ftt. 120. v Gorici, v četrtek Jne 9. novembra 1911. likala trikrat ta teiea. -: "-i :r: >i;tk\ v':n:v : ¦• s«.b; '-'ic •!: '•..!;';.• :n ;-\ ki bi jim jo nr:rjl Jati p;'!:ov pr >*r:-'M. da ne govorim o i:e:n>- c:o vlad1" vskem iiherali/miu, ki ni u;č drugega, kakor nekulturna, klikovska, abderitsk>-?o\ mistična potenca. In koga imamo ra/.vcn teli Se v parlamentu? Imamo čcm Poljakov, vladnih hajdukov, ki jim je ra/veo šlalitinih in žrdovsko-šlali-čiško kap::a''M;čn:h intercviv we Me. k::ha: ^oa"'. če:o K« -č^n-k'1! *¦..•<;•'cev. malikovaJcev h ..ja P-oavsj. več. ko n;o-res; imamo Šusteršiča s s v rjo ljudsko, demokratsko, socialno, vseslovensko, narodno, kukunio stranko, stranko vlade, opozicije, proste roke. nemških uradnikov, Aceurtijev, stranko vladajoče organizirane reakcije. In ta dražba, ta vzajemna zavarovalnica za politične kupčije, ta družba z neomejeno zavezo lanatiztramh in nalaganih mas. ta družba političnih farizejev in kulturnih evnuhov naj utrdi parlamentarizem, dogradi ustavne temelje, reši narodnostno vprašanje kot predpogoj rešitve socialnega vprašanja? Bodisi, — bilo bi mogoče, če bi sta'o na Čelu vlade ministerstvo ne strokovnih, ampak duševnih kapacitet, parlamentarni!!, rekei bi diplomatskih veimož. ki bi znali kratiti vsaj one elemente, 1 < imajo vsaj napredne programe, če že nimajo naprednih dejan]. A da bi bil kakršen koli stvaren napredek mogoč z ministerstvom verolomnega Hcdienburgenja, fevdalno-birokratskega Sturgkha in ,pap*stovskega rlušsareka, ni in ne more biti verjetno. Nasprotno, vsi reakc'onarni elementi vidijo v sedanjem mlnisterstvu svoje zaupnike in jim zadovoljno ploskajo, tako nem- ški liberalci, kakor kršč. socialer in Poljaki. Mladočehi stoje* ob strani, da; ali sami trde, da ne načeloma; oni »čakajo na dejanja«. To je star parlamentaren ter- rnintis, ki pove ....... mnogo. Oni čakajo na dejanja! In se nekdo drugi čaka na dejanja. To so naši »Vseslovcnci«, V. L. S. In ker čakajo na dejanja, dejanj pa le noče biti, so baje proglasili politiko proste roke; šli so s Stiirgkhom »mavšlat«. Igro bedo plačali žalujoči ostali: Narod, demokracija, parlamentarizem, poštenost. Stiirgkh sedi na stoličku, mi pa skomignemo z ramami, .....in si mislimo: »tis \vird flott \veiter geirettet«. ' Tudi to je končno — stališče. t K. Razstave goveje živine. (Iz Tolminskih hribov.) Že več let se vršijo v mrši deželi razstave goveje živine. Razstavam se je od začetka glede povzdige živinoreje pripisovala velika važnost. Mislilo se je, da se bode teh razstav udeleževala ogromna večina živinorejcev, ali, žalibog da temu ni tako. Veliko je živinorejcev, M imajo za te razstave sposobnih živinčet, ali razstav se ne udeleže. Oziraje se na poročila o razstavah oziroma o številu razstavljenih živinčet, je opažati mesto napredka le nazadovanje, kajti leto za letom se številke o razstavljeni živini manjšajo ter se je bati. da ako pojde tako naprej, ne bo na teh kaj odlikovati. Olede na to nastane vprašanje, kje tiči iizrok, da ni zaželjenega napredka? ndy,'(JV(Hii\' na to doi*:m.) več. Gotovo je v!a. kdor razstavi živino, si izbere za to najlepšo in si je že p;ej skoraj gotov, da bo odlikovana njegova žival. Res je lepa in se morda še odbči od drugih. ali obda-rovalna komisija je drugih misli, in že se je večkrat pripeflo. posebno pri kravah. da so manj vredne bile odlikovane in lepše in boljše krave brez'vsake nagrade izpuščene. Seveda ni bilo tudi prav. da je na i/stavi ena :m :sta ?.'<\i\\ sečkrut odli-l-tivana. kakor je to bilo od začetka, Ko ];: b;la za prvo darilo skoraj bi se reklo krava izbrana ter leto za letom odlikovanji. S tem izgube drugi razstavljala in živinorejci veselje, češ. saj vemo. kater:i dobi. Glede na to bi morala obdarovalna komisija osobito pri kravah boj paziti. Tudi bi bilo prav, da bi komisija bolj upoštevala iu se bolj ravnala po vsporedu teh razstav. Odlikovana žival bi morala biti zaznamovana, ali to se je v vsem času le enkrat godilo. Daril za krave je tudi premalo. Ako hočete, gospoda, da bode udeležba večja, uredite tako. da bo več daril, če tudi ne eno po 80 kron, naj bodo pa darila manjša.-— Če se pa sploh ne more obdarovati in da je več živine lepe, naj se deželni odbor potrudi ter naj daje več dipiomov. Glede junic pa m posebno se ozirati, ker so v tej starosti vse lepe. Ne ve se pa, kaka bo krava. Prav bi pa menda tudi bilo v teh vrstah darila zmanjšati, tako da se jih lahko več obdari, četudi z. manjšimi zneski. Krivica se pa'godi razstavljaIcem bikov. Na te bi morala komisija posebno ozir jemati ter si misliti, da-brez lepih bi- kov ni le^>e živijie.l3l>dardvati bi morala v prvi vrsti le doma uzrejene bike, in ne istih, ki so od drugod prignani. S tem se privabi k udeležbi. Cč se bode pa zana-prej le druge in ne doma uzrejenih bikov odlikovalo, ne bodo živinorejci domačih bikov razstavljali, ker vedo, da nič ne dobe in da pri komisiji imajo prednost drugi. - Bika seveda je >~>.ko tudi gnati ter je ž njim več sitnosti ;Kor z drugo živino, zato jih je tudi manj razstavljenih in le mlajši. Splošna nevolja se loti razstavljalea oziroma živinorejca, ko ugleda leto za letom iste člane obdarovalne komisije. Po mnenju mnogih to tudi ni prav. Boljše bi bilo, da bi se komisija spreminjala. Ce pa že hoče deželni odbor iste in ene imeti, naj vsaj v toliko spremeni, da pošlje te v druge okraje in iz drugega okraja pa sem, ker s tem se odpravi marsikateri opravičen in neopravičen sum, ki ga je večkrat opaziti pri razdeljevanju daril. Toliko za zdaj, morda spregovorimo zopet o svojem času. Več živinorejcev. Iz Komna. Po dolgem času šele je prinesla častitljiva »Gorica« v soboto dne 4. novembra I9I1. neko skrpucalo, ki naj bi bil odgovor na dopis v »Soči« z dne 27. oktobra 1911. Vidi se, da je bil porod temu duševnemu detetu silno težak. Radi priznavamo, aa je nemogoče oprati zamorca tako."da postane bel. Tega nehvaležnega posla se je lotil dopisnik »Gorice", ki pa ga mi ne imenujemo falota kakor naziva on dopisnika »Soče«. »Po delih jih sodimo«! Njegovo trudapol-no delo ni venčano z lavo-riko vspeha. Mislimo, da bi bila Vaša dolžnost. ako hočete odgovarjati na dopis, in ako se Vam zdi neresničen, da ovržete očitana dejstva, ki Vas pečejo, kakor se vidi i/ iopsa. V; pa se postavljate na komodno stališče, da kar na kratko imenujete dopis lažnjivo-zaviti« in »zavratuo hudobno zaviti napad«. Gospod dopisnik! mi trdimo še vedno, da je bila v dopisu v »Soči« sama sveta resnica in da smo opisali samo gola dejstva in ako ni temu tako, zakaj ne zanikate; pa bilo samo en jedrni prizor izza bivanja dr. Fulneckega med nami?! Torej: »zavijanja« resnice so na Vaši strani!! Ali ni res, da se je ljudstvo čudilo zdravljenju umrle devojke? AH ni res zapodil deklico, ki je prosila, naj jej izdere zob. iz sobe, samo zato, ker so njeni stariši naprtdnjakj? AH nI res zabrusil praškov vbogemu možu v obraz, ker ga je prosil, naj mu računa nekaj manje ? AH nI res zapodi! iz sebe nesrečno i na lir v. opečenim otrokom, ki je dva-tri rtm pozneje umrl, brez zdravila demov? Odgovorite! So-li *-v dela usmiljenega Samaritana? Vi poznate vendar zgodbe sv. pisma! Kako spravite Vi v soglasje ta zdravnikova »dela z /zviŠenJm zdravniškim poklicem?? In slednjič: aH ni bil res izginil gos p. dr. Fulneckv iz Bovca?? Ne ker ne mara, amipaik ker ne more pobiti niti ekhtega •goriimenovanih dejanj, ne odgovarja dr. Fulneckv. * Vas3 čvekanje o izvrstnosti dr. Fulneckega kakor zdravnika, je seveda samo Vaša domišljija. Županstvo ga je sprejelo brez vsakoršnih informacij na ukaz dekanov in dr. Fuinecky se do danes ni še izkazal za »izvrstnega« zdravnika! V isti sapi.se sami tolčete po zobeh, ker priznavate da: »je bil proti nekojiiii strankam trd in rezek.« Vprašamo Vav. kedaj pa sme biti zdravnik napram hK-lku, ki išče pri njim zdravila iu vtehe. trd In rezek?? K odstavku v Vašem dopisu, kjer se čudite, da ne morejo revnejši občinarji razumeti, da je v njihovem interesu, ako plača občina zdravniku letnih 1600 K z ugodnimi pogoji; da bode računal vizito na domu po vsej občini 2 K, dovolite nam gospoda, da Vam tu pojasnimo, česa ne morejo revnejši in premožnejši občani razumeti. Ljudstvo ne more razumeti, zakaj i:so klerikalni starešine hoteli dovoliti dr. Reji, priznanemu in priljubljenemu zdravniku, 12(H) oziroma 1000 K letne plače, zakaj so mu •ponudili celih 500 K (kakor kakemu občinskemu čfedarjii) a dr. Ful-ueekemu dovolijo pa 1600 K. Pojasnite to ljudstvu! Naše ljudstvo ni tako neumno, kakor jeTiočete ;predočiti v svojem dopisu. Naše ljudstvo obso'a % svojo zdravo pametjo Vaše in Vaših pristašev početje kakor tudi vedenje zdravnikovo napram bolnikom! To ljudstvo pravi, da je dr. Reja dober zdravnik in ker je naš rojak, razume nas in naše težnje. A Vi, ki trkate v svojem dopisu na »Slovansko vzajemnost«, m iste opazili, da ste se zopet kresnili po zobeh, ko pripovedujete o dr. Finku. Kadar ste jemali v službo pok. dr. Finka, niste vedeli, da ni Slovan?? Takrat Vam je bil vsak, makari 'udi ž)d ljubši kakor — dr. Reja. Slovenec, naš goriški rojak! Citateljem puščamo sodi«); a naše ljudstvo pa naj se zahvali za dopis, ki skuša slikati javnosti to ljudstvo za. kakor pravi dopisnik: »nepremišljeno, da se hujše ne izrazimo,« hotel je reči neumno, svetujemo, da Obračuna s takimi »nsrečevalci« temeljito, enkrat za vselej. . Občinarji. DOPIS!. Iz sežanskega okraja. Slivno in okoliš. — Redkokedaj se sliši od nas kaj zanimivega in še takrat obsega dopis stvari, ki so skoraj brez vsakega pomena in ki razburjajo le še bolj duhove. Kaj zares koristnega in vzgojnega vzklije pri nas le redjkokedaj. Hočem pa napraviti konec temu mrtvilu. Upahi, da s tem ustreženi citateljem, ki morejo z ozirom na zanimivost in nepristranost dopisov spoznati pomen teh in resnega naprednega lista. Razun izvolitve novega občinskega sveta, kateremu bi priporočal studi ran je občinskega reda, kajti drugače bi prišel v konflikt z drugimi oblastmi, kar bi občini veliko škodovalo, je najvažnejši dogodek, ki zasluži, da se ga otme pozabnosti, prihod novega vikarja, g. F. Švara. Ni nam bilo neznano, da je ta gospod Oevinča-nom v žalostnem spominu, upali smo pa vendar, da bode imel do nas kaj več Obzira. Opomnili smo ga takoj takrat, da mu pri nas ne pojde devinsko žito v klasje! Toda vse to ni mnogo pomagalo. 'Kmalu potem so deževala poročila s Kri-stovimi nauki v klerikalnih listih, k;**r je bilo dovolj jasno povedano, kake namire 35 21 7161 imMa gospod. Za danes konstatiramo le, &.jfi,.koinBdUWJt.-Cda ne rabimo hudega izraza)1 in ga poživljamo, da naj bode pri ^ svojem »svetem delu« previden, kajti mi i tilnika rte uktanerool — iPozivljamo tudi vse Moihorjane, naj se ne dajo pregovoriti od gospoda, ki agitira v cerkvi za razne klerikalne institucije, in naj vržejo raje tisto kronico, ki bi sicer brezkoristoo izginila v breznu brez dna, y CiriMVLetodov nabiralnik. To absulotno ne gre, da bodo »mmci« povzročali povsodi razddr. Pokažimo, da znano neodvisno misliti! Iz-vestni »osrečevalei« pa naj si zapomnijo, da: čim večji pritisk, tem sfiJiiejSa reakcija. . '"-*."' -'¦ V prijaznih Mavninfah' še je pred le-iom ustanovil Sokol s sokofesko godbo, ki prav lepo napreduje. To naj bode tudi drugim Kraševcem za zgled in vspodbudo. Kaj m kako naj bi se tukaj delovalo, povem o priliki. Žal, da so ¦ se tudi tukaj dobili ljudje, ki ne morejo videti ničesar novega in koristnega, ako ni njih kova in ako ne pride iz njihovih vrst. Z vso močjo so delali ti divji elementi, da bi uničili mlado • društvo. Ali ni se jim posrečilo. Povedano naj jim bode, da se mi na nje ne bodemo ozirali, bilo bi to.pod našo častjo. Brez njih in proti njim se bodemo razvijali in priborili zmago našim, idejam. ,, V zadnjem času se je začelo čutiti potrebo po,izobrazbi. Služijo v to svrbo v prvi vrsti' časopisi. Upajmo, da se posreči kmalu prepričati naše ljudi o potrebi na-rednega čuta :n o gldboki utemeljenosti naprednih in demokratičnih načel. S tem bi '3e obvarovalo naš zdrav narod pred ziom časa, pred breznarodnp socijalno demokracijo in pred klerikalizmom o katerem pa sodimo, da .vzMe vsemu naporu ne bode mogel vač dolgo zdržati se na površju v našem slovenskem ljudstvu. —vP. Iz ajdovskega okraja Iz Rihemberga. — K zmagi pri občinskih volitvah v I. razredu je neizpodbitno pripomogel naš večni snubač.' Mi možu ne zavidamo sreče, da je vendar enkrat zasnubil žensko in zraven še en glas, kajti podstrešje njegovega stanovanja mora biti pač tako prenapolnjeno dosedaj vdobljeniri košaric, da je bil najbrže siljen škartifati celo ono osodepolno harmoniko. Radovedni bi biM pa izvedeti, kam je slednja prišla — Iz Sela na Vipavskem. — Dne 15. oktobra smo ustanovili v Selu prostovoljno gasilno društvo, katero ima namen braniti koristi našega že 10 let obstoječega sar, ostojnega Požamozavarovalnega društva. Takoj pri ustanovnem" občnem zbo- . ni se je upisalo 48 članov v gasilno društvo in izvolilo ta-le odbor: Anton Bavčar št. 28, Josip Mermolga št. 12, Josip Mu-žina št. 46, Leopold Pirjevec št. 52, Jos. Pišot št. 79, Jos. (Pirjeviec št. 39 in Fr. Mihelj št. 37, vsi iz Sela. Občni zbor je poveril odboru, da posije pravila v potrjen je. — Tako štejemo v Selu že 7 institucij, kar kaže velik napredek v naši mali občini. Sedaj nsi gospodarja v Selu in tudi ne mladeniča, ki bi ne bil .član kakega društva. Skupno v?« odbori so sklenili, da naj se napravi v Selu nekaka gospodarska zveza, katera bi nosila geslo: Vse za narod, svobodo m napredek. — Na pomoč! iz goriške okolice. Iz Podgore. — Neki basist tukajšnjega cerkvenega zbora je očital nekemu dečku, da je rekel pevskemu zboru, da ne* poje lepo in da če se človek ne odstrani, da ga začnejo ušesa boleti. Če bi slučajno dotični deček to rekel, bi to*ne bila nobena laž. Ta inteligentni-basist se ni upal nič reči dečku, poslal pa je sporočilo po organistu in sicer v cerkvi. Ker je to laž, prosimo-dotičnega, da pove osebo, katera je to slišala. Organistu pa povemo te-le besede, katere naj si jih dobro zapomni: »V cerkev se pride molit in ne dražit ljudi«. Dotičnemu\. basistu pa svetujemo, naj gre raje v podgorsko italijansko kavarno poslušat pogovore. Naj ne zameri! Najhujša jezikovna nasilnost pri - koroških sodnijah. Se pred ,par leti se je na Koroškem.} pri sodnijah, pri katerih je slovenščina v * deželi navadni jezik, razpravljalo sloven- , ski ter so se reševale slovenske vloge v * slovenskem jeaiku. Pred prilično 6 leti »pa so začele sodnije na »Koroškem reševati slovenske vloge v nemškem jeziku in je ! sedaj to že stalna praksa pri vseh sodnijah razven v Železni Kaplji. Pred prilično 3 leti; ipa je celovški okrajni sodnik dr. Torggler pri razpravi vsled dejstva, da slovenska zastopnika na njegovo zahtevo nista hotela nemški govoriti, dal nastopiti počivanje pravdnega postopanja. Oba zastopnika, koncipijenta dr. Frian in dr. .Oblak pa sta prišla v disciplinarno preiskavo, ker na sodnikovo zahtevo nista'govorila nemški. Pred Vi letom pa je raztegnila koroška odvetniška zbornrca disciplinarno preiskavo tudi na oba šefa zgoraj imenovanih koncipijentov na dr. Brejca in dr. Miillerja. Od te razprave dalje se sedaj pri koroških sodnijah razpravlja nemški, (vsaj dokler ta disciplinarni slučaj ne bode ugodno (?) rešen) s prav malimi izjemami v kazenskem postopanju in v civilnem postopanju pni deželni sodniji v Celovcu. Samo po sebi umljivo pa so govorili slovenski zastopniki s svojimi strankami v sadni dvorani vedno le slovenski, četudi se j'e razpravljajo nemški. Sedaj pa se je izvršil nov, dosedaj najhujši atentat na slovenski jezik. Dne 6. novembra 1.1|. se je vršila pri c. kr. okrajni sodniji v Pliberku razprava Kraiit ca. Morite; obe stranki tožnik in toženec sta slovenska kmeta. Tožnika Janeza Kraut, veleposestnika v Bistrici, je zastopal dr. Gosak, odv. kaiid. v Celovcu. Med razpravo se je imenovani za-stspiidk- s svojim klijentom informiral o teženčevih ugovorih ter je govoril s klijentom, kar se samo po sebi razume, slovenski. Vsled tega je sodnik Czernv pozval dr. Gosaka, da sme govoriti s klijentom samo z njegovim (sodnikovim) izrecnim dovoljenjem tet da mora gbvoriti ž njim v nemškem jeziku. iDr. Gosak se reve ni uklonil sodnikovi zahtevi ki ni utemeljena v zakonu. Nato je v teku razprave sodnik znova stavil prejšnjo zali«, tevo na. zastopnika dr. Gosaka. Ta pa je vstrajal »pri svojem prejšnjem stališču ter izjavil, da bode govoril s klijentom rned razpravo, kadar koli bode sam hotel in sicer vedno le v slovenskem jeziku. Sodnik je nato protokoVral svoje zahtevo napram zastopniku, pristavil odgovor zastopnika ter mu dal ukor. ker se nii uklonil. To je sedaj najhujši napad na stover-5-ki jezik na Koroškem. S tem se hoče poseči naravnost v sfero, katera sodniji niti •po civ. pr. redu ni dostopna. V tem slu-Čaiu se zgodi vse od strani prizadetih faktorjev, kar je potrebno, da se pouči sodnika o nekorektnosti postopanja. Brez dvoma je ta nov napad v zvezi z novim imenovanjem dotičnega justičnega: ministra. O nadaljnem razvoju te zadeve bomo . poročali. • Interpelacijo o tem dogodku je stavil i v poslanski zbornici včeraj dr. Ravnihar. Družba sv. Cirila in Metoda. Za Narodno šolo na Blanči je daroval g. Karol Draščik, pek in slaščičar ^Gorici, 20 K. Hvala! Za narodno šolo na Blanči. — Na svatbi g. Ernesta Filipiča z g. Amalijo Basa v Dorrtbergu je nabrala gospica Amalija Kompara K 7. Srčna ihvala na-birallki in darovalcem! Iz Sela na Vipavskem. — 'Podružnica družbe sv. C. in M. v Selu je zopet nabrala in poslala lepo svoto družbi v Ljubljano, tako da ima -družba dosedaj od naše podružnice članarine K 47; pri občnem zboru Vinarske zadruge je bilo nahranili K 16; iz nabiralnikov K 6'05; sku-kaj K 69.05. Zraven-tega se je plačalo za glasilo »Slovenski Branik« K 3 in poslalo okroglo 1000 pismenskih 'znamk. Torej za prvo leto za našo majhno občino lep dar v korist naroda. Vsem rodoljubnim darovalcem najsrčnejša hvala. Za podružnico: Josip Mermolja, predsednik. . C. M. podružnica v Mlirnu je imela pred kratiflim svej redni občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednica: g. Josipina Pavletič; naitnesiinica gdč. Zofija Jakil; tajnica: gdč. Slavica VtHiar; namestnica: gdč.. Jožica Pavletič; bla-gajnjca gdč. Vera Marmolja; namestnica: gdč. Marta Faganelli. Poverjeniki: za'Miren g. Jurij Vuk in g. Edvard *Pra-protniK; za Bilje gdč. Zofija Saunig; za Sovodnje gdč. Marija Oevetak; za Opat-jeselo g. Vinko Gregorič. Med poverjeniki se je v minulem letu po svoji marljivosti v nabiranju posebno odlikovala gdč. Zofija Saimig. Poslala nam je 56 K 20 x. Ta dar je naša podružnica sprejela kot prispevek v obrambni kamen ier ga od-pos'ala dne 30. decembra 1910. C. M. družbi v Ljubljano. Hvala zavednim Bi-ljeneem! Kot pokrovitelj je pristopil k naši podružnici g. Josip Pavletič, veleposestnik v Mirnu. Želimo, da- bi našel mnogo posnemovalcev! Domače vesti. Martinov večer »pri jelenu«. — Kakor se je že ponovno povdarjalo, je ta prireditev met IIo za vse naslednje prireditve in upamo, da se odzove p. n. občinstvo v velikem števi-!u. Vspored je izbran in najrazličnejši "temperamenti bodo našli kaj po svojem okusu: petje, godba, stalaktiti in stalagmiti, tripolitanski mutei itd. je bolj za idealiste, dočisrn je preskrbljena za ma-terjaliste goska »Martin«, kostanj itd. posebej za mladino ples in razočaranje. Z eno besedo: smeha, šale tam bo dosti! Martinov večer bo v hotelu pri Zlatem Jelenu. Domačega podjetja naj se ne podcenjuje in ako hočemo kedaj napredovati, moramo iti roko v roki vsi meščani, ob vsaki priliki, kajti gotovo je, da so oni deszerterji, ki se odtegujejo iz ko-modnosti oni pa, ki zraven tega še vse napadajo in kritikajejo in s tem le dobri stvari škoduje;;) (mislim kritiko onih, ki nič ne delajo temveč le od zgoraj v lastno skledo pljujejo) so pa najmanj Judeži. Več dela in manj iraz. Imejte vedno pred •oVni Svetopolkovo oporoko: Sloga jači — nesloga tlači. , Martinov semenj »pri Jelenu«. — P. n. občinstvu naznanjamo, da veljajo za to pr;re«Jitev vstopnice k veselici, ki se je imela vršiti na Ooriščeku septembra me- , seča. Za Sokoiski Dom v Prvačirti se je nabralo po izvolitvi župana na banketu v psned. pop. 30 K. Hvala darovalcem! Tržni dan 20. novembra t. 1. v Kobaridu, — Ziiipanstvo trga Kobarid naznanja: Navadno smo imeli tržni dan v pon-dcijek po zahvaln-ici. katera je bila prvo nedeljo po sv. Martinu; letos se pa pri tukajšnji farni cerkvi in vsi okolici oznani ; zahvalnima dve nedelji pred adventom t. j. 19. novembra; tarej se bo vršil običajni , tržni dan 20. novembra. Imenik porotnikov za drugo porotno zasedanje c. k. okrožne sodnije v Gorici. — Redni porotniki: Andnian Felicijan, Crauglio, Kožith Vincenc, Osek, Romano j Anton, Gorica. Kozem Anton, Prvačina, Bassi dr. Rudo!d.nje, Birsa Josip, Rihem-berg-Polje, Pnljk Vincenc, Velike Zabije. Nadomestni ;::rotnrki: Lorenzutti Franc, Cadel Alojzij. Drobnič Ivan, Travisan Ivan, Potatzkv Antcai, Tominz Jakob. Miani Josip, Ristits Aleksander, (Irusovin Franc, vsi v Gorici. Slabi zaščitniki cerkvenih zapovedi. ¦-- »Gorica« piše; »Zasmehovanje cerkvenih zapovedi pri c. kr. uradni učiteljski konferenci. V torek je pri c. kr. uradni učiteljski konferenci za goriški okraj iz- razil učitelj Balič željo, naj bi se uradne konference ne sklicevale ob takih dnevih, ki so po cerkvenih zapovedih postni dnevi. Salve smeha so bučale po dvorani, poroča »Soča«, ko je zavedno učiteljstvo sli-šalo te besede. Tako daleč smo že prišli! iPod uradno zaščito še sme delati vsak učiteljski frkoMn norca iz cerkvenih zapovedi. Svaka sila do viemena!« Hudi so gospodje in cerkvene zapovedi branijo. Ali ljudje, ki jih poznajo po-b!:žje, pravijo, da so ti branitelji sami mesojedci, ki piskajo na cerkvene zapovedi o postnih.dneh ter so piskali na nje tudi tisti uscdepolni torek 31. oktobra 1911., nabasavši se z dobrimi mesnimi jedrni! Srečna cerkev s takimi branitelji njenšh zapovedi! Pater Balič z Vrha je priobči) v »Gorici« dolgo »Pojasnilo«. Pater »pojasnjuje«, da v Gorici ni dobiti po gostilnah postnih jedi. Dne'31. cktcfcra na dan učiteljske konference v Gorici pa je bil emi-nentno postni dan. — Pater Balič -je bil pač že tolikokrat v Gorici in toliko po goriških gostilnah, da mora vedeti, da se dobi ob postnih dneh v Gorici po gostilnah tudi posfne jedi. To je znano njemu in tistim, ki so ga p»s!ali in nahujskati delat zdražbo in črnit učiteljstvo. Kaj kdo je, ali postno ali mesno, to pa je stvar vsakega posameznika. Tega se držijo tud' gospodje mmei. Nam pogestoma poročajo očividci, da ta ali oni -nune z dežele v Gorici je na postni dan mastno pečenko. M: smo vedno odgovorili: Bog mu žeg-naj, jutri po maši bo že tako odrešen gseh-u. Kaj bi rekel Balič, če bi na'etel na takega-le posvečenega grešnika na kak zapovedan postni dan?! Slovenski vojaki v Tripolisu. Tudi slovenski vojaki bodo krvaveli v Trrpoli-taniji za lta':jo. Iz bereške Slovenije je bilo poklicanih prav obilo vojakov ped bojno zastavo ter so odšli v Tripolis bojevat se za slavo Italije. Italijanski begunci. V Avstrijo prihaja sedanje dni več mladih Italijanov, ki bi morali iti v Tripolis. Zlasti če je že eden cd hiše v vojni, drugi zbeži v Avstrijo da ne dobi pozivnice za Tripolis. Na tisoče bo italijanskih vojakov, ki se •pozivu pod vojne zastave niso odzvali. Ponarejeni dvajsetkronski bankovci. — V prometu kroži zdaj nerazmerno mnogo ponarejenih dvajsetkronskih bankovcev. Ker se pa ponarejen denar vsakemu, pri komur se dobi, odvzame, ne da bi s i* !»n.u povrnila škoda in ima vrhutega dotič-nik pota k sodišču in sitnosti, je pač umestno, če opozorimo na razliko me J pravimi m ponarejenimi bankovci. 1. J Ogrski grib je risan pri taisifikatih z než-. nejšimi črtami kakor pni pristnih bankovcih. Pri teh je ogrski grb temnejši, pri pona r&jenih pa svitlejši. 2. Cel levi del in leva polovica zgornjega dela robu bankoven ter zgornji del relijefne glave v sredi m nemški strani je pri ponarejenih bankovcih rurneno-ze!enkast, pri pristnih bankovcih modro-zelenkast. Z. Srednja črta črke N v besedah »KRON« v vseli jeiri-j kili je na falztfikat*h ravna, na prrstruli tankoverh pa vtpcgnjcna. 4. V besedi , »SBRIE« sta pri fateifikatih zadnji črki l In E mnogo bližje skupaj nego ostale črke. 5. Črke in številke so pri oznamenrlu serije in številke na faizifikatih nepravilne, kakor bi bile pokvečene. 6. Desni rob ogrske strani in desna polovica robu'nemške strani sta pri falzifikatih rjavo-vijolčasta, pri pristnih bankovcih pa živo-vijolčasta. 7. Barva modre podobe je pri tahsifikatu nevtralna, mrtva, pri pristnBi bankovcih živa, na rdeče cikajoča. H. Idealna glava nima na ponarejenih bankovcih tistega izraza kakor na pristnih. Nos te glave je na falzifikatth širji in nima na nosnicah spodaj tistih nežnih črt, ki jih opažamo pri pristnih bankovcih. Tudi papir pristnih bankovcev je mnego tanjši in finegši, kakor pri falzifikatih. Po teh znakih bo vsa'< lahko razločil ponarejen bankovec od pri-satega. C menjamo še, da država za cd-vzet ponarejen denar ničesar ne povrne, pač pa lahko zahteva vsak, komur se je odvzel ponarejen bankovec, da mu da za isto vsoto drug pristen denar, če mu dokaže, da je sprejel ponarejen denar ravno od njega, kar je pa silno težko dokazati. Proti najemninski davščini v Gorici. --'- V nedeljo so se bili zbrali laški trgovci in obrtniki na zborovanje, na katerem so protestirali proti uvedbi najemninske dav- ščine. Samo .navzoči mesarji so bili «a j uvedbo najemninske davščine. V njihovem r imenu je govoril inesar Cirfarin, ki je mestni starcšiina. — Jvlesarji so torej za to, i kar zahteva magistrat. Bojitjo se naprave | mestnžh mesnic, pa so tudi hvaležni magistratu, ki je bil sicer dal pripeljati nekaj argentinskega mesa pa se je »prodajalo msm? > vršila v soboto dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni sobi. vlado na njene dolžnosti do Dalmacije. Koncem, seje .je dr. Rvbaf pozvati zbornico 3ia^pxotest proti> italijanskim grozodejstvom v Tripolisu, 0; tem je vložil interpelacijo tudi posl. Breiter. Gosposka zbornica je imela včeraj sejo, v kateri je govoril min. predsednik Sturgkh. Povdarjal ie visok pomen (!) gosposke zbornice jjrlada jej bo priznavala vedno pripadajoči jej vpliv. Razvil je pro-granmi govor vlade, sličen onemu iz poslanske zbornice; bil je odobren. O železničarskem vprašanju se je v seji odseka za državne uslužbence 'Živahno razpravljajo. Izvedba pododsekovih ¦ predlogov je nemogoča iz fiinancielnih uz-rokov, je rekel finančni minister. Poročajo pa na to z Dunaja, da še to vprašanje reši ugodno. Revolucija na Kitajskem. — Mand-žurska dinastija bo morala najbrže izginiti. Pristanišče Amov so zavzeli revolucionarji. General Vita ie umorjen. Baje na-- rneravajo poseči' v Kitajski spor tuje ve-levlasti. — Revolucionarji so zaplenili v Mankavu državno blagajno. Šusteršič pri Sturgkhu. Stališče klerikalcev nasproti novi vladi. — Z Dunaja poročajo: Slovenski klerikalni poslanci so imeli v sredo posvetovanje, kako stališče ¦ naj zavzamejo napram'novi vladi. Po >po-I ročilu dr. Šusteršiča, k§ je poročal o svo-\ jem pogajanju s Stitrgkhom, se je razvila živahna debata. Nekateri poslanci so nastopili za najskrajnejšo opozicijo proti Sturgkhovem kabinetu. Ali o stvari se ni sklepalo. V slovanskih parlamentarnih krogih ne pripisujejo dr. Susteršičevemu ropota-riu nobene važnosti. Vsem je znano, da dr. Šusteršič najprej silno ropota z orožjem, mato pa brezpogojno kapitulira. Hrvatski sabor je razpuščen. Ban TomašiČ nima večine; nove volitve mu je menda tudi ne prinesejo. Turški protest proti Jltalijamski aneksljl Tripolisa. Turška vlada je poslala Vsem veie-vlastim noto, v kateri proglaša aneksi-jo Tripolisa in Cirenajke od strani Italije kot popolnoma ničevo in brez v vsakega »pomena: Obe državi se nahajata sedaj v pravem vojnem stanju. Turška vlad'a še vedno vzdržuie svoje suverenitetne pravice nad anektirano deželo m hoče le svoje pravice braniti do zadinje kaplje krvi." No^-ta, ki jo je Italija izročila vdevlastim, je dvojna kršitev mednarodneiga'prava^ proti čemur Turčija najienergičneje protestira. $e o Italijanskih grozodejstvih. Angleški listi objavljajo daljne posameznosti o italijanskih grozodejstvih. Tako piše neki angležki častnik v »West-minster«-Gazette: Dne 28.; oktobra,, je neka arabska četa predrla italijansko [ črto pri Bu Meliani ter »se zajbarikadirala v neki. hiši. Potem soizvesili beVzasta- : vo, ter se udali. Ko so bili razoroženi, so jih Italijani poklali. Avstrijski raziskova- ; lec Altbaner se je nastanil v arabskem I predmestju. Ko so se približali Italijani je prišel s svojim arabskim hišnim gOsipo- | darjem v lhesto. Potem se je Altlbauer vrnil v svrijo 'hišo, ter našel tam umonjene- i ga svojega arabskega slugo, nedolžnega 80-lethega starčka. Zadnja poročila. Iz Rama poročajo, da so pri Triipolisu in Homsu doživeli Turki nove poraze. — Za rodbine padlih vojakov in ranjence nabirajo po Italiji prispevke. — Boj se je razvil pri Sjara-Šjadi. S tem so baje pokazali Italiijani, da se znajo boriti tudi v oaza. — V Derni in Homsu so bili spopadi brez škode za Italijane. Tako seveda pravijo Italijani. — ta Berolina poročajo, da nameravajo velevlasti pritisniti na Turčijo, naj sklene miir. ! Volna m in Politični nresrted. Poslanska zbornica je imela 7. t. m. sejo. Med došiimi dopisi je bilo tudi poročilo draguijskega odseka o uvozu mesa in /nižanju sladkornih cen. Vlada je predložila razne prcd'oge, med njimi predlogo o preuredbi zadružništva, zakoni o ustanovitvi splošnega zadružnega .kreditnega y a voda. Zbornica je potem živahno razpravljala o programnem govoru minfoterskega predsednikr. V imenu Cehov je ostro kri-ziral novo vlado posl. Masarvk. V imenu nemškega vNationalverban-da< je izjavil posl. Gross za politično poti eno, da se pritegne Čehe k večini in da je sprava nujno potrebna vsaj glede najvažnejših točk. Izjavil je, da bo nemški >Nationalverband« podpiral novo vlado, Ja pa zahteva od vlade, da respektira nemško posestno stanje, in da bo energično zavračal morebitne napade na svo-b • Jo šile, kakor tudi vsa stremljenja za prevrat družabnega reda. Posebno ostro je govoril voditelj nemških soc.-dcm. dr. Adler, ki je poudarjal, da pomenja ustava nove vlade po-maknitev na klerikalno stran, in je izrekel vladi najostrejše nezaupanje. H koncu seje je posl. Biankini v imenu dalmatmskih poslancev zahteva! od predsednika, da naj pozove vlado, da nemudoma predloži parlamentu sklepe pred kratkim še vršeče skupne ministerske konference v zadevi bosanskih in dalmatinskih železnac. Na koncu seje so podali Cehi ostro interpelacijo na ministerekega predsednika v zadevi znanih pogojev, justičnega ministra Hochenburgeja. V včerajšnji seji se je nadaljevala proračunska debata. Vukotič je opozarjal Turki zavzeli Derno? Iz Carigrada poročajo, da so Turki zavzeli Derno. Italijani so imeli mrtvih 500; druge so ujeli. Turki so zgubili 80 vojakov in ravno toiiko je ranvenih. Italijanom so vzeli 18 topov in 5000 zabojey raznih vojnih potrebščin. — Ce je le res!' Se en poraz Italijanov! Iz Carigrada poročajo nadalje še o enom p:;razu Italijanov. Pri Tobruku so se izkrcale italijanske čete ter zadele pri 1:1 Farumu na Turke. Fo hudem boju so izgubili Italijani 200 vojakov, ranjenih je dosti. Turške zgube so manjše. Tudi za ta boj ve'ja vprašanje: Če je le res! Francoski socialisti proti vojni. V Parizu je bil velik protestni shod proti itaKjansko-turški vojni. Sprejeli so j resolucijo, v kateri se ostro obsoja italijanski rop nasproti Turčiji; priporočili pa so ob jtfdncm slogo med italijanskim in turškim proletariatom. Bolnišnice in kolera. Bolnišnice v Tripolisu so polne bolnikov in ranjencev. Kolera razsaja v Tri-polisu in tudi med Arabci in Turki.'Vse polno mrličev gnjije okoli Tripolisa. $mrad se šnri daleč naokoli. 100.000 mož v Tripolisu. Italija pošlje v Tripolis še toliko čet, da bo tam 100.000 mož. Generalni štab kliče pod bojne zastave letnike 1886. in 1887. Darovi za Turke. Iz Kaire poročajo, da ipo Egiptu pridno nabirajo ta turško vojsko. Nabrali so doslej dva in pol milijona frankov. Turkom hitijo na pomoč prostovoljci iz Egipta. Utrdbo Hamidie zavzeli Italijani. Iz Rima poročajo, da so Italijani zavzeli utrdbe Hamidie po hudem boju s Turki! in Arabci. Boj v oazi se je vršil zvečer pri luninem svitu. General Chaurand je vodil vojake ter se na čelu'njiUi spustil v tej s sovražnikom. To bi bil prvi uspeh italijanskega prodiranja v notranjost dfe-?,ele. .v Književnost. »Oliwer Twist.« Spisal Charles Dickens, poslovenil. Oton Župančič. Cena broSirani knjigi K 5; eleg. vezani K &20, ipo pošti 30 v več. O knjigi še spregovo-r rimo. Priporočamo. Dobiva se tudi v knjigarni v Trgovskem Domu,. Razne vesti Klub slovenskih farmacevtov akade-mitnega društva »Ilirije« v Pragi je pričelo ta teden z rednimi strokovnimi predavanji. Prvo predavanje je bilo v pondeljek dne 6. t. m. v društvenih prostorih »Jugoslavije«, Taborska ulica 14/1. 'Predaval tovariš Hugo Muižina: »O an-tikoncepci-jonalnli sredstvih«. Prihodnji pondeljek predava tovariš Fedor Gradišnik: »Iz spolnega življenja rastlin«. — V kratkem priredi klub tudi podučne izlete v češke tovarne. Na vise prireditve so vabljeni vsi prijatelji kluba. AviatlČna postaja v Pulju. — Po sklepu mornariškega poveljništva napravijo, v 'Pulju aviatično postajo. Komandant bo linijski poročnik Viktor Klobučar, ki je že. izvežban aviatik. Postaja ima namen iz-vežbati V aviabiki določeno število mor-nariških častnikov. Kubelik ne more igrati v Rusiji. — Sloveči violinist,Kubelik je hotel, prirediti koncerte v Odesi in- Kijevu, ali ruska policija mu. je to za!branila, ker je Kubelik zadnjič, ko je bil v Rusiji-sviral mar.si-Ijezo in je:Občinstvo na to pelo revolucionarne pesmi. Poskusen samomor 13 letnega dečka. — V Mariboru se je hotel usmrtiti 13letrii učenec tamkajšnje meščanske-.šoje Ludo-vik Fraiss. Skočil, je z balkona drugega nadstropja. Zlomil si je d:esnp ro|fo terse poškodoval ^o. celem +ešeln. 'Prenesli so ga v bolnišnico. Storil je to iz strahn .pred šolsko kaiznijo. :.,.- ' ^ (Ddje na «MTt! OMiiU Mali pglaš!;-; Rajma^li pristojbina stene « 0 'H n; Ako je 6gla» obfle?n4]ii se r&ioaa xa tsako besedo 3 vi a Ha]ptlpriwflj*e inaerlranje la trgovce ia obrtnike. : IfaTIko Je manlHh ttgorcav in. obrtnik^ r Gorici,-• VsteMfc m 0»UH (innolo t mo»tu> nlh8e n« poina, k«r *ni«tjt? u tovurtrafo.-Škodi a( ta^hnn.. ^ Radi oapotovaiija LS8$511Bfe * noje potre tta^e i >avniitvo. 0430 Kraljevska HMtoška himna v cerkvi, — V Icraju' Vtoeggk) je bila črna. maša z& vojaUce, ki so padfli v T^ipolitaniji. Slovesne.. moKtve.isb seVvršitev Stolni cerkvi; molili.so za ranjke,.naj počivajo v miru; četam pa naj da 'Bog- popolno zmago. Po molitvah so igrati rta orgij« kraljevsko himno. Dosedar niso igrali te himni--Se v nobeni cerkvi v Italiji zbog znanega stališča Vatikana nasproti dir ntfstiji, ¦' tfešnk dragirifa na Francoskem. — Tudi tm Francoskem je meso drago. Francoski vlakia }e sklenila, da dovoli uvoz živine iz svojih kolonij ter tako o*dpomore draginji mesa. V kratkem pridejo večje pošiljatve mesa iz kotomj na Francosko. Svojo mater ie umoril 35 letni Ignacij LiiMlič iz Strelca pri Novem mestu. Storil je to v vinski kleti. Mater so našli mrtvo, strop in stene so ;bite oškropljene s krvjo. Hitrost zrakoplova. — Znani francoski učenjak profesor Painleve priobčuje o razvoju aeroplianov^stedeče: • »DošfedaJ nam je še nemogoče dognati, kakšno hitrost bo dosegel zrakoplov v sto letih. Gotovo je, da se bo brzina še zelo pomnožila. O vlaku, parniku in vodljivem balonu se lahko reče, da so že dosegli večalimanj višek hitrosti. Tudi l>i se pri prvih dveh radi raznih ovir ne mogla hitrost za mnogo zvišati. Zrakoplov pa plove po zraku, ki je čist prahu, in bi bila večja hitrost lahko možna, ker bi tudi glede dihanja ne bik) nikakih ovir.« Občutka, ki jih ima potnik v zrakoplovu (med vožnjo, opisuje takole: »V trenotku, ko se prične aeroplan dvigati, pada solnce. Čeprav sem bil zelo lahko oblečen, sem vendar 70 minut trajajočo vožnjo prestal z želo prijetnimi občutki. Gotovo sem ztnrzoval, toda ne bolj kot čakalci pod nami. Zračni pritisk na obraz je pa učinkoval kot božanje, ki se ne more opisati. In poleg tega smo vozili s 60 kilometri na uro, kar povzroča pri enaki vožnji z avtomobilom že precej ne- J prijetnosti.« ZAHVALA. Podpisani se iskreno zabvalju- i jemo vsem sorodnikom, prijateljem i in znancem, ki so prišli od blizu in daleč ter spremili našega ljubega I sina, brata, očeta in" soproga. . * - •• Velike zaloge novih dvo-koles, Šivalnih In kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 2-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokoleja, šiv. stroje, gra» mofone, 'orfeeitrijbne itd. Anton Potafzky v Carici H» tre«! R«lt*l> Tifgrti. TMOVINA NA OROlNO IN DEBELO NtJcMflji kiptvtliii ¦IrilirikHa li Irthisflt | bltf« tir tktito, prtji li iW|. i POTRKBfiOlNE ! n pliarnice, kadllcp in popotnike. Najboljše šivanke za Bivalne stroje. POTREBŠČINE ta krojai§ in i$9ljarj$* UTAtiDjfee-----BoSnt Trme*. — M»»i»e knjttlee. fišna obuvala sa isb latne časa. Sum n nltilm, travi ii atelje. ffŠjbdlfe oskrbljena zaloga za kramarje, kroinfcrje, prodajtlce po sejmih in trgih ¦«r na d«žeK * r * I) , na zadnji poti k večnemu počitku. Bog plačaj vsem mnogotero. RIHENBERK, 5. novembra 1911. Žalujoča družina Mitom pebriji ia Jlaičifcraa Karol Draščik «Cnicl >a brw v (tuiii hiti) mfiuje naroČila Vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, oditi kova ne velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkatrfa na drobno ali v originalnih butelkah Priporofia se Blatnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 0f- po Jako zmernih cenah. -*¦* lako se obranimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi danili*mtšnjo fkvciitto. sf> pruje vsptii.iu ter it jim more eucrjjičuo nasprotovati s tum, da so pravočusuo uporablja - Dr. Engel<-npv nektar. ==^—¦ Kajti močan Ztlodte in dobra prebava tvorijo temelj zdrave iu telesu. Kdor hoče siroje zdratje ohrtiuiti tudi da •tuvuaii, naj uporablja po »vujih uvrratn vipehih storiti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih, kelifnih »okov in iz vina. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na pr%I>avb liki želodčni liker, odroma J!eiod vino ter nima nikakih škodljivih posledic. '"',v Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospeiujoče na prebavo in vzbndijivo na tvorite v tu>kov. Zato se priporoča vžitek ===== Dr. Engel-novega nektarja ===== vtem. ki si nočejo olitaniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti Belodžnemu katarju, krtu. bolečinam, tcfcki prelmvi ali tasliženju. Havnotako no dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali kolifiv bok-fine ali areno utripanje, ohrani temveC dober Hen in živahen tek. Zfbranjuje torej iiuspcčnos'. d it »evno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 Iv steklenica v lekarnah siedečih krajev: < tarif». Koruiin, GradiSCe. Romam, Ajel. Campolongo. Ronke. TržiC, Ajdovščina. Gor. Idrija. Tolmin. Kanal, Videm, Palma, Oervinjan, Oglej, Fiumičel, (»radež. Sežana. Vipava. Postojna. Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseli vecljih in manjSih krajih (ioriSko-GradišCanske in sosednih dežel. Todi razpošiljajo lekarne v gorici S ali več steklenic nektarja po originalnih eenah v vse kraje Avstro-Ogrske. :¦ ¦. "•_ Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izr««n« zž Dr. Engel-nov' nektar, — Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: siunos "200, vino malaga 200, vinski štrkljaj «0, glicerina 100. Črno vino 100. sok jerebike 100. Crešnjev sok -im brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. •.* . Trgovino „pri železnem možu" loj|o starin se je preselilo v Magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga novega orežjn vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šioeritd. itdL _ Cene kotifeurenener lUftlt 6yra9 izde!ouatdj orofja in zapriseženi fcuedenec. Nanut & Bregant autorizouana staubena terdka ^ (gjomci ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. ti. občinstvu' za vsa" stavbena del«. Izdelujelu vsakovrstne načrte, proračune in ¦ kulavilacije po najnižjih cenah. naznanila. Usojam si uljtidno naznaniti slav, občinstva, da sem otvoril novo mesnico v ulici Trefi kraljev (Via Tre Ret št. 16 pri kavarni .Dojinim". Zagotavljam solidno postrežbo in blago prve vrste. Na željo gosp. odjemalcev se pošilja aieso tudi na dom. V mesnici imam vedno veliko izbet razne divjačine in domaČe, izvrstno pitane perutnine. Posebnost: prašičje meio viek vrat. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočam Andrej Frautitollč, mesar. Knjigdvodkinjo, ki ima žo več let prakso iti j<* izurjena muč se sprejme takoj. Zahteva se popolno znanje slov. jezika, nemščine in knjigovodstva. — Prednost imajo one, ki so bile že v kaki trgovini h papirjem. Ponudbe na naše upravnišlvo pod šifro : '»DELAVNOST*. Ivan Kravos nK8raMI.il. GSlU&ft h Komu ti. I sedlarska delavnica ščine, potovalne potrebščine kakor: kov-| čege, torbice, denarnice, iiscaice ^^^^^ itd. - IzvrSuje in sprejema v EJl^Š3bl popravo različn* koleseljne in ^^^^^§j 1 ¦; , ¦;......... koči|e ==s=st j Pcprauifa se Sznršnjejo loCno. j mt Cene zmerne. Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte .Primorka" in ..Slava" 9V 9V Na prodaj so v Goric!: v trgovini Gašjmrflis ni? Travniku *t. 24, v tobakurni Sardagna, Gosposka nllca« v Solkana: tobakarha Andrej LiC-eu, v Kojskem t trgovina Karo! Lcnardlč, v T«I- minut A. J. Vrtovrc. se- * * Dvonadstropna hiša se proda v sredini mesla Idrije, na prometnem kraju. V njej se nahaja že nad 30 let gostilna. — Hiša je jako pripravna za trgovino ali vinsko kupčijo na debelo, ker ima prostorno klet. Cena 25.000 K, Naslov pove naše upravnišlvo. 5924