v 11 ■ 11
CENA 230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA
PRORAČUNSKA KOZMETIKA str. 4
Občina Izola Comune di Isola
OBČINSKA UPRAVA Sekretariat ra finance, rnčunovodilvo in sploine tadevc
amninistrazionl COMUNAU
Icirelarialo per le linanrc. la conlabilila egli anafiSfierali
DVIGALO NA ^ AMAZON.COM C str. 10
fr
RODOSLOVJE - VEDA O SORODNIKIH
(Mef) V tej številki Mandrača smo si privoščili razkošje in predstavljamo vedo, ki to za nekatere sploh ni, čeprav si brez nje ne moremo zamisliti zgodovine in še kakšne znanosti zraven. Našo tokratno prilogo smo namreč namenili rodoslovju oziroma rodoslovcem, ki se ukvarjajo z iskanjem sorodstvenih vezi od generacije do generacije in če se boste lotili branja priloge boste ugotovili, da so nekateri pri teh »raziskavah« prišli skoraj do srednjega veka.
In če se rodoslovci ukvarjajo predvsem z ugotavljanjem lastnih korenin, iščejo svoje prednike po knjižnicah, arhivih in župniščih, se novinarji navadno ukvarjajo z ugotavljanjem sorodstvenih ljudi drugih ljudi, posebej tistih, ki so na oblasti ali pa vsaj v bližini. Seveda se s takšnimi »raziskavami« ne ukvarjajo zato, ker bi radi izdelali rodovnik kakšne javne osebe ampak navadno zato, da opozorijo na sorodstvene vezi pri sprejemanju določenih političnih ali poslovnih odločitev.
Zadnja leta je takšno raziskovanje precej olajšalo dejstvo, da je mogoče vsaj dve generaciji neke družine navadno najti kar pri istem delodajalcu, ki je običajno proračunski porabnik. Kar poglejte zaključne špice televizijskih oddaj in ugotovili boste, da se nekateri priimki ponavljajo že nekaj desetletij. Včasih se ponavlja celo ime, pa tudi v drugih primerih lahko
ra*
anka Koper	|
šifra
26. januar 2006
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
JEREB PETI , V MONTE CARLU str. 9
DOBRI MAČEK
ugotovimo, da je sin nasledil očeta, hčerka pa mamo ali obratno, skratka, da so tudi delovna mesta dobila sorodstveni predznak. To dejstvo samo po sebi ni niti kaznivo niti moralno oporečno v trenutku, ko je stopnja nezaposlenosti takšna kot je in ko je vsaka zaposlitev mladega človeka že skoraj humanitarno dejanje.
Tudi v državnih službah se je ta navada prijela in če danes pogledate seznam zaposlenih v izolski občini boste srečali kar nekaj istih priimkov, in tudi to je mogoče pojasniti z istimi razlogi kot na primeru medijev. Seveda je ob tem predvsem pomembno, da tako zaposleni dobro dela in da je strokovno usposobljen za takšno delo. Glede na pogoje zaposlovanja je, vsaj v primeru države, to skoraj zanesljivo, čeprav se tu in tam še vedno najde kakšen funkcionar, ki si privošči zaposlovanje po sorodstveni zvezi.
In če je takšno rodoslovje do neke mere razumljivo pa je manj razumljivo zaposlovanje po strankarsko sorodstvenih zvezah. Hitra analiza izolskih nosilcev pomembnejših funkcij nam pokaže, da devet vodilnih mest v občinski upravi in javnih zavodih zasedajo člani Socialnih demokratov, tri delovna mesta pa liberalni demokrati. Zaman boste med tistimi, ki prejemajo najvišje »državne plače« v lokalni skupnosti iskali Člane drugih strank, ki v občini Izola niso na oblasti. Rodbinsko drevo izolske občine ima široko deblo a malo vej.
Jaz sem Muri, jaz pa Marina, lahko bila bi zgodovina, lahko pa tudi kak roman, ali zgodba za en dan.
Ti res prvi si mačkon, pravi bralni šampijon. Če bo z mano taka mačka, najina bo bralana značka!
ČAKAJO NA BOLJŠE ČASE
Tako-le čakajo nosilci opozorilnih tabel, ki so jih občinski uradniki naročili pred nekaj več kot letom dni v prepričanju, da bodo z njimi "okrasili" izolsko občino. Pa so jim občani povedali, da se gredo nasilje nad prostorom in so morali nosilce prav potiho odstraniti. Toda, glede na število nosilcev ki še čakajo na "boljše čase", ko novinarji in javnost ne bodo tako pozorni, še niso čisto obupali..
L v . ' I
...... j .070.V j
Avto Center Jereb. Irolo w«*rw.o-jerebii
AVTO C E N T E R
D/t
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30 -12.00
reme
I
Proračun 2006
OBČINA BO RAZLASTILA ALI ODKUPILA CEL OBALNI PAS
anes popoldne se bodo na 8. izredni seji sestali izolski občinski svetniki in obravnavali ter sprejemali predlog proračuna Občine Izola za leto 2006. To, ali ga bodo sprejeli je seveda vprašanje, ki pušča dovolj različnih možnih odgovorov, najverjetnejši pa je ta, da bo predlog proračuna sprejet, čeprav je bilo nanj izrečenih in podanih vrsta pripomb, ki pa, vsaj tiste finančno najbolj konkretne, niso bile upoštevane. Glede na to, da proračun kljub pozivu k racionalizaciji ostane še vedno ambiciozno zasnovan, saj so ga oklestili le za slabih 150 milijonov tolarjev, kar je pri več kot 5 milijardah bolj ali manj kozmetični popravek.
POSTOJNSKA NE BO ŠE ZA STANOVANJA
LDS je predlagala strogo namenskost prodaje parcel v Kredu za gradnjo Kulturnega doma. Pripombo je županja upoštevala. Predlagali so tudi zmanjšanje odhodkov v višini 280 milijonov tolarjev iz prodaje gradbenih parcel v obrtno stanovanjski coni, kar je županja delno upoštevala, saj bo ob sprejemanju proračuna določila investicije, ki bodo realizirane le če bo realizirana prodaja premoženja. Pobuda, naj se stavba v Postojnski ulici (ex. Stanovanjska) nameni za stanovanja je bila delno upoštevana. Stavbe ne bodo prodali, za stanovanja pa tudi ne bo šla še letos, saj bodo tja začasno preselili nekaj občinskih uslužbencev, ki ne bodo mogli delati v stavbi na Sončnem nabrežju, ki jo bodo zaradi selitve Upravne enote, prenavljali. LDS je predlagal, da se Zdravstvenemu domu nameni dodatni denar za projekt Preprečevanja bolezni gibal od otroštva naprej. Pripombe županja ni upoštevala, saj je možnih izvajalcev preventivnih programov več, zato bo treba izpeljati javni razpis.
Predlog kluba svetnikov LDS, naj se omeji zaposlovanje v občinskih službah je županja zavrnila z utemeljitvijo, da gre za navidezno zaposlovanje, saj bo marsikaj odvisno od tega, kdo bo bodoči župan in ali bo poklicno opravljal to funkcijo, poleg tega pa je s tem povezana zaposlitev sedanjega svetovalca župana in kadrovska okrepitev v uradu za finance, kjer bodo od Stavbenika servisne storitve prevzeli del finančno računovodskih poslov. V zvezi s pripombo naj se zagotovijo sredstva za odkup in razlastitev celega obalnega pasu od meje s Koprsko občino do naravnega parka Strunjan pa je županja pojasnila, da bodo začeli s pripravo lokacijskega načrta za celotno omenjeno območje s katerim bodo določili rabo posameznih predelov, kar bo podlaga za razlastitve oziroma odkupe, kar je predvideno v načrtu razvojnih programov 2007 - 2009.
AVTOBUSNA POSTAJA BO POČAKALA
Klub svetnikov SLS je predlagal, da se za ureditev glavne avtobusne postaje v Izoli nameni 4 milijone tolarjev. Pripombe županja ni upoštevala s pojasnilom, da bomo po sprejemu in uveljavitvi Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine Izola določili prednostna planska območja, za katera bo potrebno takoj pripraviti lokacijske načrte. V skladu z dolgoletnimi potrebami po urejenem potniškem terminalu (avtobusna postaja za mestne in primestne linije, linijska avtobusna postaja za medkrajevne in mednarodne avtobusne povezave, pomorski potniški terminal), bo zagotovo med prvimi lokacijskimi načrti prav ta. Kje in kako bo urejen terminal, pa je seveda stvar omenjenih dokumentov, nato pa programa priprave lokacijskega načrta in ne nazadnje mnenja občank in občanov. Zato je preuranjeno določati zneske za urejanje glavne avtobusne postaje. Če pa je svetnik SLS s svojim predlogom mislil na postavitev čakalnice na severni strani Cankarjevega drevoreda (pred stavbo Trg republike 4 oz. pred pošto), pa so sredstva za to že predvidena.
Županja je zavrnila tudi pobudo, naj se v proračunu za dokončanje ograje okrog šolskega prostora (okoliša) OŠ Livade, nameni 20 milijonov tolarjev. Za predlagano območje šolskega prostora je izdelan šele idejni projekt in je treba najprej naročiti izdelavo celovitega projekta za celotno obravnavano območje. Glede na to, da bi lahko šele s programskimi in projektnimi rešitvami določili območje širšega šolskega prostora ter pogoje uporabe in upravljanja zgrajenih športnih objektov predlagajo, da s predlogom počakajo do izdelave celovite rešitve za obravnavano območje.
Zavrnjen je tudi predlog za ureditev prometne signalizacije do Mestne knjižnice Izola z utemeljitvijo, da je to predvideno v sredstvih za postavitev prometne in usmerjevalne signalizacije v občini.
VRTEC DOBI DOVOLJ DENARJA
Klub svetnikov Zveze za Primorsko je predlagal zmanjšanje proračunske rezervacije na 10 milijonov tolarjev, stroške drugih skupnih administrstivnih služb na nekaj več kot 35 milijonov, mednarodno sodelovanje na nekaj manj kot 2 milijona in povečanje sredstev za vrtec Mavrica na skoraj 99 milijonov tolarjev.
Županja pripombe ni sprejela z utemeljitvijo, da Javnemu zavodu Vrtec Mavrica Izola namenjajo v proračunu 2006 relativno največ sredstev, ki jih namenjajo posameznim javnim zavodom v občini za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. Vrtcu tako namenjajo za investicijsko vzdrževanje več kot 41 milijonov tolarjev, in za nakup opreme več kot 5 milijonov Sit. Poleg navedenih sredstev zagotavljajo v proračunu in v načrtu razvojnih programov za leto 2007 tudi sredstva v skupni višini 50 milijonov, ki jih namenjajo za odkup stanovanjskega objekta Kosova 3, ki sc nahaja v neposrednem območju vrtca, v enoti Školjka. Na ta način Občina Izola ustvarja ogoje za načrtovano širitev in preselitev vrtca na lokacije enote koljke v obdobju od 2007 do 2009. Z načrtovanimi sredstvi bo vrtec v letu 2006 dokončno odpravil večino pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila pristojna inšpekcija v letu 2004, ob tem da so že odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, ki bi lahko kakorkoli ogrozile zdravje otrok in delavcev vrtca.
DVORI BODO POSTALI KORTE
Pododbor za lokalno samoupravo in toponomastiko je predlagal razširitev pokopališča v Kortah in sanacijo zidu. Pripomba je delno upoštevana, saj bo zid saniran letos, project širjenja pokopališča pa bo prenešen v leto 2007. Enako se v naslednje leto prenese tudi ureditev okolice spomenika v Kortah, zato pa bo občina dodatnih 57 milijonov namenila izgradnji vodovodov do Kocine in do Medljana. Zavrnjen pa je predlog o 3.5 milijona tolarjev za vzdrževanje krajevnih cest v Kortah, saj bo v ta namen občina prispevala 2.5 milijona, sicer pa je skupaj za vse lokalne ceste namenjenih 30 milijonov tolarjev. In še dve pomembni označevalni investiciji. Občina bo končno zamenjala hišne številke v Kortah, saj še vedno 240 hiš nosi oznako Dvori, postavljene pa bodo tudi opozorilne table za pomembnejše objekte in spomenike na podeželju. Zanimivo je, da bo zamenjava hišnih številk v Kortah, za kar se nekateri zavzemajo že vrsto let, občino stala vsega 1,5 milijona tolarjev.
Županja je na pobudo Športnega in kulturnega društva Šared vključila v proračun še nakup bivalnega kontejnerja za potrebe tega društva, ki bo postavljen ob večnamensko ploščad na Šaredu. Strošek znaša 2.5 milijona tolarjev, najverjetneje pa bo v tem klubskem prostoru tudi volišče za naselje Šared.
Proračun 2006
SOCIALO IZ DRŽAVNE V DRUŠTVENO SLUŽBO
Županja je predlagala še nekaj popravkov, ki so v glavnem povezani z zamiki pri plačevanju določenih stroškov iz prejšnjih let, novost je izdelava Energetske zasnove občine, ki bo stala 10 milijonov, od tega mora občina plačati polovico, drugo polovico pa država. Novost je tudi postavka Krajinski park Soline, Združene igre narodov pa se iz samostojne postavke selijo med mladinske programe, ki so financirani na osnovi razpisa.
POSVETOVALNICA SE SELI K ZVEZDICAM
Med popravki v predlogu proračuna je tudi ta ki pravi, da se je lani iztekel triletni razvojni projekt Program posvetovalnica za mlade in starše pri Centru za socialno delo Izola, v okviru katerega so bili zaposleni trije delavci za določen čas. Zaradi predpisov delovno pravne zakonodaje, ki ne dopušča zaposlovanja za določen čas, programa ni bilo možno ohraniti v dosedanji obliki, vsebini in obsegu. Del aktivnosti in zaposlenih bo zaradi navedenih razlogov v letu 2006 prevzelo Društvo prijateljev mladine Izola, zato se tudi del sredstev prenaša na DPM, saj bo društvo z dvema dodatno zaposlenima inštruktorjema, ki sta bila doslej pri Centru za socialno delo, razširilo svojo razvejano dejavnost tudi na območje Livad in Jagodja.
KULTURNI DOM MALO ZAMIKAMO
Mestni knjižnici Izola se nameni 5,51 mio SIT, od tega 1,9 mio SIT za sofinanciranje nakupa opreme (optični kabli za notranje napeljave, avdio-vizualna sredstva, ozvočenje, platno, programsko in računalniška oprema), za nakup tehnične opreme in ozvočenja v večnamenski dvorani v Livadah pa bo namenjenih Kulturnemu centru Izola 1,6 milijona tolarjev. Načrtovana sredstva za obnovo sakralnih objektov kulturne dediščine v občini Izola za lelo 2006 se znižajo za milijon tolarjev na 700 tisoč tolarjev za plačilo obveznosti iz naslova sofinanciranja obnove zahodne fasade župne cerkve sv. Mavra.
Največja sprememba je pri postavki Kulturni dom, saj se načrtovana sredstva v višini 100 milijonov znižajo na 20 milijonov tolarjev, s katerimi bodo plačali le pripravo zemljišča in rušitvena dela, nekaj več kot 11 milijonov pa bo šlo za pripravo dokumentacije. Predlagano znižanje temelji na dejstvu, da bo pristojno ministrstvo v letu 2006 zagotovilo le sorazmerni delež sredstev v višini enega milijona tolarjev (od načrtovanih 19,57 mio SIT). Glede na to, da je načrtovani terminski plan investicije naravnan na začetek del v zadnjem četrtletju letošnjega leta, ni razlogov za obremenjevanje proračunskih odhodkov za načrtovano investicijo v letu 2006 v prvotno načrtovani višini. Z upoštevanjem 60-dnevnih plačilnih rokov za izstavljene začasne gradbene situacije opravljenih del bodo plačila zapadla v plačilo v proračunskem letu 2007, ko naj bi pristojno ministrstvo zagotovilo tudi sorazmerni delež sredstev v višini skoraj 112 milijonov tolarjev.
NASLEDNJA SEJA BO NADZORNA
Izolski občinski svetniki se bodo na naslednji seji sestali v četrtek, 9. februarja, ko bodo največ pozornosti zagotovo namenili obravnavi poročila Nadzornega odbora, ki je v lanskem letu kar intenzivno pregledoval poslovanje nekaterih proračunskih porabnikov v naši občini.
BURJA NI LE NA ŠKOFIJAH
Močna burja, ki je v noči s ponedeljka na torek tudi pri nas imela mlade je povzročila kar nekaj težav. To, da so ribiči ostali na suhem je seveda več kot razumljivo, več težav pa je bilo v prometu, saj so morali zaradi burje uslužbenci Darsa za sedem ur zapreti predor Kastelec, po mednarodnih predpisih pa ob takem vetru v predoru ni mogoče zagotavljati ustrezne protipožarne varnosti. Predor Kastelec bo to nedeljo, 29. januarja, v obe smeri zaprt med 5. uro in 11. uro zaradi protipožarne vaje. V njej nameravajo preizkusiti vse naprave, sisteme, opremo in interevencijske ekipe, na leto.
Kot rečeno je bilo manj težav na morju, čeprav je bil zaradi burje in valov oviran ladijski promet in je morala Uprava RS za pomorstvo za nekatere ladje omejiti plovbo v koprsko tovorno pristanišče. Sunki burje so sicer lomili veje dreves, vendar v Izoli, za razliko od sosednjih občin, kakšne posebne škode ni bilo.
Zato pa so morali gasilci, poklicni in izolski prostovoljci, posredovati v Splošni bolnišnici Izola, kjer je močan sunek vetra, v ponedeljek zvečer razbil dve večji termopanski stekli. Zgodilo se je nekaj po 22. uri in gasilci niso mogli prav veliko pomagati, saj gre za veliki stekleni površini, ki ju ni moč kar tako zapreti z deskami ali čim podobnim, tako da so se gasilci na koncu spremenili v čistilce, saj so lahko le pometli steklo, kaj več pa niso mogli storiti. Izolski prostovoljci so bili zaradi tega kar malo jezni, saj bi za pometanje lahko poskrbeli tudi njihovi vzdrževalci, ne pa da zaradi tega sklicujejo gasilce prostovoljce. Vseeno pa je sreča, da ob razbitju stekel v tistem delu bolnišničnice ni bilo nikogar in ker so tam predvsem pisarne so delo naslednji dan že organizirali tako, da ni bilo posebnih težav.
V sredo zjutraj se je burja nekoliko umirila in ribiči, ki čakajo na izlov cipljev v Piranskem zalivu se odpravljajo na ogled terena. »Včasih bi izjavil, da so zdaj dani vsi pogoji, da se ciplji združijo v veliko jato, saj jih je burja in mraz dobesedno pregnal v zaliv, vendar glede na zadnje izkušnje raje ne povem nič« je nekoliko v šali povedal Milenko Buležan, ki je eden od organizatorjev letošnjega izlova cipljev v Piranskem in Strunjanskem zalivu.
r
v ■ r
šifra
OBALA V MALEM
Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
IT'-
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
080 18 ii
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
immobili
S.p. Ivan Konstantinovi univ.dipl.ekon.
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MORE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
_____________________________________________—_______________________J
Občina smo ljudje
'TOMO IE NAS ZATO IE NAGRADA TUDI NASA
ra
Ob koncu lanskega leta je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo priznanja in nagrade za delo na področju soacialnega varstva. Podelili so dve nagradi in eno priznanje, med nagrajenci pa je bil tudi Izolan, sedanji vodja koprske enote Varstveno delovnega centra Koper, diplomirani socialni delavec Tomo Dadič. Glede na to, da je dolga leta delal v izolski enoti Varstveno delovnega centra in bile den od nosilcev vključevanja varivancev v naš prostor, saj smo njega in varovance izolske enote VDC redno srečevali med delom v parkih in na igriščih, v športnih dvoranah in predvsem v medijih.
V obrazložitvi nagrade so zapisali, da Tomislav ..	.•.t-.t’---
Dadic kot skupinski habilitator in vodja enote Koper	..
- Markovec, kvalitetno, strokovno in poglobljeno	J
opravlja tako neposredno vsakodnevno delo z varovankami in varovanci kot tudi delo vodje enote.
Posebno uspešen je bil pri realizaciji svoje zamisli in prizadevanj, ko je ponudil sodelovanje varovank in varovancev pri urejanju otroških igrišč v Izoli. Od začetnih poskusov je prišlo do pogodbe s Komunalo Izola, da varovanke in varovanci Varstveno delovnega centra Koper vsakodnevno urejajo otroška igrišča v Izoli, urejajo okolico Zdravstvenega doma Izola in delajo na vrtnariji Komunale Koper.
Že pred leti je pričel z intenzivnim uvajanjem športne dejavnosti varovank in varovancev, v zadnjih letih pa to dejavnost še intenzivneje razvija in poglablja. Dolgoletno usposabljanje na področju GUN JUDA v različnih državah Evrope mu je omogočilo visoko kvalitetno strokovno usposobljenost v tej športni panogi; ugled in priznanje uživa tudi med sodelavci v evropskem prostoru. Ta nova spoznanja vnaša v tedenske treninge z varovankami in varovanci v varstveno delovnem centru Koper, pa tudi v okviru društva DOJO, ki je bilo ustanovljeno spomladi leta 2004 prav z namenom, da se osebe s posebnimi potrebami kar najširše vključijo v različne športne panoge. Prav tako pa je tudi koordinator in organizator za šport v celotnem VDC Koper (Specialna olimpiada).
DRSALIŠČE V KORTAH
posledica
Takšen je pogled na zaledeneli odseka naše "glavne" dostopne ceste v .
Kortah. To je naša ulica mimo nove šole in vrtca proti Čedljam
DRSALNICA na cesti je odtekanja vode na cesto, ki je nastal ob izkopu temeljev za novogradnjo. Ne :: -zanima me kdo in kako je zadolžen za odpravo tega, bolj je pomembno, da sc stvar čimprej uredi. V času, ko se izliva voda iz ranjenega hriba je pač poleg mokrote zoprno tudi blato. V času izrednega mraza kot sedaj pa je tudi izredno NEVARNO-ZALEDENELO v dolžini cca 20 metrov celega cestišča. Mogoče lahko to potrdijo komunalci, ki pridno vozijo - mislim da enkrat tedensko po temu delu cestišča.
Matija KOŠIR, krajan Kort
RS. Naj omenim, da jejašek nove kanalizacije oddaljen cca 2m od iztekanja.
PARKIRIŠČE ZA KONTEJNERJE
Zavedam se tega, da kontejnerji za smeti nekje pač morajo biti, a se prav tako zavedam, da nam parkirnih prostorov vsepovsod primanjkuje. Zato me jezi, da si ob pomanjkanju parkirnih prostorov nekdo (kante ali Komunala) privošči, da zasede kar 4 uradno vrisana ■ parkirišča. Slika je nastala v Kajuhovi ulici. Ze pred meseci smo v zvezi s tem poklicali na Komunalo, vendar se do danes ni še nič spremenilo.
A. Š. (naslov v uredništvu)
VAŠ GLAS NI VEČ NAŠ GLAS
Pri prebiranju vašega glasila ugotavljam, da nima »Naš glas« nič skupnega s smernicami, ki smo jih postavili pri ustanovitvi glasila. »Naš glas« je bilo glasilo Delamarisa Izola. Ob priključitvi Delamarisa Drogi je postalo glasilo skupnega podjetja. Ob prodaji Droge je »Naš glas« odromal v Ljubljano.
Nekoč je bilo to glasilo delavcev, ki so govorili o svojem delu, o svojih uspehih, o svojih željah... V »Našem glasu« smo se predstavljali sodelavcem, vodstvu. Danes je »Naš glas« reklamna publikacija, zelo daleč od delavcev in od obale.
V takem koncernu kakor je ISTRABENZ - DROGA KOLINSKA, ki ima vse, morate najti drugačno ime za vaše glasilo. »Naš glas« pa pustite, da gre v naše spomine. Hvala za razumevanje.	d H'p v i i
NOVO v Reviti
Tehtnica za dojenčke
Posebej izdelana tehtnica za tehtanje dojenčkov: varno in enostavno, stalno na tekočem o stanju vašega otroka.
natančnost 50 g, nosilnost 20 kg UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
UPOKOJENCI, IZOBRAŽUJTE SE!
Društvo upokojencev Izola organizira TEČAJ RAČUNALNIŠTVA, ki bo predvidoma začel v drugi polovici februarja 2006 (oziroma po dogovoru).
Dodatne informacije in prijave interesentov sprejemamo v pisarni društva, Plenčičeva 3 Izola ob ponedeljkih od 9.00 -11.00 ure in ob sredah od 15 00 -17.00 ure, Telefon 05 614 97 37, Gsm 041 338 945
ŽIVETI Z DEMENCO
Vljudno vas vabimo na srečanje skupine za samopomoč starostnikom in njihovim svojcem, ki živijo z demenco. Srečanje je namenjeno vsem, ki tovrstno pomoč potrebujete in vsem, ki ste pripravljeni pomagati pri delovanju skupine. Srečanje bo v četrtek, 26. januarja 2005, ob 18.00 uri v Domu upokojencev Izola
OBČNI ZBOR INVALIDOV
Društvo invalidov Izola vabi na občni zbor, ki bo V soboto 4. februarja ob 16. uri v SGTŠ (Hotel Riviera) v Izoli
Ernest Omcrzel 1926- 1981
25 let te že zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Solze rosijo naše oči Odkar te med nami več ni.
Počivaj dragi nam vsem, ki smo imeli te radi.
Zena Marica, hči Erna, Nuška in sin Marjan z družinami Izola, 23. 1.2006
Oživljanje starega mesta
TRGOVINE ZAPIRAIO BANKE OPPIRAIO
Čeprav se opozorila in kritike ponavljajo iz meseca v mesec in iz leta v leto se nihče zares ne zgane, staro mesto pa vztrajno umira. Nihče si ne upa priznati, da je projekt lokalov za en tolar bolj ali manj pogorel, tudi prireditve bežijo iz mesta, da o trgovcih skoraj ne govorimo.
Najbolj na hitro seveda obupajo naivneži iz notranjosti Slovenije, ki so prepričani, da vedo veliko več kot vemo "domorodci" pa kmalu ugotovijo, da se pri nas, posebej pozimi, ne cedita med in mleko. Od večjih (velikih že dolgo ni več) se zdaj menda umika Soča, ki je že izpraznila enega od dveh lokalov na Sončnem nabrežju, ki ga bo menda zasedla ena od bank, ki jih doslej še ni bilo v Izoli. Zelo zanesljivi poznavalci tudi pravijo, da se bo iz Izole umaknil Merkur, ki bo združil vse svoje trgovine v Kopru. Tudi Hoefer se menda ne more posebej pohvaliti s prodajo v Izoli, presenetljivo dobro pa se, za razliko od marketov v Jagodju in Livadah, menda presenetljivo dobro držijo male merkatorjeve trgovinice v starem delu mesta, saj glasov o njihovem zapiranju ni več slišati. Tudi v Manufakturi menda razmišljajo, da bi ponudbo dveh trgovin združili v eno samo, čeprav jim je težko zapustiti dobo lokacijo v Koprski ulici. Slišati je tudi, da se poslavlja trgovec s prehrambenim butikom v Ljubljanski ulici, ker so menda nezadovoljni, ker niso dobili praznega lokala ob tržnici za prodajo pakiranega mesa. Tam bo po novem trgovina z medicinskimi pripomočki, kar je še vedno bolje, kot da bi bil lokal prazen.
Takšne informacije poslušamo takorekoč iz dneva v dan, da bi se zganil kateri od občinskih organov ali katera od zbornic pa še vedno ni slišati. Teorija o tem, da morajo slabe zamenjati boljši se doslej ni izkazala v praksi. Zaprta kavama Manzioli je pravi dokaz, da takšna trditev ne drži. (d.m.)
PODALJŠANA PRETEKLA KONCESIJA
V zvezi z zapleti glede opravljanja dimnikarske službe v občini Izola smo nekaj odgovorov objavili že v prejšnji številki, zdajh pa dodajamo še pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor, v zvezi z veljavnostjo podaljšanja koncesije podjetju E.D.T. iz Kopra, ki v teh dneh Izolanom pošilja položnice za nove storitve.
Vprašali smo: "Z Zakonom je pristojnost organiziranja javne gospodarske dimnikarske službe prešla v pristojnost države. Do danes, še ni dodeljena koncesija, zato ste "podaljšali" veljavne koncesijske pogodbe, ki sojih imele občine s koncesionarji. Kako in na kakšni osnovi ste rešili vprašanje izvajanja javne gospodarske službe v občinah, v katerih so večinoma dolgoročne koncesijske pogodbe že pretekle in kdaj bo MOP zaključilo dodelitev koncesije za to javno gospodarsko službo?
Z Ministrstva pa so poslali naslednji odgovor:
Do podelitve državnih koncesij v občinah javno dimnikarsko službo izvajajo podjetja, ki so imela pogodbo z občini še v času sprejetja novega Zakona o varstvu okolja(leto 2004). Ne glede na to, da je koncesijska pogodba že pretekla, zakon govori, da do podelitve državne koncesije mora na območju občine to službo izvajati tisti izvajalec, ki je to službo izvajal po starem Zakonu o varstvu okolja in sicer po ceniku, ki mu gaje določila občina.
Služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za okolje in prostor
BRALO SPRAŠUJEJO ODGOVORA! ODGOVARJAJO
Prejšnji teden je naš bralec postavil dve vprašanji v zvezi z razsvetljavo v mestu. Objavljamo obe vprašanji in odgovora, ki ju je posredoval Danilo Markočič, ki je v občini zadolžen za stike z javnostmi.
1.	Ali je res, da Elektro Primorske le nekajkrat letno pregleda in zamenja žarnice v svetilkah javne razsvetljave. V njihovi ulici so menda čakali na zamenjavo žarnice več kot mesec dni.
Odgovor: Občina Izola ima sklenjeno delovno pogodbo s podjetjem Elektro Primorske v kateri je opredeljeno, da podjetje enkrat letno preveri stanje javne razsvetljave v občini in po potrebi zamenja pregorele žarnice. V proračunu občine Izola imamo za ta strošek predvideno v proračunu za leto 2006 nekaj manj kot 5.000.000,00 sit. V minulem letu pa smo za stroške vzdrževanja javne razsvetljave porabili 4.770.000,00 sit.
2.	Zakaj že nekaj let ni osvetljena sprehajalna pot od Simonovega zaliva proti Belvederju. Nekdo je namreč že pred nekaj leti poškodoval luči na zidu ob poti, od takrat pa jih nihče ne zamenja, zato je tam ob večerih, ko je veliko sprehajalcev, trda tema. Bralca zanima, kdo bi moral poskrbeti za to in zakaj tega ne stori. Odgovor: Na novi sprehajalni poti med plažo Simonov zaliv -Belveder smo zaradi namernih poškodb zaščitnih rež in steklenih pokrovov že večkrat sanirali stanje. Po vsaki sanaciji so sledile ponovne škode. Iz navedenega smo pripravili drugačno rešitev osvetlitve tega dela poti in z izvedbo preureditve javne razsvetljave bomo pričeli po programu v aprilu.
Tokratno vprašanje je vremensko aktualno, zato smo
preskočili vrstni red vprašanj, saj bralko skrbi za /K varnost in to seveda pretehta vse.
Pravi namreč, da stanujejo v Cankarjevem drevoredu in pred njihovim blokom je eno največjih dreves v Izoli, ki jim sicer poleti daje lepo senco, ob takšni burji, kot je bila v začetku tedna pa je grozilo, da se bo drevo podrlo, čeprav je na videz zdravo. Toda ob tej burji je včasih tako zaječalo, da jih je bilo res strah, še posebej če so pomislili na sprehajalce v bližini. Zanima jih, če so tudi ta drevesa pregledana in, ali bi bilo dobro tudi to drevo vsaj delno obžagati?
Za vsak slučaj bomo vprašanje poslali odgovornemu za stike z javnostmi tudi po elektronski pošti in pričakujemo odgovor vsaj do srede 1. 2. 2006 dopoldne, tako da jih bomo lahko objavili že v naslednjem Mandraču, skupaj z novim vprašanjem.
Če imate tudi vi vprašanje na katerega ne najdete odgovora nas seznanite z njim. Lahko uporabite telefon (64 00 010), fax. (64 00 015), elektronsko pošto (urednistvo@mandrac.com) ali prinesete vprašanje na uredništvo oziroma ga pošljete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola.
Mali nogomet
BREZ NAJBOLJŠIH NI ŠLO IZOLAiSEVNICA 1:6 (1:1]
Športna rokometna dvorana Izola,
Gledalcev: 800
Sodnik: Roman Jež, Bojan Lumpert Strelci: 1:0 Franetič (12), 1:1 Drobne (20); 1:2 Drobne (22), 1:3 Povše (29),
1:4 Drobne (32), 1:5 Drobne (36), 1:6 Lindič (40)
Izola: Horvat, Mačak, Martinelli, Ivkovič,
Meš, Franetič, Durdevič, Obradovič,
Mujkič, Žigon, Lakoseljac, Bojanič Trener: Stanko Žunič
Sevnica: Kostevc, Zakšek, Povše, Pešec,
Koritnik, Žveglič, Redžič, Drobne,
Lindič, Barkovič, Bizjan.
Trener: Ivan Kneževič Malonogometaši so se po premoru, ki je bil kar dolg spet vrnili v dvorane in v soboto odigrali tekmo preznanjega kroga rednega dela. Izolani so v domači dvorani gostili drugo uvrščeno ekipo Sevnice. Kot običajno navijači so spet dobro napolnili dvorano in pred srečanjem pripravili imenitno vzdušje.
Prižgali so tisoč »prskalic« in napovedali, da bodo tudi v tem letu šesti igralec izolanov. Obeti pred začetkom srečanja niso bili nič kaj rožnati. Miro Štampfer je mogel prisilno pavzirati, zaradi dveh rumenih kartonov. Ena nesreča nikoli ne prihaja sama je potrditev, da se je pred nekaj tedni resneje poškodoval Valdi Lakoseljac (hematom stegenske mišice).
Kljub želji, da bi pomagal ekipi ni šlo, saj je sedel na klopi kot kapetan in ves čas spodbujal svoje igralce, upal pa se ni stopiti na igrišče. Brez dveh najboljših posameznikov izolani niso imeli možnosti za točke. Kljub vsem napovedih so izolani srečanje dobro začeli in z oprezno igro, s kančkom sreče dosti časa držali ugoden izid. V dvanajsti minuti so povedli z imenitnim zadetkom Andreja Franetiča, na katerem je slonilo glavno breme ekipe. Vse do zadnjih sekund prvega polčasa, so izolani z borbeno igro in pogostimi menjavami držali ugoden izid, gostje pa so izenačili tik pred končnim piskom prvega polčasa.
Takoj v začetku drugega polčasa, so gostje povedli z 2:1. Na sceno je stopil mladi igralec Sevnice Sebastjan Drobne, član mlade reprezentance do 21 let in do konca srečanja zbral 4 zadetke. Tako mladega in dobrega igralca nismo videli že dolgo v dvorani, ostaja nam upanje, da bomo nekoč tudi v svojih vrstah imeli tako dobrega mladega igralca. Kot ključni trenutek srečanja velja omeniti izključitev edinega strelca Andreja Franetiča, po njegovem odhodu je igra padla in poraz je bil neizbežen. Kljub porazu, izolani niso razočarali svojih privržencev saj so se vseh 40 minut borili po svojih močeh.
KAPUČINO
Omenimo le, da je postava izolanov bila premešana, saj je na klopi sedel kot rezervni vratar Milenko Bojanič, za katerega je to bila poslovilna tekma, v novi polovici sezone bo v vrstah Avtoplus Korte, zamenjal Sebastjana Horvata. V vrste izole se je spet vrnil Dušan Obradovič in debitant Dragan Meš. Ko bo zasedba popolna, bo njihov učinek pravi.
Izolani niti v naslednjem krogu, v soboto ne čaka nič kaj lahko delo, kajti odhajajo v goste vodilni ekipi Kix Ajdovščina. Navijači Ribari so napovedali odhod v Ajdovščino in tradicionalno veliko podporo. Upati je, da bo ekipa tudi popolna, čeprav je nastop Valdija Lakoselica še vedno pod vprašanjem. (M. Božičič)
sobota 28.01. ob 20:00 v športni dvorani Ajdovščina KIK AJDOVŠČINA: IZOLA
Zbor in odhod avtobusa bo ob 18:00 pod izolskim stadionom.cena prevoza znaša 1200 sit prijave pa zbirajo pri Ribarili in v Artis baru Ribari se zahvaljujejo Veljkotu Božiču (Kava Bar Tina), za sponzoriranje naše navijaške skupine. Tebi in tvoji družini želimo obilo športnih in poslovnih uspehov v tem letu. HVALA
Dodali bi še čestitke kapetanu Miroslavu Štampferju in ženi Anji ob rojstvu hčerke Nine.
Igralci in vodstvo KMN Izola
ROKOMET
1.SRL-ženske
ŽRD LOKA KAVA ŠKOFJA LOKA : ŽRK IZOLA 27:23(13:12]
Izolske rokometašice so gostovale v Škofji Loki in tekmo izgubile z rezultatom 27:23. Na gostovanje so odšle odločno, da si izborijo vsaj točko. To jim je v prvem polčasu tudi uspevalo, saj je bil rezultat neprestano neodločen. V drugem polčasu pa sta na sceno stopila sodnika, ki sta očitno hotela biti v glavni vlogi. Naj povemo, da sta za nameček še Primorca iz Ajdovščine. Kot po tekočem traku so bile izolske igralke izključene, čeprav je ni bilo niti zraven prekrška. Izolanke so imele na tej tekmi kar 22 minut izključitev, domačinke pa 10 minut. Že to dejstvo pove vse o kriteriju sojenja. Ker so dekleta igrala večinoma v drugem polčasu z igralko manj, so Škofjeločanke na koncu prišle do večje prednosti in si zagotovile dve točki.
Izolanke bodo pač morale poiskati več sreče v prihodnjih tekmah. Ta pa se bo že odvijala to soboto, 28. 1. , ko prihajajo v goste sosednje Škofjotke, ki se prav tako borijo za obstanek v ligi, zato navijači vljudno	vabljeni	na	tekmo	vzpodbujat
dekleta pri obstanku v prvi državni ligi. Tekma bo ob 18.00 uri v športni dvorani na Kraški.
Za Izolo 'So igrale: Tutnjič Nada, Šimer Mojca,	Frank	Doris,	Poljak Sanela,
Mitruševska Neža 7, Maršič Katja 1, Lesnik	Valentina	3,	Benčič	Urška 1,
Čulina Eneja, Poljšal Luanna 1, Narič Anja, Poropat Sabrina, Gatarič Nikolina 4,
Adamič Petra 6.
KADETINJE
ŽRK IZOLA :RŠ PIRAN	21:21	(7:9)
Kadetinje so po daljšem premoru nadaljevale svoje prvenstvo. V goste so prišle Pirančankc. Tekma je bila zelo napeta, saj so večji del tekme vodile Pirančanke. Izolankam ni in ni stekla igra, predvsem so bile neučinkovite v napadu. No, v končnici pa so strnile svoje vrste in prišle najprej do izenačenja, nato pa so še povedle za zadetek. Pirančanke so imele zadnji napad in ga tudi uspešno realizirale, tako da je bil neodločen rezultat najpravičnejši. Kljub temu pa so Izolanke na prvem mestu.
Za Izolo so igrale: Lugarov Teja, Bajrektarevič Ajda 1, Poljak Mirela, Hiršel Rebeka 3, Jačimovič Dejana, Poropat Sabrina 4, Derdaj Aleksandra 2, Perič Ana 3, Barič Anja 4, Tomič Mateja, Džogovič Armela, Udovič Asja, Marjanovič Maja 4, Redžič Amela.
STAREJŠE DEKLICE
ŽRK IZOLA: ŽRK SEŽANA 34:22 (17:131
Maslo Špela, Gajzer Maja, Čebulj Sabina, Hrvatin Karin 7, Sušelj šara 6, Udovič Asja 12, Smodiš Lili 1, Marjanovič maja 8, Žerjal Valentina, Baltič Mateja, Lenarčič katja.
-----4J
POGLED d? S STRANI
7^\	piše ŽARKO
KAVj za Kapučino Šporrt
Zanimiv rokometni teden je pred nami, pričenja se evropsko prvenstvo. Objavljen je seznam igralcev, s tem pa tudi kopica vprašanj in ugibanj. Zadnji poraz je še dodatno obremenil vse vpletene. Sam poraz ni nič strašnega, lahko koristi.Bolj se je bati nevidnih problemov. Obljube so, kar se bo dogajalo na tekmah
pa je povsem nekaj drugega. Seveda se vsi zavedajo kaj prinaša posamezno mesto, osnovo za nadaljne pogodbe. Daleč od direktnih pritiskov bodo morda lažje vzdržali. Malo je rezultatov s katerimi se lahko postavi reprezentanca, tokrat naj bi bilo drugače, kar nam napovedujejo tudi drugi. Naše prvakinje Krim so tokrat totalno odpovedale. Poleg polarne zime jim je odpovedal kolektivni duh. Tudi v domačem prvenstvu ne gre več tako gladko, močna Evropa pa ne pozna "milosti". Vsem se
lahko zalomi, vendar ekipi s takimi imeni, še dobro, da imajo naše. Izolanke nadaljujejo prvenstvo, sistem toplo, hladno. Po izgubljeni točki doma, so v nedeljo izgubile v Škofji Loki. Rezultat 27:23 kaže, da prav poceni niso oddale točk. Boris sicer omanja sodnike, predvsem zaradi izključitev, Izola 22 minut, Loka 8 minut. Tudi sam sem mnenja, da nekaj ni v redu. Ekipo Loke poznam in je med "težjimi", groba, predvsem pa umazana. To soboto, pa bo v Izoli
primorski derbi. Zelo pomembna tekma, za oboje. Izolanke bi z zmago naredile velik korak, Škofjotke pa si z zmago podaljšajo upanje.
V prednosti so vsekakor naše, toda sosedski derbiji so sila nehvaležni za napovedi. Ne dvomim, da ne bo borbe, svoje bodo sigurno dodali tudi gledalci. Vedno se govori tudi o navdihu in željah, obojim ga ne bo manjkalo, sicer pa pridite pogledat. Izolski moški rokomet je zaradi pavze nekoliko pozabljen, vendar pa vsi migajo. Redni treningi, povdarek je na moči, tudi tekme bodo kmalu na vrsti.
Do nadaljevanja ni niti tako daleč, zanimivejše bo slišati kako je z novimi ambicijami.
Deiti ŽRK lzola:Burja Škofije bo v soboto, 28. januarja ob 18.00 uri v rokometni dvorani v Kraški ulici.
www.goldenindex.com
Rodoslovje
PO RAZLIČNIH POTEH DO NAŠIH PREDNIKOV
KAJ JE RODOSLOVJE?
(Povzeto po knjigi Janeza Topliška RODOSLOVJE, Ljubljana 2004)
Rodoslovje ali genealogija je pomožna zgodovinska veda, je veda o rodovno utemeljenih povezavah ljudi. Tako dejansko raziskujemo svojo domovino.
V Sloveniji deluje Slovensko rodoslovno društvo (SRD) od leta 1994 in od takrat izdaja svoj bilten, zdaj imenovan Drevesa. Člani se sestajajo redno po dvakrat mesečno. Prvi sestanek obalne sekcije je bil marca 1999, leta 2002 smo delo za krajši čas prekinili, zdaj pa se ponovno precej redno sestajamo vsak prvi četrtek v mesecu (od oktobra do maja) v Mestni knjižnici Izola. Sodeluje pet do deset članov.
Dagmar Slekovec
PRVI RODOVNIK ŽE LETA 1930
"Foto rodovnik" Škerljevih
Z delom v rodoslovju sem se seznanila že v najzgodnejših letih. Moj oče - Božo Škerlj - je namreč prvi družinski rodovnik sestavil že okrog leta 1930 (del rodovnika je zgoraj desno).
Pozneje, zlasti v letih 1940 - 50 je rodovnik dopolnjeval s pogovori s starejšimi sorodniki, pa tudi z dopisovanjem z župnišči (zlasti Vrhpolje pri Vipavi). Ker je ta prvotni rodovnik postal prevelik in nepregleden, mu je potem dodajal podrobnosti na listih. Jaz sem se dela lotila šele potem, ko sem bila upokojena in sem se leta 1997 včlanila v SRD; nabavila sem si računalniški program BK5 in vanj prenesla zbrane podatke.
Ob očetovi stoletnici sem s pomočjo svojih računalniško bolj izobraženih vnukov sestavila naslednjo sliko (desno), na kateri so v sredini slike mojega očeta v različnih življenjskih obdobjih, zgoraj dve generaciji prednikov, spodaj pa dve generaciji potomcev.
Raziskujem priimke:	Škerlj,
Slekovec, Trdina, Srebre, Srnec,
Potočin in še mnogo drugih, zlasti iz krajev (in okolice):
Ljubljana, Vrhpolje pri Vipavi,
Brežice, Novo mesto, Domžale,
Šoštanj, Radeče, Celje,
Ljutomer itd.
Ker je moja mati po poreklu Čehinja, tu ne omenjam njenih sorodnikov in zanimivih krajev, čeprav imam zbranih tudi o njih precej podatkov	•^■=
111
J L
■9S- -IB'-
ESI
,:rsi!?r3£_~‘r"
“Hr*
i	.’•}& ji ':j,: .j
‘ f:: vr fFV' -	--ir .
"Slovenski del" rodovnika Škerljevih
Jožica Kolenc
KAKO ZBIRAMO PODATKE O NAŠIH PREDNIKIH
Svojo radovednost bomo najpreje potešili z zbiranjem podatkov doma v ožjem krogu družine, predvsem pri starejših članih. Presenečeni, bomo ugotovili,	kako živ	je	še spomin nekaterih.	Ko pa želimo
raziskovati dlje	v preteklost,	se moramo poslužiti pismenih virov.
Nekatere družine skrbno čuvajo razne listine iz preteklosti: oporoke, ženitne pogodbe, šolska spričevala, družinske slike in še kaj. Glavni vir rodoslovnih	podatkov	pa	predstavljajo matične	knjige. Te so
vodili po župnijskih uradih. Sem spadajo krstne, poročne in knjige umrlih Zaradi preglednosti pa župnišča vodijo tudi družinske knjige imenovane status animarum, ki zajemajo poleg staršev še otroke in druge živeče člane v družini.
Knjige so na	razpolago	v	Nadškofijskem arhivu	Ljubljana in
Škofijskem arhivu Maribor, na Primorskem pa se takšne knjige zaenkrat še vedno nahajajo po posameznih župniščih.
KAKO DALEČ V PRETEKLOST SO SE KNJIGE OHRANILE?
Skupnost arhivov Slovenije je leta 1972 napravila popis vseh knjig in izdala 'VODNIK PO MATIČNIH KNJIGAH ZA OBMOČJE SR SLOVENIJE", ki je na razpolago v vseh večjih knjižnicah, tudi v Kopru. Kdor pa se želi podrobneje spoznati z raziskovanjem rodu, se bo poslužil dveh obširnih knjig slovenskih avtoijev:
Vasja Butina MOJ RODOVNIK CZ 1998 in Janez Toplišek RODOSLOVJE, samozaložba 2004, ki sta na razpolago tudi v izolski knjižnici.
KRAJI IN PRIIMKI, KI JIH RAZISKUJEM
Osebno raziskujem vire, ki so povezani z rojstno vasjo Lokev na Krasu in okoliškimi vasmi: Merče, Povir, Gorenje, Divača, Dane pri Divači, Kačiče, Rodik itd.
Priimki, ki so povezani z očetovo in materino rodbino so: Čok, Mljač, Škibin, Parapot, Mevlja, Žiberna, Štolfa, Škabar, Gregorčič, Klun, Perušek/Prosek, Glažar, Ban, Bucaj, Brezovec, Mavec in še se
jih je nabralo.
Cim dlje raziskuješ v preteklost^ tem bolj spoznavaš nove vire in delo postaja vse bolj zanimivo. Siri nam obzorje, spoznavamo nova področja, o katerih nismo doslej veliko razmišljali. Dobro je začeti čimpreje, ko imamo še žive none in druge starejše osebe, ki so pomemben vir, predvsem za začetnike. Danes je veliko mladih, ki se z navdušenjem bavijo z rodoslovjem.
KATERE KNJIGE SO SE OHRANILE V LOKVI ?
Najstarejša je krstna knjiga 1664-1732. Vse so v Lokvi razen tretje, 1776-1823, ki se nahaja v škofijskem arhivu Koper.
Knjige umrlih so vse od leta 1757 dalje. Najstarejša poročna zajema obdobje od 1757 do 1792 Manjkata pa naslednji dve.
Družinske knjige so vse. Prva je napisana leta 1793, sledijo ji 1824, 1834, 1878, 1896, 1938 in naprej.
Rodoslovci pogrešamo matične knjige župnije Gročana, ki so bile starejšega datuma in so zajele širšo okolico, tudi vas Lokev in Prelože.
PO RAZLIČNIH POTEH DO NAŠIH PREDNIKOV
KJE SO NAjSTAREjŠE MATIČNE KNJIGE V SLOVENIJI ?
Prav na našem območju. Iz Vodnika razberemo, da ima Izola ohranjeno krstno knjigo že od leta 1506, Piran pa celo od 1458. Spomnimo naj, da je vodenje krstnih in poročnih knjig uvedel tridentinski cerkveni zbor (1545-1563) kot obveznost in v dokaz pripadnosti rimokatoliški cerkvi. Obveznost vodenja mrliške knjige pa rimski obrednik leta 1614. Marija Terezija je 1770 izdala tudi obrazec o načinu vodenja matičnih knjig in strogem hranjenju le-teh.
Jože Bolje
POTOMCI FRANCOSKEGA LEGIONARJA
Leta 1960, ob rojstvu sina Aleša, mi je oče dal majhen listek z imeni in letnicami štirih naših prednikov.	Ko	smo tri	desetletja	kasneje doma
urejali različne družinske listine, fotografije in podobno, mi je ta listek spet prišel v roke.	Tokrat sem	mu	namenil	malo več	pozornosti in
ugotovil, da poznam že 9 oseb oziroma generacij Boljetovih.
Lotil sem se listanja	in prebiranja	cele	vrste krstnih, poročnih in mrliških
knjig, ki jih hranijo	v župniščih	v Kobjeglavi,	Tomaju,	Štjaku, Trstu,
Slavini in še kje. Pa ne le to. Tudi po sodobnih pripomočkih sem posegel in tako sem s pomočjo interneta in telefonskih imenikov večjih mest v Franciji, severni Italiji, Hrvaški, in Avstriji ugotovil, da je bil naš prednik najverjetneje francoski legionar, ki je v letih 1550 - 1570 vodil protiturški tabor sv. Katarine pri Štjaku. Prav on ali njegov sin Anton je bil oče Gregorja, prvega Bolle-ta, vpisanega v krstni knjigi leta 1625.
Prav Gregor je menda imel prvo gostilno na Krasu, »pri Bertovih« v Križu. Z izpisovanjem vseh krščenih, poročenih in umrlih v Križu od leta 1600 do 1750 sem prišel dol7-tih družin priimkov: Bolle, Wolle, Bole in Bolje S pomočjo dokumentov, ki sem jih dobil v Kobjeglavi, kamor jih je pred koncem druge svetovne vojne iz gorečega Štanjela rešil tamkajšnji župnik, sem sestavil rodovnik po načelu oče - mati - odrasli otroci, vse od prvega Antona do svojega vnuka Aljoše, vsega skupaj 14 generacij.
V istih virih in skorajda vzporedno z odkrivanjem naših prednikov sem sestavil tudi rodovnik našega pesnika Cirila Zlobca. Ugotovil sem, da njihove kraške korenine segajo še leto 1590 v Ponikve na Krasu Predhodnikov nisem našel, priimek Zlobec pa, zelo verjetno, izhaja iz prvih zapisov »Slavez oz. Slovez« s tem da je S sčasoma postal Z in V je postal B. Slovez je postal Zlobec.
Ada Gombač
SREČALI SMO SE V VILENICI
Vsaj dvanajst let je, kar sem se začela temeljito posvečati iskanju in proučevanju svojih prednikov, s tem pa tudi vseh prednikov rodbine Sila iz Lokve. Doslej mi je uspelo ugotoviti naše nesporne prednike vse do leta 1712, ko je bil rojen Jacobus Syllae iz Lokve (Corgnale 77). Odprtih rok in src so me Lokavci sprejemali pod svoje strehe, potrpežljivo prenašali mojo nenasitno radovednost in mi odgovarjali na na videz še tako nepomembna vprašanja. Da, splačalo seje!
Pri oblikovanju publikacije, ki sem jo pripravila za srečanje rodbine Sila leta 2001 v Vilenici, sem imela neprestano pred očmi dve vzporedni tematiki.
Po eni strani uvajalna besedila o naši vasi, Lokvi, o »sili«, pa o Silovih in pri tem sem si pomagala tudi z nekaterimi svojimi literariziranimi spomini na otroška leta, po drugi strani pa sem želela sestaviti rodovnik in rodovno kolo s čimvečjim številom podatkov. Rodovnik seveda še zdaleč ni popoln, zato nas dopolnjevanje še čaka. Leta 2001 pa smo se v Vilenici zbrali otroci velike družine spoštljivih prednikov Mihaela in Marije Sila, ki sta privekala	na	dan	pred	186	oziroma	183 leti -	pred sedmimi
generacijami Njunih pet sinov - Mihael, Andrej, Anton, Janez in Franc - je začelo pet rodov: Silove, Škrbcove, Jurčkove, našo tržaško vejo in Remanove. (predstavljeni - levo spodaj)
Želela bi, da tudi v prihodnje ohranimo tovrstna srečanja, da torej ohranimo sago pri življenju in da jo ob vsakem srečanju obogatimo	z	novimi	doživetji. Tako	ohranjamo	pričevanja in
spomine na naše častitljive prednike, hkrati pa tudi utrjujemo lastno samopodobo.
Prepričana sem da bodo na pragu 21. stoletja izzivom nove dobe lahko kos samo sedanje mlade generacije. Skupaj bomo morda našli še kako doslej skrito stezico do naših korenin in ugotovili, da je mnogo več Silovih v daljnih sorodstvenih vezeh,	kot pa smo
mislili doslej.
Moja zahvala za bogato gradivo, ki sem ga	predstavila	v publikaciji,
gre vsem, ki so mi pomagali pri zbiranju najrazličnejših informacij, podatkov, dokumentov fotografij, pa tudi vrsti avtorjev, pri katerih sem našla dodatne zanimive teme. V prvi vrsti pa življenjskemu sopotniku, Jožetu Gombaču, mojemu Pepiju, ki me je stalno spremljal na mojih raziskovalnih popotovanjih in mi vsa leta stal ob strani ter me vsestransko podpiral.
PO RAZLIČNIH POTEH DO NAŠIH PREDNIKOV
r—Aloji Vi I 1 Kiti
p -
Vitovtc r 12.1' 1958 p 1982 lUnni Ptnlgnich r. 1923 u 1906 p >
ZlrJ* Vito vic r. 13.121988
f—Vllintin Molilo (Vilinlino Mo.iUol l ’ 1780 p__
Milili Morite (M.n.0 Mor.tio) f. II 5 1805 J. 7 3 1877 p 101828 I —-------------P-____
r -Jonu Monto Uoinnn Montto) r. 1829 p 1857
L-tvim Midoi (Glovinni Midoi) r 5 3 1807 u 22 10.1862 p 142 1828 f Monto (MithiiiMoiittol i 1866p ‘889 I ‘--Miril Binčie r 1834u 1678 p 1657 j—Jami Monto (Joinnti Montto) r 22 5 16SC p 1918 | 1—Michuli Rikir r 1967 p. 18t®
Albin Monto r 1.2.1927 p 1307 165«
184 p 183D
Oominici Bonln r 1788 u 1860 p 1870 - Juri) SVirlk (Giorglbi Schirlich) r 1643 u 1009 p 1863
'—Minji Hrvitn r 1813 u 188« p 1839 - Jurij (Goorgkiil Skirlit f. 15 10 1865 u 13 8 1920 p 4 2 1891
-Mlhilr (Michitli) Hrvibn r 1841 u 1906 p 1863 ■An» MtrM • 1695 u 28 l0l970p 1918 I r-Anton Grb«« r -1835 u - --—p —
1 - Mirlji Grb.6 r. 192 1866U 11 7 1961 p. 421891
— Mirl|i KMv« r -1835o______p -
J«*i Monto • 14 10 1956 a 1982
I—Andnj Riubtr (Rivbir) r_.1610 u
Andn| Riubir (Rivbir) r 249 1641 u__
! 1—Uril____i •• 16101.  ____p. V
r —Simon Rivbir r -1664 u_____p 7
|	- Minn« ..... f _w___u. . . p. 7
r -AndnjRivbir r. 1710u. 10 11 1788p t
I 1 —Kitorbu___r-16801	______p?
—Andnj Rivbir r 1745 u 78.4 1801 p '
| L-MiriJ« .. r...1718g4.918C4p7 l—Joni Rivbir r / 3 1772 u 20 7 1844 p 7 . -746 0 4 12 1791 p Anion Rivbir r 17 t lUflO g <88? p 7 Mirt|j č.rn« r 8.3 1775 U. 18.2 1962 p, 7 r -Joht Rivbir i.8.9 1823 u 18.4 1873 p 23 11 1847
r-——6v*r_.-------------u
‘—Oni Šuc r 1901 u. 1886 p ?
r--
_P ?
i Jin«iRivbir r 2?101863u 1912p 25 5 1089
—Ongor MJr« r. 7 4.1751 u	. . s >
p AndnjMllk r 7 4 1775 v 19 4 1842 p 21 11799
I 1 Uriuli_____r 28 6 1755 u_______p v
r~ Ivin Milič r 15 21837 p 7 ,	, I 1 Mirginti Ukmir r 285 1779 p 211 1790
Joni« Mite, Brni)
Uč.Buirjivi r3.0 1328 u 31 10.1863p 23.11 1847 --Mitij« Pirnirii« r . .1744 u 26.05 1813
r-Mitiji - Joiil Lig
:il Ligrii r. __ 1767 u. 10C9 p -1795
f Mibja Koimin r _________u______.___
r—Stifin Kolman •	.... u _
| '—Koimin rini 1 • ........g....
f Juvm Koimin r.-1655.	p 168"
i—JwmzKoimin r_______.1711 u____.l7Kp._____.1750
j 1 Cundri Pimircic r -166C'J. _______p 1681
Mirlnci Koimin r____1750 u 17 0? la«
1-Poloni Ligrii i -1725 o	p 1750
Minjini (Minji) Ligrii r 4 3 1607 u 821892 p 7 UniZuntr r 1776u.0604 1833p -1796 I Ivin Rivbir r ‘898 u. 1961 p 25 02.1927
f MitJji Pamiretč ■	1744 u. 26.05.1813
Joiil Lig.ii r---1767 u_____1809 p -1795
I—Miti ji Koimin r	u .
r—SMIin Koimin f	.__________
|	1— Koimin lini 1 r_______u_________
I—Juvin Kotni n r.-IfiSSu.......p Ml
r—jJanozKobnati r .^.^llu._______1759p ,...1760
|	1 Čandra Pimiro* r -lOtjOu. _______p 1881
Minnci Koimin .	1750u 17 C2 1823
L—Poloni Lig ti« r -1725 U.______p.
r -JitticLigi« r. 19.9.1604u 19.1 1887 p 06 06 1824 I 1 UraiZunk ' _._.l776u.0804 1833p -1795
JoiifLiBlia r 136.1837 u________p. 3 2.1864
t~--------Furlan r _________u...	p.7
‘—Marija Furlan r 15 1806,.. 95 1865 p 06 06.1824
VAtonja Ligiii r «864« l6Mp
[ LukaLiban r	________p ’
I FnncLiban f ___________u__________p.7
I ‘	------' _________P 7
-Franckaliban r 189.1843u---------p.32.1964
I AndrtjScfrir r ________u._.„._____p.7
1—Julijana Sdnr r.  ______u._________p. 7
P 7
.,1750
L—MadaRavbar r 11 11 1977p 13 32 1956
I—Anton Birjak r 288 1812 u _____p ’
- Vatantm Bnjak r 72.1844 u 232 1933 p -
l-4Jr*uh>lto* r 25.011612 u_______p 7
--V.hntln BlrJMr r 13 2 1874 u. 19 1 1960 p 15 5'899 , Andnj GuitJn r 1737 u	p 7
- Luka Guitin r 17 6.1775 u _.__p 7
|	|—Anton____
1—	r -174
— P 7
,_____________• 1740 u____
r—Anton Guitin r. 1819 u _v_ _
I 1—Marija Križman r 7 4 1784 u	p. r
—Ana Guitin r 1845 u 1927 p.-
I—Mativr Ravbir r.	1745 u.  _______p »
p-Andnj Ravbar r 1775 u 1827 p 7
| 1—Katarina_____r_____‘752«.	.p-
Unul« Ravbar r 1814 u_______p ■>
1—Uri« Ovitki r 1775 u. 164« p. 7 ‘—•Marij« Birjak r 296 1900 « 25 5 1960 p 25 02 1927
I—Andnj Raubir (Ravbar) r___1610 u_____
[—Andnj Raubir (Ravbir) • 24 9 1641 u
| ‘—Uril______r -1810 u	p 7
f »"to« Ravbir r -166« u___.___p 7
| ‘—Martoa_____r_________u_______ p?
r—AndraJRavbar r '7Wu 10.11 1788 p 7
I '—Katarini____r-1680u___________p o
i Andnj Ravbir r 1745 u 76 4 1801 p I 1 “Mia . r...17l8u 49‘ 834 p 7 I R»vb«r r 72 1772 u 20 2 1844 p 7
I Orii________r __ I746 u 4 12 1791 p 1
j Anton Ravbar r 12«1800u 1885 p. 7 I L—Mirtjačnm r.U.1775u 1621862 p 7 ( Jožil Ravbar r 89’823i. 18,4.1873 p 23 11 1847
j '—Un«Suc r. 1801 g 1866p.7	P
* s:—	'	v	o >
Joiil Ravbar r 21.2 1861 u 15 11 1686 p IS 111071!
- - Ongor Miki r. 7 41751 u	p 7
r - Andnj Miti* r .'« 1775 u 19 4 1842 p. 2111799
I —Uriuta______r 28 6.1755 u _ p ?
i bran Mdli r 1521807 p 7 | 1 Mirgitita Ukmar r 286 1779 p 21 1 179S • Ježila MiHi, BlMr)ova i. 3.5.1828 u 311C I863 p 23H 1847
I—Mitij« Pirnarirč r__ 1744 u 20 05 1813
Ježil Ligii« r___ 1767 u 1809 p -1795
[ -Mitij« Kolman r ______u_________
Stifin Koknin r	u
1— Koknin um Ir	.__u
- • Juvm Koknin r MBlTI Jinu Koknin r .....‘711, _
• GindraPirnircK r -1660u	p 1681
—Mirmci Koknin r______1750 u 1702 1823
I ‘-f.l.i..r-VJS,	,	,;50
Minjini (Mariji) LigiM • 43.1807 u 6 2 1502 p 7 |	—4Jm Zunfc r	_ 1776 u OS 04 1833 p -1795
Marija Rivbir r 29 3 1880 u 17 1.1860 p 155 1899
- Anton Guitin i 85 180? u 22 12 1883 p 23111818 — Anton Guitin r. 22 4 1832 u. 24 '01912 p 19111649
r"
I -Andnj Raubir (Rivbir) r____1610 u
r—Andnj Riubir (Ravbir) • 24 9 1641 u
| 1—Uri«______r -I810u	p 7
r—Simon Ravbir r -1664 u
— Mirini .i	u	|
Andnj Ravbar r i710u 10111?88p 7
Hatanna r -I880u_____________p 7
.Ravbir r 1745u 264 1801 p •
L-“AKM______f 1718 u 49 1804 p. ?
Joiif Rivbir r 7 3 1772 u 20 2 1644 p 7 “ Uri«_	r..w1746 u 4121791p ’
‘—Marija Ravbar r 66 1804u 168 1684p 23111818 |	1 -MarijaČarna r 83 1775u 182.1862 ? 7
FnnciikiOuitm r 2« 11»60 u 29 12 1946 p IS 1' 1678 ‘- Ana Ravbar r 28 2 1834 u 22 3 1917 p 19111649
Nada Morato
OD DEVINA DO KORT
p 7
.T?”
Moj rod po nonotih izhaja z Mavhinj pri Devinu (Legiša, Kolmanovi) in Vogelj pod Repentabrom (Ravbar - Oštirjevi, Strojarjevi, pa Guštin - Staršinovi - Taduljnjevi) ter iz Šmarij pri Sežani (Bizjak).
S svojim drugim bratrancem I. Legišem sva o tem zbrala kakih 1366 imen in 411 porok, ki sva jih dobila v župnijskih arhivih Mavhinje, Zgonik, Črniče, Repentabor, Dutovlje, Tomaj -1635, Sežana, pa še kje (tudi v telefonskem imeniku iz Argentine). Za Legiše in Ravbarje smo neprekinjeno segli nazaj skoraj do leta 1600, kar znaša 14 generacij (povprečje 26 -27 let). Za ti dve veji, po starih imenih, izročilu, urbarju ali listinah, lahko sežemo kar precej nazaj, kar bo čakalo novega raziskovalca.
Ugotovili smo, da ljudsko izročilo niso »pravljice«! Še kako ga potrjujejo materialni viri in listine! Primerjave:
a)	piranski arhiv leta 1280 - Templarske pravljice Jasne Peršolja,
b)	odkrita hišna kapela s freskami, ohranjen kip iz nje, mlinsko kolo za hrastove šiške, strojilo -Strojarjevi.
Vse te zadeve sem s spomini najstarejših tudi zapisala. Potem smo priredili rodbinsko srečanje v Tomaju in v Ivančni Gorici s torto, ki je imela platnico s knjige računalniško izdelano!
Nato sem raziskovala možev rod v Kortah (arhiv 1709), Movražu, Pomjanu, Izoli in tu zbrala še ostale podatke tako, da imam zdaj rodovnik s 3004. imeni iz 555 krajev in s 1008. porokami.
Tudi tu so vključeni moževi nonoti in sicer Grbec, Škrlič, Morato, Rakar (povezave s Feldi, Mejaki, Novaki, Kotrleti,... ostaja odprta raziskava z drugimi rodovi). Poseben delež ima moževa pranona Marija Kleva 1828 -1902. Ta izhaja iz rodovnika, ki ga je naredil takoj po letu 1945 zanimiv ljudski modrec Matija Kleva - Frčeta z Malije,*1858, ko je bil matičar v Kortah. Praprednika Martina Klevo,*1691, je postavil na vrh rodu kot priseljenega iz Smrij v Cetore. - Vse te zadeve sem z izvorom teh priimkov zapisala in predstavila pred letom dni na rodbinskem srečanju v Kortah. Tudi tu sem ugotovila isto kot nek angleški rodoslovec, da so si v skupnosti s 300. stalnimi prebivalci vsi do 4. kolena v sorodu. Kako mora biti kri sorodna šele, če imamo opravka s 14. generacijami! In takoj dobimo odgovor na vprašanje Zakaj so si ljudje po vaseh tako blizu?
Tri generacije Komparetovih iz Štorij pri Ajdovščini leta 1900.
Moje rodovniško raziskovanje je začelo po letu 1992, ko smo imeli prvo srečanje Kolmanovo-Legiševega rodu v Vižovljah pri Devinu. Takrat je moj, na začetku omenjeni, drugi bratranec razstavil ročno izdelan rodovnik na veliki steni, a pod njo je bilo razstavljeno drevo-torta.	Nato	sva začela delati z
računalnikom - vsa imena in pripombe pravilno vnašala vanj. Za zveze poskrbi program, tako tudi za odtise raznovrstnih širokih in ozkih rodovnikov. V to nas je vpeljala gospa Slekovec, ki je ustanoviteljica	in voditeljica sekcije
Rodoslovnega društva	Slovenije za koprsko
območje s sedežem v Matični knjižnici Izola. Za rešitev računalniških zapletljajev in težjih stvari v zvezi z našim delom nam pomaga predsednik društva g. Peter Hawlina, Lipica 7; 4220 Škofja Loka. (oblika zapisa - skrajno levo)
Pred dvema letoma, mi je g. Hawlina povedal, da ima v "velikem slovenskem rodovniku" med 400 tisoč imeni le enega s priimkom Kleva in ta je iz bližine Buzeta. Pred letom dni smo samo na Kortežanskem imeli v svojem rodovniku kar 160 Klevov (HOMoratov, 108 Grbcev). - Ena izmed velikih družin Kleva se je iz Cetor leta 1956 izselila in se naselila v nižini južno od Maniaga. V hribih (severno) nad Maniagom, v Benečiji, pa je naselje z imenom Kleva -v tamkajšnjem domačem govoru pomeni "navzgor", (rodovnik -spodaj)
Naš predalpski prostor je nizek, prehoden, so Vrata na prepihu - prostor velikih dogodkov in neprestanih premikanj ljudstev v nižje predele in v toplejše kraje. Vse to se zrcali v naših priimkih. Kako so ti priimki v arhivih zapisani in jih ljudje tolmačijo, pa je “ena druga muzika".
. «5-t/ i
. »iti J«	» 5l«tWr ......i. K Vi«;--
nC I
•A«**1
- KI.aVh fruaj/r-ifri {t nnfl

*. A. .W.
i...	'
■ «»4 -•>	ji
is?
' K ~
„ Ji
■m
u lk
!;l')wjuwv Mori,.*.
A.

V*?;
‘i.-.V.:
Z-
v,:r&
,	^ i
7» ’	■.--Jv	'
■iZ.i
n— ‘*/ J i V
*-.r, i
C J* V . ■ Jg -
jik »v p\v,- fm\
1 K’" m*-,.
-
»V-c.
O (
»A
•l y r
. i ' .	^ 4 s .,
V :''y
' '	^ ....j..-,, vv
• L
. r.-
* ’ J.
j
■■■■
‘H ' %r:..	■ ;^.S
| ;	jraVv,~'
/f'
j;g’
' ' ■ ■.
....
,J v‘	♦I«
p -
■-Vi.-.-
,4';" - ^
m
I m m v-
..i. ■iSixi.ii«1«

k/M- m
1 v- , -- j
. ••f -' 'J ■ ■■„,'
Rodoslovje
PO RAZLIČNIH POTEH DO NAŠIH PREDNIKOV
Anton Pavlovčič
PRIŠEL SEM DO LETA 1201
Ko v rodoslovju sledimo svqjim prednikom, si že pri lastnih starših postavimo vprašanje: očetov priimek je seveda naš družinski priimek in mamin dekliški je popolnoma drugačen. Kdaj in kako sta se ta dva priimka združila?
In zanimanje za prednike tako po očetovi kot tudi po mamini strani pričenja ustvarjati družinsko drevo. Včasih sta se fant in dekle srečavala v istem kraju in iskanje podatkov prednikov ne predstavlja večjih težav iskanja po župnijskih arhivih. Nekoliko težje je iskati podatke ko sta si ženin in nevesta iz dokaj oddaljenih krajev ali celo iz različnih držav.
Generacija mojih staršev je živela v zelo razsežni državi, v takratni Avstroogrski, ki je obsegala ves balkanski polotok, Madžarsko, Češkoslovaško, severno Italijo in seveda sedanjo Avstrijo. Tako so državni uradniki menjavali svoja bivališča prav tako, kakor se je preseljevalo tudi vojaško osebje. Dogajalo se je, da se je oseba s Češke srečala z osebo iz naših krajev in oba sta si tako ustvarila
novo družino v novem kraju.
Ker je moj in mojega očeta priimek Pavlovčič in moje mame Apollonio, me je radovednost gnala v raziskavo, kako sta se ta dva priimka združila, kdaj in zakaj. Tako sem šel najprej na očetovo stran, saj se je oče rodil v Lipici, kjer je njegov oče, moj ded, bil državni konjušar. To je v letih 1800 bila pomembna funkcija, saj mu je bila med ostalim zaupana dostava konjev na razne dvore v tedanji državi. In ob eni takih dostav na češki dvor je mladi fant spoznal tam zaposleno mlado kuharico, jo zasnubil in odpeljal s seboj v Lipico. Ta združitev je rodila mojega očeta, ki je odraščal v Lipici med konji in v vojaški službi postal častnik in nato služboval v Trsta Tam je pogledoval za hčerko trgovca, ki je preko ulice imel svojo trgovino. Prva svetovna vojna ga je skozi vojno vihro pripeljala v vrste generala Maistra in ga pustila v ujetništvu na Madžarskem.
Po vrnitvi iz ujetništva ni želel ostati na domačiji v Orehku, ki je takrat pripadal državi Italiji. Vstopil je v policijske vrste v Ljubljani in se dogovoril z dekletom iz mladosti, da se sestaneta na meji v Cerknici ob Cerkniškem jezeru. Tam sta se v tamkajšnji cerkvi tudi poročila.
Kot sem že omenil je mamin dekliški priimek bil Apollonio, priimek ki je izviral iz Pirana. Pod tem priimkom se nahaja dolga zgodba, ki me je, kot pra-prapravnuka po mamini strani, spet pripeljala v kraje mojih prednikov.
Začetnik priimka Apollonio je bil grški priseljenec, ki je v Piranu pričel z brodogradnjo in ogromno prispeval k razvoju samega Pirana vse od 1201 leta dalje, ko je zabeležen v arhivih mesta. Na družinski palači v Piranu je še vedno vidna kamnita plošča. V Minoritski cerkvi v Piranu je tudi grobnica Apollonio. Ta družina se je naravno večala dokler ni sin mojega pradeda, Nicolo Apollonio, poročil Gisello Bernar, hčerko avstrijskega častnika ki je služboval v Pulju. Nicolo in Gisella Apollonio sta v Trstu imela špecerijsko trgovino prav nasproti urada, kjer je služboval Anton Pavlovčič. Moj bodoči oče je tako pričel osvajati mojo bodočo mamo. Zanimiva zgodba, ki povezuje Grčijo, Istro, Češko, Italijo in Slovenijo me pripelje v Notranjsko deželo mojega očeta in nazaj na Primorsko v kraje mojih prednikov po mamini strani.
Vse to vedenje pa sem dobil s pomočjo rodoslovja in z zbiranjem podatkov po raznih župniščih, kjer v svojih arhivih še hranijo stare zapise.
Oskar Jogan
O PRIMORSKIH PRIIMKIH
Ponavadi se rodoslovec na začetku svoje ljubiteljske dejavnosti najprej vpraša, kaj pomeni ime, ki so mu ga podelili ob rojstvu. Včasih se zadovolji s tem, kar mu povedo njegovi najbližji, največkrat pa hoče o tem zvedeti več. Zato, da bi se oborožil za poglobljeno delo, mora najprej poiskati dodatna znanja. Ena od pomembnih stičnih ved s področja jezikoslovja, ki se ukvarja s preučevanjem izvora in oblikovanja imen je tudi imenoslovje (onomastika).
Osebna imena so stara toliko kot človeštvo. Nastala so izključno zaradi razlikovanja znotraj neke socialne skupine in so s smrtjo posameznika tudi umrla. To pa ne velja tudi za priimke. Ti so se, v obliki kot jo poznamo danes, iz povsem praktičnih razlogov - izterjave dolgov od dedičev pokojnih dolžnikov - pojavili prvič v Beneški republiki šele v 11. stoletju. Iz te, v tistem času gotovo najbolj napredne državne tvorbe na svetu, so se priimki, kot dedna oblika imena, postopoma širili tudi na druge evropske dežele.
Prvi slovenski priimki na jezikovnem zahodu današnje Slovenije se pojavijo v Trstu že v 12. stoletju. Trst, ki takrat še ni bil pod Benetkami, je bil v tistem času pomembno pristaniško in trgovsko mesto. Tu so pristajale beneške ladje, od tod so vodile številne trgovske poti, ki so omogočale širjenje vpliva Benečanov proti severu in vzhodu. V mestu so se razvijale številne dejavnosti, ki so k delu pritegnile ne le meščane, temveč tudi prebivalce s širšega področja Krasa, do Furlanije in Istre. Priseljevanje je zahtevalo učinkovito identifikacijo novih ljudi in s tem pospešeno uvajanje priimkov. Že v 13. stoletju je v mestu zabeleženih veliko število slovenskih priimkov, ki so bili po tedanji navadi napisani še v dveh jezikih: tržaški furlanščini (trgestščini) in italijanščini.
Širjenje priimkov v notranjost Primorske in naprej proti severu, kjer je prevladoval nemški upliv, je potekalo počasi. Najprej so se priimki uveljavili med plemstvom in svobodnjaki v mestih, veliko težje pa so prodirali na podeželje, ki je bilo večinoma poseljeno s preprostim prebivalstvom. V urbarju iz leta 1377, ki govori o Tolminskem, lahko preberemo, da je bilo tedaj tu v rabi še zelo malo priimkov. Šele v drugi izdaji urbarja, ki je izšel celih 143 let kasneje, ugotavljajo, da ima priimke v teh krajih že večji del podložnikov.
Znan tržaški jezikoslovec in skladatelj Pavle Merku, je pred kratkim napisal knjigo 1300 primorskih priimkov, ki izčrpno opisuje pomenski izvor in oblikovanje priimkov na področju poseljenem s Slovenci, neglcde na sedanje ali nekdanje meje. Pisec ugotavlja, da je največ priimkov nastalo na podlagi osebnih imen. Prvi so se zgledovali po predkrščanskih slovanskih imenih, kasneje pa tudi po neslovanskih osebnih imenih in imenih svetnikov. V naslednje, številčno manj obsežne skupine, so razvrščeni še priimki, ki so nastali na podlagi vzdevkov (sem so vključena tudi pogosta živalska imena) ter poklicnih in krajevnih poimenovanj.
Primorska je bila že od nekdaj na prepihu različnih političnih interesov. Vojne, ekonomske migracije in pogosto spreminjanje mej so bili vzroki za spremembe prvotno nastalih priimkov. Posledic, ki so jih povzročali taki dogodki, se ne da izbrisati. Če je rodoslovec, ki po starih cerkvenih knjigah išče korenine svojih prednikov seznanjen z zgodovinskimi dejstvi, bo iz uporabljenega jezika in drugih značilnostih zlahka ugotovil, pod kakšnim vplivom je bil v določenem obdobju zapisovalec podatkov. Na zasedenih območjih se na začetku okupacije srečujemo z blažjo obliko zapisovanja slovenskih imen v italijanščini, hujše posledice pa je pustil fašistični zakon iz leta 1926, na osnovi katerega so bili nekateri slovenski priimki izmaličeni do neprepoznavnosti. Res je, da ljudje v Sloveniji po vojni tega zakona niso več upoštevali, res pa je tudi, da je v Italiji živečim Slovencem šele sedaj, 60 let po vojni omogočeno, da svoje priimke tudi uradno lahko povrnejo v prvotno obliko. Živeti ob meji je svojevrstno bogastvo. Rodoslovci s svojim delom meje presegamo in težimo za zbliževanjem ljudi.
POKROVITELJ
AMT
(gL
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
MLAJŠE DEKLICE A-ŽRK IZOLA :ŽRK SEŽANA 31:10 (12:41,
Že sam rezultat pove, da je bila na igrišču ena sama ekipa. Pri Izolankah so se vse vpisale med strelke, razen vratark, ki pa so uspešno branile svojo mrežo.
ŽRK IZOLA: Mamilovič Ketty, Markežič Anja, jazbec Tjaša 3, Baltič Mateja 4, Lenarčič Katja 6, Štefanec Doris 2, Lozar Barbara 2, Boljat Donna 2, Perič Mateja 6, Čauševič Sabina 3, Jagurdžija Amina 3.
MLAJŠE DEKLICE R - ŽRK IZOLA: ŽRK SEŽANA 25:12 (16:31
Najmlajše Izolanke tudi na tej tekmi niso imele težkega dela. Že v prvem polčasu so si zagotovile zmago, tako da je trenerka Mara poslala v igro še mlajše igralke, ki si pridno nabirajo prvenstvenih izkušenj.
ZRK IZOLA: Stojičič Nikolina, Štefanec Doris 1, Kovačevič Ema, Kričej Pia, Lozar Barbara, Simič Samanta, Mičovič Petra, Mattica Anja, Boljat Donna 2, Perič Mateja 9, Čauševič Sabina 9, Jagurdžija Amina 3, Čebulj Barbara, Bubola Neli.
ŠD MAESTRAL ŠIFRA NEPREMIČNINE:ŠD ŠPORTNA ŠOLA PIRAN 36:22 (19:91
Božič, Zorko 2, Fink 3, Bajič, Djuranovič, Cuder - Skrlič 5,'Jennan 1, Rojc 5, Petrinja 5, Karlovič, Barič 8, Marinič 1, Barišič 6, Kavčič, Margetič.
Starejše deklice ŠD Maestral Šifra nepremičnine so prepričljivo dobile derbi z igralkami ŠD Športna šola Piran.
"Igra v napadu je bila dobra, raznovrstna, polna domiselnih akcij in strelov z razdalje.
V	obrambi bo potrebno več gibanja, agresivnosti in dogovarjanja..." so bile besede trenerja Franoviča po končanem derbiju.
Namizni tenis
Od srede do nedelje je v Velenju potekal Pro Tour Major turnir za člane in članice. Na turnirju je nastopilo 370 tekmovalcev in tekmovalk, ki so nastopali za državne reprezentance 39 držav.Šlo je za enega od treh najmočnejših turnirjev, ki so se kdajkoli igrali na slovenskih tleh, z minimalnim nagradnim skladom 100 tisoč dolarjev. Tako je pri dekletih nastopilo šest tekmovalk, ki so uvrščene med deset najboljših na svetu. Zgotovo bi bilo kvalitetnih igralk in igralcev še več, če se ne bi igrala prva nemška liga in bi klubi tako dovolili nastop svojim najboljšim.
V	Velenju sta nastopili Kristina Rahotin in Kristin Fatorič ter Gregor Vukovič.Kristina je prvo tekmo v predtekmovanju zmagala 4:2 proti Vincijevi iz Belgije. Odločilno temo za napredovanje v glavni turnir je izgubila 4:1 proti Kitajki Wang Yu, ki je nastopila za italijansko državno reprezentanco. V igri dvojic sta Kristina in Steinmanova iz Zaloga tesno 2:3 izgubile v prvem krogu proti Grandisch in Xian iz Francije. Kristin Fatorič je v kategoriji do 21 let presenetljivo premagala 3:0 Venderbergovo iz Belgije. Za prvo mesto v predtekmovalni skupini pa je bila boljša od nje Paukovičeva iz Hrvaške, ki jo je premagala 3:0.
Gregor Vukovič je v kategoriji do 21 let prvo tekmo izgubil 0:3 proti Malmiri iz Irana, v drugem dvoboju pa v enakovredni tekmi 1:3 proti Bobicica iz Italije. Glede na kvaliteto turnirja lahko ocenimo nastop naših treh kot dober.Vsi so pokazali, kar trenutno zmorejo, za kaj več primanjkuje izkušenj ter več treninga. Najboljši tekmovalci in tekmovalke v tujini trenirajo v centrih 6 do 8 ur dnevno za kar Arrigoni še nima pogojev.
Košarka-3. SKL-zahod
IZOLA: LASTOVKA DOMŽALE 67:79 /14:20,14:15,28:15,13:29/
Mlada izolska ekipa je tudi tokrat nespretno izpustila priložnost za zmago, saj je bila gostom iz Domžal najmanj enakovredna. Izolani so začeli slabo in gostje so zelo hitro povedali, potem pa so jih domači v drugi in tretji četrtini lovili in ulovili. Ko so vse bolj številni gledalci že pomislili, da se obeta nova zmaga pa so domači spet popustili, gostje pa izkušeno dosegali točko za točko in na koncu slavili zasluženo zmago.
To soboto Izolani gostujejo, čez 14 dni pa bodo spet igrali v telovadnici Livade in takrat bodo odprli vrata ter omogočili brezplačen ogled tekme, saj želijo tudi na ta način pokazati, da so vse pomembnejši dejavnik športnega življenja v Izoli.
KOŠARKA-MLADI
V	soboto, 21. 1. 2006, so v Divači košarkarji KK Izola letnikov 1995/1996 gladko premagali ekipo JPV iz Kopra (14 : 48) in tako še za stopničko višje napredovali na lestvici Obalno-kraške lige. Očitno je bila to preveč lahka mala malica, saj jim je v nedeljo v Ilirski Bistrici zmanjkalo moči proti domači ekipi KK Plama-Pur, s katero so igrali v Ligi prijateljstva in zgubili s 28:27. Matija Radanovič je, kljub bolečinam v peti, zadel več kot polovico košev. Če ne bi imel »Ahilove pete«, bi bila zmaga zagotovo v naših rokah. Naslednjič se bodo naši najmlajši navijači v ritmu bobna priporočili bogovom na Olimpu. Morda pridemo pa še na olimpijske igre! (J.M.)
> 1

■	—	[
		
	J	ii
I -r-—'.—-rr.rr-«T«
DRŽAVNO PRVENSTVO V SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE
Potem, ko so lansko leto uspešno izpeljali državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v akrobatiki, je Zavod za šport Slovenije OŠ Vojke Šmuc letos zaupal organizacijo državnega finala v skokih z male prožne ponjave ali trampolina, če vam je to ime bolj znano.
Tekmovanje se bo odvijalo danes, v četrtek, 26. 01. v športni dvorani v Kraški 1 s svečano otvoritvijo ob 11. uri, trajalo pa vse do 15. ure , ko bodo podelili medalje in priznanja najboljšim.
OS Vojko Šmuc bosta zastopali dve ekipi in en posameznik., ki so si nastop priborili na polfinalnem tekmovanju.
Najprej bo ob 11. 15 pričel s tekmovanjem najmlajši član DOMEN VASIČ STEPANČIČ, ki tekmuje v kategoriji mlajših dečkov. Ob 13. 12 se bodo v konkurenci starejših deklic pomerile LEJA ROMANA ZUPANČIČ, SABRINA HUSKIČ, URŠKA KOŠIR, ANETTE DAGIAN, EDINA HAJDAREVIČ in BRINA BIZJAK.
Ekipa	starejšihdečkov,	za katero tekmujejo BOJAN DORDESKI, BORUT
MAČKOVŠEK, LUKA MOJŽEŠ, DAVORIN KOPIČ, ROK VATOVEC in SEAN ČATIČ bo skakala ob 13. 38. Njihova mentorica, GRETA VATOVEC pravi, da so učenci in učenke že z uvrstitvijo v finale dosegli lep uspeh.Skupaj z gospo ravnateljico LENČKO PRELOVŠEK vabita vse ljubitelje, atraktivne skoke ogledajo v živo.
Avtomobilizem IZOLA JE V MONTE CARLD DOMA
Jereb in Miran Kacin sta ugnala enega najzahtevnejših relijev v prvenstvu in v svoji skupini N osvojila končno peto mesto. Pred številnimi slovenskimi navijači je Andrej Jereb odpeljal svoj najtežji reli v dosedanji karieri, za nagrado pa je bil uvrščen tudi na tretje mesto v posebni promocijski razvrstitvi. Ta je bila namenjena tistim dirkačem, ki niso prijavljeni v eno izmed razvrstitev svetovnega reli prvenstva.
Po šestih letih se je na reli zopet prijavila tudi slovenska reli posadka. Ekipa Dunlop OMV Racing je dirko izbrala zaradi ugodnega termina ter tudi prestiža, ki ga reli nudi. Najzahtevnejši reli v prvensNu pač ima svoj neizpodbitni čar. Državna reli prvaka Andrej Jereb in Miran Kacin sta se na reliju znašla v pravih ekstremnih razmerah, ki z nastopanjem v državnem prvenstvu nimajo ničesar skupnega. Jereb in Kacin sta takoj spoznala povsem drugo dimenzijo relija, ki ga s svojo organiziranostjo, velikimi dolžinami in neizprosnimi pogoji zahteva nivo svetovnega prvenstva. Že zadnji test pred relijem, imenovan shakedovvn, je dirkače pričakal s cesto, ki je bila v 90 odstotkih povsem poledenela. Hitro se spreminjajoče vreme, od skoraj poletnih temperatur v monaški servisni coni do temperatur krepko pod lediščem na gorskih prelazih. V takih razmerah se brez potrebnih izkušenj le stežka odkrito in brezkompromisno napade progo, saj ta enostavno skriva preveč pasti. Povprečna dolžina hitrostnih preizkušenj je bila preko 20 kilometrov, Jereb in Kacin sta denimo preko celotnega relija odpeljala 366 kilometrov hitrostnih preizkušenj, kar je polovica slovenskega državnega prvenstva. Posadka Dunlop OMV Racing se je v Monte Carlo podala z željo po dobri predstavi, prihodu v cilj ter dobro uvrstitvijo v razvrstitvi svoje skupine N. Da pot za Andreja in Mirana ne bo lahka, so pokazale že prve hitrostne preizkušnje. Tekom prvega dne sta zasedala sedmo mesto, drugi dan pa sta že ujela boljši ritem in tudi zmanjšala zaostanke za najboljšimi posadkami. Najbolje sta se odrezala prav na najdaljši in kraljevski hitrostni preizkušnji preko prelaza Col de Turini, ki je bila dolga preko 31 kilometrov. Številne nesreče in preobrati so pričali, da bo potrebno za dober rezultat ohraniti koncentracijo prav do zadnjega kilometra relija. Če je bil drugi dan težak zaradi dolžine, so bile zadnji dan razmere na cesti najbolj ekstremne. Jereb je na svoj avtomobil prvič namestil pnevmatike z žeblji, saj je bila cesta povsem poledenela. Dvakrat sta zapeljala še preko omenjene HP Čol de Turini, kjer so gledalci na posameznih odsekih na cesto z lopatami nametali velike količine snega. Dejansko je prav ta HP, sploh sobotna nočna izvedba, spomnila na najbolj zlate čase relija Monte Carlo in s tem tudi celotnega svetovnega prvenstva. Andrej Jereb in Miran Kacin sta se zadnji dan še naprej vzpenjala po lestvici in reli zaključila na 5. mestu v skupini N ter 25. mestu v skupni razvrstitvi. V razvrstitvi posameznega tekmovalnega razreda je to najboljši dosežek slovenske posadke na reliju v Monte Carlu. ANDREJ JEREB:"Kar malo sem si oddahnil, saj je bil to res tako naporen reli, da je bilo težko zdržati povsem osredotočen do konca. Ta reli nam je dal povsem nove razsežnosti tega športa, saj ga ne označujejo zastonj kot najtežjega v celotnem prvenstvu. Za še boljši rezultat bi potreboval več izkušenj, saj je ob prvem obisku Monte Carla težko doseči kaj več. Razmere se spreminjajo tako hitro, s tem pa tudi ritem vožnje, da je težko voziti dovolj enakomerno in hitro. Seveda pa smo presrečni, da smo uspešno prispeli v cilj in celo presegli naša osebna rezultatska pričakovanja. Reli Monte Carlo nam je dal nepopisne izkušnje in tudi doživetje relija na najvišji ravni, vključujoč njegovo zahtevnost in organizacijo prireditve, je nekaj posebnega. Primerjava relijev za SP in tistih na nacionalnem nivoju, je skorajda nemogoča. Z Miranom sva se pošteno nagarala, žal mi je le, da pred relijem nismo imeli priložnosti za testiranja in trening vožnje po snegu ali ledu z gumami z žebljički. Te sem danes prvič nadel na avtomobil in ni bilo enostavno ujeti pravega ritma. Mislim da smo lahko vsi zelo zadovoljni, upam pa seveda, da bomo imeli v prihodnosti priložnost nastopiti na še katerem reliju svetovnega prvenstva."
MIRAN KACIN: "Vendarle smo končali reli in z doseženim rezultatom moramo biti zadovoljni. Reli je bil izredno težak, po pripovedovanju izkušenejših voznikov zagotovo eden najtežjih v zadnjih letih. Razmere so se spreminjale iz kilometra v kilometer. Reli je bil za Andreja, zame in celotno ekipo velika izkušnja. Še enkrat se je pokazalo, da je reli svetovnega prvenstva nekaj posebnega."________________________________________
Kultura
KRALJEVO DVIGALO PRODAJA AMAZON.COM
Pred dobrim letom dni je umrl Dimitrij Kralj, pisatelj, publicist, scenarist in še kaj.
Davnega leta 1994 pa je Mandrač založil njegovo življensko delo, dramo oziroma kar filozofsko dramo z naslovom Casinojevo dvigalo. To delo, ki na human način posega v bistvo kvantne fizike je kasneje postalo predmet številnih pogovorov in razprav na svetovnem spletu, tako da je Dimitrij navezal stike z mnogimi znanimi svetovnimi filozofi in sociologi.
Dimitrij	je	knjigo	v naslednjih letih še
dopolnjeval in iskal možnosti za njeno prevajanje tudi pri našem kulturnem ministrstvu a brez veliko uspeha. Potem je, tudi z lastnim finančnim vložkom, le dočakal prevod v angleški jezik in lani ke knjiga izšla v Združenih državah pri založbi Xlibris Corporatioa	Knjiga	ima zdaj naslov The Lift -	Quantum literary
collapse	..v	njej pa	od novosti najdemo tudi načrt Dimitrijevega
dvigala.	Da	gre za	resnega založnika in resno	knjigo priča tudi
podatek,	da	jo lahko kupite tudi na največji	spletni knjigami,
amazon.com. Cena: 20 dolarjev
KNJIGA O DUHOVNIŠKIH POKLICIH
——	V Kortah pa so, skoraj neopazno, predstavili novo
STATI drobno knjižico neutrudne Nade Morato, ki je tokrat IN OBSTATI zbrala podatke o mladih iz Kort in okolice, ki so se odločili za duhovniški poklic in so potem službovali vsepovsod po svetu.
Knjižica ima naslov Stati in obstati (o duhovnih IJIjH poklicih v župniji Korte), natisnili so vsega 25 izvodov, če bo zanimanje za te zbrane spomine veliko pa jo bodo seveda natisnili še nekaj izvodov.
EHO KLUB JE ZA KLASIČNI ROCK
V soboto so v novi izolski dvorani Eho nastopili The Drinkers. Skupina, ki že vrsto let nastopa po vsej Sloveniji in svoje oboževalce išče med žurersko na pol motociklistično publiko, se je prvič predstavila obalni publiki v novi zasedbi, torej z novim pevcem. Eho klub je žal, kljub kakšnim stotim obiskovalcem, deloval prazno, saj lahko sprejme bistveno več obiskovalcev, za vzdušje pa so skrbeli predvsem mladi in še mlajši, ki so brezskrbno poplesovali in prepevali na vse možne rokerske hite, s katerimi so jim postregli glasbeniki. Skupina tako ali tako svoj repertoar gradi na priredbah ali na prevedenih priredbah, tako da je namen njihovega igranja predvsem zabava in druženje. Vsekakor je ta zasedba bolj primerna za zastojnkarske novodobne študentske žure, kot pa za resne, z vstopnino opremljene koncerte.
Na isti dan se je na drugem koncu Izole, v prostorih Kluba izolskih študentov, dogajal koncert s povsem drugačno tematiko. Zgodil se je namreč še en festival obalnih nakladačev oziroma hip hoperjev in tokrat povsem uspel. Bilo je seveda nabito polno in vsak je našel nekaj zase. Je pač tako, da je rap trenutno skoraj bolj popularen v Evropi kot na drugi strani Atlantika.

Na ponedeljkov večer pa so v izolskem Shoto klubu nastopili švedski Smackdosvn, ob glasbeni podpori domačih B.A.D. Prvi so seveda na oder skočili domačini. Bivši Root-a-Bailuta so začeli nekako izgubljeno, toda sčasoma so se očitno otresli treme ali tistega kar jih je do tedaj omejevalo in nam postregli s prijetnim novodobnim kvazi metalom, ki svoje vzornike nedvomno najde pri ameriški zasedbi System of a Down. Skupino je treba posebej pohvaliti za nekonvencionalno izbiro domačega uradnega jezika pri pisanju besedil, kar je v času globalizacijsko evropskega združevanja prava redkosti na našem kontinentu.
Nato pa so že bili na vrsti Švedi. Napovedano je bilo, da se bo zgodil dober hardeore koncert, prežet s tehničnimi spremembami ritma in post punkerskim odnosom. Zgodilo pa se je nekaj povsem drugačnega. Seveda smo bili priče odličnemu koncertu, glasba je bila sicer bolj trash kot karkoli drugega, ritmi so se lomili, ne pa toliko kot se je napovedovalo, post punka pa od nikoder. Če pa bi si ogledali samo video posnetek skupine, ne pa glasbe, bi takoj pomislili, da gre za rock'n'roll bend. Tudi kaos, ki so ga na odru uprizorili je bil vreden divjih rock'n'roll zasedb, geste so bile rock'n'rollovske, nastop je bil rock'n'rollasti, odnos prav tako.
Skratka, neverjetna mešanica občutkov, ki se je ob tehnično dovršeni glasbi in s simpatičnimi povezovalnimi govori takoj prijela in spet bolj redki, toda iz vseh vetrov nabrani ponedeljkovi koncertni obiskovalci skupine kratkomalo niso pustili z odra. Zanimivo je, da je švedska ob alternativni glasbeni sceni, ki nima nič kaj zavidati angleški ali ameriški, koncertno zelo neprijazna dežela. Še vsaka skandinavska zasedba ob prihodu v slovenijo, se čudi odnosu publike, bučnemu navijanju ob premorih, navdušenemu kričanju ob klicanju skupine za bis in ostalih podobnih rečeh, ki se nam zdijo tako normalne, stereotipno hladnim Skandinavcem pa kot hladna oaza sredi puščave. Zato ima vsaka skandinavska zasedba, ki na domačih tleh ne sodi v sam vrh hierarhične lestvice, vsega kakšnih 30 minut glasbenega programa, saj pravijo, da na domačih tleh po kakšnih dvajsetih minutah občinstvo vidno zeha in v vsej glasbeni karieri na švedskem še niso odigrali bisa. No, pri nas je drugače in fantje se kar niso mogli načuditi. Kar dvakrat so se morali vrniti na oder in če jih izčrpanost ne bi ustavila bi verjetno še zdaj igrali. Skratka, zgodila se je učna ura za sproščanje energije, za pristop do glasbe in za tvorjenje vezi med poslušalcem in glasbeniki. Fantje so navdušili in vsekakor jih bomo še videvali po obalnih odrih.
Že sinoči se je v Shoto klubu zgodil koncert izjemnih Nervous Nellie. Ta izolski klub je očitno postal neke vrste švedske ambasade, saj tudi ta skupina prihaja iz dežele Ingemarja Stenmarka ali, za mlajšo generacijo, Anje Paersson. Koncert je Igor Vidmar označil kot naj - gostovanje tega tedna v Sloveniji in prav je imel.
u
! %
■ [?***•*/■ •
petek 27.1.2006 ob 22.30
Radio Riot Right Now Human Host BodY (obaiaj - mutaicoic
V petek pa se bodo tla v podizolskem klubu spet tresla, saj bo spet na vrsti hardeore oziroma metal core. Tokrat se bo govorilo v italijanščini, saj bodo nastopili Radio Riot Right Now iz vicenze. Družbo na odru jim bodo delali edini obalni predstavniki tega žanra, Human Host Body.
Prispevek: 600 sit
V MIC-u pa se bo v soboto zgodil koncert hrupno grindovskih Vulvathrone in Vaginal Herpes.
Mestna knjižnica Piran
Nacionalni inštitut za biologijo - Morska biološka Postaja Piran Gea College - Visoka šola za podjetništvo
Vas prijazno vabijo na predstavitev knjige
Raziskovanje biodiverzitete v slovenskem morju
v četrtek, 26. januarja 2005 ob 19. uri,
v predavalnico št. 203 (II. nadstropje) Gea Collegea v Piranu.
O tematiki bodo spregovorili avtorji publikacije: dr. Lovrenc Lipej, Martina Orlando, Tihomir Makovec in predstojnica MBP, dr. Alenka Malej.
Mestna knjižnica Izola
Oddelek za otroke in mladino
Ure pravljic v februarju - mesecu slovenske kulture
Sreda, 1. februar ob 17h v pravljični sobi:
Ura pravljic v italijanskem in slovenskem jeziku.
Olgica e farcobaleno - Olgica in mavrica, pravljica iz Benečije. Pripoveduje Špela Pahor
OTROCI V IGRALNICI, STARŠI ZA RAČUNALNIKOM
ali KAKO KVALITETNO IZRABIMO PROSTI ČAS V KNJIŽNICI, SE HKRATI IGRAMO IN UČIMO
Letošnja novost, obogatitev Središča za samostojno učenje je sledeča: za starše, ki se želijo učiti, bo od 2. februarja dalje, medtem ko se bodo učili, poskrbljeno za varstvo njihovih otrok v igralnici steklene pravljične sobe. Lahko se bodo učili tujih jezikov, iskali informacije po spletu, pošiljali elektronsko pošto, pisali diplomske, seminarske naloge, ipd.
Kot partnerji smo se priključili k projektu t.i. Centrov clx,ncTniwr, VŽU (vseživljenjskega učenja), katerega nosilec je koprska '	.	^ J
Ljudska univerza, sofinanciran je s strani EU, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt bo potekal naslednji dve leti, tako bo vsak ponedeljek in četrtek med 16. in 18. uro staršem, ki imajo otroke, omogočena uporaba računalniške opreme ter učnih programov v Središču za samostojno učenje, medtem ko bodo njihovi otroci, v starosti od 3 do 6 let v varstvu v stekleni pravljični sobi. Za namene projekta smo iz teh sredstev dobili kvalitetne lesene igrače, didaktične igre ter
i	materiale, s katerimi
se bodo otroci ob strokovnem vodstvu igrali in razvijali svojo ustvarjalnost. Ravno tako bo v tem času zagotovljena	strokovna
pomoč	osnovno-
šolskim otrokom, ki bodo ob računalnikih izrabljali prosti čas z učenjem uporabe interneta, igranjem računalniških igric ali ob kvalitetnih didaktičnih igrah urili svoje sive celice.
Poudarek pri tej dejavnosti je na neformalnem učenju z informacijsko-komunikacijsko tehnološko podporo. V tem času bodo torej lahko brezplačno uporabili vse prednosti samostojnega učenja, ki jih nudi Središče za samostojno učenje.
Tistim, ki še niste seznanjeni z delovanjem Središča za samostojno učenje v knjižnici, naj na kratko posredujemo temeljne informacije: Središče za samostojno učenje deluje vsakodnevno v naši knjižnici že vse od leta 1998. Namenjeno je vsem odraslim, ki se zavedajo, da za pridobivanje novih znanj nikoli ni prepozno pa tudi tistim, ki želijo osvežiti že pridobljeno znanje iz različnih področij.
Kot že samo ime pove, poteka delo v središču individualno in samostojno. Če ste torej med tistimi, ki jim tradicionalno učenje in organizirane oblike izobraževanja niso dostopne zaradi urnika ali iz drugih razlogov, imate v Središču za samostojno učenje možnost, da svoje izobraževanje kar se da približate svojim potrebam.
Tu so vam na voljo gradiva, prilagojena za samostojno učenje, sodobna učna tehnologija (multimedijski računalniki, avdio in video predvajalniki,...) in pa seveda pomoč informatorjev. Tako lahko posežete po gradivih s področja računalništva, tujih jezikov in drugih učnih gradivih.
Nenazadnje je učenje v središču brezplačno, edini pogoj za dostop do gradiv in vseh drugih knjižničnih storitev, je članstvo v Mestni knjižnici Izola.
ORGANIZIRANO
A.M, M.H.
galeri jalN SUIj A
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
ALFRED DE L0CATELLI
Razstava bo na ogled do 10. februarja 2006.
Območna izpostava JSKD Izola vabi na razstavo likovnih del
TEČAJ SUKANJA
v izolsko Sončno dvorano (ul. Giordana Bruna 6).
Razstava bo na ogled do 15. februaija 2006 / ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro.
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
NININA
PESNIKA
DVA
BOGDAN
NOVAK
PREJ 4.400,00
r	l\Uv	“'“VVjvv	.
SEDM‘2.200,00
kjer si knjige lahko v miru pogledate in se o njih pogovorite.
Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili. ..
I7N1ŽANJE cen
V četrtek, 26. januarja 2006 ob 17. uri, bo na sporedu pravljica,
»MOJCA P0KRAJCULJA«
Po pravljici se bodo otroci prijetno zabavali.
Pravljične urice vodi Elka Sabadin.
URNIK: od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 13.00
Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135
Občina Izola in Mladinski svet Izola Vas vabita na ogled
razstave natečajnih del javnega, anonimnega, enostopenjskega, projektnega natečaja za idejno zasnovo
arhitekture Mladinskega centra Izola.
Razstava je odprta do 6.februarja vsak delovni dan med 15.00 in 19.00 v Manziolijevi palači
Rodoslovci, pozor!!!
Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo v četrtek, 2. februarja ob 16. uri v mestni knjižnici Izola.
Vabljeni!_______________________________________
fotografska razstava- Pretorska palača v Kopru
JAKA JERAŠA »Hotel Palače«
KINO ODEON
galerija
ART SOCIETY
razstavlja nemška slikarka
MARA
Art kino
26.1.1	n 2u200618 31) Doom 20 30 Pojoč za zastori
28.12006 1830 PojOČ Z3 ZaStOH MoDOOltl
29.1.1	n3o.i.2oo6 lonoDoom 20.30 Srečkolov 3111016 moSrečkolov 2030 Ognjemet
Zgodbe, ki jih piše življenje
VSAK TOLAR JE TREBA TRIKRAT OBRNITI
Zelo preprosta, skorajda vsakdanja zgodba izolskega upokojenca, pardon, upokojenke, takšne, ki mora mesec preživeti s skromnimi, a zanjo pomembnimi osemdesetimi tisočaki. Pa v uredništvo ni prišla zato, da bi se jezila zaradi nizke, prenizke pokojnine, ampak zato, ker ne ve, zakaj mora plačevati stvari, ki jih je že plačala oziroma, jih ne potrebuje. Čiščenje dimnika, namreč.
S seboj ima kopije položnic s katerimi je plačala kontrolo plinskih bojlerjev v stanovanju v Livadah (4.710 tolarjev), čiščenje dimnika, ki ga ne uporablja (4.025 tolarja), varstvo pred požarom upravljalcu bloka (1.440 tolarjev), Butan plin (servis je vračunan v ceno plina) in lastnega serviserja, ki ga pokliče enkrat letno, da preveri varnost vseh naprav.
Najbolj se jezi na upravljalca (Stavbenik), ki zaračunava nekaj kar ne počne, namreč varstvo pred požaroi. Izjema so nalepke, ki so jih v blok dobili pred kratkim in na katerih je opozorilo kje so stopnice, ki jih stanovalci uporabljajo že najmanj dve desetletji. Nič manj pa se ne jezi na dimnikarja, ki je enkrat prišel v blok in se lotil pregledovanja 36 zračnikov. Ker se ji je mudilo je šla preveriti, koliko časa bo potreboval za to delo, pa ga po desetih minutah ni bilo nikjer več, vseeno pa so dobili v bloku račun za nekaj več kot 70 tisočakov.
ZA RTV NAROČNINO NI DENARJA
Saj gre vendar za drobiž bodo rekli izvajalci in tisti, ki jim ni treba preštevati vsakega tolarja, da bi preživeli do naslednje pokojnine. Ona pa mora početi prav to. Imela je nesrečo, da se je rodila bogu za hrbtom, na Dolenjskem, nato pa polnih šest let, od svojega 13-tega leta, delala kot služkinja, seveda brez priznane delovne dobe in brez plače. Potem je prišla na posestvo Brič in končno v Delamaris, kjer je z 28 leti delovne dobe odšla v invalidski pokoj. In tako zdaj prejema tistih 80 tisočakov pokojnine iz katerih najprej poravna položnice za elektriko, vodo, plin in komunalo. Televizije in radia si ne more privoščiti, celo Mandrača je morala odpovedati in si ga zdaj sposoja, saj je navajena nanj. Dobro preverja kje zaračunajo manj za plačilo položnic, doma varčuje z gretjem in gre raje na sprehod po Izoli in živi v strahu, kdaj bo katera od aparatur odpovedala. Plinskega bojlerja ne more zamenjati in ima še vedno starega, nečakinja pa ji tudi ne more pomagati, saj ima dovolj svojih težav. Živijo v hiši v starem delu mesta, kjer jim pušča streha in morajo postelje prekrivati s polivinilom, da jih ne premoči.
NEPROFITNI Sl DELIJO PROFIT?
Ampak vsega tega na njej ni videti. Celo nekaj humornosti je moč čutiti v njenem govoru, predvsem pa odločnosti: »Zdaj grem na Vzajemno vprašati, kako to, da si njihovi vodilni delijo takšne nagrade, čeprav pravijo, da so neprofitna organizacija«. Potem pa bo šla še do Stavbenika, kjer so ji zaračunali nekakšen rezervni sklad za stanovanje bistveno večje kot ga ima. Potem so napako priznali a jo še vedno terjajo za razliko med realnim in njihovim izračunom.
To je zgodba tega tedna. Niti tragična niti vesela. Navadna realna zgodba mnogih Izolanov, ki živijo od meseca do meseca in razmišljajo o tem, kako se nekje nekaj zgrešili, zamudili ali preprosto spregledali.
p.s. Za Mandrača pa smo ji rekli: Pridite ponj v uredništvo. Menda se bo ja našel izvod tudi za vas. (Mef)_____________
PAZI NA GLAVO - DOBESEDNO
Podirajoča se hiša v Koprski ulici postaja že pravi nekulturno	zgodovinski
spomenik starega mesta. Posedati se je začela med pretlakovanjem ulice, potem pa so se začeli spori glede odgovornosti za spodkopavanje hiše, občina je odgovornost prenesla na izvajalca in tako je spor med lastnikom in Stavbenikom končal na sodišču. Dobesedno končal, saj se vleče že več kot desetletje, hišo pa so enostavno podprli oziroma jo naslonili na sosednjo stavbo in tako je bilo iz leta v leto. Počasi so tudi podporniki lezli vse niže in danes so že tako nizko, da se povprečno visok človek zlahka udari z glavo v železno preklado (med fotografiranjem je to skoraj uspelo dr. Gregoriču med intervencijo). Tudi na številna opozorila ljudi in medijev se nihče ni resno odzval, kaj šele, da bi kdo v skladu z odlokom o urejanju mesta ugotovil, da je tisto območje pravzaprav nevarno za mimoidoče. Še napisa ni nobenega.
Na naše vztrajanje smo zdaj le dobili odgovor, da se izvajalec in stanovalec menda dogovarjata o zamenjavi stanovanj, nato pa bi hišo podrli in zgradili novo. Upajmo, da se bo to zgodilo vsaj do poletja.
NOGOMETNI PRVAKI
VSOBOTO 15 OKTOBRA JE BILO NA BONIFIKI ZELO ŽIVAHNO. IMELI SMO FINALE NOGOMETNEGA TURNIRJA. PRIŠLE SO EKIPE IZ ČRNOMLJA, LJUBLJANE, ZAGORJA, KRŠKEGA, ČRNE, MURSKE SOBOTE IN DOMAČA EKIPA IZ KOPRA.
V NAŠEM MOŠTVU IGRAJO FANTJE IZ OBALE, IZ DIVAČE, IZ ILIRSKE BISTRICE IN IZ SEŽANE.
NA OTVORITEV TURNURJA STA PRIŠLA NAMESTNIK ŽUPANA IN JADRALEC VASILJ ŽBOGAR. OGLEDALI SMO SI NASTOP PLESNE SKUPINE PLESNE ŠOLE ELITE, NATO SE JE ZAČELO TA PRAVO TEKMOVANJE. NAVIJAČI SO MOČNO NAVIJALI IN NAM DAJALI PODPORO.
MI SMO PREMAGALI EKIPO IZ ČRNOMLJA. REZULTAT JE BIL TRI PROTI DVA. TEKMA JE BILA ZELO TRDA. KO SEM DAL ZADNJI, QDL0ČILNI GOL SEM BIL ZELO VESEL. VSI SO SE VESELILI ZMAGE.
TUDI DRUGE EKIPE SO DOBRO IGRALE. POKALE NAM JE PODELIL ZNANI NOGOMETAŠ RUDONJA. NA KONCU SMO ŠLI NA IZLET PO MORJU IN POTEM NA KOSILO K EMONCU. BILO JE LEPO. POKAL JE BIL NAŠ. (DIMITRIJ)
Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper.
KRIMINALNE
POCENI LOKAL
V enega izmed izolskih lokalov sta vstopila neznani moški in ženska, naročila pijačo, jo spila in pri tem izkoristila odsotnost natakarice, ter ukradla natakarsko denarnico v kateri je bilo 1000 tolarjev in lokal zapustila v neznani smeri. Pijača pa je šla v znani smeri.
GOL KOT DOJENČEK
Lastnik vozila je poklical na 113 in povedal, da mu je neznani storilec s parkiranega vozila, na parkirnem prostoru, ukradel obe registrski tablici KPM6-089. Lastnika vozila je oškodoval za cca. 10.000 SIT in za slabo voljo.
KAMEN NA KAMEN
Na policijsko postajo je prišel občan in naznanil, da mu je neznani storilec v Cetorah, na njegovi parceli, poškodoval kamniti zid. To je storil tako, da je odlomil sedem stebričkov, ki jih je nato odvrgel na parcelo. Lastnik parcele in stebričkov ima za 100.000 tolarjev škode.
RDEČA SKRINJICA
Neznanec je vlomil v prostore Rdečega križa. Niso ga zanimale niti obleke, niti paketi s hrano ampak železna blagajna, ki jo je odnesel s seboj. Koliko je bila vredna blagajna se ne ve, tistega v blagajni pa je bilo za 200 tisočakov.
PO TREH NE GRE
Neznanec je na parkirišču pri trgovini Mercator v Jagodju z osebnega avtomobila ukradel prednje levo kolo s platiščem vred. Lastnico vozila je oškodoval za 50 tisočakov.
KOMPLET JE VZEL
Drugi občan pa je policistom sporočil, da mu je neznani storilec iz letne kuhinje ukradel štiri pnevmatike s platišči in ga s tem oškodoval za 216.000SIT.
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-V Izoli kupim stanovanje do 20 milijonov sit. Tel 051 341 727
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli ali okolici Izole - za daljši čas. Tel: 031 356 345
■ 3 članska družina najame v Izoli ali okolici manjše stanovanje za daljši čas. Tel. 070 204 274
-	V Izoli najamem sobo (lahko s souporabo kopalnice) za 1 - 2 meseca Tel. 041 544 428
-	Oddam 2 sobno stanovanje v Izoli paru brez otrok za daljši čas. Informacije na tel. 05 641 86 04
-	Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117.
-	Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040 888 623
-	Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765
-	V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826
-	V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492
-	Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451
Motorna vozila
-	Prodam renault 5, letnik 92,registriran do maja 2006, v dobrem, voznem stanju. Cena po dogovoru tel 041 557 663
-	Ugodno prodam kombi Peugeot Bover, 2,4 TD, podaljšan in povišan, letnik 98, prevoženih 135 tisoč km. tel 041 707621
-	Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 z vso opremo, tel 041 321 627
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, solex S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708
t
SNEMAL IN GLEDAL BO
Na Belvederju je neznanec vlomil v kamp prikolico, ter odnesel televizor in videokamero z originalnim polnilcem. Lastnika kamp prikolice je video manijak oškodoval za 170 tisočakov.
VSE JIM PRIDE PRAV
Na policijski postaji je lastnik barke prijavil tatvino 25 litrskega plastičnega rezervoarja, ki ga je imel na barki in ga s tem oškodoval za prav toliko denarja.
GA JE PRIJELO
Na postajo je poklical občan in povedal, da mu je neznanec na parkirnem prostoru pod stadionom na avtomobilu odtrgal vzvratno ogledalo in z.njim razbil prednje vetrobransko steklo: Lastnika vozila je oškodoval za 100 tisočakov.
DOLCE PRASKA
Na 113 je poklicala občanka in prijavila, da ji je neznanec pred lokalom Dolce Vita, z neznanim ostrim predmetom, v celoti poškodoval parkiran osebni avtomobil. Na vozilu je za skoraj 120.000 SIT škode.
DOLCE MANJKA
Na postajo pa je prišel drugi občan in prijavil da mu je neznanec s parkirišča pred Dolce Vita ukradel osebni avto Skoda Forman, ki je bil sicer odklenjen v njem pa kontaktni ključi. Vozilo so kasneje našli poškodovano na parkirnem prostoru na Markovcu in ga vrnili lastniku.
Z GPS GA BODO NAŠLI
Lastnik jadrnice pa je prijavil, da mu je neznanec ukradel sonar znamke Gamin, tip 80 in GPS GENAU, tip 60. Škode ima za več kot 200 tisočakov.
NEPOJASNJENO DOSTI
Na nepojasnjen način je neznanec vstopil v stauovanje v Izoli,|in od tam odnesel nekaj zlatnine in gotovine. Lastnico je oškodoval za približno milijon tolarjev. Seveda policiste dogodek zelo zanima.
STATISTIKA
Policisti so obravnavali še kaznivo dejanje zatajitve, poškodovanje osebnega avtomobila na parkirišču in prometno nesrečo z manjšo škodo.
POTUHNIL SE JE
V soboto se je v križišču Morave in Prešernove pripetila prometna nesreča, povzročitelj pa je s kraja pobegnil in se potuhnil. Naslednji dan pa je patrulja izsledila vozilo in nato še voznika, povzročitelja nesreče. V razgovoru z voznikom, je bil ugotovljen tudi razlog pobega. Voznik namreč nima ustreznega vozniškega dovoljenja, zato bo moral na zagovor.
ŠVEDSKA SAVNA
Iz telovadnice OŠ Vojke Šmuc, je poklical občan in povedal, da so med treningom zaznali vonj po dimu in nato opazili, da gori pokrov švedske omare (leseni element telovadnega orodja), ki je postavljena na hodniku ob vhodu v telovadnico. Vzrok vžiga ni znan, škoda pa je minimalna.
Delo
-	Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739
-	Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279
-Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru)pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
-	Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico.
PRAVA TEL. ŠTEVILKA 040 888-518
-	Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico. Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezikza vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	Prodam orbitrek zelo lepo ohranjen, malo rabljen, z vsemi potrebnimi nastavitvami.Cena:30.000 Sit. Tcl:040"896-538
-	Prodam arbitrek platinum-ekliptični trenažer - tel: 041 571 308
-	Brezplačno odstopim trajnožarni štedilnik na trda gorivaKipcrbusch in termoakumulacijsko peč. Pogoj da odpeljete oboje naenkrat s svojim prevozom! Izola, Livade, pntličje. 031346220-
-Domače vino refošk in malvazijo z Baredov ter domače aromatizirano žganje je dobro imeti pri roki med prazniki. Zase in kot darilo drugim. Dostava v enem dnevu.
Naročila na 041 613 299.
-	Podarimo lepo mlado mucko navajeno hišne čistoče. Je zelo igriva in simpatična, primerna tudi za v stanovanje.040/896-538
-	Računalnik Pentium, torbo za notesnik, rač.programe,rač. igre ugodno prodam. Nudim tudi inštrukcijc tel: 05 64 15 818-
-	Opremo (police in prodajni pult) za manjšo trgovino prodam Oprema sestoji iz prašno banane kovinske konstrukcije ter polic in prodajnega pulta iz naravnega bukovega lesa. Na voljo je tudi blagajniški predal. Pojasnila preko telefona št.: 031 235 319-
jc tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Poslovalnica Izola	^ m ljubljanska banka
Trg Republike 3, Izola	
Tel.: 663 06 00	Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Sibirski mraz, ki ga je dodatno ohladila neprijetna burja je zajel tudi naše kraje in začetek tedna je bil v znamenju temperatur pod lediščem. Še galebi so se odrekli letanju naokoli, toliko huje pa je bilo tistim, ki nimajo prebivališča oziroma imajo le nekakšen nadomestek stanovanja, brez ogrevanja in vame strehe nad glavo. Po večini slovenskih mest že imajo prenočišča in zatočišča za brezdomce, v Izoli pa se še naprej pretvarjamo, kot da tega pojava pri nas ni. In vendar, verjemite, nekatere naše sokrajane je te dni zelo zeblo.
MAČK MURI IA STRUNJANSKE OSNOVNOŠOLCE
Gledališko predstavo Maček muri so v izolski knjižnici pripravili za učence strunjanske osnovne šole. Prišli so polni pričakovanj in se tako vživeli v predstavo, da so bili tudi gledališčniki navdušeni nad njihovimi reakcijami in sodelovanjem, na koncu pa so se vsi želili še fotografirati z glavnim junakom gledališke predstave. Še enkrat se je pokazalo, da gledališče ne pozna razlik. Vsi ga imajo radi.
RIBARE SE "ČUJE" TUDI DO NEBA
3IWNA DISCIPLINA^
Pri Klodičevih v Piranski ulici raste oljka. Nič posebnega bi rekli stari Istrani a je vendarle to dogodek vreden zapisa v Mandraču. V starem delu mesta je oljk le še za vzorec, domačih, avtohtonih pa ni več. Na malo zelenico pred Piransko št. 10 so pred natanko letom dni posadili oljko vrste drobnica (komuna, pagadebiti, rosignola), ki so jo izkopali v zapuščenem oljčniku na Kašterlagu, kjer so sicer posadili kar 15 različnih vrst oljk, ki jih sicer poznajo v Istri in v severni Dalmaciji. Celotna akcija je bila lani, prav tako v hudem mrazu, zelo zahtevna, saj so morali oljko najprej strokovno izkopati, jo očistiti, obrezati veje in nekatere korenine, potem pa so jo z dvigalom naložili na tovornjak in jo prepeljali v Izolo, kjer so jo pod strokovnim vodstvom posadili v zelenico. Z županjo so se dogovorili, da so jim na javno razsvetljavo priključili reflektor, ki zdaj osvetljuje oljko in po malem tudi trgec v neposredni soseščini trga padlih. Po letu dni se je oljka dobro prijela in zdaj ko je dobila pravo podobo so jo s ponosom predstavili tudi bralcem Mandrača. Izola je tudi na ta način malo lepša.
DRINKERSIV IZOLSKEM EHO KLUBU