BIBLIOTEKA UNIVERZE v Ljubljani LETO I. ŠTEVILKA 9 30. XI. 1944 jCaibctck Aufn. Krkgsbtr, Beckmann Na lovi strani: Domobranci varu-jojo domovino In nalo prestolnico. Ob delavnikih odmevajo po Ijub-Ijanskih ulicah pesmi domobrancev, ki korakajo na dnevne vaje, ob nedeljah pa domobranska godba zaigra Ljubljančanom za razvedrilo v Tivoliju. — Pred upravnimi poslopji so domobranske straže. Domobransko orotje Je vedno pripravljeno. Aut dar elnen Salta: 01* Mlnnar dar Land«swahr> dla dla Halmat und dla Halmat- • tadl lalbach tlcharn. Ola Varbundanhall der landattvahr mit dar lalbachar BavOlkarung kann man bal dan garnbatuchlan Promena-dankomartan arlaban, wo Laibachi BavOl karuna fiOhllch plaudarnd »Ich an dar schnaldlgan Manchmuilk dar landwswahr> mannor arlraut. — Voi dan Oflantllchan Ga bliudan «tahan Polten dar landatwahr — Tagllch »ind dla M»nner bal (trengam Dlernl Ola Wattan »Ind Immai klar und tchuttbarall. Na desni strani: lepa Ljubljana i ienaml In otroki. Z gradu je zares lep pogled na mestni vrvel in promet. Preko trlmostja hite leno In dekleta na delo In po opravkih. Pri cvetllčarkl kupijo iopke za okras svojega doma. Na otroikem igrliču v Tivoliju se zabavajo najmlajii, matere pa si poličejo oddiha na tivolskih klopeh. Srečne so. da se lahko v varnem domobranskem zavetju in v miru posvečajo vzgoji otrok in druilnl. Und auI dar andaran Salta: Da« ichona lalbach mit Prauen und Kladam. Aul allm labon und Tralban In Lalbach »cheul die •urg harab. — Sla tchaut aul dla StraBan und Brtlckan. wo lalbach« Prauan lur Arbeit und tum Elnkauta gahan. — Blumen werdon bal der Blumontrau mllganomman. — Dla Burg ichaut auch lum Park hlntlber. wo dia MUltar Ihta Kinder In dar Sonno ipialan la»«an — odar tla In dar Sonne ipailaran lahron — und «alb«t auf dan Blnkan aln Stundchon Erholungiuchen Sla wi»»on ilch »Icher Im Schutie dar landatwahr. dla da« land bahUtat. Domobranci po Ljubljani. Dia landetvvahr tchreitet durch die lalba chor Slraften. Po tsrem uRoui tSr I " .. „ -i C Humi^^ 2.dovstvo hoče zasužnlti ves jvet /nuznill bi ga moglo, to bi naroda (ud. gospodarsko uničilo. Zalo je pogna'o narodu v vojno, ds se uničujejo in s tem sužijo židovskim koristim Naj/vestejii Izvrlevalec židoviklh u»azov sla komunizem in liberalna demokracija. Ob« ideji to ustvarili žldje zn der Zeit ihres Autenthaltes in Reifnitz in oesem tleinen Ort die BGrgerschule. die Knabenvolksschule. das nistoriseh bedeu-tenoe SchloB, das Gericht und noch mehrere andere Ge-baude aogebrennt Aus diesem Raume haben die Kommunisten hunderte und hunderte von Slowenen, die sie in der Reifr.itzer Kasarne gelangen gehalten hatten. nach Jelendol. Jelenov ileb Grčarice und anderen Orten verschlerpi und zu Tode gebracht. In diesem Jahre wurde das stark beschadigte Reitnitz noch ausserdem durch die AngloAmerikaner bombardiert. Die Bilde' zeigeri das zerstfcrte PapežHaus die Madciven schule und den Reitnitzer Markt Auch Opter an Menschen-leben vvaren zu beklagen. Diese Ziete waren bestimrrt keine militarisehen Objekte. — Das isl die »Freiheil«, die das Judentum oem slowenischen Volke aurch Kommunismus und lilgenhafte Demokratie bringen will. '"-'iS i- —■ 1K- Ru0lcmd qegeajf0v)ef il • ^fril Ruske kozaške skupine se pripravljajo pod novim vodstvom za boj in osvoboditev domovine. Nationai-fu<«i«che ICo«akan Abtaiiungan bereiten «ich untar olnor neuen. •tarken ZenlrallUhrung auf dia Bafreiung ihrer Haimat vor. Ti možje nove ruske osvobodilne vojske bodo kmalu dokazali sovjetskim sužnjem, da se velik del ruskega naroda bojuje za ruski narod v skupni evropski fronti. Dtunje in pognuli velik del ruskega naroda v revolucijo. Rusko ljudstvo je verovalo, du si bo z revolucijo priborilo pravice, kot mu gredo. Bilo je strušno prevuruno. Narod je šel v revolucijo zato, da si nekaj pribori, v njej je pu izgubil še ono malo, kar jc dotlej imel. Toda »nije čoveku žao nu malo nego nu nepravo«. Ta srbski nurodni pregovor velja ruskemu človeku in narodu. Ni bil za njega tolikšen udarec to, du je zgubil vse ono, kar je do tedaj bilu njegova last: hišo, živino in zemljo, na katero je toliko nuvezun, kot to, du mu je boljševizem vzel in uničil vse duhovne vrednote s svojo borbo proti Bogu, narodu in družini. Ko je letu 1941. Nemčija usmerila svoj korak proti tvorbi boljševiške misli, SSSR, je ruski nurod smatral, da je napočil . Zagotovitev socialno pravičnosti it» zaščito delovnega ljudstva pred vsakršnim izkoriščanjem. tO. Uvedbo pravice brezplačnega šolanja, počitka, dopusta in starostne preskrbe, ne glede na izvor in prejšnje delovanje. It. Uničenje sistema zlostavljanja in terorja, odpravo prisilnih preselitev in množestvenih odgonov. Zagotovitev resnične verske svobode, svobode vesti, govora, zborovanj iti tiska, jamstvo, nedotakljivost osebe, doma in lastnine. t J. Izpustitev vseh političnih jetnikov boljševizma ter povra-tek vseh jetnikov in internirancev, ki so trpeli zaradi svojega boja proti boljševizmu, v domovino. Nikake osvete in zasledovanja za one, ki so opustili svoj boj ob Stalinovi strani in za boljševizem, ne glede ali so sodelovali pri njem prisiljeno ali iz prepričanja. 15. Obnovo med vojno uničenih mest in vasi na državne stroške. 14. Ponovno izgraditev narodu pripadajočih in med vojaškimi akcijami porušenih industrijskih naprav in tovarn. 15. Državno skrbstvo za invalide in njihove rodbine. Nikakega dvoma ni, da bodo vsi svobodoljubni narodi sveta podpirali osvoboditev ruskih narodov izpod boljševiškega jarma. Uničenje boljševizma je neodgodljiva naloga vseh naprednih narodov. Za uspeh našega revolucionarnega pohoda proti boljševizmu nam jamči dejstvo, da so naše bojne izkušnje večje kot v revolucijskem letu 1917. Nadalje nam to jamčijo vedno večje organizirane oborožene sile ruske osvobodilne armade, ukrajinske osvobodilne armade, kozaški oddelki, kavkaški. turkestanski, tatarski in beloruski odredi, pojavljanje oboroženih protisovjet-skih sil t sovjetskem zaledju in naraščanje opozicioualnih sil v narodu samem, kot tudi v državnem aparatu in v vrstah sovjetske armade. Osvobodilni odbor ruskih narodov vidi v strnitvi vseh narodnih sil ter njihovi podreditvi skupni nalogi — strmoglavljenje boljševiške moči — bistveni predpogoj za zmago nad boljševizmom. Zato podpira osvobodilni odbor ruskih narodov vse proti Stalinu naperjene revolucionarne in opozicionalne sile z istočasno odločno odklonitvijo vseh reakcionarnih teženj, ki bi bile zvezane z oškodovanjem narodnih pravic. Osvobodilni odbor pozdravlja pomoč Nemčije pod pogoji, da ne bosta kršeni niti čast, niti neodvisnost naše domovine, la pomoč predstavlja trenutno edino realno možnost za organizacijo oboroženega boja proti Stalinovi kliki. S svojim bojem prevzema odbor odgovornost za usodo narodov svoje domovine, ki se že bore z orožjem v roki in ki so na ta način pokazali svoje junaštvo ter pripravljenost žrtvovati za osvoboditev domovine izpod boljševizma svoje življenje. / odborom stoje milijoni ljudi, ki so ki posvečajo vso svojo silo sku illSevi zbežali preti boljševizmom in pnemu boju. /. njim so tudi številni >o(l jarmom Stalinove tiranije milijoni bratov in sesuti, ki trpe in si žele ure osvoboditve. Častniki in vojaki osvobodilne armade! S krvjo prelita v skupnem boju, je bila zapečatena bojna pripravljenost vseli borcev raznih narodnosti. Mi vsi imamo skupen cilj. Pogoji morajo biti za nas vse enaki. Le enotnost vseh oboroženih protiboljšcviških sil narodov naše domovine bo vodila k zmagi. Ne izpustite iz rok orožja', ki ste ga prejeli. Bodito enotni, borite se brezobzirno s sovražnikom narodov, boljševizmom in njegovimi pomočniki. Pomislite na to, da vas čakajo trpeči narodi naše domovine. Osvobodite jih! Rojaki! Bratje in sestre, ki ste \ Evropi! Vas je več milijonov, vaš povratek kot polnopravnih državljanov domov ie mogoč le po naši zmagi. Od vas zavisi uspeh našega boja. Pomislite, da delate le za skupno stvar, za junaško osvobodilno armado. Podvojite svojo napore in uspehe svojega dela. častniki in vojaki rdeče armade! Končaj le svojo zločinsko vojno, ki služi le zusužnjcuju narodov naše domovine. Naperite orožje proti boljševiškim uzurputorjem, ki podjnrinljajo našo domovino in ki jo izročajo lakoti, brezpravnosti in trpljenju. Bratje in sestre v domovini! Ojačite svoj boj proti Stalinovi tiraniji, proti roparski vojni. Združite vse svoje sile v boju za od vzete pravice ter za pravičnost in blagostanji'. Osvobodilni odbor ruskih narodov vas poziva vse k enotnosti ter k boju za mir in svobodo.« Ta proglas je najboljši dokaz, da boljševiška SSSK nt orodje ruske politike in ruskega naroda, temveč njemu tuje miselnosti — židovskega boljševizma. To je proglas milijonov borcev ruskega uaroda, ki se organizirajo in nastopajo tudi že kot vojaška sila proti boljševizmu. V času, ko je general Viasov izdal razglas ruskemu narodu za upor proti Stalinu, že prihajajo iz notranjosti SSSR poročila o vstaji sovjetskih sil pod poveljstvom maršala Timošenka. Tudi sovjetski radio je to /c priznal, ko je opozarjal sovjetske vojake, naj se ne pridružijo upornikom. Nova poročila pravijo, da je Stalin odstavil tudi maršala Vorošilovn. V Nemčiji je okrog 20 milijonov ruskih ujetnikov, delavcev in emigrantov. Po vsem tem vidimo, da je ta politična ruska akcija za razvoj in konec vojne sila važna. Evropski narodi so se prav zaradi nasilja demokratično boljševiških Židov še bolj strnili. Tako s,- |>o \ skupno preliti krvi dvignila in rešila Evropa- Skitek Stojali. Dombranci d naskoku Obzorje žari... Težke granate... K smrti v svate korak naš bobni. Oei nas peko, noč je zbesnela, rdele rakete drvijo v temo Rafal za rafal... Strojnica vriska. Žvižga nad jarki vodnika piiial. >HuraU... Do nebes sij ekrazita ... Strt je sovražnik v viharju teles. Šuiterkit Mirko. klic iz »osvobojene«, domovine Srp zanje povsod razdejanje, kladivo kuje okove, Rdeča zvezda zažiga domove. Strahotno je Smrti igranje. kje ste, knezi slovenski'!' Kje si, rešitelj Matjaž? Kje ste, mogočni Celjani? I'sa govorica je laž? Sami smo smrti prodani, Zemlja s krvjo se poji. Kje si, rešitelj? O ostani! /i'eši nas rdeče noči! Daj, našo bedo maščuj! I isoč zaceli nam ran! Kličemo brutje te — sužnji: Pridi, junak — domobran! Peterka Odon W ■ž S' . , £ m**. Keč jaStiG.StC Eden najosnovnejšili predpogojev vsukegu uspešnega boju, činitolj, ki jc; po svojem pomenu daleč vužnejši od številčnosti, dejstvo, katerega odločiluost se izkaže v najusodnejšem trenutku, je jasnost poti. 2e v življenju posameznikov, še mnogo bolj v življenju in delovanju Človeških skupnosti je jasnost poti tista neobhodna lastnost, ki nato rodi i/, sebe Se vse ostale: neomuh-Ijivost, odločnost, udarnost. Brez jusne, dobro začrtane poti je vsak napor izgubljen, obsojen nu brezplodno zaletavanje zduj v eno zdaj v drugo smer. Nobena številčnost ne more nudomestiti jusnosti poti; ruvno nasprotno: čim širšu, številnejšu je neku človeška skupnost, tem potrebnejša ji je jasna pot, kuj ti ona je prav tisto, kur ljudi združuje, jih povezuje in usmerja v en sam pravec. Jasnost poti je tistu prednost, kutero izrazimo, kadur o kom govorimo, navadno z besedami: ve, kuj hoče. Vedeti, kuj hoteti, se pruvi, imeti pred seboj jusne ručune, predvidevujoče vsuko možnost, in nanjo primeren odgovor. Komunisti pri nas so letu 1941. dobro vedeli, kaj hočejo. Ne samo dobro, celo edini so vedeli, kuj hočejo. Jasno jim je bilo pred očmi, da je vsak oborožen odpor v teh razmerah sumo vodu nu njihov mlin, du ne gre več zu osvoboditev, temveč za revolucijo. Jusni 80 bili njihovi računi: vsuku okupaciju prinese s seboj trdote, te trdote bodo ljudstvo ruzbičule do besnosti in ta besnost bo rušilu, uničevulu zu nušo korist, v našem imenu. V gluvuh vseh ostulih dotedunjih poklicnih politikov in narodnih »voditeljev« je istočasno vludulu namesto jasnosti neznanska zmeda. Zaman je nurod upirul svoje oči vuuje, zaman od njih pričukoval razjasnitve, še danes bi čukul nunjo, da si ni pomagal satu. V tem leži tujnu prvotucgu uspeha komunistov pri nas, v dejstvu, du so oni edini vedeli, kuj hočejo, jc zapopadenu vsu njihovu prednost v letu 1941. Samo nu tu nučiti moremo razumeti, kako je mogla peščica komunistov vpreči v svoje brezumno početje del slovenskega naroda. Naš odpor proti komunizmu jc izšel resnično iz globine naroda, i/, njegovih temeljnih plasti. Zato ni pogrešal ne junaštva ne požrtvovalnosti ne ljubezni do rodne grude, na njegovi strani sta bili pravica in resnica. A nečesa je pogrešal — in to smo \ času italijanske okupacije vsi inočno občutili — nečesa, kar je nalogu vodilne plusti, to je: jasnost poti. Ni bilo jasnosti; ni je bilo predvsem zato, ker se merodajni niso zavedali, du smejo naše ravnanje odločati samo sloveuske potrebe in koristi, ne pa to, kuj porečeta London in NVushington- Pomunjkanje te zavesti, ta hiba, pisunu v breme odgovornim, se je končno krvavo maščevala nud nedolžnimi sinovi slovcnskegu narodu, nad ljudmi, ki so svojo dolžnost izpolnili. Grčarice in Turjak sta dva taka bridka pomniku, dvoje žgočih očitkov marsikomu, ki bi se še duucs rud šel narodnega voditelja. Danes imamo svojega prezidentu in generala Rupnika, ki ima za seboj in pred seboj, vseskozi jasno pot- Imamo slovensko domo-branstvo, ki zvesto sledi poti svojega generala. Imamo tudi — in pred tem si nikakor ne smemo zakrivati oči — ljudi in skupine, ki so si /adali nulogo zamegliti to jasno pot in ribariti v kalnem. Oni ne vidijo v slovenskem domobranstvu, v kolikor sploh prikrivajo svojo nevoljo do njega, tega, kar resnično je: seme za rast bodočnosti, sadika za mogočno drevo, temveč jim ono pomeni sumo neko bežno vmesno postajo na tiru časa, samo nasip, na katerem se ruzbijajo navali tolovajstva in za katerim se lahko čutijo varne, samo pribežališče, kamor se zatečejo, ko jih drugod dobe po glavi, iti kjer si opomorejo za nove pustolovščine. Vsak hip so ga pripravljeni zatujiti, hkruti pa živijo nu njegov račun, na vsa usta razglašajo in pretiravajo njegove pomanjkljivosti, pa se obenem skrivajo za domobranskimi hrbti. Celo lestvico tukih ljudi iuiumo- Nekateri segajo prav v našo sredo, nosijo celo modre uniforme, toda njihovu notranjost je bolj ali manj daleč od domobranstva, njihove misli obrnjene v tujino. Drugi se izživljajo v snovanju raznih »ilegal«, ki jim še sumi ne vedo pomena in ki samo begajo ljudstvo, ruzcepljujo protikomu-nistični tabor, zamegljujejo jasnost front. Tretji se stapljajo in izgubljajo v »zlati sredini« in Oll-ovstvu, opravičujoč svojo brez-vestnost s političnimi in idejnimi razlogi. Vsem je skupno to, da nimajo jasnih pojmov o tem. kaj je narodova življenjska nujnost, kdo je njegov najstrašnejši sovražnik, temveč da so pripravljeni na ljubo Londonu odreči se celo svojemu prepričanju. Nikar ne trdite, da jc to nemogoče! Ali ni morda nek podtalni listič, ki bi rad veljal za glasilo »redne jugoslovanske vojske«, nedavno tega zavestno zapisal luž. da so Srbi sprejeli rdečo vojsko s kruhom in soljo? Ali niso razni istobarvni informativni »vest- niki« polni poročil o »ruskih« zmagah? Ali se ne zdi tako pisanje kakor namerno uglajevanje tul za preskok, kakor pripravljanje terena za enak korak, kakršnega pripisujejo Srbom? Dalje, ali ne čujete od iste strani zaskrbljenih glasov in zanimivih predlogov, kako naj bi sprejeli Sovjete, kadar pridejo? Na primer: iz zustopnikov vseh strank naj bi se ustanovil Narodni svet in tu nuj bi — kukor njegov predhodnik iz leta 1941. Italijane — sprejel Sovjete; morda bi se le dalo na ta način rešiti še kako korito? In končno: ali se ne snuje na izrecno željo iz Londona že nekak N u r c*d n i blok, sporazum vseh strank s komunistično na čelu, to se pravi Osvobodilna fronta v drugi izdaji?! Vsem gospodom, ki jim blodijo po glavi take bolne misli, velju naš klic: več jasnosti! Več jasnosti v pogledih in mislih! Kaj res nameravate pljuniti na ves svoj dosedanji boj in upogniti hrbtenico pred tistimi, ki ste jih doslej po pravici imenovali le tolovaje in ušivce? Ali res mislite, da si boste s tem ohranili življenje ali celo kak položaj? Pa če vas danes posade na ministrski stolček na samo Titovo desno stran, vedite, da se bo to zgodilo le zato, da bodo Angleže le še nekoliko bolj potegnili za nos in da boste vi že jutri obležali s strelom v tilniku! Ali vam množični grobovi, ki jih pravkar odkopavamo, Jelendol, Mozelj in drugi ničesar ne povedo? Ali vam nista dovolj ene Grčarice in en Turjak? Ali mislite, da sta Katynska in Viniška jama kaj drugega? Svarimo vas: ne jemljite nase strahotne odgovornosti za iztrebljenje vsega naroda! Danes nam je vsem bolj kot kdaj koli potrebna jasnost poti. Dvojna je ta jasnost: jasnost v spoznanjih in jasnost v dejanjih. Samo jasnost spoznanj ne zadošča, njim morajo slediti še dejanja. Kajti prečesto se zgodi, da dejanja kljub spoznanju bodisi iz zlobe bodisi iz strahopetnosti izostanejo. In take neskladnosti med spoznanji in dejanji je tudi med nami mnogo. Koliko jih je, ki dobro poznajo vso pogubnost komunizma, pa so vendar pripravljeni paktirati z njim. Koliko jih je, ki so si že čisto na jasnem, da je Angliji deveta briga, kaj se zgodi z nami, pa kljub temu kažejo s prstom nanjo kot na rešiteljico in jim je vsak namig iz Londona več kakor lastno spoznanje. Seveda imamo tudi ljudi, ki še niti do spoznanja niso prišli. Tem laže oprostimo, ker pač njihova pamet in razum nista dorasla položaju. Naša pot je nasprotno jasna in odločna. Jasna so naša spoznanja: da je naš najhujši sovražnik komunizem, da je naša naloga danes obvarovati se pred njim, da nas Angloamerikanci kakor tržno blago prodajajo Sovjetom v zameno za vojaško pomoč proti Nemčiji. Iz teh spoznanj izvirajo jasno naša dejanja: brezkompromisna borba proti komunizmu, v tej borbi sodelovanja s komer koli, odklanjanje vplivov Londona in \Vashingtona, ki bi nas hotela spodnesti s te poti, zanesti v naše vrste zmedo in tako omogočiti končno zmago komunistom. Za to našo jasno odločitev govore desettisočeri grobovi, razsejani po vsej naši zemlji, govore ruševine naših vasi, govori prelita kri. Zavedamo se, da ako sedaj pademo, ne bomo več vstali. Zato: nikoli več Grčaric in Turjaka! Na lastne oči smo videli srbske dobrovoljce, ki so raje zapustili svojo rodno grudo, kot da bi se dali zasužnjiti, pobiti ali odvleči v Sibirijo na prisilno delo. Brali smo zaplenjene dokumente komunističnih štabov, ki govore, kako je treba doseči razkroj v domobranstvu (in to ravno s pomočjo kompromisarstva, ki nam ga London toliko priporoča). Odkopali smo jelendolske žrtve, umorjene na zverinski način, pa še nas čakajo Mozeljska in nešteto drugih jam. V borbi smo zaplenili komunistom angleške uniforme in orožje. Na lastni koži smo občutili bombardiranje »strateško silno važnih« krajev, Ribnice in Kočevja. Ali je vse to osvoboditev? Vemo, da bi Tito rad vtaknil v svojo vlado nekaj slamnatih mož, ki naj bi bili dokaz za ves svet, da njegov režim ni komunističen. Vemo, da se marsikomu cede sline po ministrskih stolčkih, pa da je zato pripravljen skleniti kakršen koli kompromis ali sporazum. Vemo in ga prepuščamo njegovi usodi, saj ga kmalu ne bo več med živimi. Toda tistim, ki bi skušali motili jasnost naše poti. svetujemo: roke proč od slovenskega domobranstva. Vedite, da se nejasni računi maščujejo. Vedite, da kdor se z zlo-dejem pogaja, mu hkrati zapisuje svojo dušo! Vedite, da je naša borba sveta in častna, da na njej ni niti enega madeža, ki bi se nam ga bilo treba sramovati! Vedite, da boste za svoje početje še odgovarjali svojemu narodu — in nikomur drugemu! Vedite, da vas bo narod izpljunil ne samo, ako boste hladni, temveč ako boste tudi le mlačni. In še nekaj vedite: ako se vam ne bo v glavah kmalu zbistrilo, vam bo posvetila domobranska pest! £ i Ako imajo komunisti svojo ^republiko«, morajo imeti tudi svoje »pesmi«. kaj bi si mislil »svet« o njih, ako ne bi spravili ničesar skupaj. Zato si hudo mažejo prste s črnilom in grize io svinčnike, kar pride od njih, je duševna revščina, t) tem ne I>i bilo vredno govoriti, če bi motrili izdelke rokovnjaških pesmarjev s stališča umetnosti. Tu zelo bredejo po področju pokrajine, iz katere sta doma »Cmokavzar« in »Ušperna«. Iz njihovih »pesmi« se nam reži grobi materializem, suženjsko hlapčujejo sovjetskemu imperializmu, malikujejo sovraštvu. 'Naj se mi grlo odpre, na vseh ?tirih bom stal vrh planine, bom zavijal ko volk, škripal in hlipal med pečine.* Tako hlipa rokovnjač s JK psevdonimom dr. Anton Pes- uik. Resničuo je, na vseh šti-HU is .j rih stojite, komunisti, škrin- FjSijU Ijete z zobmi kakor stekle jEt^ OB živali. Boljše primere o sebi niste mogli iztuhtati. Vaša >li-7/V«l % • rika« je sovraštvo in mašče- vanje in materializem v ver- 'Ji »Sedem ognjenih pregraj, v ^ sedem zased smo prebili, ^ globlje se v hoste zarili. T^/^ ^^ Kaj bi? Rada bi vas objela vse, vse domače, .-.V še bomo skupaj kolače jedli!« (Matej Bor.) Poezija bežibrigad, ki se zarivajo v gozdove. Bežijo, bežijo... Se bomo jedli kolače! Visoki ideali in cilji: Jesti in se dobro imeti. Verjamemo, da se marsikateri komunistki toži po slaščicah. ki jih je včasih v nekdanjih dneh lizala pri Petričku in v Daj-Damu. — Matej Bor razume svoj »narod«. »Se bo napočil zor, »Let tisoč in ne samo tisoč, takrat volčji zbor dva tisoč, še delj in še delj pojde ovce klat« smo hlepeli, hlastali po tebi, (Dr. Anton Pesnik.) * ^Tl^ 'fej Bor.) Dva tisoč let, še delj — more razumeti le, kdor ve, da tako uči komunizem: dosedaj je bilo vse za nič; sedaj bodo pa komunisti pokazali, kaj znajo. Od vseh vekov dalje čaka človeštvo na rdeče rešitelje. Ti rdeči rešitelji in odrešeniki hlepijo po maščevanju. Čudno ni, da vedo, da koljejo ovce, t j. nedolžne. >S teboj zasedemo vso to zemljo, ki naša ni bila, pa bo poslej! Čez vso Evropo, brez tiranov, mej, podamo jntri, Stalin, si roko!« (Matej Bor.) PavSiia — pesnika pri glavnem štabu NOV in POS. To je rodoljubne naših »partizanov«. Sovraštvo je bistvena lastnost komunizma. »V eno samo pesem bi rad vse izlil, da bi naš človek iz nje sovraštvo pil...« Množice naučiti sovražiti, to je program komunistov. Delati razdore, vstaje, nemire, sploh ustvarjati neznosno ozračje, to je namen Komunistov. Prižgati splošen požar sovraštva. kot sovraštva so tudi zvesti malikovalci hinavstva. Matej Bor pretaka krokodilske solze za talci ki so jih Italijani postrelili. kdo pa je kriv tega streljanja! Ali ne ravno OF s svojimi blaznimi umori. — Atentatorji so ustrelili enega Slovenca. Italijani so za to ustrelili še 25 Slovencev — skupaj 26. kako sijajno skupno delo komunistov in Savojcev — kakšen lep uspeh njihovega zavezništva pri uničevanju Slovencev. O sebi so obupali. Visoko moralo njihovih >čet< kaže to. da je dezerter postal predmet cele pesmi. Ce je vse drugo odpovedalo, gotovo to strašilo z naslovom »Dezerter« dobro odvrača mobilizirance od misli na beg... Prave komuniste pa straši materialistični konec, nič, pepel: »Peklenske bilje slišim v duši razdejani.« (Matjaž.) Strah pred smrtjo ga tira v blaznost. Saj s smrtjo se za pravega materialista neha vse, ostane samo razpadajoča snov telesa. Pritrdimo pa Milčetu,'ki pravi: »Ne boš več moril, ne požigal in klal poštenih Slovencev: mož, fantov, deklet in žena. Ne boš jih več moril, nedolžnih, rdeči razbojnik! Branko Mcjač. (Tone Seliškur.) Odkrito se predstavijo kot sužnji sovjetskega imperializma. OF se ne bojuje za Slovence, bojuje se za Stalina, za sovjetsko sumodrštvo; ne za svobodo, ne za samostojnost. To je izpoved 4 Jo pot pa fta i j ■ .ailk. ■ .4Uk, ■■■■■•fe. -mmmh. ■■■■•>k. ■ ■■■■■■nu «■■*'■■* *■■■■■■•>.. >»ix>ii. ■■■■ ■■■■ na.« ■■■■ •■■■ ■■■■ ■■■■ mmmm ■■■■ ■■■■ mmmm mmmm ■ ■■■ M ■ ■ ■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■ ■■■ ■ ■■■ ■ ■■■ ■ ■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■ ■■■ mm mmmm <*■ ■■■■ ■■■■ ■■■ ■ ■■ ■Bil _______________ ■■■■ ■■■■ iihvi ■■■■ mmmm ■■iliii.ir ■■■■ ■ ■H« ■■■■ ■ ■■■ ■■■■ ■■■■ !■■■ ■■[iiiiita mmmm ■ ■«■■ - - . ■■>* ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■ ««■■ ■■■■ mmum ■■■■ ■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■«•■ ^mmmmtmmm' ■ ■■■ ia»fl< »-..i i*a»« mmmmmmmmB~ miiii«7 ~«nr' ■■■■ ■■■■ ■■■■ mmmmmmm^ mmmm «• ■ ■•K mmmm mmmm mSrnmm mmmm »Hej, Jernej, kaj pa si danes tuko vesel. Menda se ju ne misliš že ženiti: Danes bofi že počakal.* »Gremo k »tovarišem«. To nas že težko čukajo! Skodu, du ni Viktorju.« »Fantje, pa zapojmo katero. Kur ,Po travničku med cvetkami ...'« Po Dobrovi se je razleglo funtovsko petje. V začetku lahno, potem pu vedno močnejše, soglašujoče in udurno. Mursikje je prisluhnila dekle in se tiho rudovulu ob poslušanju donečih zvokov naših pesmi. Otroci so se počasi približevali, nus opazovali in se muzali vedno bliže. Oči so se jim od veselju iskrile. »So vsi tukaj?« je trdo vprušul vodnik. »Iz prvegu voda vsi,« je pruv tuko strumno odgovoril Cvetko. »Iz drugegu tudi,« je zurobuntil Jože in zu njim Junez isto potrdil zu tretji vod. »O, zukuj pu ne bi šel enkrat Jože. Komuj enkrut je bil. On je edini takšen, du nima nikoli časa. Misli, da je že dovolj nuredil. Mu bomo že duli! Ce pa bo kdo drugi dobil brzostrelko, bo pu nevoščljiv,« je nugujul jezični Podgorec svojemu vodniku. >U-ju-hu-hu,< je zavriskal Tonček, da se je razleglo čez dolino ob Krki. »Saj sta tudi gospod župun in gospod komisar iz begunske vlade topliške občine zraven. Zdaj res samo bušinski .tehant' manjka.« V pol ure smo bili v St. Jerneju. Marel & Mohar se je že drl na trgu in ugitiral za svojo propagando. Tu je enemu potisnil letake v žep 7. naročilom, da jih mora raztresati po »svobodnem« ozemlju, drugemu je stlačil v torbico časopise in mu zabičal, da jih moru dati v sleherno hišo, sum pu je vlekel v nahrbtniku cel kup plakatov, katere je lepil po hišah in pregrinjal z njimi inize v tolovajskem štabu in jih obešal visoko na drevesa. Pri mostu so se zbrali Zumberčani in ubrano peli neko sa-njavo žumbersko pesem, ob kateri se človeka polasti domotožje, misel na družino, zemljo, domačijo. »Fantje, mirno!« je ukazal poveljnik. »Danes bomo napadli Cerovec in vse sovražnikove položaje do Podgrudu. Ko nulogo izvršimo, se bomo obrnili proti Novemu mestu, od tam pa domov.« _ . Pot je bila mučna. Zdaj navkreber in potem navzdol, mimo samotnih hiš, zidanic in hramov. Fantie so močno sopihali in iskali prilike, da so se vsaj malo oddahnili. Zakaj vse to — je premišljeval Janez, ko je stopal v dolgi vrsti, enak vsem, dober vsem in ni poznal zavisti ali jeze — čemu te grozote, čemu toliko prelite krvi. zakaj je nas obsedel komunistični satanizem in naredil iz naših slovenskih ljudi, iz naših poštenih, miroljubnih Janezov, Jožetov, Tonetov, ubijalce, po/igalee. tatove? Vzroki našega gorju niso več naravni, to brezmejno krvavo početje nima več meja. Marsikaj je bilo narobe v naši javnosti, mnogo krivic se je naredilo ljudem samo zaradi tega, ker so bili dobri kot vsakdanji kruh. a najhujše je to, da je propadla naša notranjost, naša nruv, du smo propadli kot ljudje / dušo, kristjani 7. visoko razvito kulturo, s svojimi neprecenljivimi vrednotami. Kdo more danes zatajiti naš % oliki greh, ki smo ga naredili kot celota, skupno, in poleg tega še nešteto osebnih pregreh, tvojih in mojih, od vse naše mladosti do danes. Kako težko nam je priznati, da smo malikovali zločin — pomisli moj Janez, le trenutek pomisli Marjan — malikovali smo zločin! Bijemo se s komunisti, še bolj pa se bijemo in se moramo boriti z lastnimi napakami, napuhom, ki cvete ponekod kot osat po Malencah in Koprivniku, boriti se moramo z ne-voščljivostjo in zavistjo, zatirati moramo svoje strasti in živalske nagone, prositi odpuščanja in delati pokoro za vse tuje — pač naše, naše grehe in krivice, ki smo jih povzročili in jih še vedno iz dneva v dan izvršujemo. Nikar ne lagajmo sami sebi, ne delajmo krivice drugim. Želimo boljših časov, a še vedno je med nami toliko slabosti, poživinjenosti, da smo gluhi za vse opomine, da ne znamo ceniti žrtev, krvavih žrtev, ki so izkrvavele za nas, za našo bodočnost. Oh, na Brezju je padel Stanko, v bolnišnici je umrl Bine, pri Žužemberku je padel Jože, ki je bil vsak dan boljši v svoji duši, vsak dan bližji Bogu, topliški gozd nam je iztrgal Drečka, našega Drečka, ki ga ne bo nikoli več, pa je bil najboljši fant v vsej župniji, žumberačka zemlja je pila kri nasmejanega Stanka iz Krke, grmsko kamenje je pre-»iio glavo našemu Jožetu, otroku, ki je rastel v fanta, in Trebnje, ki si nam kot zver iztrgalo celo desetino in še več: Vinka, Jožeta, Franceta, Tineta in še dva Jožeta, ojoj: vse te žrtve so za nas, tudi zaradi nas, opomin k naši neizpolnjeni dolžnosti Bog nas hoče, hoče naša srca, naše duše, nas vse. Dajmo mu vse, posvetimo mu naša mlada življenja. Da bi se vsak izmed nas vsaj nekoliko zavedal, kako velika je njegova naloga. Približali smo se Cerovcu. Prvi del kolone je zavil na levo, da bo udaril v samo vas, drugi del pa se je razporedil proti Igljenku v smeri prcrti hribu nad vasjo. Razviti v strelce smo počakali, da se je levo krilo, ki je imelo daljšo pot, približalo vasi. Nekje je zalajal pes. Hip nato so počili prvi streli. Oglasile so se brzostrelke, zadrdrale žolne, z vrha hriba je ropotala težka Breda. Vmes »juriš, hura, obkoljuj, na desno, preiščite mrvo in slamo, preglejte grmovje«. V četrt ure na Cerovcu vse tiho je bilo. Zdaj pa na Mehovo. Zdrveli smo po bregu za begajočimi tolovaji, ki so se smukali po grmovju in skušali pobegniti v Gorjance. V desetih minutah smo bili v Vinji vasi, najbolj počasne smo še dohiteli. Drveli smo naprej na Podgrad, »osvobo-jevalci« pa so bili še pod gozdom nad Pristavo in tam od Mi- hovce so nam pošiljali pozdrave ta-pum, ta-pum, vsak -pu, vsak -pu, mi pa se zanje nismo zmenili Naš Rangus je že bil na konju in mahal z razvito partizansko zastavo. »U-ju-hu-hu!« se je razlegalo po Podgradu, Koncu, Vinji vasi in Cerovcu. Svojo nalogo smo opravili. S piščalko je bil dan znak za zbor. Pretaknili smo še grmovje ob cesti nato pa jo v koloni mahnili proti Težki vodi in Novemu mestu. Na ujete mule smo naložili zaplenjeno orožje in municijo, puške, nahrbtnike, odeje,_ čevlje pa smo nosili sami. Bil je res pester pogled; ta dve puški, oni eaei celo ko z tri nahrbtnike, zopet drugi torbico z odejo, tam eden aktov-arhivom, zopet drugi kup časopisov, na drugi strani si je eden ogledoval lep svilen dežnik, ki mu ga je tovarišica pustila za sončnik. Na čelu sprevoda pa lep konj. ki je nosil na svoji glavi tovariša Stalina — oprostite — le njegovo sliko, na hrbtu pa našega vodnika, ki je držal v desni roki razvito bataljonsko zastavo. • Pot domov smo prepeli, zlasti pa smo bili razpoloženi ko smo se približali Novemu mestu, kjer so že tako nestrpno čakali »tovarišev«. Mi pa na vse grlo: »Naj čuje nas presveti Bog...« Jurečič Tone. Slovenski vojak Slovenski domobranci legionarji Le eno smo prisego zvesto dali: »O Bog, le Tebi bomo zvesti stali. Vodili boj in kačo štrli v kali!« Enotne, strnjene so naše vrste. »Napad in zmaga!« geslo je junakov. »Sovraga biti. tolči prek okopov. Ker last slovensko si lastiti hoče!« In mož. ki nikdar ni zapustil narod, Voljan prevzel je mesto vojskovodje. Odrešil zemljo in slovenski zarod. »Junak, heroj, ki vodiš bitke naše. A misliš le na druge, glej obljube. Ki so jih Tebi zveste čete dale.« Gajski Jože. ZALEDJE Nekoč je bila taru vas. Zdaj so samo še ostanki požganih domov, okrušeni in ožgani zidovi, kupi kamenja in raznotere ropotije, staro železje in bogsigavedi kaj še. Kar je moglo kljubovati ognju in vojski. Pravi Babilon. Tu pa tam je videti rep mine, vsepovsod leže izstreljeni naboji, ponekod kar na kupili. Na vsak drugi ali tretji korak zijajo velike iame. ki so jih izkopale težke mine. Močna debla izruvanih jablan leže po tleh. Sadje ne rodi več. Kolikor je še drevja ostalo, je okleščeno in polomljeno, da ne more skriti pod svoje krošnje divjega razdejanja. Zvonik sredi vasi se zai kakor brez dostojnega pokrivala, v debelih stenah cerkve in stolpa lahko našteješ tisoč in tisoč lukenj in luknjic, tako da se je obletel že ves omet. Vas je izumrla. Žive duše je ni več med temi zapuščenimi podrtijami. »Tod je moralo biti že hudo!« Poročnik, ki je prišel iz Ljubljane in je menda na prvem takem pohodu, začuden ogleduje sadove laške okupacije in komunistične svobode. Doslej je mogel fledati take stvari le na slikah v časopisju. Zdaj pa more od lizu, na lastne oči oceniti blagodati osvobodilnega boja in trp- Zadaj se čnje rožljanje šlemov. Nekdo priganja mulo. Po- MgMH ■MMMmflM" k prekinja vpitje. Tako čud joči so tisti glasovi. Nič človeškim podobni. Kdor jih sliši prvič. ročnik napenja oči in kar ne more odložiti daljnogleda. Rezko brbranje brzostrelk prekinja vpitje. Tako čudni, grozo vzbuja- nju poženo strah v kosti. Fantje vstajajo iz ruševin in okopov. Prostih oči, s šlemi v rokah opazujejo domobrance v naskoku. Nekateri prižigajo cigarete. Včasih zapivka v zraku kakšna zgubljena krogla, a se nihče ne zmeni zanjo. Tako ravnodušni so ti domobranci. Poročnik se ne more načuditi nenavadni hladnokrvnosti svojih borcev. Potem sta se vzdignila. Poročnik pripoveduje naredniku to in ono. Za ovinkom srečata majhnega domobranca z velikimi nabojnjačami okrog pasu. Sede na kamnu pije iz čutarice. Zraven njega leži težka kaseta in rezervna cev za strojnico. »Od kod si, fant?« se zanima poročnik. Domobranec se je naglo vzdignil in stopil v pozor. »Gospod poročnik, iz Bohinja. »Gorenjec?« »Očitno,« se je domobranec ojunačen nasmehnil, »Piješ, kaj piješ?« »Vodo. Zajel sem jo v onem vodnjaku na koncu vasi.« >Se ne bojiš, da je zastrupljena?« ljenja naroda. Spremlja ga višji narednik, ki je prav v tej vasi do »So bili tod Italijani?« se pozai domobranca, ki odvija zarjavelo bodečo žico. doma. Z živahnimi kretnjami mu nekaj dopoveduje. »So bili tod Italijani?« se pozanima poročnik, ko ugleda »Da. tri mesece. Oni so požgali na pol. Kar je ostalo, so dovršili komunisti. Prav tu se očitno kažejo skupni interesi ba-doljevstva in komunizma.« Skupina domobrancev ima opravka z izkopavanjem zaklonov. Zaaonel je oster strel. Potem je zapiskala svinčenka. »V kritje!« sikne povelje starešine. Domobranci legajo v zaklone in za zidove. Puške so takoj uprte v ramo in pripravljene na strel. Na spodnjem koncu razbite vasi se oglasi strojnica. Močno odmevajo posamni izstrelki. »Slišite?« ga opomni narednik. »To je zbrojevka.« pridene poročnik. »Včeraj smo jo zaplenili na tistem hribu... Najboljše orožje, vam rečem. Nikdar ne odpove.« Poročnik stiska glavo k tlom in pripravlja brzostrelko. Pošasten žvižg težke mine strese ozračje in ježi lase. Kam bo padla? Vsi se tesno prilepijo k tlom. »Nikar se ne bojte. Tolovajski minomet je. Po navadi ne zadene kaj prida.« Tedaj je že počilo. Mina je padla v neko razbito bajto, da se je vzdignil kup suhega prahli in okruški zidu. »Z onegale hriba napadajo,« pokaže narednik na desno. »A to je le demonstrativno.« Z nasprotnega pobočja se razlega glasno vpitje. V dolini je eksplodirala mina. >Je koga ranilo?« Poročnik je nemiren. Narednik nastavlja daljnogled. »Ne. Četa na desnem krilu napada v naskoku. Izvolite,« ponudi narednik kukalo. Poročnik se je naslonil na debel kos zidu, ki ga je prinesla eksplozija od bogve katere hiše. »Vidim. Katera četa je to?« »Ah, to mislijo komunisti o cigaretah, ki jih nimajo.« Fant govori dobrodušno, brez strahu, kakor da je na planini pri čredi. »Dobivaš kaj pošte z doma?« Fant je utihnil za trenutek, potem pa so se mu ovlažile oči. 2aIostno je pogledal mladega častnika. . »Nič ne dobim. Nimam od koga,« je še popravil. »Nimaš nikogar?« se je sočutno vmešal narednik. »Bili smo štirje in mati in oča. Zdaj ne vera za nobenega. 2e tri leta nisem bil gori. Doma itak nimam, ga je vojska vzela.« Tedaj bi se zjokal, a ga je bilo sram. V zadregi si je popravil šajkačo. »Tak, dobro se drži.« Poročnik in višji sta odšla naprej, da ne bi izzvala solz. Med podrtijami se je stopnjeval hrup. Domobranci so si pripravljali zasilne zaklone in nanašali ožgano, prepcrelo slamo. »Kje je četni komandir?« je zadonel oster glas stotnikov in vsi so mu prisluhnili. »Pri komori, gospod stotnik!« je tlesknil domobranec s petami. Na spodnjem koncu so raztovarjali mule in zlagali topovske granate. Dvu gorska topiča so zapeljali na koto, od koder so malo poprej pregnali komuniste. Potem se je zmračilo. Domobranci so zakurili majhne ognje. Sedeli so na nastlani slami in jedli. Hladna noč jc padalu na zemljo. Onkraj okopov so stale straže kakor nepremične sence. Mrtve straže, vsako uro se menjavajo točno, čeprav so domobranci že tri dni na pohodu. Daleč od svojih postojank. Trudni so in neprespani. A povelje starešin in lastna zavest, du z vsem svojim bitjem služijo domovini, so jim svete dolžnosti. Poročnik je imel ponoči pregled. Zavit v dolg, topel plašč je postajaj pri skoraj ugaslih ognjih in se pogovarjal s stražarji. Tako v srce mu je segla njih jeklena volja in močna zavest. Prej bi si ne mogel predstavljati, da je to mogoče. Zdaj je šele spoznal pruvega duhu slovenskega vojaku. Stružarji so oblečeni vsi v tople krznene suknjiče. »Nevarnosti za nupud. ni. Vse višine so zasedene in vsako presenečenje ie izključeno.« Poročnik opazuje mladega stražarja. »Nam bi bilo še ljubše, du napadejo...« se je odrezal. Potem sta utihnilu. »Kdaj gremo naprej?« je čez čas domobranec nepomembno vprašal. »O tem se ne govori. Tudi sam ne vem.< Oba sta zamišljeno strmela v ugašajočo žerjavico zu zidom. »Kaj mislite, gospod poročnik,« ga je znova pobaral stražar, kdaj bo konec te vojne? Dve leti se že pehamo po teh hribih, pa noče biti nikamor...« Poročnik mu je razložil, da konca ne bosta odločila onadva. »Nemara nobeden ne ve tega...« je uganil domobranec. Nujbrž, razen Koga.« Poročnik je odšel naprej. Nebo je zustirala rahla sivina, nekje za njo se je morala skrivati lunu. Nekje v daljavi so se razletavale mine. Močno bobnenje se je krohotalo za hribi. Pušk in strojnic ni bilo slišati. »To je neka druga skupina, ki napada in obkoljuje z juga,« si je mislil mladi častnik. Ustavil se je in zagledal v temo. Premišljeval je. Pred tednom dni je šele prišel »na teren«, kakor pravijo, iz Ljubljane. Spomnil se je nanjo. Kakšna razlika! »Dva svetova,« si je potrdil. Fronta in zaledje, je še pomislil. Tega spoznanja v Ljubljani ni mogoče pridobiti. Da, v časopisih bereš mnogo o nastopih domobranskih skupin proti komunistom. V reviji tudi. Vendar si še daleč ne moreš ustvariti prave slike o domobranskih bojih. Ljubljana malo ve o slovenskih domobrancih. Med njimi najdeš fante z vseh koncev slovenske domovine. Skromni so, neznatni, a veliki v izvršenih dolžnostih. Močni so in neuklonljivi. Tudi on, ki vrši službo starešine, mora postati tak. Doslej je bil v Ljubljani in še vedno se ne more otresti njenih ozkih videzov. Tu se živi povsem drugače. Tako nepomembna in majhna se mu zdi nocoj Ljubljana. Spominja se gostiln in promenade, direndaj na ulicah, ozko-hlačih purgarjev s frizurami umetnikov in besedami diplomatov. O, kako velika in mednarodna hoče biti Ljubljana! A kako zelo uboga je na domovinski ljubezni. Ne zavedajo se, ki sede v toplih sobah in žive ob črni borzi, da so zajedalci in izkoriščevalci. Čakajo na svobodo, ki se jim o njej zdi, da biva nekje na svetu, a pozabljajo ob tem, da se z njo igrajo. Prisluhneš besedam. »Se letos bo konec!« Pa pove drugi, ki se zdi pametnejši: »Ne. Drugo leto. Si čul o Šembilji?«... »Za vas je ne bo ne letos ne drugo leto, za vas, ki se smejete, ko teče kri za domovino. Ne!« Poročnik se je zdramil in pljunil v prezir. Mraz ga je na lahno stresel in še bolj živo se je spomnil kričečega nasprotja slovenske fronte in njenega zaledja. Zavihal si je ovratnik in obšel še kos poti ob okopih. Stražarji so stali ko vkppani in nemo pozdravljali. Grmenje tam daleč še prav nič ni ponehalo. Tam teče kri... Poročnik se ni ustavljal in molčal je. Za svobodo domovine ... Zlogoval si je ta sladki, veličastni izrek, ki so ga spremljali trdi koraki. Vrnil se je. »Gospod stotnik, stanje redno...« »V redu. Skličite desetarje in vodnike. Čez deset minut krenemo naprej.« »Razumem!« je še odgovoril in odšel po povelju. L. Rogač. liri mrtvih nas obvezuje Z Dušanom sva si bila prijatelja že v otroških letih- Bil je privlačen dečko. Vedno nasmejan, vedno dobre volje. Njegove svetle oči so te tako prijazno zrle, da si mahoma spoznal in začutil, da ima dobro srce. Navezala sva se drug na drugega, skupaj sva se igrala, skupaj sva hodila v šolo. Vse težave in skrbi majhnih dečkov sva si zaupula in jih skupno prenušala- Brala sva iste knjige, hodila po istih potih, skratka, bila sva si res iskrena prijatelja. Leta so minevala eno za drugim in midva sva rastla. Prišla je fantovska doba. Dušan je bil fant od fare. Bister, pogumen, močan in pošten. Poznal ie samo resnico, za njegovim odkritim pogledom nisi videl nobene laži, nobene zvijače. Bil je dobro vzgojen, veren slovenski fant. Morala sva se ločiti. Preden so šla najina pota narazen, sva obljubila drug drugemu, da bova ostala dobra in pogumna fanta. Dušan je odšel in dolgo ga nisem videl. Spomin nanj in najina obljuba sta mi bila vedno kažipot. I^ani v oktobru sem ga zopet srečal. Ko sem šel po cesti, se je v bližini ustavil vojaški avtomobil. Z njega so se vsuli vojaki — domobranci. To so bili še prvi slovenski borci, ki so iz Vaških straž prinesli svoje čiste ideale. Med njimi sem zagledal Dušana. Bil je velik, lepo se mu je podala sinja uniforma. Ogorelega, nasmejanega obraza mi je stisnil roko. >Kai pa ti? Ali ti ne pojdeš z nami?« Rdečica sramu me je oblila. Zal mi ie bilo. da sem toliko časa okleval. »Tam. kjer so danes naši najboljši slovenski fantje, je tudi tvoje mesto: med domobranci! Saj še drži tisto, kar sva si takrat ob slovesu obljubila. kajne?' je nadaljeval Dušan. Njegove jacne oči so me mirno precenjevale. Zavedal sem se, da je v tem hipu na kocki najino prijateljstvo. Zavedal sem se. da Dušan višje ceni M-oje svete vzore in da bi bilo najinega prijateljstva konec, ako bi jaz le za hip okleval z odločitvijo. Avto je zatrobil. Dušan mi je še krepko stisnil roko. vojaki so se odpeljali. Dolgo sem gledal za njimi. Kam gredo? V boj? Morda v smrt? Srce me je vleklo za njimi.. Gotovo so se peljali na Dolenjsko, da rešijo ljudstvo komunističnega jarma. Sram me je postalo, da nosim še vedno civilno obleko. Nikogar si nisem več upal pogledati v obraz, najmanj pa uboge slovenske kmečke matere, Ki so izgnane iz svojih domov, z dojenčki v naročju tavale po mestu in iskale zavetja. • Stiskal sem pesti in se prijavil k domobrancem. Sedaj sem že dolgo vojak-domobranec. Preživel sem tudi jaz že davno ognjeni krst in prestal marsikateri hudi boj, marsikateri dolgi pohod. Vedno sem mislil na Dušana. Lahko mi je odslej pri srcu. V meni živi zavest, da izpolnjujem svojo sveto dolžnost, da se nisem izneveril prijatelju Dušanu. t Zadnjič sem prejel tole pismo: »Tvoj prijatelj Dušan je padel. Ko je umiral, je bil čisto miren in... vesel! ,Saj rad umrjem.' je dejal. .Vedno sem skušal pomagati svojemu narodu in delati zanj. Zato sem se z vso silo in z vsem ognjem boril proti komunizmu na naši zemlji. Sedaj bom umrl. Vem! Naj ima moja domovina še zadnje, kar mi je ostalo in kar mi ie tudi najdražje: mojo mladost in moje življenje. Sedaj tudi jaz odhajam za našimi dragimi borci, ki jih je že toliko odšlo. Rad umrjem. Pripravljen sem. Vem, da je taka božja volja, zato da bo slovenski narod živel. Fantje, zbogom! Ostanite dobri in pogumni, borite se do konca! Zbogom!' Njegove svetle oči so ugasnile, njegov veseli smeh je zamrl!< Ob pismu sem se zamislil. Tako umirajo naši fantje. Za Boga. za vero in za narod! To so vzori! Vse najboljše, kar je narod hranil v sebi. je zbral in dal Slovenskemu domobranstvu. Domo-branstvo je posvečeno s krvjo najboljših slovenskih sinov. Tisoči že so za narod prelili kri. tisoči smo še pripravljeni, da storimo isto! Nekateri nas vabijo, naj se združimo z Iškarijotom. ki je klal in zverinsko ubijal naše najboljše in najzvesteiše. Ne. tisočkrat ne! Preveč je gorja in trpljenja, preveč je vzdihov in solza, preveč je ognja in ruševin, preveč je krvi in smrti na naših tleh! Mi smo tu in borili se bomo na naši zemlii. Kri mrtvih nas obvezuje! Domobranec Skerjanec Adolf. emir* Tolovaji so se zadrli: »TovariSi na p roj I Prodrli smol« Nastal je hrup, vrišč in krik, inod katerega so sekali neusmiljeni streli. Naš poveljnik je uvidel, da moramo izbrati za obrambo novo črto. »Sporočite vodnikom, naj ra/.strele bunkerje in se umaknejo v gradiči« Kot bi trenil, so se razkropili vojaki in oddali novo povelje. »Sel!« »Izvolite, gospod poročnik!« Pred poročnika je stopil mlad fant smelega obraza in drznih oči. Do zob oborožen. Poročnik je Že pisal po listu papirja, ki si ga je iztrgal i/, beležnice. »Evo, če prineseš to sporočilo v štab bataljona, nas rešiš! S seboj vzemi pogumnega fanta!« »Razumem, gospod poročnik!« l e za trenutek je še obstal preti poročnikom ter ga pogledal s kratkim pogledom, kakršnega imajo vojaki, kadar odhajajo v borbo in v negotovost. V niem se odraža vsa svetost stvari, za katero se bijejo in ljubezen do poveljnika, ki jih razume. Samo en tak pogled ti pove več kot tisoč spre- Boj je divjal že dve uri z vso silo. Streljanje je naraščalo, pojemalo in v dolgih presledkih zopet naraščalo. Metalci min in strojnice so dobro opravljali svoj posel. ed našimi bunkerji smo videli obrise trupe Nočno temo so trgale rakete in sij butajočin min. Na desnem komunisti so napadali, toda vsak njihov naskok se je izjalovil. Pred našimi bunkerji smo videli obrise trupel. krilu se je prasketanje pušk in regljanje strojnic zsostilo. Vmes smo nerazločno slišali zategle klice na j uriš. Zavedeli smo se, da so rdečim prišle na pomoč nove enote. Strojnice so zadrdrale, prasketanje pušk se je podvojilo. Boj je dosegal svoj višek. Borci so se zagrizli v svoje položaje v verf, da gre za poslednji biti ali ne biti. K poročniku je prišel ordonans prvega voda: »Vodnik sporoča, na desnem krilu položaj skoraj nevzdržen!« Poročnik, naš poveljnik, se ne gane. Njegov obraz je trd kot jeklo. On je že star vojak, preizkušen borec. Le za trenutek ošine s pogledom ordonansa. nato se njegove stroge oči zazro v pla-menčke na hribu, ki jih povzaoča ogenj iz strojnic in pušk, du bi iz njih morda razbral moč sovražnikovega razporeda. Med strahovitim bojnim truščem prične poveljnik počasi zlogovati besede. Zdi se, da se z vsako izgovorjeno besedo preliva v sela nova volja do vztrajanja na položaja in po njem na vse druge vojake. »Reci vodniku, da mora vzdržati, vzdržati za vsako ceno!« Hip nato je strahovit grom pretresel zrak in zemljo. Steber ognja se je dvignil nad našimi položaji na desnem krilu. Naši borci so razstrelili bunker in se umikali med bojem. govorjenih besed, en sam tak hip zbliža poveljnika in vojaka tesneje, kot dolga doba skupnega življenja. Motorno kolo je zabrenčalo, se močneje zajedlo v zemljo in kot razjarjena žival planilo naprej. Tla so se tresla od eksplozij. Naši so razstreljevali bunkerje in se umikuli v gradič. Mladi sel je bil s svojim spremljevalcem že izven območja boja. Pognal je motor v polno brzino. Zavedal se je, da je vsaka minuta, vsaka sekunda usodna. Kazalec na brzinomeru je kazal 80..., 85-.., 90... Stotino mladih življenj obvaruje pogina, če prinese sporočilo v pravem času. Zato ni štedil motorja, se ni bal smrti, ker je bil pripravljen na vse, samo da reši svoje soborce. Bila je trda tema. Kljub temu ni prižgal luči, da se ne bi preveč izdal. Saj ga je itak že dovolj izdajalo brnenje motorja. Poznal je pot, vedel je za vsako jamico in za vsako kotanjo na cesti, ki jo je že neštetokrat prevozil podnevi in ponoči. Gozd in sredi gozda ovinek. Nevarno inesto zaradi zased. To sta vedela dobro tudi sel in njegov spremljevalec. Globoko sta se sklonila naprej, da bi tako bilu čim manjši cilj sovražniku, zlasti »Dr-fr-fr... tr... tr... tr...« Strojnica sovražno zasede ter rafal iz brzostrelke selovega spremljevalca sta se pozdravila. »Previsoko, tovuriš!« je siknil voznik. Sinila sta z vso naglico naprej. Ko sta bila že zu ovinkom, se je »Bredu« oglasila znova. »Jumel« Pomočnik se je nagnil naprej« se sklonil tik do voznikovega ušesa ter mu zakričal: »Pazi na mine! Vozi po sredi ceste!« Na tem kraju so jih komunisti najraje nastavljali. Jame včeraj nastavljenih min, ki so jih naši pionirji pognali v zruk, še niso bile zasute. Tudi v današnji noči so jih gotovo nastavili, toda voznik ne gleda na tla. On mora prodati sporočilo in rešiti fante, pa če se prebije skozi sam pekel. Mora preko min, čeprav je to igra s smrtjo. »Stoji /usekal« Preko cesti; je ležalo podrlo drevo. Prav v zadnjem trenutku je voznik to opazil in z vso silo zuvrl. Toda brzina je bila prevelika. Zadnji del motornega kolesa je spod-neslo in vrglo nu tla. Voznika sta se zakotulila po cesti, V teni trenutku so se oglasili streli. Zu zuseko je torej prežulu nu svoj plen še sovražna zaseda. Toda tolovaji so to pot slabo merili, kujti voznik in njegov spremljevalec sta se srečno prevulilu v jarek, ki jima je nudil dobro kritje. Bilu sta opruskunu od padcu, todu bolečin nista čutila. »Ruzpuli!« In že sta odgovorila z brzostrelkama zasedi, kujti oba sta sprevidela, da je uspeh njunega poslunstvu odvisen le od hrabrosti in da visi trenutno nu nitki, Čimprej se morata prebiti skozi zaseko in zasedo. »Bombe!« je znova poveljeval sel. Bombe so dobro zadele. Ob ognju eksplozij sta opazila tri roparje, ležeče za drevesi. »Naprej!« Skočila stu kvišku, se pognala naprej in se zopet zakrila v jarek. Teduj je zapokalo od vseh strani. Spoznala sta, da sta obkoljena- Kam sedaj? Nazaj? Ne! Na levo ali desno? Ne! Preostane jima le še pot naprej, do cilja. Morata preko zasede! »Bombe!« /nova sta jih vrgla na zasedo in se pognala preko. S kroglami iz brzostrelk sta poškropila tolovaje. Toda bilo je odveč. Bombe so opravile svoje. Ko sta se prebila skozi, sta tekla naprej, padala na tla, se dvigala, se zapletala v trnje, v vejevje... /a njima je pokalo, svinčenke so žvižgale, toda tema ju je dobro skrivala očem tolovajev. Cisto blizu je počil strel. Pomočnik je padel na tla. Sel je skočil k njemu, ga dvignil ter nesel dalje- Zasledovalci so jima bili za petami. Tedaj je pomočnik zastokal: »Prijatelj... pusti me..., sicer dobe še tebe..., predaj sporočilo!« Vendar sel tega ni mogel storiti. Takega fanta, ki je tvegal vse in se upal z njim na tako nevarno pot, ne, takega borca ne bi mogel sedaj odvreči in pustiti, da ga tolovaji potolčejo s puškinimi kopiti. Odločil se je, da si bosta skupaj delila rešitev ali smrt. »Jaz umiram... Bolje je, da se rešiš... in preneseš sporočilo.... kot da padeva oba... ter pogubiva fante!« Tega se je živo zavedel tudi sel. Da, njegova dolžnost je, da prenese sporočilo, nič drugega. Moro priti do sosednje postojunke. Ne sme se pustiti ujeti komunistom. Mora odvreči ranjenca, da tako reši sebe in fante. To mu veleva razum in vojaško povelje. Vendar kar tako ni hotel prepustiti tovariša. Hotel ga je vsaj skriti, da bi ga pozneje rešil, Zato je skočil v grapo in ga položil v grmovje. Zasledovalci so se bližali. Hitel je dalje. Vedel je, da je nekje v bližini postojanka. »Stoj! Kdo je? Parola!« Torej je na cilju. Stražar sosednje postojanke ga je zaustavil. »Sel! Odpri!« Ko je povedal geslo, mu je stražar odmaknil španskega jezdeca. V temi je opazil obrise postav. Bili so naši vojaki v pripravljenosti na položajih. Zaklical jim je, da v grapi pod postojanko leži ranjenecc in da so v bližini rdeči. Takoj se je utrgala gručica vojakov v temo, da rešijo ranjenca. S poslednjimi močmi je planil sel naprej. Padel je v sobo, kjer so bili zbrani častniki okrog zemljevida. Podal je poveljniku listek s sporočilom. Poveljnik je listek prebral in zaklical: »Naprej!«... Sel je še slišal, kako so borci odšli na .pomoč njegovi postojanki. Videl je tudi, da so prinesli njegovega ranjenega tovariša. Izvršil je povelje... Potem so mu pošle moči... Zar France. t"""1"""" ""'"......umiimmuiuu........................I........mm........................urnim......tu..................................................................................I................m....imillll...........I..................................H........................milil.............. 11111"%IIIK% 1# s = = = = = = = = = = i i i i i za domobrance # IN KOLINE VAM POSLALI - -v i Ml SE IMAMO RADI »BRATJE«, LE K SONCU, SVOBODI ZVEDEL SEM NEKA3 NOVEGA « HMMMHMIIMII HMIIMIIHIIMIIIIIHIHIHmHMIHMMHUlIHHIIIHHIIHIHIIHHHHIIIIIIIHHMMHiHMIHIHUlHHIHHlF Dva napada na Kočevje. V nedeljo 19. novembru ho ungloumerlSku letala zopet prlnCKla žo tako razdejanemu Kočevju novo težko trpljenje ln preizkušnjo. Po težkih dneh lanskega decembra ne Je v našem mcHtu naselil mir, komunistične tolpe so si le lz daljave več ur hodu upale gledati proti mestu, približati pa se mu ni model noben zločinec. V začetku tega meseca pa ho ungleški letulcl znova zasejali v mestu razdejanje. Tudi to nesrečo smo dobro prestull, čeprav Je bilo mnogo domov porušenih m razdejanih. PreJInJo nedeljo so zopet prlftll, kakor da bi bilo nuše mesto kuk&cn važen vojaški kraj — iredl težko prehodnih gozdov skoraj brez prave zveze s svetom. Bombe so zopet padale brez kukšnegu merjenja kar vprek na mesto. Porušen Je dom za slepce ln hlSe okrog Marijinega doma, čeprav dom Se vedno stoji. V vsem Kočevju nI enegu okna s celim steklom. Cerkev Je ostala Se cela, hiše v njeni bližini pa so vse poruftene. Na vse to razdejanje pa so letalci streljull na mesto tudi s strojnicami. Od te brezobzirne letalske skupine Je bilo eno letalo sestreljeno v bližini Hlbnlce. Nesrečo Kočevja pa so zopet Izrabili komunisti v svoje zločinske namene, kakor se pač zločinci vedno Izkažejo, kadar Je njihov bližnji v nesreči. 2e od začetka novembra so komunisti govorili In grozili po kočevski okolici, da bodo mesto napadli ln gu zavzeli. Napovedal! so že, da se bo 8. t. m. vrSIlu po Kočevju tolovajska parada. Res so se po zadnjem komunističnem poruzu v Bell Krajini tolovajske tolpe zbirale okrog Kočevja, da bi na to način odvrnile pozornost od svojih porazov v Bell Krajini. Komunisti so v nedeljo izrabili letalski napad ln Se sami začeli streljati s topom nu mesto. Po kratkem streljanju so tolovajske brigade napadle domobranske položaje okrog Kočevja. A ko so tolovaji prlftll dovolj blizu, so Jih sprejeli domobranski minomett ln strojnice ln jih napodili. V tem boju Je padlo okrog 150 tolovajev. V večernih urah Je v kočevski okolici zopet nastal mir. Domobranci so pomagali meSčanom odstranjevati ruScvlne ln očistiti cesto, komunistični morilci pa so od daleč v gozdnatih hribih pregledovali svoje razredčene vrste. Tako sami. Stali XV. divizije NOV In POJ. Na položaju, 30. I. 1944, (t. S812. N a r e d b a Štaba VII. korpusa NOV in POJ z dne 26. 8. 1914 Pri operacijah, ki Jih Je votjlla XVIII. divizija od 13. 8. 1944 do 22. 8. 1944, so utrpele enote XVIII. divizije, VIII. In IX. brigade velike In ložke izgube na moStvu ln materialu. TI porazi In Izgube Izvirajo Iz slabega, nevojaškega vodstva Štabov vseh brigad, štab VII. korpusa Je prelskal ta tlučaj ln vzroke tega poraza ter kaznuje: 1. komandanta VIII. brigade majorja tov. Gerdovlča Leopolda-Jurlja z degradacijo In predajo vojuSkemu sodišču. Posle mora takoj predau svojemu nasledniku. Zaradi kaznivih dejanj te takoj preda vojaškemu sodliču VII. korpusa v nadaljnje ukrepe: 2. komisarja VIII. brigade tov. Kolenca Vcnccslava-Venclja. z degradacijo, ker s svojo brigado ni sodeloval pri napadu na Škofljico dne 13. I. 1944, marveč se Je pridružil brlgadni komori In zaostal nekje pri Gradliču. Posledica tega Je bila, da VIII. brigada v najbolj kritičnem trenutku nI prišla na pomoč IX. brigadi, čeprav Je to možnost imela; 3. namestnika komandanta VIII. brigade tov. kapetana Ožbalta z ukorom kot soknvega člana brigadnega štaba; 4. pomočnika komisarja VIII. brigade tov. Farčnika Aleksandra kakor pod t. 3; 5. komandanta IX. brigade kapetana Beleta Alojzlja-Tička z degradacijo In predajo vojaikemu sodliču. Tov. Tlčko sc mora razorožiti In do razprave pridržati v dlvlzlj-skem Štabu: 6. pomočnika komisarja IX. brigade z degradacijo In predajo vojaikemu sodišču zaradi nevojaškega ponašanja v teku akcije; 7. komisarja IX. brigade tov. Jenka-Vtda z degradacijo zaradi nevojaškega vodstva brigade, kar Je Imelo za posledico večji poraz: a. namestnika brigadnega komandanta tov. Vu-kellča Milana z ukorom kot sokrivca za neuspeh IX. brigade. Stab vit korpuSa predlaga za Imenovane tudi partijsko kazen. S temi ostrimi kaznimi smo kaznovali Imenovane zaradi njihovega slabega poveljevanja ln vodstva naSih edinic. Naši štabi naj se v bodoče zavedajo odgovornosti za vsako lahkomiselno žrtev. — Politkomlsar: podp. Janez Vipotnlk. — Komandant ln podpolkovnik: podp. Franc Kočevar. Ml in oni. 19. novembra so »naši zavezniki« obstreljevali Iz letal postajo Verd ln Iskali vlake na odprti progi, da bl osvobodili zopet nekaj Slovencev ln Jim našli lepše življenje na onem svetu. Pod točo letalskih krogel Je podnared-nik 85. čete. Lcskovšek Jože. ko Je opazil, da prihaja potniški vlak z Rakeka, skočil Iz svojega bunkerja in ustavil vlak. Ljudje so se pravočasno poskrili po gozdu in mnogi so ušli gotovi smrti. Nekaj dni pred tem dogodkom so komunisti minirali progo pri St. Petru na Krasu. Okoli 70 žen ln otrok Je našlo smrt. kakih 1S0 Je bilo pa ranjenih. Gort-njska. Gorenjski domobranci pišejo s svojim orožjem lepo kroniko protlkomunlstične- ga boju na Gorenjskem. Uničujejo bunkerje, plenijo orožje, pisalne Klroje, pisarniški papir in ubijajo rdeče razbojnike. V enem mesecu Je bilo ustanovljenih pet novih domobranskih postojank. Tolovajski ubežniki se dnevno Javljajo v Kranju ln drugod. Domobranstvo na Gorenj-Kkem lepo narašča. Gorenjci so se odločili. Na tej poti Jih ne bo nihče mogel zadržati. Nova taktika. Kot Je znano, komunistom 15. september ni uspel. Zato so bili prisiljeni, da so znova po svoji stari praksi kar preko noči docela lzpremenlll svojo dosedanjo taktiko. Iz zakrknjenih zločincev in lažnivcev so postali ponižni In skesani volkovi — spokorniki. To pa ne samo doma, temveč celo v tujini. Tako je 29. oktobra londonski radio pričel z novo raz-krojevalno ofenzivo ln to tudi z novo taktiko. Nič več ni bilo govora o »Izdajalcih — domobrancih«, temveč zgolj o zapeljanclh, ln glej čudo, o preveč čustvom podvrženemu delu slovenskega naroda, ki ne more pozabiti težkih žrtev In zategadelj Se vedno ne zaupa OF-i in se noče priključiti temu »osvobodilnemu« gibanju. Govornik je Izjavil: »Priznavamo, da n. pr. prof. Anton Oven In župnik Jakob Oma-hen, ki so Ju ubili tolovaji, nista bila Izdajalca, vendar vseh žrtev ne smemo naprtiti OF-i, saj vendar ni utegnila gledati slehernemu tolovaju na prste.« Prav lepo se sliši tako priznanje, toda žal malce prepozno. Vsi vemo in se še dobro spominjamo, kako je OF blatila v svojih spisih ln svojih glasilih vse take žrtve, ki Jih Je dala umoriti. Izgovor, da so bili umorjenci žrtve nekaterih, ki so delali na lastno pest, ne drži. Nam domobrancem spremenjena taktika daje potrdilo, da Je naše stališče trdovratnega ln neodjenljlvega boja proti OF pravilno in da bo sad tega našega boja kmalu dozorel. Takole so delali. V ljubljanski Jetnlšnici za časa savojske okupacije so imeli zajeti tolovaji pravi raj. Med drugim so si pripovedovali tudi storije lz svojih tolovajskih pohodov. To pripovedovanje je slišal nekdo, ki po njihovem ne bl smel slišati in ta Je sedaj te stvari prinesel na beli dan. Tako Je n. pr. pripovedoval zajeti razbojnik Anton Felc iz Idrije o neki 18 letni Idrijčankl, ki so Jo bili tolovaji pred poldrugim letom zajeli in obdolžili, da je belogardistka: •Slekli smo Jo do golega. Sama si je morala naga izkopati grob. nakar sem stopil k njej in Jo s krampom z vso močjo udaril po glavi. Pa mislite, da Je crknil ta beli hudič? Kje pa. skotallla se Je v grob, hln pa za vraga ni hotela biti. Ta prašiča Je migala in migala ln čim bolj sem udrihal po njej s krampom, bolj Je migala. Komaj ko sem Ji zdrobil vso glavo. Je crknila!« To Je pa drugo poglavje o komunistični taktiki. Vse za našo vojsko (Ljudska pravica 20. novembra 1944). Mladina v zapuščenih kočevskih vasicah Je šla prva na delo. Mladina od šestega leta dalje Je sklenila, da bo nabrala divjega sadja In ga pripravila za žganjekuho. Da se ne bl srečali z okupatorjem, ki ima prav blizu skozi gozd, so šli v dežju na delo. Obupno Je v nedeljo lil dež, vse se Je tiščalo peči, mladina pa se Je zbrala in odhitela v šumo po divjad. Odrasli so bili ponosni na svoje malčke. Se!e pozno v noč so se vračali. Vsi do kože mokri, umazani, od plezanja po drevesih, tu pa tam tudi kateri raztrgan. Prav najmlajše so komaj pripravili do tega. da so šli domov, ostali so pa še pozno v noč trli sadje, potem so pa še namočili. Bilo je pripravljeno za žganjekuho. Prinesli so sadja za približno 250 1 žganja, za precejšno količino kisa, nabrali so pa tudi nekaj lešnikov, čaja in sadja za sušenje. Vse to bodo izročili naši hrabri narodno osvobodilni vojski. Naši malčki danes vedo, da bo vojska potrebovala mnogo. V teh bornih vasicah sicer moramo storiti mnogo, a zadnji ne bomo! — Mi komentiramo takole: Tista revna mladina, katere očete so pehali partijci v prve bojne vrste, ki spada v tako zvani proletariat. mora polniti parUjski gospodi vampe. Tolovaj, ki spada v ubogo rajo, ne bo imel niti kapljice tega žganja, da bi si utrl pozimi premrle ude. Lešniki bodo najbrž za potice, ki jih jedo samo tisti, ki spadajo v CKKPS. Idrija. Zajeta je bila komunistična kurirka z zelo zanimivo pošto. Potom te pošte so zajeli tamkajšnji Narodni stražarji ves rajonski odbor in tudi mestni odbor, ki Je skesano priznal svoje sodelovanje in obljubil, da bo odslej v miru. Obletnica. Dne 12. novembra 1943. Je bila ustanovljena Slovenska narodna straža za Primorsko. Naša Narodna straža v primorski Sloveniji s ponosom gleda na leto trdega in uspešnega boja s komunistično zverjo, prav tako pa je tudi ponosna na svoje delo. ki ga vrši s prebujanjem narodne zavesti med primorskimi Slovenci. Komunisti se selijo. Z »osvobojenega ozemlja« prihajajo vesti, da se komunisti pripravljajo na selitev. Kam bodo šli? Pod zemljo! — Prisilni mobiliziranci, prijavite se domobrancem. Pri domobrancih boste našli mnogo svojih prijateljev, ki so zbežali iz komunističnih vrst. V akciji proti Staremu trgu so domobranci na begu ubili slovitega terenca od Sv. Štefana pri 2irovnici. V Markovcu je roka pravice dosegla nekega ljubljanskega profesorja. Po izkaznici sodijo, da je služboval na Prevodu v Ljubljani. Tudi učiteljica Prešernova iz Starega trga Je žalostno končala. Domobraci so ujeli tudi učiteljico Benčinovo. ki Je služila komunistični partiji. Na pohodu na izhodišče so domobranci pobili še pet komunistov. V Grahovem Je našel smrt Rožanc Ivan iz Cerknice št. 28 In še neki drug komunist brez dokumentov. Haram-baša Je padel. Vsi Brkini so poznali tovariša, ki -Je se prej, preden Je stopil kot dober komunist v OF, nosil ime Haram-baše in ga seveda tudi ohranil. Strahoval je vse kraje, uničeval ne samo ljudem premoženje, ampak izvrševal tudi zločine nad nedolžnimi, ko Je moril in ubijal. Pred nekaj dnevi se Je pa vsa dolina oddahnila, kajti Haram-baše ni več. Ustrelil ga Je mlad primorski Slovenec, kateremu je ubil Haram-baša dva brata. Ta mladi fant Je prišel pred Haram-bašo s pretvezo, češ da bl se rad Javil na štabu in vstopil k tolovajem. Pri tej priliki ga je ustrelil. Pošteni Slovenci na Krasu so se oddahnili. Hinavci so. Komunisti so izdali brošuro Rab«, kjer s krokodilovimi solzami objokujejo svoje »trpljenje« na tem otoku. Nas brošura sama ne bl zanimala, saj vemo, da je polna laži, ker imamo sami dovolj gradiva za tako brošuro, ki bo izšla v pravem času, podprta z dokumenti in izjavami prič o zločinu komunistov, katere so tam izvršili nad slovenskim narodom. Zanimiva Je bolj izjava komunista Jurančiča Jožefa, bivšega sekretarja ».Rabske brigade«, ki piše, da Je imela pa razpadu Italije vojaška formacija komunistov svoj zbor, ob kateri priliki se je zgodilo sledeče: »Po končanem pregledu so prinesli v taborišče slovensko zastavo s peterokrako zvezdo, ki so Jo poslale Judovske omladinke iz svojega taborišča.« Ali si moremo misliti večje blatenje naše narodne svetinje — slovenske zastave. Prvič so komunisti onečastili slovensko zastavo s tem, da so pripeli peterokrako rdečo zvezdo, drugič pa da so jo vzeli iz rok tistih judov, ki so plačali naše narodne izdajalce, da so zanetili revolucijo, da bi uničili naš narod. En dokument več o njihovi sramoti! Podlost brez primere. Predlanskim so komunisti pritiskali na aktivne oficirje, da bi šli v hosto. Ker pri veliki večini niso uspeli, so napravili vabila za vsakega posebej in ga povabili, da vstopi v »Narodno osvobodilno vojsko«. Ta vabila so oddali na ljubljanski pošti v odprtih pismih, kjer je bil italijanski cenzor. Tako so se ti častniki zaradi komunistične de-nuncijacije naenkrat znašli v internaciji, ker niso hoteli v hribe. Isti komunisti pišejo danes v brošuri »Rab«: »Treba je bilo odstraniti ljudi, ki bi mogli postati partizani... To so bili predvsem — po njihovem mnenju — častniki bivše jugoslovanske vojske. Zato so marca 1942. internirali vse aktivne in precej rezervnih oficirjev v koncentracijskem taborišču v Gonarsu.« Za tako podlo izdajstvo, ki gotovo nima primere, ni potreben noben komentar. Dobro jim gre. - Generallajtnant« Rozman Franc je mrtev. Tito je bil pri atentatu v Beigradu ranjen. Titov zastopnik v Belgradu je bil mrtev. To tudi spada v komunistično brošuro pod naslovom: »Na predvečer zmage«. Razkroj. Štajerci uhajajo v masah iz komunističnih vrst. Javljajo se dnevno domobranskim postojankam. Med drugim se je javil mesar XII. brigade. Se več se jih skuša vrniti nazaj na Štajersko. Samo iz Kozjanskega okraja se jih je vrnilo nad 500. V zmedi, katero so v Srbijo in Belgrad prinesle . boljševiške čete, se jasno odražajo cilji Tita in njegovega krvnika, Juda Mojzesa Pijade. V nasprotju z uradnim sporočilom o razgovorih, katere je imel angleški ministrski predsednik v Moskvi glede Jugoslavije, in v nasprotju z zagotovili, da se bo povsod uvedla prava demokracija«, se komunistični tolovaji ne strašijo nobenega sredstva, da ne bi pod krinko »demokracije« izvajali popolne boljševi-zacije. Tito je v Belgradu nagnal nekaj sto svojih podrepnikov, tako imenovani »glavni protifašistični svet«, torej nekak parlament. Od teh jih mislijo izbrati 250 kot parlamentarne zastopnike Srbije. Ti so izključno funkcionarji komunistične stranke. Hkrati vlada v Belgradu Glavni odbor narodne osvoboditve Jugoslavije«. ki misli izvesti »federalizacijo Jugoslavije«. Titovi podrepniki so s tem izsiiili nekak dvo-tiinl sistem, ker so od Subašičeve begunske vlade izsilili privoljenje, da lahko vladajo na ■osvobojenem ozemlju«, dokler se prava vlada mudi v tujini, šubašič sam se je od 21. oktobra vrtel okrog Tita in skušal najti kako možnost za sporazum, toda dolgotrajna pogajanja dokazujejo. da so se stvari bolj zapletle, kakor pa razpletle. Nazadnje je moral Subašič še v Moskvo, kjer bo govoril s pravimi očeti »ju-goslovanslt: svobodne vlade«. Na Hrvaškem so spodleteli poskusi rdečih tolovajev, da bi si pridobili pristaše dr. Mačka, ali pa vsaj njegove nekdanje poslance. 2e od spomladi prinaša tolovajski tisk ostre napade na te ljudi, posebno na dr. Mačka, kateremu očitajo enako »izdajstvo« kakor Paveliču. Od takrat so komunisti stopili v odknt boj proti HSS in so pospravili tudi več njenih nekdanjih veljakov. Med poslednjimi, ki je padel, je bi! nekdanji sušaški župan Sarmič. Ostrina, s katero se napadata obe poljsk. vladi, begunska v Londonu in rdečkasta v Lublinu. se ni omilila niti po Churchillovem obisku v Moskvi. Ker Sovjeti zaradi navidezne politične spodobnosti ne morejo govoriti sami. pošiljajo zato v boj neodgovorne ljudi iz svoje lvblinske družbe. Ti napadajo londonske begunce, češ da si še zmerom drznejo govoriti v imenu poljskega naroda. Londonski krogi ne ostajo Lublineem seveda ničesar dolžni. Francija se nikakor ne more izkopati iz zmed. ki so nastale po zavezniški zasedbi. Ko- Ztogovnlca (3) (Meden) Globočina, jasnje. denar, plod, domobranec, modrijan, levinja. tnalo. Od vsake besede vzemi po dve zaporedni črki, pa dobiš znano geslo. »Titove« vislice (14) (Jan) Važno načelo (4) F 70 56 57 53 [B9 61 62 65 64 65 66 Vodoravno: 1 zve-zdoslovje, 1! tenka tkanina. 17 delavec, -evež. 18 starogr. no»-čič, 20 Indijec. 21 pristanišče v Indiji. Sla podložnik. 22 ledvica. 23 literarno delo. 25 zdravilo, 26 drobec 18 veznik. 29 utež. 30 žito, 31 zamisel, 33 gorečnež. 35 star naziv LJubljane. 36 vojaik tm, 39 rastlina iz južnih krajev. 40 zliv. 12 stran. 43 ubranost »4 mrežar. 45 pripadnik izumrl, nar.. svstrijski konjenik. » slovenski zgodovinar, 53 žensko ime. H kokoška. 55 obveza, 56 svetopis. oseba. K dve zaporedni črki, 59 cevka. 61 skupina. 63 podnožišče. 54 Odisej. 67 glej 14 navpično. 7« odstavek. Navpično: 2 vera v občestvo duhov, 3 okraj Ljubljane. 4 ro-dovina, 5 žensko ime. 6 plin. 7 kraj na Notranjskem. g pripadnik izumrlega naroda. 9 azijska država. 10 vodna ovira, 11 makedonsko ime. 12 no- kolesa. 24 :n 51 ter S7 vodoravno tri besede, s katerimi je bil babilonskemu kralju Nabonidu napovedan konec vlade in življenja, 27 okoliš. 28 travnik. 32 ljudo-vlada. 34 soglasje, odkritosrčnost, 37 zavoj. 38 egipt. božanstvo, 39 pnprava. 41 os. zaimek. 4« razčlenjen je. 47 kvart. izraz. 49 moško ime. 51 glej 24 navpično. 52 lažna novica, 54 predgorje, rtič, 57 stvor, 53 Jenačkova opera. 59 španski narodni junak. 50 pripovednik. 62 oseba iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni, 65 irsko gibanje, 66 naslov najvišjih dostojanstvenikov na Angleškem. 67 nada. 68 začetni črki imena in priimka slovenskega pesnika. 69 kemični znak za natrij. (Jeglič) r i J d k r e i t 1 ri 1 O t s e t i z k o n t e e n t b r o j P s r C i o e a m a i i ri z a v n u s d m u e P J o e n t e a r a r i i i 1 r b b s n i C u t s e Stevilnica (8) (Radoš) 3 + 20 + 13 -|-'16 + 14 + 10 + 9 + 15 + - 20 + 3 -f 12 + 25 + 13 -i- 10 + 2 + 8 + + 11 +15 + 25 = 3 + 20 + 13 + 16 + 14 + + 10 + 18 + 10 + 3 + 10 + 8 + 15 + 20 + + 11 + 15 + 25 + 12+ 25 + 13 + 10 + 12 + + 16 + 7 + 13 + 16 Domobranska pesem (20) (C & P) BROMNJEHUPI I3L ZRVIREIUHSEIKPTMU B N O B Z 3 K O E B M O I 2 R VEEELRUTMNUHBRI Posetnlca (1) (Jeglič) NANIČ VIDEM BANA OTON V kateri bojni skupini bijeta ta dva domobranca tolovajeT Za rešitve ugank 8. številke podaljšujemo rok do 6. decembra — rešitve zgornjih ugank pa Je ooslati do 20. decembra na naslov: Uredništvo ugank -Slovenskega domobranstva". Rimska c. 22. Ljubljana — ZastavlJalcl ugank, pošljite vse rokopise na isti naslov. Rešitev ugank 7. štev. Križanka. Vodoravno: 1 vijak, 6 opis, 10 vezi, 14 Kum. 17 Oran. 18 obed. 19 teta, 20 duri, 21 luk. 22 Izak. 23 roža. 24 silak. 25 gnilad. 27 Upa. 28 golida, n Algir. 32 soja. 33 sova, 34 led, 35 čoln. 36 koža, 37 para. 38 sito. 39 Ada. 40 ruda. 41 pena. 42 model. 44 širina. 46 pika, 47 sobota. 49 aroma, 51 sila, 52 pora. 53 ded. 54 šiba. 55 žeja. 56 pola. S7 leto, munistični uporniki se zaradi groženj zavezniškega poveljstva, ki hoče imeti v zaledju red. skrivajo pod razne zakonite krinke ln so iz množičnega gibanja prešli v posamične nastope: v atentate na odločne nasprotnike Ena zadnjih žrtev je de Gaullov finančni minister Lepercq Slovaška je temeljito očiščena. Poslednj: očiščevalni nastop: v prvi polovici tega meseca so razpršili tudi tolpe okrog Ružomberoka. Za-olenjen je bil en tank in več protitankovskega orožja kakor tudi večje količine avtomatičnega orožja. Ujetih je bilo 1200 tolovajev, med njimi 17 Amerikancev. Ker )e Slovaška temeljito okusila dobrote boljševiškega režima, so se ljudem odprle oči. nakar se je tudi naglo povečalo število prostovoljcev za borbo proti komunizmu. Svojo pravo barvo so pokazali tudi belgijski komunisti, ki » se uprl: zapovedi vlade, da morajo odložiti orožje. V znak protesta sta odstopila tudi oba komunistična ministra in uprizorila množično protestno zborovanje. Odločilen udarec pa je komunistom zadalo za- vezniško poveljstvo, ki Je po generalu Erski-neju sporočilo, da Je ukrep za razorožitev uporniškega gibanja sprožilo zavezniško poveljstvo samo, ki bo tudi poskrbelo, da se bo odlok izvedel. Eisenhower misli z vso silo podpreti belgijsko vlado prt njenem trudu za ohranitev reda in miru. Ob takšnem odločnem nastopu so onemeli tudi komunisti ln takoj spremenili takUko. Izjavili so, da se podrejajo razpustu in da bodo v določenem roku oddali orožje. Sovjetski listi pa so razpust in oddajo otožja označili takoj kot »neupravičeno«. Razoroževanje grških uporniških organizacij se nadaljuje. HkraU je oblast začela z angleško pomočjo pobirati orožje pri zasebnikih. Ker se je razorožitvi in vključitvi v grško redno vojsko najhuje upirala grška OF. kf Je z brezobzirnim nasiljem močno hromila silo ostalih protiboljševiških organizacij, so hoteli to vprašanje urediti tako. da so enega izmed voditeljev komunistične »Ellas« pritegnili v poveljstvo grške vojske. M oči, 58 beda. no Jež«, in ribič, n;i Ledina, U4 Čet«, tis tokavn, trtek. — Izdaja 4tab slovenskega ilomobranstva — oddelek VI. — Tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Joie Kramarlč). Slovenski domobranec ljubi tvoj dom. Kljub službi za domovino se je tudi za letoinje miklavlevanje spomnil svojih. Dla llaba lur Halmal und Famllla laOt dan landa«wahrmann trolit itandlgar EinsSlie die FUr-•orga (Ur dia Salnan nlchl vargesten Slovenska knjiga Je za domobranca In njegove za Miklavža najlepše darilo. Slika: Domobranci kupujejo v Ljudski knjigarni. Eln gulaa Buch 1» haula alna> dat »chOmlen Gaschanka (Ur dla >lowanltchan Soldalan. Un»er llld lalg! Urlaubar balm Einkauf von nauialtllchar lltaratur. »Tudi letos Jo bom presenetil.« — Slika: Domobranci z darili nasmejani zapuščajo trgovino. •Auch In diatam )ahr blalbt noch Zalt fUr alna klalna Obarraichung dar Famlll« • Frobgamul varlaOl ar voli gaoackl mil Gaichankan do« Ga»chalt v PhL-tofiovtft Ctm schM/ereVt geschar* Z združenimi močmi je top v nekaj trenutkih na položaju. A j Mann angeojckt! tn »o-igsn Augenblicken Ist das Gatchuli m Stsllung gebracht und teuarbarait. Lep. težak in pogubonosen kos za sovražnika. Eln >tchw«r«r Brocken«, sin varderbanbiingandar Gru6 tur dia Boltch9wi$ten. Krepak sunek In že je krogla v cevi. MitWucht wird das schvvere GaschoS ins Rohr gaschoban. -5» ^ « •'""T*"« - . ■>- i • * - * i-t<«i!Sfl Sf rfrhovdlci __i ------ fk M Luffhunnenubeij^Hbat * V J Angloamerikanski lovci se spuščajo nizko nad vlake. Pri napadu so ubili več civilistov, še več jih ranili. Levo: Tri različne lege prihajajočih in odhajajočih lovcev. Spodaj: Razbitine Spitfira, sestreljenega nad Ljubljano. Engl-amerik. Jager griften im Tiefflug Eiienbahnrijge an. Bei dem PiratenitQck wurden mehrere Z i vi t pe rtonen getdtet und viele veilstrt. Lin k s: drel verschiedene Phasen des An- und Abtluges. Unten: TrOmmer einer Spittire die uber Leibach abge-schofien wurde. PK Aufnahme SS-Kriegiberlchter Beckmann H jji' Nemška narodna obramba na braniku Der deutsche Volkssturm aufgerufen 1 -■ ec nedavnim j« Fuhr«r razg asil ustanovil«« narodna obramb« v Nemčiji. Narod ga je »tej«! z navdulenjem in z zanimanjem oral na oglasnih deskah vaian razglas A s in d ssen Tagan in alien d«utsch«n Stadten aia Plakat« mit d«m Aulruf d«s Fuhr«rs zur B. dung das D«utsch«n VolKssturr-ei sngasch agsn wuroan »aren dl« Pia«al-sj.ien und andare Anscnljgs-« sotort Gag«n»tand l«bha(t«n lnl«r«i as zahlr«ich«r Vo:ksgenoss«n, a.a d«n Wortl«ul das Aufruf«s »itrig »tudl«r«rv Scharl Blid«rdl«nst (Hotfmann) 2 Mlado in slaro s« j« takoj pričelo javljati v narodno obrambo. Vsi N«mcl so sklenili, postaviti s« v ob'ambo svoj« z«mli« pred brezobzirnimi uničavalcl nami« domovin«. Ali und Jung meldal slch zum Volksiturm. K«in«r wlll zurUckst«h«n, w«nn «s gill. dan h«lllg«n H«imalood«n g«g«n dl« h«mmungslos« V«rnlchlungswut uns«r«r Falnd« »u v«rl«ldigcn Sch«rl BHOordl«nil (Holtmann) Tudi v oraitolnlcl j« slo in slo ll»o4 moUlh priseglo zvestobo pri dolu za obrambo domovin« Po prisegi. kalar« s« j« ud«l«lil mlnlsiar dr. Go«bb«ls so novi bataljoni odkorakali pr«d narodnimi lailopnlkl Oi« 6«khshauplslaat stand am Sonntag ganz Im ?«lch«n d«r v«r«ldlgung der Hun-dcrltausvnd« von Mtnnarn das D«utscn«n VolksHurmos. Der Mllt«lpunkl dat Vetan-slaltungsn In Barlin war di« V«'«idlgungslaiar. dar d«r FUhr«t d«s Borlrnar Volkl-sturm«s R«lchsminltl«r dr. Go«bb> Is, b«lwohnt«. Nach d«r V«r«ldfgung martchlarlan dl« B«nln«r Volkssturmbalalilon« an ihram Gaul«ll«r vorbal. Scharl Bltd«rdl«nat (Schw«hn) 4 te njk«| dm potem to piottovoljcl natloplll na tvojih mottih, njihovi voditelji pa •piajall piva navodila In povalja Am Millwoch land In ailen Ortigruppenberelchen Berllnt dar arita Appoii dat deut-tehen Volkttlurmt »talt Aile Volkttturmmanner waran angatralan, um dla erslen Weltungen und Batehle enlgegemunehmen Scherl Blldardiantl (Hamann) S. tudi vitokoioltka mladina. Igralci, učitelji in lana 10 na tvojem mettu. Vsi delajo ta imago tvoja domovine Bunt lit er durchelnandargewUrlelt. Er kommt telit von unteren deutschen Hochtchulen. Thcatern und lehrvverkitalten. Eln groOet Kontingent tlellen die bither mit ke