničah je bil jako delaven. Precej prva leta je popravil dekahiače in temeljito prezidal žapno cerkev, na- pravil nov zvonik, nove zvonove in vso znotranjo opravo Zadnje leto je napravil že nove orglje, ki so sedaj prve v naSi dolini. Bil je pobožen in značajen du- hovnik, odločnih kristjanskih načel; pa tudi zunaj cerkve je vedno deloval za blagor ljudstva. Uatanovil je in vodil do zadnjega časa kot predsednik hranil- nico in posojilnico v Črničah. Skoraj ves čas svojega tukajänjega bivanja je osebno vodil cerkveno petje. Bil je res neupogljiv in plemenit značaj, delaven vsestransko in ljubeznjiv prijatelj 'svojim tovarišem. Pokojnik se je pečal mnogo L1STEK. Odgovor gosp. Kutinu, ali pojasnila na pojasnila. Spisal Josip Bnlič. Da e bilo temu res tako, postrežem z nekaterimi izgledi, katero seia dobil v vipavßkih matrikah. V dotični krslni knjigi sem čital namreč, da je bil v Šmarijah že 1. 1625. cooperator Stefan Benedičič, mejtem ko se je bila tam uatanovila za stalno dnhovnija äele 1. 1630. — V isti knjigi sem našel, da je služil v Šturijah 1. 1632. za cooperatorja Ivan Brunner, a prava duhovnija se je bila tam ustano- , Vila deset let pozneje, t. j. leta 1642. Tako je bilo tudi po drugih kraj.h vi- pavske fare, in Še celo v Logu pn D M. jebil J. 1627. „cappellanus" Tomaž Pučar. V Trgu samem pa je istočasno župniko- v&\ Ivan Taccö, a cooperator mu .e bil Simon Belas, pozneje pa Amigon Andre]. lz iste knjige je tudi razvidno, da je krščeval gori omenjeni Benedičič tu^i v Vipavi, a je vselej pripomnil, da je co- operator v Šmarijah. j Kakor je bilo v prostrani sari vi- pavski, tako je bilo tudi t razhodni iupniji solkanski. Tudi tukaj je bival pri sari župnik z jednim ali dvema pomočni- koma, in, ko so župniki za stalno odšli v Gorico, je bival tukaj pa „vicarius" s cooperatorjem*). Drugi pomočniki pa bo I bili po sari razdeljeni. Ztasti pa so bill ti potrebni v Čepovanu, v Batah in Pod- sabotinom. Zato se je bila ustanovila v Čepovanu duhovnija že I. 1550., v Batah pa 1. 1616. J.dnako je bilo na Sabotinu; vendar pa se tukaj ni mogla ustanoviti stalna duhovnija baš zaradi ekBcentrične oddaljenosti cerkve bv. Valentina. 0 ta- mošnjih ekspozitih pa nam priča ekla- tantno Filip Maraž, ki je bil, kakor sam lastnoročno omenja v dotični krstni knjigi fare äempeterske 1. 1591. ,.coope- rator S. Valentini in Sabatini". Da je bil pa res tudi eksponiran, nam svedoči poleg vsega navedenega še najbolj mi- rižče poslopja, vrta in vodnjaka tik nek- danje cerkve na Sabotinu, kakor tudi tako imenovani „farovž" v Št. Mavrn. Dokler g. Kutin s pozitivnimi dokazi ne dožene, da so omenjena poslopja res drugim služila in ne sabotinskim ekspo- ¦) Šempeterske matrike so me prepričale; da je bil v Solkanu 1. 1662. „vicarius Georgius I Spaniol". Iz istili matrik, kakor tudi iz rihenberških I na ie razvidno, da se je vsakokratni v Gorici bi- I vaioči župnik solkanski nazival „parochus, Goritiae et Salcani". ¦ zitom, ki so poleti bivali na gori pri sv. Vatentinu, a po?;imi v at. maverskem „ fa- rovžu", 08tane moja trditev v popolnej rnuči in veljavi. G. Kutinu tndi ni po godu, da sem v oceni njegovo mnenje o sabotinskih redovnikih pobijal. On pravi namreč, da ni smeti ustnega izročila, kar meni nič, tebi nič imenovati prazno bajko. Res je sicer tako; ali jaz sem storil to šele potem, ko mi ni preostalo druzega, ozi- roma potem, ko sem svojo trditev pod- prl z razlogi, katerih g. kolega dozdaj še ni ovrgel. In sicer je smatrati jednega izmed razlogov, namreö dejstvo o biva- nja cooperatorJH Maraža na Sabotinu pozitivnim; drugi mnogovrstni dokazi so sicer negativni, vendar pa dovolj tehtni, da se jih upošteva. Sploh pa pise g. Kutin o tern v svojem dotičnem pojasnilu dokaj iluzo- rično. Po jedni atrani misli namreč, da so hodili k sv. Valentinu o goto h Ineh kaplani iz Solkana, po drugi pa wdrznje mnenje, da so redovniki kot beneficijati oskrbovali Podsabotin ; a jaz pa pravim: če so tamkaj prvi opravljali dušebrižni poael, ni bilo to treba drugim, in obratnol I A tukaj je äe nekaj druzega vmes, kar Kutinovo mnenje o redovnikih beneiici- jatih Podsabotinom odločno pobija. V domači zgodovini imamo namreč veö izgledov, da so se izpraznjene župnije v celoti oddale redovnikom z obveznostjo duänega oskrbovanja, nobenega primera pa bi jaz ne mogel navesli, da bi se bil kedaj oddal v jednak namen samo kak integralni farni delček, kakräen je bil in je Se vedno St. Maver - Podsabotin. Na vsak način bi bilo to nekaj izvanrednega. V vsaki nedokazani izvanrednosti pa tiči vselej skrajna dvomljivost. In kako bi bil mogel tudi kaj tacega mirno trpeti v svoji sari kak župnik v svojo Iastno škodo, zlasti v starejih časih, ko so bra- nili vsivprek „per fas et nefas" svoja prava, kakor punčico svojega očesa?! Nekaj jednacega, kakor pripoveduje g. Kutin o dominikancih, ki bi bili baje imeli na Sabotinu ali v Št. Mavru kak benelicij (kar je sicer lahko mogoče, ker benefrcijev je več vrst), sem sliäal tudi jaz iz ust necega patra kapucina, ki je pripovedoval, da je njihov red nekdaj gO8podaril na Sabotinu. Tudi sem slišal večkrat priproste ljudi, ki so se menili^ da so zidarji, ko sta se zidali cerkvi na st. Gori in Ssbotinu, izposojevali si orodje takö, da so jo metali iz jednega hriba na drngi, in še marsikaj sličnega^ z a8tronomijo in jezikoslovjem. Svetu sicer ni znano, a dejansko je mnogo njegovega truda v Pleteršnikovem slo- varju. Mnogo mu je bilo mar, da je on earn in njegovi dohovni eosedje pisali in govorili lepo pravilno slovenščino. Da je bil res priljubljen in spo- ätovan pri duhovščini in pri ljudslvu, pokazal je danes njegov pogreb. Opeto- vano povabljen v imena dekanijske duhov- äöine je vodil pogreb mons. prelat dr. Ga- brievčič. lmel je tudi žalostni slavnosti pri- meren govor, s katerim se je ganljivo po- sl&vljal od pckojnika. Pogreba se je odeležil kot zastopnik slolnega kapitula, kojega ča- stni ad je bil pokojnik, mons. prošt iz Go- rice. V imcnu vieoke vlade je došel visoko- rodni gosp. dvorni svetoralec grof Attems. Dohovnikov smo našteli 37. Videli smo tndi nekaj gospode iz mesta, domače in bližnje učiteljsko osobje, tri žapane s svojimi starešini. Ljudstva pa toliko, da je bila prostorna cerkev prenapolnjena. Crniöani bomo težko pogreäali blagega pokojnika, zato tem bolj goreče želimo, da bi cim preje dobili njemn podobnega in vrednega naslednika ! Št. Peter. — Pretekli torek je ve- aelo pritrkovanje zvonov, kakor je tu vedno navada, naznanjalo, da se je iz- vršila izvolitev novega žapana. Ob 3^2 uri pop. so se namreč vsled odpovedi pokojnega žapana Bofalina zbrali rsi stareSine, izvzemši g. dekana, k volitvi novega žnpana, kateri se je vdeležil sam prebl. g. dvorni svetnik in voditelj okraj- nega glavarstva, grof Attems. Zbrani sta- rešine so enoglasno poverili župansko cast g. Fr. Černicu, tukajänjema cerkovniku in poslovodji „Hranilnice in posojilnice" ter načelniku „Kmetijakega društva". Poudarjati je treba, da vlada med starešini lepo soglasje in vzajemnost, kar jamči, da bodo z vrlim županom na čelu vsestransko skrbeli za cast in korist občine. Novi g. župan ima vse potrebne sposobnosti, da bo skrbel za red v občini in za njen ogled na znnaj. Občinski zastop je zadnji čas pri- skrbel o bč in ske ga redarja, kateri je prvikrat nastopil na veiikonočno ne- deljo. Ta je bil res zelo potreben, ne toliko radi domačinov, kolikor radi tujcev, ki prihajajo ob nedeljah in praznikih v našo vaa in včasih prav neprijetno ro- govilijo. Sedaj bo gotovo vladal v občini lepäi red in mir. Velikonočna procesija, „vstajenje" se je ta vršila ob 5. ari zjutraj. Udeležba je bila ogromna. Pri procesiji, ki se je vila skozi Coroninijev park, se je razle- galo lepo petje. Zlasti pa je pri sv. maäi mogočno donelo s kora petje 34 pevcev broječega moäkega zbora pod vodstvom g. nadačitelja. Raj takega se ni sliäalo v celi goriäki okolici in morda tadi v mesta ne. 0 b ä i n a r. Za take prazne marnje pa ne dä zgodo- vinar ničesar. Sicer pa nimam jaz prav nič od tega, ali so bili kedaj redovniki na Sabotina ali ne, zato želim, da bi se g. lovariša posrečilo dognati, da so res gori bivali, zlasti ker je v ta namen storil potrebne korake; vendar pa se zelo bojim, da nam bo o tem poročal o sv. Kokoli, ki ga ni nikoli. Kar ee liče očitanja, kakor, da bi bil jaz po eni slrani trdil, da je bilo v Št. Mavru poslopje imenovano „köra" premajhno za meniški hospic, po drugi pa dosti prostorno prenočnjočim romar- skim trumam, moram stvar takö popra- viti, da sem res pisal o velikosti poslopja na Stibotina, ničesar pa o velikosti „kore" v Št. Mavra; priznavam pa, da sem se o tem malo nerodno izrazil, vsled čeear me je g. tovariš krivo razu- mel. Sicer pa je znano, kako priprosti romarji še dandanes prenočujejo, zavale fe namreč, karnor jim pride. Tadi ni bilo število adeležencev pojedinih bratovskih procesij veliko, ampak navadno 30—50 oseb, kakor nam pričajo še zdajjednake procesije beneških Slovencev, ki priha- jajo vsako Ieto o snežnici iz Staregore v Nadavč. (Dalje prih.) Iz Gor. Vrtojbe. — Dne 16. t. m., na velikonočni ponedeljek, je priredilo tnk. bralno in povsko druätvo „Napredek" svojo prvo veselico, ki se je prav dobro sponesla. Občinstva je bilo dovolj, vkljab tem a, da je bilo od 2. do 4. are pop. rosno, negotovo vreme. Vse točke veporeda so se vršile z največjo natanjčnostjo v popolno zado- voljnost navzočega občinstva. Pevske točke, pod vodstvom gosp. nadačitelja Ivana Zorna, so se izvajale jako precizno in lepö; nekatere so se morale ponoviti. Posebno sta ogajali ob- činstvu pe8mi „Ljubav" in „Veseli pastir", slednja z vojaškim orkestrom. Pevski zbor, dasi äe mlad in nov, žel je obilo pohvale. Prijeten utis na občinBtvo so na- pravile pevke na odru se svojo lopo in akasno izdelano narodno noäo, ki je bila prirejena nalašč za ta dan. Udeležniki so bili kar očarani ob tem mičnem prizoru. Deklamacija: „Velikonočna", katero je kaj izrazito in občutno predavala mlada devojka, g.čna Anica R, je biln povsem dovrSena. Jednako prav in izborno so igrali tamburaši svoje komade, za kar jih jt občinstvo odlikovalo z zasluženo pohvalo. .Igra: „Vesele velikonočne prazni- ke I" je bila tudi v spretnih rokah. Pro- uzročila je obilo zabave, igrala se je po- vsem občutno. Posebno so nam '.agajali ženski nastopi. Naj bi jih ta popolen uspeh vspodbudil tadi za bodoönost! Skupni dohodki pri veselici so iz- našali nekaj nad 630 kron. Živeli udeležniki! Politiöni pregled. Shod niže-avstrljske socljalne demokracije. Dne 17. t. m. se je pričel na Da- naju shod nižje - avstrjske socijalne de- mokracije. Glede volilne reforme je bila vsprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da predloga ministerstva Gaatschevega pomenja poseben vspeh socijalne demo- kracije in najvažnejši korak do sploäae in enake volilne pravice. Sicer pa reso- lucija noče tajiti hib in pomanjkljivosti, ki jih ima vladni naČrt na sebi; sosebno obsoja določilo o enoletnem bivanju in pa razdelitev volilnih okrožij na Niže- Av8trijskem. Zato pozivlja resolucija so- cijalno demokratične poslance v držav- nem zboru, naj z vso energijo delujejo za odstranitev teh določil. Na drugi strani pa obsoja resolucija inlrige in spletka- rjenja vsenemških sleparjev ljudstva, ve- leposestnikov in poljskega kluba proti skupnosli te reforme. Slednjič izjavlja resolucija, da delavci uporabijo, ako bo treba, ludi štrajk v masi za izvojevanje splošne in enake volilne pravice. Nasled- njega dne se je bavil shod z občinskimi volitvami, ki se imajo vršiti letos na po- dlagi novega občinskega volilnega reda. Iz te debate je naglasiti izlasti mnenje občinskega svetovalca Reumanna, da je za občinske volitve priporočati propor- cijonalni zistem, ker le po tem morejo priti tudi manjšine do npliva na občin- sko apravo. Ogleduštvo ob dalmatinskl mejl. Na Reki je vzbudilo veliko prese- nečenje postopanje ilalijanske vojne ladije „Cyclop". Poroča se namreö, da so opazovali z ladje vojaške utrdbe ob avstrijskom obrežju. Pred nekaj časa je došla v Reko italijanska vojna ladija „Cyclop", da prevzamo torpedovke za laško momarico. Pri obrežnih oblastvih je naznanilo ladjino poveljništvo, da je priplula ladija iz Benetk. A ko je od- plula italijanska vojna ladja, se je pa izkazalo, dn kapitan ni nazuanil resnice. Z dalmatinskega obrežja so namrec po- ročali, da je odplul „Cyclop" iz Benetk v Šibinj in jo križaril med dalmatinskimi otoki in dalmatinskirn obrežjem. Plal je tudi skozi „Zadrski preliv". Pri vojaško zanimivih točkah je ostala ladja dlje časa in ni razvila svoje zastave. „Cyclop" se je odpeljal iz Benetk namesto proti severovzrhoda proti jagovzhodu in je na- redil velik ovinek ter obiskal samo vo- jaško važne točke. Nov položaj na Ogrskem. V torek popoladne so sklepali v ogrskem ministerskem svetu o imenova- nju novih višjih županov. Polonyi se je odpeljal na Dunaj, da poroča vladarja o nastavljenju državnih tajnikov v justič- nem ministerstvu. Novi honvedski mini- ster Jekelfalussy je naznanil, da vstbpi v ustavno stranko. — V Požana je irnela radikalna reformna stranka shod, h ka- teremu sta obljabila, da pridetaj tadi biväa ministra KristolTy in Vörö3. Ko je došel vlak, na katerem bi se bila irnela pripeljati bivša ministra, se je zbralo približno sto pristaäev koalicije, ki so metali na vlak kamenje, ker so sodili, da se nahaja Kristoll'y v vlakn. A Kri- stoity je odpovedal udeležbo. Nameravali so dejansko napasti bivša ministra. Tadi proti udeležencem shoda so priredili de- monstracije. Ogrskl Srbi In volitve v parlament. Upravni odbor srbske radikalne stranko na Ogrskem je sklenil, da bo pri bodočih državnozborskih volitvah poslavil v 10 okrajih samoatalne srbske kandidate. V kalpinskem okraju bodo Srbi in Slovaki skupno kandidirali za poslanca Slovaka Milana Hodžo, areduika „Slov. Tyzdenika" v Peäti. Kriza v Srbijl. Z odstopom kabineta Gruičevega se je politični položaj močno p DslabŠal. Sodi se, da zamorejo prinesti jasnosti v položaj le ncve volitve in da bodo sta- roradikalci pripravni, da se iste izvedejo. V posamičnih krogih se pojavljajo bo- jazni, da bi se ntegnilo sestaviti izven- parlamentarno ministerstvo, kar bi pro- vzroöilo politične boje. V resnih poli- tičnih krog h se pa temu ne veraje. Z dežele v Beligrad se je poklicalo 200 orožnikov, vendar se to smatra kakor varstvena odredba zaradi zadnjih spo- padov med orožniki in starosrbskimi emigranti. Ystaja v Maroku. V Maroku je izbruhnila velika vstaja. Geli južni del dežele se je vzdignil zoper sultana. Vsa plemena v paščavi so se pridružila vstašem. Vstaši so pro- glasili za sultana mladega sorodnika vla- dajočega sultana. Nemlri na Kitajskem. V Naanu so znova izbrahnili re3ni nemiri boksarjev. Gibanje je naperjeno proti tujcem in vladajoči dinastiji. V vladnih krogih so v hudih skrbeh ter neprestano odpoäiljajo nove vojaške čete v nemirne pokrajine. Rnsko Qoapodarstvo. Raski državni proračun za Ieto 1906 izkazuje 481 milijonov rubljev iz- rednih izdatkov, nadalje 150 milijonov za pokritje zakladnih nakaznic, katerih so izdali 1. 1905 v vojne namene za 180 milijonov rubljev. Da pokrijejo te izdatke, nameravajo najeti posojilo pri ruskih in inozemskih bankah. Danajsko bančno druätvo je pristopilo sindikatu, ki prevzame novo rasko posojilo. Boj na Balkanu. Na velikonočno nedeljo so napadli turški vojaki pri Vlahkarisi 46 mož močno bolgarsko četo. Bolgari so izgabili 31 mož, ostali so so utrdili v neki hiäi in se trdovralno branili, dokler niso z lastnimi bombami zažgali hiäe, v kateri so vsi zgoreli. Tarki so imeli Stiri mrtve in pet ranjencev. Roosevelt proti og-omnim imetkov. Predsednik ameri^kih Zlraženih držav, RooseveH, je imel povodonn pola- ganja temelja za novo kongresno poslo- pje v Washingtonu govor, V tem govoru je Roosevelt naglaädl, da se mora kaj storiti proti nabiranju tako ogromnih imetij, kakor so nekatera dandanes. Po- trebno je, da se uvede progresiven davek in da se onemogočijo podedovanja pre- moženj, ki presegajo gotovo višino. Zakon o Izseljevanju v Ameriko. Zakonodavna zbornica Združenih držav severoameri^kih pripravlja zakon, ki bo znatno oteževal priseljevanje v Ameriko. V predlogi je določeno, da se ne bo dopuščal v Zjedinjene države noben moški, ako nima pri sebi 25 do- larjev, ženska 15 dolarjev a rodbine, ako nima hjih oče pri sebi 50 dolarjev. Vsaki izseljenec izpod 16 let bo moral znati pisati in čitati. Ta zakon bo izdatno oviral izseljevanje v Ameriko izlasti iz jugoslovanskih dežel. Domače in razne novice. Imenovanje. — Č. g. dr. Hilarij Zorn, c. kr. profesor verouka na tukajänji višji realki, je imenovan uiom c. kr. de- želnega äoJ. sveta za Goriško. Premcščenje. — Gosp. Konrad R a b b i a, c. kr. višji gozdni komisar promeščen je, kakor cujemo, iz Gorioe v Ljubljano. Žcaski oddolek društva „Šolskl Dom" priredi v soboto 28. aprila 1906 v dvorani „Slovenske Čitainice" v prid druätvenemu smotra koncertno veselico, s sodelovanjem čitalničnega pevskega zbora in vojaškega orkeatra c. in kr. pešpolka št. 47. Vspored : Zajc: U/ortara k operi „Graničari", orkester ; 2. V. Parma: „V petju oglasimo", moški zbor z orkestrom iz narodne igre „L^gijonarji"; 3. Fr. Bauer-Martinkovsky: „Venec iz Smeta- novih oper", ženski zbor, trospev in so- pran solo s spremljevanjem glasovirja ; 4. Tschaikowiky : „Pesern brez beaed", orkester; 5. St. Moniaazko: „Vihar na na morju", moš^n zbor (poljski) iz zbirke „Sonety Krymskie" s spremljevanjem glasovirja; 6. A. Thieri'dlder: Finale iz „Zlatoroga", mešan zbor, sopran in alt- solo z orkestrom ; 7. J. Haydn: „Nebeaje oznanja", mešan zbor z orkeatrom iz oratorija „Stvarjenje"; 7. Tetra*: „La Barcarolle", valček po nmtivih „Of- fenbachove opere „Hoil'tnannove pripo- vedke", orkester; 9. Igra „Pike-*, šalo- igra v enem dejanju, prosto poslovenil Miroalav Vilhar. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Sedeži: I. in II. vrste 3 K, III. in IV. vrste 2 K, V.—IX. vrate 1 K 60 vin., stojiača 1 K, za dijake 50 vin., za uöit. gojenke s sedežem v zadnjih petih vr- stah 1 K. Posebne vstopnine ni. Vstop- nice za stojišča in listki *za sedeže se prodajajo zadnje tri dni v Čitalnici. Nad- plačila so hvaležno sprejomajo. D^me so naprošene, da odložijo klobake v garde- robi. Z ozirom na dobrodelni namon ve- selice prosi prav obilne udeležbe odbor. N. B. Besedilo pevskih točk bode na prodaj pri blagajni. Kakor kaže tu objavljeni spored, obeta ta beseda zopet prisotnikom izre- den užitek, kakor so ga nudile vse do- sedanje priredbe ženskega oddelka „Šo- lskega doma". PriČakovati je torej Že radi ažitka samega obilne udeležbe; pričakovoti pa je to še bolj glede na namen prireditve. Saj ga ni zavednega Slovenca v Gorici, ki ne bi vedel dovolj nvaževati, kak pomen imata za naš živelj v Gorici „Šolski" in „Mali dom", in ki ne bi še bil opaz 1, koliko sada da sta nam ta zavoda že dozdaj rodila. Velik io dolgotrajen je trad sodelovalcev pri izvrševanju takega sporeda; dolžni smo, pripraviti jim zadoščdnje s tem, da na- polnimo [dvorano in pripomoremo pri- rediti do kolikor mogeče sijajne.a uspeha. Veselica v Št. Andrežu. — Ka- kor že nHznanjeno, se vrši jutri vesalica pevskega in tamburaškega društva „St. Andrež" v Št. Andrežu po že objavlje- nem vsporedu. Veselica prične ob 3. uri in pol pop. Poroča se nam, da pri ša- ljivi loteriji bodo dobitki, ki iznenadijo marsikoga. Tamburanje obeta biti lepo. Kdor hoče torej jutri zaužiti par lepih uric, naj pohiti v Št. Andrež na ve- selico. Vabilo na redni občni zbor „Hra- nilnice in posojilnice. Kojsko-Smarten v Brdih", reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 19. aprila 1906 ob 3l/2 uri pop. v občinski piaarnici a sledeöim dnevDim redom: 1. Poročilo načelstva ; 2. Poročilo o reviziji 1. 1905; 3. Potrditev računa za 1. 1905; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Razni predlogi. Odbor. Pepel iz Vezuva v Gorici. — V noči od srede na četrtek imeli smo v Gorici jako močan južni veter z dežjem. Zjutraj pa so opazili ljudje na perju po drevesib in tudi po tleh nek poseben prah, ki je bil popolnoma podoben pe- pelu — Tak prah je padal pomeäan z dežjem tudi v četrlek predpoludne. Za- pazili so ga posebno na miznih prtih v restavracijah, ki imajo mize ha prostem. Pa tudi nekateri ljudje so ga zapazili na lastnih oblekah. Ta prah so b.ije pre- iskali ter se prepričali, da ni bil niö drugega, nego pepel iz Vezuva, katerega je raznesel južni veter v Gorico. Izpred sodišča. — Kakor smo svo- ječasno poročali, so neznani tatje v noči od 3. do 4. lebruvarja t. 1. okradli cer- kev v Batah ter odnesli ciborij in dva keliha, pometavSi sv. hostije po tleh. Dne 7. I'ebruvarja pa je tržaška policija zalo- tila v Tratu dva znana malopridneža, namreč 31-letnega kočijaža Alojzija De- vetaka iz Opatjosela ter 46-lelnrga urarja Aleksandra B*ndea-a iz Gorice, pri katerih so se našli kosi razbitega ci- borija in kelihov, katere sta hotela pro- dati. Proti tema dvema se J8 vräila v öetrtek pred lak. okrožnim kot kazenskim sodiščem kazen^ka obravnava, ki je skon- čala s tern, dt je bil Devetak obsojen na triletno ječo, poostreno z jednim po- «tom V8aka dva moseci, Binden pa na sedommesočno ječo, poostreno z jednim postom na mesec. Načrtna rc\izlja in postajna komlslja za železniškb progo od Ajdov- ščine do Št. Vida se je vräila dne 18. in 19. t. m. na lieu mesta. Za goriäko stran od ajdoveke postaje do kranjske meje je načeloval komisiji. gospod c. kr. okrajni glavar dr. Ernst pi. Pipitz, za kranjsko crto od Habla do Št. Vida pa vladni 3vetnik vitez Lnschan. Svoje za- stopnike so odposlali tadi železniško in vojno ministeratvo, deželni odbor goriški in kranJ8ki, glavarstvo goriško in po- stonjsko, c. kr. zelezniskt» direkcija v Trtt doslej, pri nadporoönika pa skoro Sotovo nastopi zvišanje kavcije. Ncsreča. — V soboto ae je peljal Pazinski žapan g. dr. Simon Karelič v dražbi dveh drugih gospodov iz Pazina * Pičan. Med potjo pa so se konji spla- ^1' in vsi trije potniki z vozom vred Jvmili so se v neki jarek ter se precej ^pdo poäkodovalL Jeden izmed konjev je *il oni, ki se je ravno ob tem dasn pred dvemi leti splaSil, ko se je ž njim vozil brat gosp. župana Kareliča in ki je tako nosrečno padel z voza, da je ostal koj mrlev. Potrcs v Uosnl. — V četrtok predp. ob HV2 Je bil v Sarajevu še precej močan potres. Samomor nczuanke. — V sredo popoludne se je v bližini Opatije na sprehoda ustrelila neka mlada gospa, ki je prišla v Opatijo^ velikonočne praznike ter se tarn naselila v neki privatni vili. Naäli so pri nji poročni prstan, na kate- rem sta bili vrezani črki: E. B. ter dan poroko t. j. 15/7 1905. Tretji slovenski katoliški shod. — Z*dnji teden meseca avgu*ta t. 1. se bo vrSil v Ljabljani tretji slov. kat. shod. Priprave za ta shod so se že pričele. Hlodcrni pravorek porotaikov. — Te dni se je vräila v Trsta pred po- rotniki kazenska razprava proti 23-letni Ivani Farlan iz Kobljeglave na Krasu, ki je pa aložila v Trsta. Tožena je bila radi detomora. — Farlan je. priznala, da je svoje la-'tno dete nmorila. Pri vsem tem pa je bila od porotnikov oproäöena. — Državni pravdnik je priobčil pritožbo ničnosti. Velik potres v Saa Franclseu. — Dne 18. malo po 5. ari ziutraj je bil v San Francisou potres, ki je trajal 3 minute. Na tisoče poslopij je poäkodo- dovanih, deloma popolnoma razdejauih. Na več krajih mesta so izbrahnili po- žari. Poštna oblastnija v Kansas City je iz Los Angeles prejela vest, da je bilo skoraj 1000 ljudi ubitih. Trgovski del mesta S. Francisco je večjim delom razdejan. Mnogo poslopij se je zrašilo. V okrajih cenih najemnin- skih hiä je bilo ubitih na stotine O3eb. Vse delo počiva. Bogateji mestni deli so manje poškodovani. Potres, ki je bil v sredo pradpolu- dne v San Franjisca, so čatili tudi v državi Nevadi. Kakor je bilo New-Yorker Postalu in Telegraph-Company sporočeno, je potres v San Francisca razdejal v trgovskem oddelka seat do osem okrajev. Veiiko äkodo je napravil tadi v bančnem okraja. Površina, po kateri divja požar, ob- aega osem kvadratnih milj. Skoda znaäa nizko cenjena 100 milijonov dolarjev. Tadi v San Jose je bil strahovit potres, ki je razraäil mnogo his, ostale hiie je pa ogenj nničil. Mnogo je žrtev. V Agneva pri San Jose se je podrli no- rišnica ter podanla pod razraJinami mnogo blaznih. Tadi v Oaklanda nn- sproti San Francisca je poäkodovano mnogo poslopij, veiiko his je tadi ondi uničil ogenj. Pet oseb je mrtvih. Tadi v Salino južno od San Francisca, je nekaj his razruäenih. Poslopja, ki mejš na Market cesto so vsa žrtev plamena. Ta poslopja so bila najimenitnejža. Kar ni poslopij uni- čil ogenj, jih je pa potres poäkodoval. Brzojaviie dražbo so zapustile San Fran- cisco in se naaelile nasproti Oaklanda. V San Francisco sta doäla dva polka vojakov, da branita imetje prebivalstva, ki znaša na milijone in katerega je občinstvp razpostavilo kar po trgih in ulicah. Župan je uvedel rešilno akcjo io zapovedal pekom in mlekarjem, naj dele" med občinstvo .živež. O^emdeset zavaro- valnih družb je sklenilo svojim zavaro- valcem v San Francisca izplačati polno zavarovalnino in ne delati nikakih razlik med škodo povzročeno po ognju ali po potresu. Vsa poročila, ki prihajajo iz San Francisca, potrjajo, d* je bil ta potres najgrozneji, kar jih je zadelo amerikansko ob al Tihega oceana, ki je toli pogosto obiskovana od podzemeljskih stresljajev. Zato pa so tadi poslopja v San Franci- sku zgradjena po posebnem sislemu, ki jim omogoča večo rezistenco proti po- tresom. Manicipalna palača je bila n. pr- zgradjena po tem sistemu terje stala tri milijono in pol dolarjev. In vendar so se tud, ta poslopji ružila, kakor da so iz kart. Katatitrofil je trajala kake tri are. Ž3 po prvih sunkih se je zemlja odprla na posamičnih meetih na meter široko. Ali veča poslopja so se vzdržala. Po poznejih sunkih pa so se tadi pora- šila, in vse mesto se je spremonilo v velikansko razv«lino. Kolesa tramvaja so šla na kose, a tiri so se pogreznili v zemljo. Vse železniške zveze so bile v hipu pretrgane. Iz hišnih razvalin pa so začeli ävigati velikanski plarneni. Kar ni pornäil potres, je aničil ogenj. Vsa prizadovanja gasilcav, da bi gaaili ogenj, so bila brezvspeäna, ker so bili vodovodi razdejani. Dd bi rešili tiste hiäe, ki jih ogenj ni zajel, so kar cele goreče ulice razstreljövali v zrak. Uničena je plinarna in električna napravn, tako, da je me^to ostalo brez vode in lači. Podrte so tadi vse bolnišnice. Ljadslvo je begdlo kakor znorelo in je z izbljenimi ocmi gledalo na razvaline. Mnogo cseb je znorelo od slrahu. Škoda je seveda velikanska, ne- preračanljiva. Vsega skupaj se je pora- äilo kakih 5000 his. O^enj divja dalje. Glede števila Ijadij, ki so se pogubili, se ne ve äe nič pozitivnega. San Francisco je največje mesto severno ameriäke države Kalifornije. Mesto loži na zahodni strani zaliva San Francisko, ki je le po ozkem preliva, takozvanih „Z'atih vratih", zvezan b Ti- him morjem. To je eno najkrasnejših pristanisö na sveto. Mesto leži na veö gričih, visokih po 110 m, ki so jih pa zadnji čas izravnali. S tem pridobljeno zemljo so pa nasali v zaliv in ga tako čeloma napolnili. Mesto ima dolge, äi- roke in popolnoma ravne ceste, ki leže deloma vsporedno med seboj, deloai* se pa pravokotno sečejo; nadalje imi mesto krasne javne prostore in veli- kanske hotele. Velik je trgovski oddelok mesta, ravno tako bančni oddelek na cesti California Street. Na jažni strani mesta leži edini, a uprav velikanski park „Golden Gate Park", velik 421 hektarov. V središču mesta so kitajska bivališča z glediščem, baddhističnimi templi, igralskimi laknjami in kletmi za opij. Prebivalcev je 350000, med temi mnogo Ircev, Kitajcev, Nemcnv in Slo- vakov. Mesto je debma indastrijsko, največ pa trgovsko. Ima mnogo dobro- delnih zavodov, med temi mornariäko bolnišnico, Mngdalenski azil, poboljäe- nico, sirotišnice. Nadalje so v mesta 3 gimnazije, katerih 2 vodijo jezuiti, 2 m^- dicinski Soli in umetniäko Solo. V mesta je več gledališč in mnogo knjižnic. Mesto San Francisco ni staro. Prvo evropsko naselbino v tem kraja so na- pravili srančiš darje; za častito duhovščino: ovrat- ) nike, mašnc kape, cingulum itd. itd. \ Perilo vsako vrste. { Dobiva se vse kar spada k pa- l radnim oblekam, tudi orožje /a T samo v Irgovini I M. Poveraj v Gorici Srvsi lla Travniku, crft^ Rojaki! spominjajte se „Šolskega doma". Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ^ mizar in ^ lesni trgovec v Polpri, na oLln Btvep železiišleia mosta (na cesti, ki peljeproti Gtadilki) ter podružnica za Soütim mostom pri Pevmi TrgiU« tusli z opeko, ima ve- liko zalo^o vHakovrHtnega frde- ga iu mekhesa lesa doniacega, in tuje^a, veliko zalo^u pohišt- | va, viiiHkih ponod, Htitskalnie itd. ,CcutFaIna posojiluiea6 Fcgistrovana zadruga v (Joriei, uliea Yctturini št 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znušajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesoc. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po 5';2oiO) no vhnjižba pa S°|o z V\o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Iv. Schindler fas pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za saclje in grozdje, stjskalnice za sadje in grozdjc, škropilnicc, poljska orodja, stiskalnico za seiH), nilatiliiico, vitlc, trijcrje, čistilnice za žito, luščilnico za koruzo,slamorcznice, stroj zarozanjc repe, mline za golanjo, kotle ^a kuhanjo k'ajo, sesiilkc za vodnjake in gnojnice, vodovode, žolezne cevi, svinčenc cevi. ooooooooooooo Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Havno tako vso priprave za klntarstvo: medeiie pipe, scsalkc za vino, guinijcvc in koiiopljcne covi, gumijove ploče, stroj za točonje piva, škri- nje za lod, stroje za sladosled, priprave za izde- lovanje sodovke in pc'neöih vin, mline zadiäavo, kavo itd. ; strojo za izdclovanje klobas, tehtnice z;i živino, tchtnico na drog, steberske tohtnice, naniizno tohtnice, decitnalne lehlnice; železno poliišlvo, želozne blagajno, šivalnc stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za kljuöav- ničarjc, kovaße kleparje, sedlarje, pleskarjc itd. Yse i, večltttniin jamsivoin, pouajugodnejih plaßilnih po^ujih, kakor tudi na obroke. Ceniki x vec kot 500 Nlikami brezplačno. Prekupci in af;entje se vsak čas sprejmojo. Dopiwuje se tudi v sloveuskem jeziku. Ivan Schindler bunaj III.11. Erdberggasse 12. Jako izdatno sredstvo proti julldjlilülüu 111 ulldllll Jli ilülll UlllilM/ v v 1 M / j je liker 60D1NA, katerega napravljaia v Trstn Iekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutle" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „AU' Igea" j t ülici Fornelo št. 4. — Slekleničicu «tane 1 K 40 vin. — Potom poäte Fe ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se» j dopošlje naprej 7 K, nakar t? stekleničice dopošljejo franko in so ? tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah. j