(Spravili!) (Nadaljevanje »lcdi! Naš sotrudnlk Dr med U*kr*lt profesor kukilorogije, bivši specialist za vse moderne bolezni. Ker riiu ni ugajalo, da vsak trenutek zdravi kako drugo bolezen, se je odločil, da stavi vse svoje znanje v boj proti samo eni boiezni in sicer proti kurjim očesom. Ker je preizkuševal vsa sredstva, ki jih nudi znanost, z bolj riegativnim kot pozitivnim uspehom je v srečnem trenutku prLšel do spoznanja, da je edino sredstvo proli kurjim očesom samo Kukirol. To spoznanje ga je nepopisno razveselilo, saj je postal s tem slavcn za vedno. Od tedaj zdravi qn samo z geslom: »Veliko ali malo kurje oko, ozdravi Kukirol samo«. — Ko je izvršil že nekaj sto brzih ozdravljenj« z Kukirol-obližem z uspehom, ter tudi ugotovil, da umivanje nog z Kukirol-preparatom zasluži vso hvalo, obvešča vse, da je najboljše in edino sredstvo za odstranjevanje kurjih očes brez vsake slcdi bolečin, nevarnosti in brez dolgotrajnega ozdravljenja samo Kukirol, katerega blagoslavljajo miljoni in milijoni ozdravljenih trpinov. — Istočasno je izdal znanstveno delo, v katcrem opisuje škodljivost zanejnarjenja ncge nog. V tej razpravi najlopleje priporoča ymiyanjc nog s Kukirol preparatom. Naročite si še danes knjigo: »Pravilno negovanjc nog«. Dopošlje se Vam brezplačno in poštnine prosto potom tvrdke HUG3 BULLY, BE06RAD fJUGOSLlVIJA) JAKŠIČEVA B R 11. PraVi, po vsem svetu.znani in v niilijon slučajih prcizkušeni* Kukirol fabrikali se dobijo v vsaki lekartii in v vsaki boljši drogeriji in sicer za ceno 10 I) za škatljo Kukirol obliža in 12.50 D za pakct Kukirol preparata za umivanje nog. V mnogih trgovinah se ponujajo po nižjih cenah ponaredbe naših pravih Kukirol fabrikatov. Iste odklanjajte v lastneni interesu in prosimo, da pazite na to, da Vam se ne vsilijo kot >tudi prav dobri« mnnjvredni izdelki. Boljšega kot Kukirol se ne dobi. Pristni samo z va.rstveno znamko: »Petelinova glava na nogi«. Naš znanstveni oddelek, ki je pod vodstvom starega, izku- šenega zdravnika, Vam ob vpošiJjatvi povratne poštninc. brc/nlnrno nudi vsa pojasnila in dobre svete na vsa vpra- .šanja v zadevi negovanja in bolezni nog. KUKIROL-FABRIK, GROS>-SALZS BE! MAGDEBURG (DEUTSCHL.AND). Tornih v«a«v. Štirje vlaki vsak ]»» 50 tovornih yoe b; komaj prip«ljali jkrompir, ki s« použije v enem letu. — 50.000 Yagon»Y SYežega sadja in zelenjave in 640 milijonov funtov surovega masla, sira in perutnine je treba ¦vsako leto. Mesa se povžije vsako leto en bilijon funtov. 4faw Yorka »vsakdanji kruh« znaša 1,500.000 hleboev in štrac, kar bi zadostovalo za gradnjo deset čeYIjev visofcoga ki «lYa čevlja debelega zida. cd 59te d<> llOte eeste, ali z njhni bi se lahko potlakala najširšt; uliea Broaid-way eno miljo »a iJolžino. jPsehrana živali samih znaša letno 50 milijonov do•larjev y tem mestu. New York potrebuje vsako l«to pe! milijoiiov tan ledu; vsako minuto se ga porabi 7 in po; tone. Vsak dan se použije 720.90$ ducatOY jajc. Razvedrile. Ne\v Y«rk ima več obiskovalcev gledališč vsak dam. kakoF London in Pariz skupaj. Vsak dan v letu obišč¦¦• povprečno 667.840 Ijudi razna gledališča, lcar je Yeikakor c«l«kupjno prebivalstvo mesta Pittsburgh. Drama se Tprizarja v 184 gledališčih; premikajoč' se stike pa kažejo v 577 gled&hščih. New York-ima štiri največja giedališka poslopja. Mesto potroši vsako leto 70 milijouov dolarjev za razvedrilo in zabavo svojih prebivalce^ in gostov. Newyorška gledališča imajo •skupne nad 1 milijon scdežev ali več kakor četrt milijona Ye« nego jih morejo sprejeti londonska gledališča. Celo prebivalstvo m-esta Detroit bi lahko obenem sedelo v teb ¦gledaii&vui. Ako bi skupno prebivalstvo držav Dehrare, Nevada, Woming in Arizona prišlo v jnewyoi:sica gledališča, bi bilo še 100.000 stolcev ali se~ dežev praznih. Stroški newyorške opere znašajo 10 milijonov dolarjev na leto. Povprečni stroški za vzdrževanje eneg* gledališča znašajo letno okoli 1,500.000 DoJ. Parki. New Y»rk kna 198 parkov s skupno površino 8.615 akrov; memn tega ima mesto 98 igrišč za otroke. Mesto ima 13 javitiih morskih obrežnih kopališč. Največje med njimi je Corney Island, ki kna mnogokrat do 500.000 ©biskovakev na en dan. Central park je v središču New Yorka, meri 843 akrov površine in je med najznamenitejšimi parki ce¦lega SYela. Pst tis»e raznovrstnih žrvih živali se vzdržuje v zoološkem oddelku Borux Parka. To j« dozdaj najveijtt sj»irk* *Yoje vrste na eelejn svelu. , . t i Središče kupcije. 'Vtav Y«rk prednjači kot središče kupčije. Trgovski ©btmt liftk A^enne (to je pete ulice; Avenne — ulica, Street — ««sta) presega v obsegii in v vrednosti kupčijo fflajžiYak»«jših delov Londona, Pariza in Rima. Ą Nrw Yorku je 122 Yeletrgovin (»Departmtnt stores«, t taki trgovLni lahko kupiš vse od najmanjše igle 4o pBYOYrstnega avtomobila.) To število je večjc, kakoB §» kkazuje katerokoli drugo mesto na zemlji. — Deset tekih trgovin napravi kupčije tekom enega lela ˇsaka več, ko 10 milijonoY dolarjev. Laasko leto se je y New Yorku potrošilo 260 milijonoT s» luksus-preproge in obleko; 200 milijonov dolarjev xet lepotičje, toaletno milo in parfume; 140 tnilijonov dolarjev za dragulje; 140 milijonov dolarjev zs. »oznoYTSt8n lišp in 70 milijonoY dolarjev za kožuhoYino. Hoteli. New York postreže Ysak dan 215.000 gostom y syogih 1500 hotelih, ali trikrat toliko kakor jih more London, devetkrat toliko kakor jih more Pariz sprejeti v svojih hotelih. V mestnem okrožju zvanem »White Light District« (izgovori: vajt lajt distrikt) je 150 ho*elov; mnogi med temi imajo nad 20 nadsfropij. En sam hotel ima 2.200 sob; skupna dolžina koridorov, ali hodnikov znaša 5 mil. čevljev. Kdor bi hotel vse sobe obboditi, ali si jih ogledati, bi za to potreboval deset dni. Cerkve. New York vzdržuje 1500 cerkeY raznovrstnih veroizpovedi. Vrednost cerkvenega posestva y tem mestu se ceni na 213,304.000 dolarjev. Katoličanov se je naštelo nad 1,400.000. Judje štejejo nad poldrugi milijon. Privržencev raznih protestantovskih sekt in drugih Yeroizpovedi se je naštelo 2,720.000. Rimsko katoliška stolnica sv. Patricija je naj^ečja in najlepša cerkvena slaVba cele krajine. Dva stolpa tn cerkve se vzdigujeta 339 čevljev nad cestni tlak pete ulice. (Fifth Avenne). V cerkvi je 4.500 sedežeY. Za stavbo se je potrošilo 5 milijonov dolarjev.' Episkopalna stolnica sv. Janeza od Boga se ravno axlaj stavi na Morningside Heights. To bode druga naj¦večja cerkvena stavba Zdrnženih držav; po Yelikosti pa bo na tretjem mestu med cerkvami eelega sveta. Bolnice. New York ima 216 bolnišnic, y katerih se raiesti naenkrat 44,793 bolnikov. Ceste. Omrežje cest, ki križajo meslo New York meri skupno 3.800 milj v dolžini. Ta razdalja je za 600 mi! j več, nego je razdalja med New Yorkom in mestom Los Angeles v Kaliforniji. Tlakanih cest je 2,295 milj, daljava, ki bi lahko vezala Ne\v York z mestom El Paso v državi Teksas. Skupna dolžina telefonskega omrežja je 6 milijonov milj. Skupna dolžina newyorških kanalov znaša dva tisoč petsto milj. Razno. New York je na prvem mestu y števiiu avtomobiik)v. Razun osebnih avtOY šteje 475.000 molornih vozi!. *o je dvakrat toliko, kakor jit ima Lonaon. To meslo šteje 15.000 več osebnih aviov, kakor London. Nad 13.500 »Taksijev« obratuje vsak dan na newyorških cestah. New York ima 110 milijonov dolarjev vloženih v svojih številnih mostovih. Prihodnje leio bo dovršen največji podzemeljski predor med New Yorkom in državo Ne\v Jcrsey. Štirj<; železnični tiri bodo oskrbovali promet. Slroški gradnje 30 proračunjeni na 29 milijonov dolarjev. Največji most sveta se zdaj gradi med Nevv Vorkoni in Jersey City s stroški 200 milijonov dolarjev. New York potrebuje dnevno osemsto milijonov gfilon vode, dočim je Londcn potrebuje vsak dan komaj polovico toliko, 435 milijonov galon. Mestni vodnjak ali reservoar drži 267.3O/,000.O0O galon vode. (Ena milja Je 1.609 m; en eevelj 30.5 cm; en aker (acre izg. ejkr) 40.5 arov; ena kvadratna milja 64c akrov — 259 ha; ena galona 3.78 1, en kvarter 32 galoi; — 121 1; en funt 453.6 g.)