imv.
Paštsiaa pl»žs»a. t gvteriai.
LJUBLJANA, i%e S. julija 1925.
Izhaja *®ak* «rC«k».
Nar
ocalna: za mIo leto Din 3» ~ za pol l«ta , 15 — za iaoKEMsiva -za e«lo lcio EH« $0' -Inserati kjif«.""- Pit. menim vprašujeta itaj se priloži znamko« odgovor. — Nefrankirana olsma se ne sprejemajo.
ČlMlo „Zvfeže
LETt m

i ssfmaamgmmmBamtBm ^zvznaBats

feMa eRiraj vsa sw)®6« te is ii iBBrijivesfU
Bekoptei se *e Saj*. M- Plač« 1» S» v tsfafeijKal. - Ur*<* alftv« bi uprava j« V tj«bljMi v ttllel «»v. 7. -iater. ft 565. — Ralua pri poS. čekovnem 18». v»4a št. 11.544.'
J
Nov položaj,
Po najnovejših poročilih, ki smo jih prejeli do trenutka, ko pišemo te vrstico, je sporazum med radikali in radičevci gotov in če se ne zgodi kakšen neverjeten čudež, bo sporazum podpisan v najkrajšem času. Podpisu sporazuma bo sledila nova vlada, v kateri bodo sedeli zastopniki hrvaških radičevcev in srbskih radikalov.
Za vso našo notranjo politiko bo imel sporazum med radikali in radičevci silno dalekosežne posledice. Sporazum bo omogočil, če se ga bodo lojalno držali, po dolgih letih ostrih političnih bojev resno delo v parlamentu na korist vsega prebivalstva aržave SHS.
Posledice sporazuma bodo važne zlasti za Hrvate. Na Hrvaškem je vpeljal Pribičevič tako politično in gospodarsko strahovlado, da je naravnost čudež, da je ostalo na Hrvaškem tako mirno in samo hladni treznosti in uvidevnosti radičevcev pripada zasluga, da so znali ljudi odvrniti od kakih nepremišljenih korakov.
Pribičevič je uničil na Hrvaškem avtonomijo občin in povsod postavil svoje pristaše za komisarje, ki so jih morale občine bogato plačevati. Pri-bičevičevi komisarji niso bili ravno najboljši ljudje. Z občinskim premoženjem, zlasti z gozdovi, so gospoda- j rili kot svinja z mehom. Proti pan- 1 durskemu gospodstvu ni pomagal no- ; ben protest. Če je kakšen kmet le zinil, je romal brez usmiljenja v zapor, kjer so pele batine kar na debelo. Tako je razumljivo, da cela Hrvaška kar koprni po trenutku, ko bo ta divjaški režim padel, da se bo kmet zopet enkrat pošteno oddahnil, predvsem gospodarsko, potem pa tu-
di politično. Če se radičevcem posreči s svojim vstopom v vlado* strahovlado, ki jo je vpeljal Pribičevič, le nekoliko ublažiti, če je že ne bodo mogli popolnoma odpraviti, bo to že ogromen uspeh. Hrvat bo zopet lahko Hrvat, ki se bo zavedal, da inu ne škoduje biti Hrvat in ne bo že zaradi tega osumljen in zaprt in batinan, ker je Hrvat.
Za celokupno državno politiko bo zopet velikega pomena okolnost, da bo zastopana v vladi poleg najmočnejše srbske tudi najmočnejša hrvaška stranka, kar bo dalo naši zunanji politiki silno močno moralno oporo. Sodelovanje Hrvatov s Srbi v vladi bo dokaz, da nihče ne želi razpada države, da pri nas iii separatistov«, kakor je to vedno trobil v svet Pribičevič s svojimi »slovenskimi« priveski vred, ampak da želimo vsi le tako preureditev države na znotraj, da se bomo v državi čutili vsi zadovoljne in ne samo eden. To bo dvignilo pri vnanjem svetu naš ugled, pa tudi naš kredit.
Sporazum med Hrvati in Srbi tudi za Slovenijo ne bo ostal brez pomena. Slovenski demokrat je in klerikalci so sicer srečno pripeljali svoje politične vozičke tako daleč, da se pri pogajanjih med radikali in radičevci zanje sploh nihče zmenil ni. Je pa tukaj naša »Zveza«, katero so si ustvarili slovenski kmetje sami, in preko naše »Zveze« bomo poskusili j tudi Slovenci uveljaviti svoje opravi- j čne politične in gospodarske želje tam, kjer se bo odločalo o državi. S i podpisom sporazuma med radičevci [ in radikali dobiva tudi naša »Zveza« j realen političen pomen. To je za nas i velik korak naprej.
za splošni napredek, za pomoč kmečki i in delavski sirotinji, za šole, ceste, železnice, bolnice, kmečke, obrtniške in j delavske zadružne kredite itd.
i
i Kateri tabor je resnično ljudski?
j Jedro vsakega naroda je kmetsko ljudstvo. Kmetsko, to je podeželsko ljudstvo je pristaš miru, pravice in človečanstva, ker je navezan na zemljo, ki jo s trudom, s skrbjo in z ljubeznijo obdeluje. Zato morajo pravi človekoljubi in miroljubivci iskati svojih pristašev ravno na deželi, med kmetskim ljudstvom. Tudi Jezus si ni poiskal svojih učencev v mestih in med bogatimi ljudmi, temveč v vasi, med ribiči. Tekom zadnje svetovne vojne je vsak kmet, ki so ga pošiljali kot nemo živino po strelskih jarkih, vedel kakšen je njegov pravi položaj in je končno spoznal in našel samega sebe. Zastudila se mu je krivica in nasilje in zato je še bolj zahre-penel po miru, urejenem domu, pravici in spoštovanju do dela.
Tudi doma naj pride do sporazuma!
V naši novi državi je nastal spor med Srbi in Hrvati. Ta boj se je ves j čas sukal v okviru zakonitosti. To je bil in je prav za prav le odpor Hr- ! vatov proti nasilju in krivici, ki se je delala od domačih nasilnikov v imenu Srbstva in Beograda. "Toda ta boj ni vodila hrvaška gospoda, ampak hrva-
ški kmet. Ta kmet se ni dal streti ne z batinami, ne z »Obznano«, sploh z ničemer. Strnil je svoje vrste, ostal složen in zato močan. iNihče ga ni mogel premagati. Končno so v Beogradu morali spregledati in misliti na to, da pride s kmečkim ljudstvom na Hrvaškem do zmage. Ta kmet je ponudil sedaj svojo roko za pošten in pravičen sporazum. Toda od svojih kmečko-so-cijalnih načel ni odnehal prav nič. On je ostal pri svojem, ker drugače tudi ne more.
Iz tega primera se Slovenci lahko veliko naučimo. Tudi mi se moramo zavedati, da je jedro našega naroda naše kmečko-deiavsko ljudstvo. To ljudstvo si želi samo mir in ne vojne, si želi dela in zaslužka, cd države pa pravico, od javne uprave pa svobodo, zlasti svobodo svojih malih in siromašnih, toda snažnih in lepih domačij. Ljudstvo pa more to doseči samo tako, če se združi v mogočno falango, ki bo složna in zato tako močna, da jo nobena peklenska vrata ne bodo mo--gla premagati. Zato se mora- vse naše podeželjsko ljudstvo pridružiti »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva«, ki se naslanja na bratsko solidarnost hrvatskega kmečkega naroda, kateri zvezi bo sledilo združitev vsega kmečko-delavskega naroda v vsej državi. Šele to novo in mogočno gibanje bo iz te države ustvarilo složen in pravičen dom za vse, ki so pravični in delovni.
Kmet, obrtnik in delavec.
Dva tabora,
Neodvisno ljudstva — odvisna inteligenca.
Pri nas se deli vse ljudstvo na dva velika tabora. Prav majhen je odstotek tistih, ki se ne morejo odločiti ne za desnico in ne za levico. Ti binglja-jo zmešani sem in tja in ne koristijo nikomur nič, kvečjemu so splošnosti samo v škodo.
Ta dva tabora pa sta si različna, zato tudi zelo nasprotna. En tabor je za pritisk in nasilje, drugi je za mir i« sporazum. Ljudje navadno delajo to, kar jim veleva njihovo notranje nje prepričanje, ako so v obče toliko razviti, da sploh imajo kakšno prepričanje. Veliko pa je tudi ljudi, ki dela-j® drugače, kakor jim velevata pa-«s®t in srce. Ti so duševni sužnji, so •rodje v tujih rokah. To so odvisni ljuije, ki mislijo, da morajo ubogati drago ta to, da morejo ugodno živeti. Za ugodno življenje so prodali svojo el»veško dušo hudiču za cekine . . . •dvisnih ljudi je največ med izšolano inteligenco. Ta je z malimi izjemami za rasne službe in podobne ugodnosti življenja na prodaj vsakomur, ki razpolaga s posvetnim blagom. Vsaka vlada ima nekaj takšne robe (hudičevih cekinnov) za oddati. Najbolj neodvisna je kmečko delavsko ljudstvo. To ne zahteva za sebe ničesar, razven spoštovanja skupne ljudske volje, svobodo in pravico. Zato more svobodo izbojevati edinole to ljudstvo, ki je neodvisno in katerega duša ni nikomur na prodaj, ne pa tista pokvarjena gospoda, ki prodaja svojo dušo vsakomur, ako jo more in hoče kupiti.
Tudi v politiki sta dva tabora!
Kar smo povedali tu na splošno, velja tudi v politiki, zlasti pri nas. En tabor modruje, da je mogoče državo urediti in učvrščevati samo z nasiljem in pritiskanjem. To so pripadniki militarizma in absolutizma. — Drug tabor je nasprotnega mnenja in je prepričan, da je tista država najbolj urejena in čvrsta, ki temelji na splošni zadovoljnosti ljudstva. To" je pravi de-mokratizem ali vlada ljudstva.
Tabor nasilja (fašizma) ni tabor ljudskega sporazuma.
Po končani svetovni vojni so se pristaši demokracije in miroljubivosti silno pomnožili. To se more dokazati z marsičem, zlasti tudi s tem, da je bila po vojni osnovana »Zveza narodov« in da veliki duhovi med človeštvom neprestano premišljajo, kako bi se izvedla splošna razorožitev. Samo tako bo mogoče v bodoče se izogniti vojnam in njihovim strašnim posledicam. Vsi resnično veliki državniki od ranjkega amerikanskega prezidenta Wilsona naprej, kujejo takšne misli, da bi se dosegel med državami in narodi sveta sporazum. Seveda tudi nasprotniki miru in vojni hujskači ne mirujejo. Ponekod so se z nasilnimi metodami in s krvo- ; litjem polastili celo državne oblasti, i tako na primer v Italiji, na Španskem, ; v Bolgariji itd. Toda vse to nas ne sme motiti, kajti mi vsi dobro vemo, da bodo vse te nasilne vladavine kmalu zopet propadle in ravno v teh deželah bo končna zmaga demokracije in miroljubnosti največja.
Skrb pa mora vsakemu resnično na- j prednemu in svobodoljubnemu člove- j ku povzročati nekaj drugega in to je i neprestano napredujoče novo oboroževanje, ki prinaša kmečkemu in de- i lavskemu ljudstvu velika bremena.". Pri nas, ki smo kmečka država, izda- j mo na leto za vojaške stvari dve mili- ' jardi in pol dinarjev, a za pospeševa- i nje kmetijstva, torej za tisto gospodar- ! stvo, ki nas vse skupaj redi, pa borih j 200 milijonov dinarjev.
Vzrok vedno novega oboroževanja ! je splošno nezaupanje in strah, da bi j utegnila kakšna sosedna država napasti našo domačijo ter jo podjarmiti. To splošno razširjeno nezaupanje in strah je tisto, iz česar črpa svoje moči tabor fašistov, vojnih hujskačev in nasilnikov. S strahom gleda tabor človekoljubov, miroljubivcev in iskrenih demokratov, kako požira to brezumno oboroževanje v evropskih državah velikanske vsote ljudskega premoženja, ki bi se nujno potrebovale
Mnogo je ljudi, katerim polno ime naše »Zveze« ni všeč in ki bi radi videli, da bi omenjali v imenu Zveze« tudi obrtnike in delavce, ker so tudi ti sestavni del slovenskega naroda in ne samo kmetje. Tudi naši politični nasprotniki že komaj čakajo na trenutek, da bodo začeli šariti med obrtniki in delavci in kričati: »Poglejte jih, hinavce, ki pravijo, da so tudi za obrtnike, pa obrtnikov niti v naslovu svoje Zveze ne omenjajo! Poglejte jih, zapeljivce ljudstva, kako se hlinijo delavstvu, v naslovu svoje Zveze so pa delavstvo popolnoma pozabili!«
Da ne bo nepotrebnega prerekanja med nami, hočemo to zadevo na kratko pojasniti. Naše pojasnilo bodi tudi odgovor našim nasprotnikom.
V socijalnem (družabnem) oziru obstoji dandanes vsak količkaj kulturen in civiliziran narod iz raznih stanov, ki so se tekom stoletij razvili po principu delitve dela. Na zelo nizki stopnji civilizacije stoječi narodi take delitve ne poznajo. Razni pastirski narodi v Aziji so samo pastirji, katerim daje živina vse. Taki primitivni narodi ne poznajo ne obrtništva, ne delavstva in ne uradništva.
Pri civiliziranih narodih je to drugače. Pri teh vlada delitev dela. En del naroda obdeluje zemljo in pripravlja živež. Drugi del se peča z raznimi rokodelstvi in izdeluje obleko, potrebno orodje in razne življenjske ugodnosti, ki jih potrebuje civiliziran človek. Tretji del pomaga enim in drugim pri njihovem delu — delavstvo. Inteligenca (šolani ljudje) opravlja važne službe pri državni upravi.
Pri najbolj razvitih narodih opazujemo, da so ti stanovi trdni in ustaljeni. Po nemških malih mestih najdemo številne obrtniške rodbine, ki so že stoletja obrtniške. Obrt prehaja od očeta na sina, kakor pri nas kmetije. Otroci angleških rudarjev v Walesu (Uelsu) si ne žele ničesar drugega, kakor da postanejo zopet rudarji, ker vedo, da bodo kot rudarji ravno tako udobno živeli kot njihovi očetje, kajti angleški rudarji stanujejo v prijaznih hišicah in v malokateri hiši manjka klavir! Ravnotako postajajo otroci fabriških delavcev v velikih industrijskih krajih zopet delavci v fabrikah, v katerih so delali že njihovi očetje in dedi. Tem v splošnem ne prihaja niti na misel, da bi postali kaj drugega kot zopet delavci.
Kako pa je pri nas?
Mi vsi vemo, da tvori glavno maso našega naroda kmet. Kmet je naše narodno in gospodarsko jedro. Naše kmetije pa niso posebno velike in ne morejo preživljati številnih članov rodbine trajno. Zlasti fantje morajo gledati, da si polagoma preskrbe svoj kruh tudi izven svojega doma, če prevzame gospodarstvo navadno najstarejši sin.
Ti fantje se gredo učit kakšne obrti ali pa gredo kam v delo.
Oglejmo si sedaj takega iz kmečke hiše izišlega obrtnika bližje. On se uči obrti običajno r,a deželi, dela kot pomočnik na deželi, in se tudi kot mojster navadno naseli na deželi. V naša večja mesta podeželski obrtniki ne tišče posebno. V mestih pač delajo kot pomočniki, ker je včasih v mestih boljši zaslužek j kakor hitro pa zaslužijo in si prihranijo toliko, da lahko začno na svoje, gredo zopet — na deželo! Ali ni to čudno?
Na deželi začenjajo naši mali obrtniki navadno v najetih delavnicah svoje delo. Kakor hitro pa le morejo, si takoj kupijo ali pa sezidajo lastne hišice in pridobe nekaj zemlje, kupijo si tudi kakšnega prešička ali kravo in polagoma človek ne ve, ali ie za takega obrtnika njegov glavni posel njegova obrt ali — s;emlja! Kdor to opazuje in razume, bo nam pritrdil, če pravimo, da je ogromna večina naših malih obrtnikov v svojem srcu in v svoji duši kljub obrti še vedno — kmet!
Tudi z našim delavstvom ni nič drugače. Nikjer, pa prav nikjer v Sloveniji ne najdete delavca, ki bi hotel ostati vedno delavec, n. pr. kakor angleški rudar. Delavci, ki prihajajo v Trbovlje aH na Jesenice, hodijo tja delat navadno iz čisto drugih nagibov. Oni hodijo kopat rudo, ker nekaj več zaslužijo v rudniku kakor doma. Kakor hitro pa ima prihranjenega denarja toliko, da je za pol bajte, ga potegne zopet domov lia deželo, kjer si ustanovi sam svoj dom, čeprav še tako skromen bajtarski dom, ampak lasten dom, kmečki dom! Tak delavec pa ni delavec v smislu angleškega rudarskega delavca, ali nemškega industrijskega delavca, ampak ]e v resnici še vedno kmet! To je po svojem hotenju in mišljenju in prav ima!
Ogromna večina slovenskih obrtnikov, zlasti onih malih na deželi, in ogromna večina slovenskega delavstva ne tvori torej zase posebnih, od
Tedenski koledar.
2.	julij, nedelja: Mohor in Fortunat,
3.	julij, pondeljek: Marjeta,
4.	julij, torek: Bonaventura,
5.	julij, sreda: Hernik,
6.	julij, četrtek: Karm. Marija,
7.	julij, petek: Aleš,
8.	julij, sobota: Friderik.
Sejmi:
12.	julij : Horjul, Planina, Kropa,
Zgornji Tuhinj, Jagnenca, Rogatec, Šoštanj, Sv. Marjeta (v Goricah na Planini).
13.	julij: Trebnje, Stari Log na Ko-
čevskem, Jagnenca pri Svib-njem, Koprivnica. 15. julij: Škocijan, Zdole v soseski
Pleterje. 16 julij: Dcbje.
17. julij: Zdenska vas, Muta, Sv. Filip
v Veračah. 18 julij: Velenje.
Važne prireditve: 15. avgust: Veliki kmečki tabor na
Krškem polju. 8. september: Kongres Zveze društev kmetskih fantov in deklet na Bledu in kmečki praznik istotam.
hkba8sibmim^jmsgaiobiebi i|i»iiiiiijii 11 11 issrieši&ssssamtim j drugih stanov strogo ločenih organizacij, ampak je s kmetstvom tako tesno spojena, da je težko povedati, kje se pri nas nehava kmet in kje se začenja obrtnik ali delavec. Na deželi bo težko najti obrtnika ali delavca, ki ne bi hrepenel z vso močjo svojega srca po lastni hišici s kosom zemlje okoli!
To smo mi spoznali in smo rekli, da je dovolj, če se imenuje naša »Zveza« kratko: Zveza slovenskega kmetskega ljudstva, ker je pri nas tudi večina obrtnikov in delavcev v svojem srcu še vedno — kmet!
Slovensko časopisje o »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstvi".
Priznamo, da smo z veliko radovednostjo čakali, kaj bodo pisali razni slovenski politični listi o naši novi »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva«. Čakati ni bilo treba dolgo. Dan — dva po objavi našega skupnega oklica so se oglasili zaporedoma: »Narodni Dnevnik«, »Jutro« in »Slovenec«. Ker ni naša navada, da bi tajili ali po svoje zavijali ali obračali dejstva, češ, da bi ljudje ne izvedeli vsega tako kakor je, objavljamo vs« sodbe tako kakršne so:
>Narodni Dnevnik« piše dne 25. junija: »Z ustanovitvijo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« je napred-ai tabor slovenske fronte ustvarjea. Ni še popoln, toda že tako močan in tako zdrav, da je že danes več kot jedro res napredne in res slavenske frante. Postati pravi tabor, to je in mora biti cilj novoustanovljene Zvez« in da bo ta cilj dosežen, mora biti stremljenje vse napredne politike. SKS in SRS se tega cilja zavedata, treba, da se ga zaveda tudi slovenska inteligenca, ker šele a njenim sodelovanjem z »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva« bo napredni tabor slovenske fronte perfekten.«
»Jutro« z dne 26. junija: »Zveza kmetskega ljudstva se označuje v manifestu kot pokret, v razlagi načel, ki jo priobčuje SKS na drugem mestu, pa kot politična organizacija," ki, poudarjajoč »suverenost slovenskega naroda«, zahteva zanj zakonodajno avtonomijo. Manifest smatra, da bodo dosegli Slovenci svoje narodne in politične težnje, ker so maloštevilni, le s pomočjo mogočnih in zanesljivih zaveznikov »izven mej«, in to so radičevci, ali kakor pravita gg. Prepeluh in Pucelj, »hrvatski narod«. — Manifest se skrbno ogiblje spregovoriti besedo o naši državi; iz njegovih izvajanj o »zvezi« (podčrtalo »Jutro«, op. ured.) med slovenskim in hrvatskim narodom, katerima naj bi se pri-
ideja i* aabana misel ni Maagala feraz žrtev. ^fŠs-T
družil pozneje tudi srbski narod, je rasbrati, da ima pred očmi nekako federacijo treh narodov v duhu Radi-čeve ideologije. V celoti se more reči, da je programsko in organizatorno nejasen. Razlog te nejasnosti je prili-eno jasen: dosedanjim pristašem SKS, ki ne morejo razumeti, da bi se politična organizacija naprednih kmetov podala pod radičevsko komando, naj ostane cela resnica kolikor mogočo prikrita. Ta špekulacija g. Puclja se seveda ne bo obnesla; slovenski na-prednjak je dovolj bister, da čita in razume tudi nejasne besede, ki skušajo prikrivati dejstvo, da je SKS po-, stala stranka plemenskega separatizma in podredivši se iz čisto špeku-lativnih ozirov ambicijoznih voditeljev, usvojila radičevsko ideologijo, s tem pa tudi stopila v eno fronto s slovenskim klerikalizmom.«
»Slovenec« dne 26. junija: »SKS in SRS sta izdali proglas, v katerem naznanjate, da sta aklenili, da ostaneta obe stranki samoupravni, da pa sta v svrho doseganja skupnih ciljev ustanovili »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva«. — Da ta »Zveza« sloni na liberalnih načelih, dokazuje komentar »Kmetijskega lista«, ki pravi, da je »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« svobodoljubna, črpajoča vse smernice svojega poli-
tičnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega udejstvovanja naravnost iz naroda, kateremu »luži. Odklanjati mora zato vsako sodelovanje s takimi političnimi in socijalnimi skupinami, ki so kakorkoli podvržene tujim vplivom in vodstvom. Verstvo našega naroda je temelj moralne kulture. Vsa veroizpovedanja naj bodo prosta.* — Koga misli Zveza gg. Puclja in Prepeluha z onimi skupinami, »ki so kakorkoli podvržene tujim vplivom in vodstvom, je jasno. Kljub temu pa menimo, da bosta gg. Pucelj in Pre-peluh ostala tudi v zvezi prav tako osamljena med našim ljudstvom, kakor sta bila takrat, ko še nista bila zvezana. Zanimivo je tudi, da »Slov. Republikanec« preneha in da bo odslej glasilo gg. Puclja in Prepeluha »Kmetski list«. Torej je »republika« izginila za vedno in stopi na njeno mesto kmetska monarhija.«
Tako sodijo slovenski politični listi o naši »Zvezi«. Kako trapasta je presoja o naši »Zvezi« zlasti v »Jutru« in »Slovencu«, bodo videli naši bralci iz naših tozadevnih opazk, ki jih objavljamo na drugem mestu. Ravno ta presoja najbolj dokazuje potrebo naše »Zveze«, da se enkrat za vselej korenito otresemo takih političnih »učenjakov«, kakršni so se pokazali v »Jutru« in »Slovencu«,
ne izključil iz stranke. Bil bi kandidat za celjski okraj, pa bi bil gotovo izvoljen in bi s. tem preprečil izvolitev dr. Pivka, ki je po volitvah glasoval za zvišanje davkov (mojih in tudi D.) in ki je glavna podpora dr. Žerjava, s katerim sedaj sužnjita in gospodarsko obglavljata slovenskega kmeta v Beogradu. Vidite, kmetje, tako smo bili zapeljani od lažnjivih goljufov! Sedaj nas krvavo bičajo v Beogradu z zvišanjem davkov, taks, trošarin, prepovedujejo izvoz kmetskih pridelkov, posebno vina, s tem, ker niso hoteli od Avstrije vzeti industrijskih izdelkov. Avstrija pa zato noče od nas vzeti vina in živine. S tem so ščitili Žerjav in njegovi bankarski kolegi svojo veliko industrijo tako, da lahko narekujejo brez konkurence kmetu visoke cene za svoje fabriške proizvode. Ker na drugi strani cene kmetijskim pridelkom močno padajo, oziroma nekega blaga, kakor vino, sploh ne moremo prodati, zato stojimo danes pred gospodarskim poginom, posebno mi vinogradniki v Sloveniji.
Kje ste sedaj goljufi narodnega bloka in klerikalni tigri, ki ste nas kmete ogoljufali 8. februarja za naše krog-ljice in sedaj glasujete za obreme-njenje slovenskega kmeta? Dr. Pivko, .vaša dolžnost bi bila, skrbeti za
izenačenje davčnih zakonov za celo ; državo in za znižanje bremen. Tro- i šarina na vino bi se morala popolno- j ma odpraviti, ker ni izvoza. Tudi s trošarino na vino država nima toliko dohodkov, kolikor plača slovenskim | financarjem, ki grozno pritiskajo go- : •stilničarje in vinogradnike ter nimajo človeškega srca za nas, ki smo po avstrijskih in srbskih zakonih najhuje pritisnjeni z davki. Če gre to tako naprej, bomo zahtevali od vlade, da nam da Srbe za financarje, ki imajo dušo za trpina, naše slovenske pretirače pa bomo potisnili doli v Macedonijo.
Torej ta adv.okatska bankirska gospoda, ki ima sedaj večino v narodni skupščini, prepoveduje, oziroma one-mogočuje kmetu, da bi dobil za svoje pridelke denar, ki si ga je zaslužil s svojim delom, industrijske pridelke mu pa stisne najdražje. S tem silijo mogotci kmeta, da si najame posojilo v njihovih bankah po 18—20% obresti, kar nas bo gospodarsko strlo v prid advokatskih bank. Kmetje, ne zaupajte več lažnjivim klerikalcem in demokratom, vstopite v SKS, ki je se-. daj združena z mogočno Radičevo hrvatsko seljačko stranko in zemljorad-niško srbsko in takrat bomo kmetje cele države vrnili bič tej gospodi, ki : nas sedaj vlada in tepe,
V boi za slovensko bogoslužje!
Razne politične vesli,
(Piše
izgleda, da se boj za pravice slovenstva stopnjuje. Dasiravno smo dane« v lastni državi, se vendarle slovenstvo povdarja bolj, kakor kedaj poprej. Pri razpravljanju gospodarskih vprašanj, državnega proračuna, davčnih in drugih zakonov, prav povsod čujemo glas, kako se je treba ozirati vedno tudi na slovenstvo in Slovenijo. Le v enem pogledu se slovenstvo še ni po-vdarjalo in to je v pogledu bogoslužja, T pogledu cerkvene, verske službe.
Staroslovensko bogoslužje je od rimskokatoliške cerkve že zdavnaj priznano in je celo v gotovih jugoslovanskih krajih bivše Avstrije bilo vpeljano. Tudi v Jugoslaviji je seveda mnogo katoličanov, ki se poslužujejo slovenskega (staroslovenskega) bogoslužja. Samo v Sloveniji tega do danes še nimamo.
Slovenska ljudska stranka, katero vodijo duhovniki dr. Korošec, dr. Hohnjec, Smodej in drugi, vodi zadnja leta oster boj za slovenstvo. Vendar do danes na žalost še nismo niti enkrat opazili, da bi se imenovani gospodje zavzeli za pravice slovenstva
slovenski duhovnik.)
tudi v cerkvi. Staroslovensko bogoslužje je od rimskokatoliške eerkve že od davnaj priznano in dovoljeno, zato je voditeljem SLS toliko bolj olajšamo delo, ako imajo resno voljo boriti se za pravice slovenstva tudi v cerkvi.
Prihodnje dni se vrši v Ljubljani kongres, na katerem se bo razpravljalo bistveno o tem, kako približati Ruse in druge pravoslavne Slovane Rimu. Vedite vnaprej, da pravoslavnih Slovanov za Rim ne pridobite nikdar na podlagi latinskega, ljudstvu popolnoma nerazumljivega bogoslužja. Staroslovensko bogoslovje more služiti tu kot dober most. To naj imajo kongresisti na umu ter naj se oso-bito slovenski člani kongresa zavedajo, da bi za povoljno rešitev celega vprašanja bilo od velike koristi, ako bi se resno počela akcija za slovensko bogoslužje tudi pri Slovencih.
Boj za slovenstvo naj ne zastane pri posvetnih stvareh, nego ga je treba prenesti tudi na našo cerkev! Naprej borci za slovenstvo!

Kje ste, goljufi?
(Piše kmet iz
Pri prvih in drugih volitvah v narodno skupščino sem bil iskren voli-lec SKS ter sem bil prepričan, da je SKS prava zastopnica kmetijskih interesov. Pri zadnjih volitvah letos 8. februarja pa so me klerikalni, kakor tudi demokratski agenti tako hipnotizirali, da so me končno premotili in sem volil narodni blok. Seveda me
mariborske okolice.)
je izdajica D. tako napumpal (saj veste, g. urednik, kako on zna), da sem se mu končno udal. Isto je napravil z mnogimi volilci v mariborski oblasti, ki mu sedaj obljubljajo za to goljufijo dobro plačilo.
Če bi se D. pokoraval odločitvi od-borove večine in držal s tem disciplino v stranki, bi ga naš okrožni odbor
Trboveljska družba. Dne 30. juniia se je vršil v Ljubljani občni zbor. Po poročilu je znašala produkcija 1 milijon 560.310 ton in se je proti lanski povišala za 18 odstotkov. Čisti dobiček, ki ga družba javno izkazuje, znaša 38,530.792 Din. Izplača se di-videnda od 30 Din za delnico. Tako poročilo. Ne bomo govorili o neizka-zanem čistem dobičku, ampak hočemo le pogledati, koliko dobijo d 1-ničarji po izkazanem čistem dobičku. Delnica trboveljske družbe glasi na 50 Din. Dividenda na njo znaša 30 dinarjev. To se pravi, da imajo 60% čistega dobička.
Avtomobil si je kupila stranka mla-dinov za nje tajništvo. Trboveljska premogokopna družba je imela samo v enem letu skoraj 160 milijonov kron čistega dobička! Gozdovi Thurn-Taxis so zelo veliki. Macedonske šume so zelo bogate. Ministrstvo za šume in rude — minister je dr. Žerjav! — ima na razpolago mnogo sto milijonov dinarjev letnega proračuna.
Občinske volitve na Čatežu. Na Čatežu so imeli pred kratkim občinske volitve. Kakor je poročalo »Jutro«, so zmagali »naprednjakk, ne pove pa »Jutro«, kakšni »naprednjaki«. Če bi to bili samostojni demokratje, bi bilo »Jutro« to prav gotovo debelo podčrtalo. Zmagati so torej morali drugi in sicer smo zmagali mi! Naslov »naprednjaki« pa odklanjamo, ker nočemo veljati za samostojne demokrate, katerih »naprednjaštvo« je tako razvpito, da se ga vse boji.
Predrzna laž in prevara. »Jutro« nam kljub našim obširnim večkratnim pojasnilom še vedno očita »seperati-zem«. Mi smo že ponovno dokazali, da biti zaveden Slovenec še zdaleka
ne pomeni biti »separatist«. »Separatist« je namreč tisti, ki hoče priti od skupne države proč, mi pa ne zahtevamo drugega, kakor da dobimo v skupni državi kolikor mogoče mnogo pravic. Ali-se to pravi hoteti od države proč?! Slovenski demokratje bi storili prav, če bi že enkrat tisti nesrečni »separatizem« pustili ob strani, ker v Sloveniji ni prav nobenega »separatista«. Očitek »separatizma« je pri nas navadna farbarija in nepotrebna zgagarija..
»Domoljub«, ta stari lažnivec, kriči, kakor bi ga kdo na meh drl. Cel članek je posvetil naši »Zvezi«, v katerem je prekosil samega sebe. Piše namreč doslovno, da je koncem koncev naš cilj »razkristjaniti človeško družbo«. Saperlot! Vsak pa, kdor je bral naš proglas in politična, socijalna in kulturna načela, na katerih »Zveza« sloni, ve, da je ravno nasprotno res. Toda klerikalnega »Domoljuba« to prav nič ne moti, zakaj on ima namen nas proglasiti za brezverce in brezbožnike. Toda tega namena ne bo dosegel. Mi smo odkrito rekli, da vabimo v naš krog tudi duhovnike, pa ne »Domoljubove«, — da si bomo na jasnem! — ampak vse one slovenske duhovnike, ki so pošteni in žele našemu ljudstvu dobro. Zakaj mi cenimo tiste duhovnike, ki požrtvovalno opravljajo poleg težke in naporne dušne službe, tudi druge obče koristne posle. Nekoliko manj pa seveda
ki jih
ministrskih sedežih. Te pokvarjene — žal da so mogoči takšni tudi med slovensko duhovščino, ki je v svoji večini idealistična in za ljudstvo dobra, — seveda skrbi, kaj bo, če bi morali tudi oni enkrat okusiti grenki kruhek dušnega pastirja kje v hribih. Zato tako lažejo, da bi bilo vsakega, vsaj nekoliko dostojnega človeka sram takega natolcevanja. Toda je znano, da je pokvarjenih ljudi samo toliko in takrat sram, kadar in kolikor je volka — strah.
Tudi mariborski »Slov. Gosp.« je posvetil naši »Zvezi slov. km. ljudstva« dolg članek, ki kar mrgoli napadov in laži na tov. Prepeluha in tov. Puclja. Tudi te napade je pisal pokvarjenec. Toda vse to blatenje oseb in laganje o namenih naše »Zveze« ne izbriše s sveta to le za Slovence usodno dejstvo: Danes se pogajajo za sporazum Srbi in Hrvati. Sloveneev nihče niti ne omenja. Glavni zastopnik Slovencev pa je danes še g. dr. Korošec. Toda ž njim noče - nihče več imeti opravka, ne Hrvati, ne Srbi. jfc-to je slovenski narod tam, kjer je, t* je tam, kamor ga je pripeljal g. Korošec in njegova SLS. Da Slovenci ai-mamo danes nikjer ne besede, in aa ugleda, — to je nesporna zasluga aa-ših klerikalcev in njihove »politika«. Leta 1918 so izročili slovenski grunt Srbiji brez vsakega dogovora, pote« pa skozi vseh 6 let ravnali našo politiko tako, da smo Slovenci danes čista na tleh. Če bi bilo naše ljudstvo zavedno, bi moralo te ljudi poloviti, is jih postaviti na sramotni kamen.
Demokratarska »Domovina« se je razkoračila in na uvodnem svojem mestu kriči tako, kakor so časih tisti revni čiči, kadar so prodajali jesih pe Ljubljani. In ponavlja to, kar je bojda nekdaj tov. Pucelj pisal o tov. Prepe-luhu. Pa nikjer ne pove, kje in kdaj je tov Pucelj kaj takšnega pisal, zakaj »Domovina« prav dobro ve, da so tiste nemarnosti pisali oni, ki sa danes zopet v njenem taboru, odkoder so jih poslali špijonirat in zgaga delat med samostojno misleče naša kmetsko ljudstvo. Sicer pa: Kaj ja ranjki demokratarski »Pondeljek« pisal o tov. Prepeluhu? Tisto naj bi »Domovina« ponatisnila in bi se tistemu revčku v njenem uredništvu ae bilo treba nič mučiti z novim člankom.
Iz Beograda poročajo, da je g. ilr. Korošec danes bled kot zid, jutri zelen kot trava. Pa vse nič ne pomaga: Zanj nihče več ne mara! Tolaži ga še stari dobričina Davidovič, med tem ko se mu njegov prijatelj turek dr. Spaho še na cesti in v gostilni izmika.
Katastrofa. G. dr. Korošec niti kot minister niti kot človek ni hotel nlkeli poznati slovenskega naroda. On j« poznal vedno le svojo stranko. Ko j® bil še čas, to je po volitvah 1. 1923; so mu tedanji napredni avtonomisti predlagali, naj se osnuje slovenski »Narodni svčt«, ki naj bi zastopal intere-! se slovenskega naroda. G. dr. Koro-
rikalnih organizacij itd.
skomine po poslanskih
in ki ima]o mandatih in
Motele.
t
I:f.KUM&ca p»¥*at iz predvajne d«ba Spis®I Metod Dolenc.
(Madaljevaaje.)
»Ravno tako uro si je zbral požigalec, ko je vedel, da naju ni doma!«
»Vsaj naju je videl iti k polnočnici...«
»Res, videl je in vedel, da nisva doma.«
Govorila sta še o škodi. Kakor hitro vstane žena, pojde on k zastopniku zavarovalnice v mesto. Kar ne bo pokrito, mora plačati Andrejčič. Martin je to dejal s prepričevalno odločnostjo. Žena ga je to pot prvič sama potrdila v sklepu, če ne plača z lepa, mora s tožbo! Pravica se mora izkazati.
Še sta razmišljala in ugibala, če bo Andrejčič hudo zaprt, kar prideta dva žandarja. Izpraševala sta in zapisovala. To je trajalo skoraj celo uro.
»Torej, vidva sta prepričana, daje Andrejčič zažgal?« vpraša slednjič starejši orožnik.
>Nobeden drugi ne!« reče Banič odločno, žene pa je prikimala.
»Kam pa hodi Andrejčič? Kaj imel opraviti na ta dan?« vpraša nadalje žandar.
»Odkar sem dobil pravdo radi vina ž njim, — kakor sem že povedal — tičita Žabkarjeva žena in pa Andrejčič vedno skupaj. On hoče imeti denarja od Žabkarja, ali ka-li. V sorodu sta si. Ona mu je pač obetala, stari pa menda neče. Bi bilo premalo zaslužka, ka-li. Jaz doslej še nisem plačan!«
Žandarja sta odšla k Žabkarjevim. Prišla sta nazaj. Žabkarica je pri sv. maši v Šentlovrencu, Žabkar pa je tako razburjen, da ne more govoriti, le to se ga razume, da je ob vse...
Na sv. Silvestra dan je bila sodna komisija na Celini. Preiskovalni sodnik je vse prevrnil in pre-
gledal na pogorišču. Očividno je iskal netivo, sumeč, da bi bil storilec nemara nastavil svečo, ki odgori, recimo v eni uri in zapali ravno tedaj, ko ni nikoga doma. Baniču je prihajalo vroče. Zdelo se mu' je, kakor da bi sum letel nanj. Odkod ta sum?...
Našli pa niso ničesar. Preiskovalni sodnik je potem premeril na korake vse razdalje od pogorišča do hiše Baničevih, Žabkarjevih, si narisal pota, potem šel na tisto mesto, kjer sta videla zakonska Banič moža in kjer je ta sam srečal človeka, ki se mu je zakrohotal.« —
Preiskovalni sodnik je zaslišaval priče, Baniča, ženo, ljudi, s katerima sta Baničeva govorila na poti k polnočnici in nazaj. K Žabkarju je šel sam v hišo, kjer je on trdo ležal. Žabkar mu je tožil, da je ves bolan. Govoril je silno težko. Skoro bi ga sodnik ne razumel, ko ga je vprašal, ali mora biti za pričo. Sodnik je osupnil, pa dejal mu je, da ga ne sme siliti, če je osumljeni Andrejčič ž njim v ožjem sorodstvu ali svaštvu. Res je bil Andrejčič Žabkarjeve starejše polsestre sin in Žabkar ni hotel o Andrejčiču ničesar izpovedati. Žabkarica pa tudi ne! —
Sodniku se je to vendar le čudno zdelo. Baš od Žabkarjevih bi bil pričakoval, da bodeta sum, ki se je kopičil zoper Andrejčiča, v nič razpršila...
Pozval je žandarja, ki ju je imel seboj, naj mu hitro poizvesta, ali je še kdo videl na Sveti večer Andrejčiča v vasi Celini.
Žandarja sta šla na delo. Čez četrt ure sta pripeljala Medvedko k sodniku. O tej sta čula, da je govorila po vasi: Andrejčič že ni zažgal, kakor pravijo Baničevi, ker je šel že v mraku domov od Žabkarjevih. Preiskovalni sodnik jo je takoj zaslišal za pričo.
Ana Medved je izpovedala, da je izvedela od Trpinčevih, da leti sum na Andrejčiča, ker sta ga baje Baničeva gredoč k polnočnici srečala pri podu. To je pravila Žabkarjevim na svetega Štefana dan, ko je prišla Žabkarju za god voščit. Ali Žabkar je precej rekel, da to ni mogoče, ker
cenimo tiste mlade duhovnike,	,
ne mika posel dušnega pastirja na j šec je v svoji znani osabnosi m malo-deželi, pa raje in ugodno žive v Ljub- I razumnosti to odklonil, ker je poznal ljani ali v Mariboru kot uredniki po- | samo svojo stranko, ostalega naroda litičnih listov, kot tajniki raznih kle- ! Pa ne. Mislil je, da bo s svojo klen-
- " kalno stranko zmagal v tej državi.
Danes je njegove politične modrosti konec. Njegov polom je naravnost katastrofalen.
Kakor pri vsaki vladni preniembi, je tudi sedaj. Koristolovci in koritarji, ali kakor jih po novem imenujemo »trenarji«, so se že zakadili med nas, da jih človek občuti všepovsod. Nikjer nismo varni pred njimi, ne podnevi ne ponoči. Toda to pot se bodo ure-zali, zakaj podkovani škornji so že pripravljeni. Ali bodo leteli skozi vrata!
Pogajanja med radikali in radičevci. V trenutku, ko pišemo te vrstice, so pogajanja med radikali in radičevci bržkone že končana. Razgovori o pogojih sodelovanja obeh strank v
nlrii-n-ni »1 j n A flA r7fl i 1	vmnln r
je Andrejčič šel še ob mraku od njih domov. Kakšen opravek je imel Andrejčič pri Žabkarju, tega pa ni izvedela. Menda je šlo za posojilo, zakaj nekaj tednov pozneje je že slišala, da bi rad imel nekaj na posodo.
Preiskovalni sodnik je nato vevel svojima orožnikoma, naj gresta takoj v Malence in privedeta Andrejčiča v zapor. Zaslišal je še dva cenilca iz vasi o škodi, ki je nastala Baničevim vsled požara in odšel.
Niti na novega leta dan, niti naslednjega dne nista orožnika pritirala Andrejčiča v zapor. Tretji dan je poročalo orožniško poveljstvo, da Andrejčiča ni. Domači ljudje mislijo, da je šel po kupčijah. Po božičnih praznikih je šel z doma. O njegovem bivališču se bode prizvedovalo naprej.
Prav tisti dan popoldne se oglasi prostovoljno Reza Žabkarjeva pri preiskovalnem sodniku.
»Kaj bi radi? Vi ste Reza Žabkar s Celine, ne?« jo pozdravi sodnik.
»Šem. Pred tremi dnevi ste bili pri nas.,.« odgovarja počasi in kakor v zadregi, da se prav izrazi. »Takrat nisem nič izpovedala. Pa tudi da-
skupni vladi so se začeli že kmalu po sklicanju parlamenta. Ti razgovori so bili seveda tajni, kakor je to navada pri takih pogajanjih, ker nobena političnas tranka ne začenja rada kakšne politične akcije javno, dokler ne ve vsaj približno, da se bo stvar uspešno končala. Ko so pa v svojih
nes, prosim, nočem biti za pričo. Samo to-le pismo j razgovorih ugotovili eni in drugi,^ da :—x:i„ r,A	i//	i je sodelovanje mogoče, so se pričela

v roke in
da
bi rada izročila. Od Andrejčiča je
Preiskovalni sodnik vzame pismo
čita:
»Ljuba Reza! V naglici Vama naznanjam, sem na potu v Ameriko. Nisem tega sedaj nameraval, ali, ker sem izvedel, da me Banič dolži požiga, mu grem rajši s pota. Če te kdo vpraša, ali sem bil na sveti večer pri Vas, le povej, da sem bil. Saj veš, da si mi ti hotela dati denar, ki mi ga stric popoldne ni hotel posoditi? Res je, da sta me Banič in njegova žena videla pri podu. Pa jaz sem le tam počakal, ker nisem hotel, da bi me videla. Šel sem pa precej domov. Lahko mi verjameš, da jaz nisem poda zažgal. Ali če pa je sum tak, rajši odidem. Mojemu doktorju v mestu sem tudi^pisal, zakaj grem. Mene ne bodo po zaporih vlačili in Banič se mi že ne bo smejal. Tebe in strica lepo pozdravljam, Tvoj zvesti Matija.« (Dalje sledi.)
uradna pogajanja, katerih razultat bo, ali pa je že, skupna vlada radičevcev in radikalov. Ali bo v novi vladi sedel še kak demokrat, nam trenotno ni znano. Gotovo pa je že danes, da klerikalci ne bodo v vladi in zato danes tako besne in divjajo zlasti proti
radičevcem.
Slaba tolažba. V soboto je sklical dr. Korošec svoje ljubljanske zaupnike v dvorano »Rokodelskega doma«, kjer jim je poročal o političnem položaju. Njegovo poročilo pa je bilo, kakor nam zatrjujejo nekateri izmed navzočih, medlo in klavrno. On ni vedel povedati niti besedice o kakšnih svojih uspehih, ampak se je omejil le na
Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti.
slabo tolažbo z bodočnostjo, češ da bo že čas sam prinesel kakšne izpremembe, ki bodo zanj in za njegovo stranko ugodnejše kot so današnje prilike. Tolažba z bodočnostjo je napravila na njegove poslušalce, ki komaj čakajo na kakšne izpremembe že sedaj in ne šele čez kakih 20 let, naravnost porazen vtis, ker so uvideli iz Korošceve tolažbe, da SLS še ne bo tako kmalu na vladi kakor bi oni radi. Tudi Ko-roščevo prerokovanje, da se bodo radikali razcepili na več skupin, če bi Pašič umrl, in njegovo zabavljanje nad politiko radičevcev ni moglo ustvariti med poslušalci dr. Korošca boljšega razpoloženja, iz lahko razumljivih razlogov pa dr. Korošec ni povedal, kako je on s svojimi poslanci v parlamentu osamljen in je lepo zamolčal resnicd, da zanj ne marajo niti radikali niti Hrvati, vsled česar ne more/računati njegova stranka, da bi v doglednem času zopet prišla na vlado. Včasih so bili poslušalci dr. Korošca po njegtJvih govorih zelo zmagoviti, v soboto zvečer po smo opažali pri njih splošno potrtost in pobitost in slišale so se besede, ki so ostro obsojale dr. Koroščevo politiko.
V neprijetnem položaju se nahajajo samostojni demokrati s Pribičevičem in Žerjavom vred. Oni so se udinjali Pašiču kakor hlapci in priganjači in so vlogo žandarma nad Hrvaško in Slovenijo igrali na znani svoj nelep način. Z vstopom radičevcev v vlado bo njihove žandarske vloge konec. Mogoče je sicer še, da ostane Pribiče-vic še minister in morebiti tudi dr. Žerjav, toda tiste besede in veljave, ki sta jo doslej imela ta dva gospoda v vladi, ne bo več in zato je upanje opravičeno, da bodo nehala nešteta nasilja, ki so jih uganjali demokratje pod krinko državotvornosti na Hrvatskem in v Sloveniji. Tudi to je lepa pridobitev in velik napredek, ker politika demokratov za Slovence ni nič manj pogubna in škodljiva, kakor klerikalna.
Divja jeza. Nad dobro uspevajoči-mi pogajanji med radikali in radičev-ci izliva Koroščevo in dr. Žerjavovo časopisje svojo najbolj divjo jezo, ki je popolnoma razumljiva. Pri pogajanjih morajo stati namreč klerikalci in Žerjavovci lepo ob strani, ker jih nihče ne vpraša niti za svet, kamoli da bi jih kdo povabil na sodelovanje. Zato izlivajo zlasti na radičevce cele golide najbolj umazane gnojnice. To se sliši jako čudno, posebno iz vrst klerikalcev, ki so se še pred letom javno bahali po vsej Sloveniji, da so samo oni in nihče drugi pripravili Ra-diča do tega, da je poslal svoje poslance v parlament. Sedaj pa, ko ra-dičevci niso samo v parlamentu, ampak hočejo svoj parlamentarni položaj danim okoliščinam primerno tudi izkoristiti, upijejo klerikalci, da so ra-dičevci sami »izdajalci hrvaškega naroda«. Seveda, če bi bili radičevci povabili tudi Korošca in Žerjava v vlado, bi donela iz klerikalnih in Žer-javovih listov drugačna pesem!
Politična hinavščina. Kakor hitro se je v javnosti zvedelo, da se nameravajo srbski radikali (oziroma Pašič) sporazumeli z radičevci, da napravijo skupno vlado, je prevzel vse razne male stranke v parlamentu velik strah. In to opravičen strah, kajti če se sporazumejo radikali z radičevci, imajo v parlamentu tako večino, da maloštevilni Pribičevičevi »demokrati« ne pomenijo nič več in slovenski poslanci SLS tudi nič več. Samostojni demokratje pa dobro vedo, da pomeni odhod iz vlade njihovo politično smrt, kajti brez pomoči žandarjev ne spravijo pri nobenih volitvah skupaj niti dveh mandatov. Zato so napeli vse sile in porabili vse mogoče laži proti radičevcem, da bi preprečili zvezo ra-radikalov z radičevci, da bi mogli še sami ostati naprej v vladi. Ko pa so videli, da vse njihove intrige nič ne zaležejo ne pri Pašiču in ne na dvoru, se je začel Pribičevie sam pogajati z radičevci, da bi omehčal njihova trda srca in da bi ga še naprej pustili divjati po državi, kakor je divjal doslej. Popolnoma v nasprotju s Pribičevičem delajo njegovi pristaši v Sloveniji. Istočasno namreč, ko se Pribičevič slini radičevcem, vpijejo slovenski samostojni demokratje nad samostojnimi kmeti v Sloveniji že zaradi samega poskusa njihovega sodelovanja s slovenskimi radičevci in proglašajo radičevce in samostojne kmete za največjo »narodno nesrečo«! Tako dvojno igro imenujejo pošteni ljudje politično hinavščino. Vpijejo pa zato, ker vidijo, da veliko število slovenskih kmetov ne mara danes niti za zavoženo politiko dr. Korošca niti za politiko dr. Žerjava.
Pobožna želja. »Jutro«, ki je sprva trdovratno tajilo, da se radikali pogajajo z radičevci, piše sedaj, ko tudi demokratom voda prav pošteno v grlo teče, da bi bili tudi demokratje pri-
pravljeni sodelovati v novi radikal-1 sko-radičevski vladi! Verjamemo! \ j Kdo bo krotil? »Jutro« svetuje Pre-peluhu, naj Puclja »kroti«. Kaj pa, če bi oba skupaj krotila koga drugega?
V	bratski slogi. Klerikalci in demokrati so se vedno gledali kot pes in mačka in se nikdar niso hoteli vsesti niti k skupni mizi. V nedeljo pa so že skupaj sedeli in tolažili drug dru-
' gega v bratski slogi z boljšo bodočnostjo, kakor se tolažita mož in žena, ki sta lepo doto s premoženjem vred . skupaj zapila, nazadnje pa obležala pod kapom zapravljene hiše.
Skesani in spokorjeni. V bližini Ljubljane leži lep kraj, ki se imenuje D. M. v Polju. V tem lepem kraju in v njegovi lepi okolici je več lepših gostiln. Eno ima tudi naš somišljenik. Dokler so demokratje upali, da bodo samostojni kmetje šli z njimi, so gostilno našega vrlega somišljenika prav radi obiskovali. Ko so pa v svojem jutrovskem evangeliju brali, da so samostojni kmetje postali »radičevci«, so ga vsi zapustili, tako dolgo, dokler niso zopet brali v svojem »Jutru«, da bodo demokrati iz vlade odfrčali, »radičevci« pa prišli na vlado! To poročilo je bilo za demokratarje silno mrzla voda in v nedeljo so že pričeli zopet skesani hoditi nazaj kakor duhovi ob 11. uri ponoči. Naš somišljenik jih je prav lepo sprejel in jim imenitno postregel, rekel pa ni nič. Mislil si je pa nekaj. Kakor tukaj, se bo godilo povsod, ker demokratje vedo, da so brez vladne moči ena sama velika ničla.
V	veliki stiski se nahaja slovenska »inteligenca«. Ogromna večina »inteligence« se je doslej oklepala dr. Žerjava, ker je pričakovala od njega in njegove milosti razne ugodnosti. Danes doživlja ta slavna »inteligenca« trenutek, da Žerjavova moč in slava gine kakor spomladanski sneg. Med klerikalce naša slavna »inteligenca« in gospoda tudi noče, prvič, ker klerikalci niso na vladi in v dolgednem času tudi ne bodo, drugič pa, ker» inteligenca« že iz stare navade noče biti klerikalna. Tako se naša »inteligenca« danes lovi med obema stoloma kakor vešča okoli luči, in tava sem-intja kakor pijanec na cesti, ne vedoč, kaj naj stori. Tako kakor se godi naši slavni »inteligenci«, se pa godi in se mora goditi vsem hlapčevskim na-turam. Zavedni slovenski kmetje in delavci dobro vedo, kje je njihovo mesto in zato jim je ostala žalostna usoda slovenske inteligence prihranjena.
Neverjetna davčna praksa v Sloveniji. Proti davčni praksi v Sloveniji se dviga v zadnjem času vedno odločnejši odpor pri vseh političnih strankah brez razlike. Danes je dognano in ugotovljeno, da te prakse ni kriv Beograd in tudi ne finančni minister, ampak krivi in odgovorni so za to za vse naše gospodarsko življenje katastrofalno prakso slovenski davčni in finančni uradniki in upravniki. Državni proračun vedno natančno določa, koliko pričakuje država od Slovenije, naši domači gospodje pa so tisti, ki na lastno odgovornost ne glede in ne ozirajoč se ".na jasne številke od parlamenta potrjenega državnega proračuna popolnoma samovoljno od parlamenta dovoljene davčne številke za Slovenijo kar podvojujejo! Namesto, da bi se finančna uprava za Slovenijo vestno in strogo držala od parlamenta dovoljenih davkov, ki edini ima pravico davčne terjatve določati, in namesto, da bi te od parlamenta odobrene dajatve pravično razdelila na posamezne davčne okraje in na posamezne davkoplačevalce, kakor to delajo po celi Evropi, se naša davčna in finančna uprava za parlament in za državni proračun, ki je zakon, toliko meni kot za predlanski sneg in popolnoma samovoljno odmerja višino davkov! To pa je praksa, kjer se vsaka pamet in vsi oziri nehajo! Zahtevati od Slovenije več, kakor določa državni proračun, ki je zakon, te pravice nima niti finančni minister niti njegova delegacija za Slovenijo. Če bi bil izdal kakšen ukaz te vrste finančni minister — pa ga ni izdal —, bi ga bila morala finančna delegacija zavrniti, ker je vsak tak ukaz, ki prekoračuje državni proračun, protizakonit! Ravno tako je protizakonito tudi, da finančna uprava za Slovenijo odmerja na lastno pest skoro dvakrat višje davke kakor zakoniti državni proračun. Tej praksi se bomo mi odločno uprli in poskrbeli, da pridejo ljudje, ki uganjajo protizakonitosti, tja, kamor spadajo. Brezobzirno prve vrste pa je, da je začela davčna oblast v nanovejšem času vse, tudi najmanjše davčne zaostanke, vknjiže-vati na posestva, da z vknjižbami od ljudi, ki davka ne morejo plačati, tako-rekoč izsili še zadnji krajcar njihovega premoženja (ne dohodka, od katerega se plačuje davek) v obliki
ogromnih zemljoknjižnih in sodnij-skih pristojbin. Tako postopanje je nerazumljivo od finančne uprave, katere naloga je ljudsko blagostanje množiti in s tem odpirati državi nove vire dohodkov, ne pa enostavno kar celo premoženje državljanov konfi-scirati. Finančni upravniki, ki tako delajo, namesto da bi primerno in po določbah od parlamenta odobrenega državnega proračuna obdavčevali dohodke, taki upravniki so zanič in naj gredo, kamor spadajo.
Zakaj plačujemo tako visoke davke? Zato, ker se nihče ni upal dovolj enegično nastopiti proti finančni upravi za Slovenijo, niti klerikalci, niti demokrati. Včasih je izšla v časopisih obeh strank kakšna skromna pritožba, za katero se davčna oblast sploh ni zmeni-la, potem pa je šlo zopet po starem naprej. Vzrok tega neverjetnega molčanja je strah! Klerikalci in demokratje imajo namreč celo vrsto raznih davku podvrženih podjetij in da ne bi finančna uprava njihovih podjetij pretrdo prijemala, so večinoma moičali. Mi pa se tudi takih okol-nosti ne bojimo, ampak bomo govorili jasno in odločno, pa ne samo v Ljubljani in v svojem listu, ampak tudi drugod. Naša finančna uprava ne uničuje samo našega gospodarskega življenja, ampak je popolnoma ubila med ljudstvom zavest o pravičnosti državne finančne uprave, kar je ogromna politična škoda, ki jo morejo popraviti samo temeljite izpremembe, in mi ne bomo prej mirovali, dokler jih ne bomo dosegli.
Proti finančni upravi za Slovenijo je
jako možato nastopil »Narodni Dnevnik«. Kdor si lahko naroči dnevnik, naj naroči in bere ta list.
Kdo uničuje naše premoženje? Bivša vojvodina Kranjska ni prišla v Jugoslavijo kot bosa pastorka, ampak je prinesla novi državi lepo doto. V bivši Kranjski so gospodarili ljudje, ki so znali krajcarje obračati po pameti in so ustvarili naprave, ki so vredne danes na stotine milijonov. Od tega premožennja so ostale do danes le še nepremičnine. 0 gotovini, ki jo je bil zapustil bivši »finančni minister kranjske dežele« dr. Lampe svojim naslednikom in ki je bila prav znatna, zgodovina molči. "Ostale so le še nepremičnine. En del nepremičnin si je že prisvojila državna oblast brez obračuna, kar ja zasluga naših liberalnih in klerikalnih političnih zvezd. Ostanek nekdanjega deželnega premoženja pa upravlja posebna komisija. Važen del tega premoženja je nekdanji deželni dvorec v Ljubljani, kjer je danes ustanovljeno državno vseučilišče, potem pa nekdanja domobranska vojašnica. Za uporabo teh poslopij bi morala država danes plačevati omenjeni komisiji lepe denar-
je kot najemnino. Vseučiliška uprava je tudi res hotela plačati, kar je dolžna. Tu pa je posegla vmes finančna uprava v Ljubljani — ne ona v Beogradu! — in je na svojo pest prepovedala vseučiliški upravi izplačati dolžne vsote in sicer z opozorilom, da se mora izplačilo odgoditi vse dotlej, dokler se »nekdo« ne bo peljal v Beograd in tam ukrenil vse potrebno, da nekdanji deželni dvorec preide v državno last! Da omenjeni »nekdo« ni Srb, ampak Slovenec, menda ni treba še posebej pripovedovati. In tako se godi na vsi črti. Kamor pogledamo, povsod vidimo domače ljudi, ki ga-zdarijo po naši deželi hujše od Turkov in ki bi najraje vse podržavili nad državno premoženje pa postavili sebe kot absolutne gospodarje. Tako so nam podržavili razne deželne doklade brez Srbov, ki sploh niso vedeli, kaj je deželna doklada in se zato tudi zanje niso niti zmenili, sedaj pa nam hočejo podržaviti še zadnje ostanke našega nekdanjega deželnega premoženja, do katerega imajo edino in izključno pravico, samo občine bivše vojvodine Kranjske, tudi tiste, ki so danes pod Italijo, in podržaviti hočejo zadnjo njivo in zadnji naš pašnik in zadnji hostni štor z vknjiževanjem davčnih zaostankov. To je treba enkrat za vselej pribiti, da bodo naši ljudje vedeli, da ni Beograd kriv vsega gospodarskega zla, ki se je razlilo po Sloveniji, ampak da so domačini(!) tisti, ki si hočejo po vsi sili pridobiti častni naslov grobokopov slovenskega premoženja in ki niso zadovoljni samo z znanimi tremi procenti od davka, ampak bi radi menda še procente od nekdanjega deželnega premoženja. Tega »haračenja« pa mora biti enkrat konec!
Pametno. Pred vojno so v Avstriji ustanovili profesorji na srednjih šolah zvezo za podporo profesorskih vdov. Kadar je namreč umrl kak profesor, so vsi plačali po 1 goldinar in denar je prejela vdova, kot prvo pomoč. Tudi še danes imajo profesorji v Sloveniji tako organizacijo. Plačajo pa dogovorjeni znesek že naprej in kakor hitro umrje kak tovariš, pošlje blagajnik vdovi takoj denar in pobere prispevek že za naslednji slučaj. Take organizacije bi lahko napravili tudi na deželi po občinah ali farah. Od 300 kmetov n. pr. v eni občini jih vsako leto razmeroma malo umrje, včasih celo nihče. Ali ne bi bilo lepo, če bi vsak kmet za vsak tak slučaj prispeval po enega »kovača«? To bi zneslo 3000 dinarjev, ki bi jih vdova za prvo pomoč prejela takoj. Denar bi lahko zbral kakšen župnik. Nabrani denar bi bil naložen v domači posojilnici, obresti bi pa dobil nabiralec denarja kot skromno nagrado. — Dobro bi bilo, če bi ljudje na deželi to stvar premislili.
Shodi in razne prireditve.
Seja odbora »Zveze slov. kmetskega ljudstva« bo v nedeljo, dne 19. julija 1925 v Zidanem mostu pri g. Juvanči-ču ob pol 10. uri dopoldne. Za odbor: Ivan Pucelj, nar. posl., Andrej Klemi-na, nar. posl.
Preteklo nedeljo so bili shodi in sestanki: Na Igu poročal tov. posl. Pucelj. V Kamniku poročal tov. Mravlje. V Krškem, poročal tov. Bukovec. V Kranju je bila seja okrajnega odbora v ponedeljek, poročal tov. Mravlje.
Pokrajinski savez jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo je zboroval dne 27. junija tek. 1. v mariborskem Narodnem domu. Zborovanja so se udeležili delegati vinarskih in kmetijskih podružnic, gospodarski strokovnjaki ter vinogradniki iz raznih krajev Štajerske. Obravnavala so se vele-važna gospodarska vprašanja, med drugim o novi carinski tarifi, o novem vinskem zakonu, o vprašanju izvoza vina, o 2% davku na delo, o vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in o drugih perečih gospodarskih vprašanjih. K poedinim točkam je član glavnega odbora SRS g. Emeran Stoklas iz Sv. Andraža v Halozah stavil umestne predloge ter se je v ponovnih, s tehtnimi razlogi podprtih izvajanjih najodločneje zavzel za interese vseh slovenskih, osobito pa štajerskih vinnogradnikov, viničarjev in delavcev. O stvari se poročamo.
V Središču ob Dravi je Gospodarska zadruga pod predsedstvom tov. Žnidariča zadnjo nedeljo lepo proslavila mednarodni zadružni praznik. Zadruga je imela izredni občni zbor za spremembo pravil. Razen tega se je razpravljalo o raznih poslovnih zadevah, na kar se je vršilo predavanje o zadružnništvu, za katero so kmetje iz Središča in okolice pokazali mnogo razumevanja.
Mala Nedelja. Žrebanje loterije Nar. kult. društva je vsled raznih zaprek preloženo na jesen. Pač pa se vrši v nedeljo 19* julija ob pol 4. uri popoldne ob vsakem vremenu v društvenem domu velika ljudska veselica. Naši dijaki vprizorijo zanimivo burko: »Maks v škripcih«. Iz prijaznosti sodeluje tudi pevski kvartet iz Ptuja. Po predstavi prosta zabava s plesom in godbo. Vabimo torej vse prijatelje lepega petja in poštene zabave, od blizu in daleč, da se prireditve dne 19. julija v obilnem številu udeležijo.
Dolenjskim sadjarjem in vrtnarjem! Ker je sadna razstava, ki se je vršila jeseni 1923 na Grafu, vzbudila obilo vsestranskega zanimanja, namerava novomeška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva tudi letošnjo jesen prirediti sadjarsko in vrtnarsko razstavo v prostorih kmetijske šole na Grmu. Opozarjajo in vabijo se torej vsi interesenti na sodelovanje pri tej prireditvi. Kdor bi hotel razstaviti, naj čimprej prijavi podružnici v Novem mestu (Grm) katere vrste sadja, vrtne zelenjadi in cvetlic, (zlasti tudi lepe lončne rastline) bi lahko poslal na razstavo. Razstava ima predvsem poučen in manifestacij-ski namen, a obenem bo nudila dovolj prilike, da se sadjarji in vrtnarji seznanijo z zahtevami in željami kupcev. Razstava se bo priredila koncem septembra ali najpozneje pričetkom oktobra.
Tobolček.
knjižni almanah Bele Krajine. Ob tisočlet-nici kronanja kralja Tomislava sestavil dr. Martin Malnerič, odvetnik. V Ljubljani 1925. — Ta knjižica obsega vsestranski knjigopis Bele Krajine. Dobiva se v samozaložbi pisatelja v Ljubljani, Ilirska ulica št. 25, po 13 dinarjev 1 Iivod, i poštnino 13 Din 50 p.
ŠTAJERSKO.
Sv. Rupert v Slov. goricah. K notici -»Slov. Gosp.« štev. 28 ,z dne 25. junija omenimo sledeče: Kar se tiče izjave podpisanih je pač nekaj žalostnega in smešnega. Zakaj se podpisani poprej niso brigali za popravo kaplanskega vinograda. Bile so zaporedoma dobre vinske letine in bi lahko vsak, ki je užival, nekaj za vinograd storil. Veseli nas pa dosežljivost župljanov, ki so pač po mišljenju najbrž še premalo obdavčeni. Glede močnih katoliških organizacij nimamo nobenega na-sprotstva. Pač pa nam je za moralno vzgojo naše mladine in nikakor ne dopuščamo, da bi tisti, katerim je verska vzgoja mladine prepuščena, živeli po lastnih srčnih nagibih, ampak naj živijo tako, da bo Bogu dopadljivo. Da pa to ni tako, vidi pač vsak razumen človek* brez špeglov, bodisi katerekoli barve, samo dopisnik »Slov. Gospodarja« mora biti precej slep. Če bi bil g. kaplan druge veroizpo-.vedi svečenik, bi se gotovo nad njegovim početjem nikdo ne zgražal, pač pa to ni dopustno za svečenika r. k. vere. (Razni nedovoljeni sestanki itd). Če misli g. dopisnik »Slov. Gospodarja, da mi cd zdaj naprej ne bomo več čitali »Kmetijskega lista«, ker so v njegovem dopisu navedeni klerikalni župani, se pač moti in si naj z maslom, katerega imamo mi po njegovem mnenju, namaže možgane, da ga ne zadene kap, ker bomo še naprej čitali »Kmetijski list«. Če pa želite kaj več zvedeti, Vam pa lahko služimo. Povemo Vam pa, da nam je največja želja mir v fari in naj bo g. kaplan to, zakar se je odločil in naj mu veljajo ponovno besede Kristusove: Veliko je poklicanih ali malo izvljenih«. Če želite .konec časnikarske kritike, je odvisno le od Vas. Toliko kot odgovor: Če boste želeli, na svidenje! — Resnicoljub.
Maribor. Zaupnica »demokratskega parlamenta«. »Tabor« priobčuje resolucijo, katera je bila sprejeta v »demokratskem« parlamentu v Mariboru. V političnem delu te resolucije izreka ta »parlament« Pribičeviču, Žerjavu in Pivkotu zaupnico in priznanje za njih uspešno vodstvo državnih poslov in ker so našli pot iz brezplodnih državnopravnih debat do pozitivnega dela na upravnem, gospodarskem in socialnem polju. V gospodarskem delu te resolucije pa izreka isti »parlament« tem uspešnim voditeljem državnih poslov in najditeljem pota iz brezplodnih debat do pozitivnega dela z zahtevo, da omilijo Slovencem davčna bremena še pred-no izide novi davčni zakon, (katerega so sklenili brez brezplodnih debat) vse kaj drugega kot zaupnico. Ej, nemogoče je oprati kožuh ne da se ga zmoči!
Sv. Bolfenk pri Središču. Ker se v »Slov. Gospodarju« repenči neki bolfenski »Resnicoljub«, ki je žalibog slabo informiran, mu lahko stvar pojasnimo. Kajti kmalu pride čas, ko ga bomo lahivo imenovali*»Lažiljuba«. Kar se tiče našega »vedeža«, bodite brez skrbi, da bi ga prijeli za ušesa, kajti vse hvale je vreden, da vas je tako lepo razkrinkal. Potem pravi do-tični »resnicoljub«, da je bil to mali kraval. Ako smatra pisec to za malenkost, mora res on biti pravi razbijač, kajti take neumnosti ne štori pameten človek, posebno pa ne inteligent. Gotovo je tudi, da je dotični »resnicoljub« podkupil gostilničarja, da je poslal popravek »Kmet. listu«! Toda mi bomo vas o resnici še obvestili in tako zaprli usta piscu, katerega dobro poznamo. Vi pa le pozivajte Košarja, da naprej trobi svojo zgrešeno politiko, kajti pozna ga dobro cela fara, kakor tudi njegovo gostoljubnost napram siromakom. Mi kmetje in vini-čarji pa začnimo složno napredovati, da čim prej dosežemo cilje kmečke demokracije.
Šmarjeta ob Pesnici. Proslavo spomniskega »Vidovega dne« je tukajšnja osnovna šola praznovala s prireditvijo otroških iger in petja. Spored je bil zelo bogat na lepih otroških igrah in zabavnih ter narodnih pesmicah. Otroci so pod vodstvom učiteljstva v triurnem jako dobro iz-vežbanem nastopu razvedrili veliko število zbranega občinstva in prijateljev šolske mladine. Težavno je delo, neznosen trud in mnogo potrpežljivosti je potrebno, predno je mogoče iz-vežbati naše malčke za javen nastop. Iskrena hvala gospodu nadučitelju kot vodji prireditve, kakor tudi gospodičnam učiteljicam in vsem, ki se truda niso ustrašili ter so nam s svojo požrtvovalnostjo napravili prijetne in zabavne urice. Tudi vsem malčkom,
Kraetje 1» ferasiicg pri nikap« s?ep poireb^its podpirate ss&# tn'^% k^rs sag pi^pirsf«!
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja.
ki so pri igrah in petju nastopili, najlepša hvala! Razveselilo nas bo, če nas spet s sličnim presenetite!
Virštanj. Dne 28. junija je dramatično društvo v šolskih prostorih priredilo igri: »Vse naše« in »Kakršen gospod, takšen sluga«, ter s tem končalo dolgo serijo letošnjih dramatičnih prireditev. Igralci so v igranju dosegli rekord ter dokazali, kaj vse doseže idealen, za narodno blaginjo navdušen in z žarkim domoljubljem prežet rodoljub. Vse vloge so bile v dobrih rokah. V prvi igri se je s svojo specija-liteto ribniškega narečja postavil krč-mar (Jakob Bovha), kar pa je edino imponiralo blagajničarju, kateri je v sladki vzhičenosti zapustil svoj »pre-zidium« ter se prišel divit igralcu z njegovim dialektom... V drugi igri so nastopile že znane osebnosti: Jakob Bovha kot pomočnik, Jak. Štukl kot njegov sluga. J. Bovha je dokazal,
—	menda je bil to tudi njegov namen
—	da mu častniška uniforma bolje pri-stoja kot gostilniški predpasnik, razni zaljubljeni vzdihi in jeremijade se mu pa navzlic velikemu trudu niso posrečile; pri deklamiranju se je celo izgubil v dolgočasno enoličnost, ki je gledalce le utrujala.' V splošnem se je pa videlo, da se je k igri vestno pripravil, hoteč z vztrajnostjo nadomestiti umetniško prirojenost. — J. Štukl v vlogi sluge zasluži, v kolikor se komike tiče, vse priznanje. V ljubavnih kretnjah celo dosega svojega gospodarja, ne ugaja mi pa njegov piskajoč poveljniški ton. Njegova ljubica (učiteljica) se je pokazala čisto v naravnih potezah kmečkega dekleta, vendar tu in tam preveč sramežljivo, kar v sličnih igrah ni ravno na mestu. — Joža Plevnik nas je s svojimi rekrut-skimi vratolomstvi pripravil do aplav-diranja, v splošnem je pa pokazal premalo dobre volje: vsled nege od občinstva je postal površen. — Seničar v vlogi drugega poročnika je sicer pokazal dovolj finese, združene z eleganco, toda njegov smeh je bil preveč prisiljen, nenaraven. — Albin Bovha v vlogi očeta graščaka je rešil svojo vlogo nad vse pričakovanje. — Igra je bila v splošnem dobra, če bi ne bila igrana s tako kinematografično naglico; sploh smo pa lahko čutili, da je bila le — igra. Po končani igri se je iz čistega dobička nabavljena obleka razdelila" revnim učencem. Pričakovali smo sicer nekaj drugega, ker pa vemo, da so nabavni stroški obsežni in publika nezavedna, smo hvaležni tudi za to. H koncu je imela g. učiteljica patrijotičen govor, pozivajoč še h na-daljnemu sodelovanju na polju omike in prosvete. — Jurij Plevnik.
Sv. Barbara v Halozah. Na Vidovo, dne 28. junija 1.1. se je po rani sv. maši vršil v gostilni g. M. Korenjaka, go-spodarsko-politični sestanek, na katerem je domačin, tov. E. Stoklas iz Leskovca obravnaval vsa pereča gospodarska vprašanja v lepem govoru. Predsedoval je tov. Debelak. Sestanka so se udeležili vsi oni razumnejši Bar-barčani, katerim je na tem ležeče, da se naše težavno in slabo gospodarsko stanje izboljša. Vsestransko odobra-vanim izvajanjem tov. E. Stoklasa so sledili še govori nekaterih vinograd-nikov-domačinov, zastopnika kmetijske podružnice g. kaplana Verbanjša-ka ter zastopnika domače barbarske posojilnice. Na predlog tov. Stoklasa je bila končno sprejeta važna resolucija o nekaterih najnujnejših vprašanih, katera se odpošlje na pristojna mesta in o kateri bodemo svoječasno še poročali. Polagoma prodira prepričanje, da se bodemo morali kmetje, viničarji, delavci in obrtniki vseh strank boriti združeno za zboljšanje našega položaja in da je potrebno za gospodarska vprašanja večjega zanimanja, kot dosedaj, ako hočemo kaj doseči za svoje stanovske težnje.
Mariborska oblast. Nastopil je čas počitnic na vseh višjih, kakor tudi osnovnih šolah. S počitnicami na osnovnih šolah v sedanji dobi nihče ni tako prizadet, kakor posestniki bivše Štajerske. Marsikateri otrok je ob obleko, obuvalo itd., katero si je prislužil ob času počitnic, ko je pri posestniku pasel goved. Vidi se, da nimamo pravih zastopnikov naroda, nego le take, katerim je blagor ljudstva deveta briga. Ob času volitev se vse obljublja, a potem se niti najmanjša prošnja ne izpolni. Če bi se dovolilo v naši oblasti šolske počitnice na deželi v jesenski dobi, bi ne bil s tem nihče oškodovan, občinstvu pa bi bilo v splošnem znatno poma-gano. Klerikalni hujskači trobijo danes po svojih lažnjivih časopisih o krivicah glede novih počitnic na deželi, a lansko leto, ko so sedeli v vladi Štirje slovenski ministri, pa se o tem niti zmenili niso, kar bi pač z lahkoto ln brez vsega truda lahko dosegli, tem bolj, ker je Korošec bil minister za šole. V propadli Avstriji, ko so se-
deli v vladi najhujši nasprotniki Slovenstva, so nam pustili otroke v jesenskem času, kadar smo jih pri gospodarstvu nujno potrebovali, doma. V vsaki pokrajini so druge razmere in druge potrebe, to ve vsak, samo našim vladinovcem, naj bodo demokrati ali klerikalci, to ni znano. Glavna parola sedanjih zastopnikov ljudstva so korita, v zahvalo volilcem pa propast obrtnika, kmeta in delavca z različnim obdačevanjem in ugonablja-njem državnih nastavljencem, kateri ne trobijo v njihov rog. Le tako naprej, pa bodo upropaščene vse naše nade, ki smo jih imeli v naši lepi, bogati mladi državi! Vas narod ne more smatrati kot svoje zastopnike. V interesu naroda in države bi bilo nujno potrebno, da skupno nastopijo oni zastopniki naroda, katerim niso glavno dnevnice in kričanje, pač pa blagor države in naroda, da s skupnim trudom in delom priborijo državi dober ugled, narodu pa blagostanje. Dokler pa se večina naroda ne zaveda svoje dolžnosti in se ne strnejo v fronto poštenega dela, je vsaka misel na blagostanje kateregakoli sloja prazna. Le s pametnim in poštenim delom v parlamentu in z dobrim gospodarstvom bo priborjeno blagostanje vseh državljanov, a z zadovoljstvom je ukrep-ljena tudi državna avtoriteta. Če je državljan zadovoljen, si ne želi nikake spremembe, najsibo delavec, kmet ali uradnik in je to vse, kar pišejo razni časopisi, prazen bav-bav in krivda tistih, ki to sami gojijo. Da si želi večina naroda v državi srečnejše bodočnosti, katero pa nam lahko prinese samo boljša politika, je jasno kot beli dan. — A. Š.
Št. Rupert, Slov. gor. Iz odgovora v »Slov. Gospodarju« na naš svoje-časni dopis je razvidno, da smo takrat zadeli popolnoma v živo. Naš kaplan je smatral za potrebno s potrditvijo tukajšnjih županov kimavcev oprati svojo kosmato vest. Iz omenjenega dopisa je razvidno, da se vsi podpisani strinjajo s predpisi neznosnih davkov, še več, da priporočajo in celo silijo občane, da na skupne stroške dajo obnoviti in popraviti cerkvene vinograde v prid njih užitnikom. Razni gospodje nočejo pripoznati, da smo v tej smeri storili več _kakor potrebno, marveč vspodbujajo siromašno ljudstvo, da še »pšejo in pšejo« v že itak polne žepe. Radovedni smo, ali so razni občinski reveži gospodom županom tako na srcu, ali so voljni vsakomur tako hitro vstreči, kakor skrbijo za svoje napihnjene škodljive politične voditelje? Marsikaj bi še bilo potrebno povedati, kar bomo prihodnjič storili.
Iz Slovenskih goric. Kletarska zadruga v Mariboru je imela v torek, dne 30. junija občni zbor v prostorih zadružne kleti v Mariboru. Ne bilo bi vredno niti omeniti občnega zbora te zadruge, katera je itak v rokah po večini nemških veleposestnikov (vitezov, baronov itd.) in torej nima za naše vinogradnike mnogo vrednosti, ako bi baš na tem občnem zboru ta gospoda ne bila dala svojim kmet-skim sočlanom očitno čutiti, kako zaničuje priprostega zemljedelca. Odka-zalo se je petorici kmetskih članov zadruge, ki so se zbora udeležili, stransko mizo v kotu, medtem, ko je nemška in demokratska gospoda tvorila skupno omizje. To so seveda storili, ker se je gospoda bala priti v dotik s kmeti in pa, da bi kmetje ne opazili, da se pri serviranju vina iz zadružne kleti, daje kmetom slabše vino in gospodi seveda finejše, čeprav so po pravilih vsi enakopravni člani zadruge. Pri nadomestnih volitvah gosposka večina kmetov ni vpoštevala, češ: mit einem Bauer kann man nicht arbeiten, kakor se je izrazil že pred dvema letoma na občnem zboru g. predsednik Starkel o priliki volitev. Vredno je še omeniti, da je po poročilih zadružnih funkcijonarjev, ki so bila sicer dvojezična, imel delegat »Zadružne zveze« — samonemški govor! Kmet pač ostane vedno zaničevana para, ako se vse kmetsko ljudstvo ne strne in napravi konec gosposki samopašnosti.
KRANJSKO.
Dragatuš. Naj malo pojasnim naše razmere! Kakor je razvidno iz št. 28. »Kmet. lista« sta se SKS in SRS združili. To jaz odobravam in mislim, da odobrava tudi večina kmetskega ljudstva, ki ne trobi v klerikalni rog. Cepljenje kmetskih vrst je neumno in le na korist naših izkoriščevalcev, klerikalcev in demokratov, ki nas vedno za nos vlečejo. (Na našem volišču je bilo dne 8. februarja SRS 134, SKS 3, SLS 95, JDS 6.; Demokratsko število nas ni osupnilo. Glasoval je najbrž komisar in pet nezavednih kmetov. Takoj po prevratu je bivši učitelj ustanovil krajevno organizacijo JDS in se
je vpisalo 20 članov. Pristopili so zraven taki možje, ki so že bili v Ameriki, kjer je demokratsko ime slavno. To je trajalo do prvega strankinega občnega zbora. Ko je prišel naš delegat v Ljubljano in med zborovalci ni videl niti enega kmetskega tovariša, je osramočen izginil iz dvorane. Tisti čas je demokratski organizaciji v Dra-gatušu odklenkalo. Klerikalce tudi dobro poznamo. Najprvo so sami vse centralizirali, ko so pa volitve prišle, so mislili: »Morebiti bodo backi spregledali, zato dajmo oznanjat avtonomijo in vleči fante vojake iz Macedo-nije!« Naj le trpijo oni, ki take stranke volijo, samo da mi drugi ne bi morali trpeti zraven. Dokler bodo kmetje nasedali raznim meščanskim strankam in njihovim obljubam, bo slabo za nas kmete. Začnimo misliti z lastno glavo! Kmetje, obrtniki, delavci in inteligenca, katera z nami soglaša, v boj za staro pravdo!
Krška vas. Neki klerikalni mešetar se je pokazal pravega junaka s tem, da je zmazal dopis v »Slovenca« z dne 20. junija 1.1. in ga podtaknil za Krško vas, hoteč se malo ponorčevati z neljubimi mu prijatelji. Da, gospodine! Poslali ste v javnost budalost, katera se spodobi kvečjemu za kakega šnop-sarja. Zato bi bilo bolje, da jo hranite za se ter za slepe in gluhe okrog lastnega tabora. Kar se tiče bivše pošte Krška vsa, zahvalite g. Žerjava in njegov štab, da vam je priskočil na pomoč in vam dal povod se norčevati iz Krške vasi. Mi Vas opozarjamo, da pogledate malo za sabo in takoj vas bo minulo vse nasprotno. Kajti časi se spreminjajo in tekom par let se bo temeljito vse predrugačilo. Pošta v Cerkljah obstoji komaj par tednov in že je začela hirati, da ji hodite v Beograd polečila in tako prosite usmiljenja in pomoči za premestitev finančne kontrole in orožnikov iz Krške vasi v Cerklje, da se morda s tem le ohrani pošta v Cerkljah. Da, zares, tudi nam Krškovaščanom se smili ta uboga klerikalna para, če pomislimo, kakšno smolo in zopet smolo ima odkar imajo ti gospodje glavno besedo v Cerkljah. Tekom par let so započeli nešteto podjetij, ki so pa takoj po rojstvu zaporedoma podlegla nalezljivi ' bolezni nebodigatreba. Tako je v gospodu zaspala orlovska garda, dalje konzumno društvo in drugo. Ker pa razsaja sedaj škrlatica v Cerkljah, se je že nalezla te bolezni tudi Mlekarna, ki ji bo vsak čas podlegla. Nič manj pa ni v nevarnosti trgovski register, ; od katerega bo ostal v nedoglednem ; času samo še spomin. Pa ako je že te-: mu tako, da je zapisano vse kruti | usodi, naj vsaj v miru počiva, nihče naj ne moti blagega miru!
j
Iška Loka. Lansko leto je bil pri nas pasji kontumac. Konjederec nam je pri tej priliki pobral vse pse brez izjeme, ali so bili privezani, ali prosti. Slabe posledice tega početja so se kmalu pokazale. Kajti lisice so nam pobrale v nekaj mesecih čez 70 kokoši. Kdo nam bo to škodo povrnil? Mogoče oblast? Ako se kje pojavi pasja steklina, mislimo, da naj se pobere le one pse, ki prosto letajo okrog, (ločim naj se privezane pusti pri miru, ker niso nevarni, da bi razširjali steklino. Poleg škode, ki jo trpimo, je pa še ena stvar, ki jo moramo povdariti. Kdaj bomo. mogli zrediti dobre pse čuvarje? Prodno bo to, nam lisice poberejo vse do zadnje kokoši. Ako so imeli lovci kako besedo, da so nam vse pse pobrali, potem naj nam oni branijo ponoči kokoši pred lisicami.
Moravče. — Podružnica Kmetijske družbe v Moravčah je imela na Vidov dan svoj redni občn izbor. Kljub požrtvovalni agitaciji prečastitih klerikalcev in njih oprod' smo mi sijajno zmagali. Dobili smo 105 glasov, SLS pa 55. Ves dan pa je našim klerikalcem prinesel samo razočaranja. Ta dan je praznovalo društvo Orel svojo 15-letnico. Plakati v narodnih barvah so po vseh oglih že ves teden oznnanjevali to veliko slavnost. Vozili so mlaje in jih postavljali ob cesti za i sprejem, okrog telovadišča in veselič-; nega prostora pa stoji pravcati gozd ! mlajev. Pričakovali smo, ker je bila taka priprava, da se bo tujih in domačih udeležencev kar trlo. Ob eni popoldne je odkorakalo domače društvo na novo cesto k sprejemu. Čakali in ! čakali so, čakali smo tudi mi, kedaj bodo začeli prihajati vozovi, a ni in ni bilo nikogar. Nazadnje se le pripelje en kolesar, ki so ga v slovesnem sprevodu z mengiško godbo na čelu spremili pred Ljudski dom, kjer se je nabralo nekaj gostov iz Lukovice, Krašnje itd., tako, da je na to ves slavnostni sprevod poleg godbe štel 38 orlov, 30 orlic, 52 orličkov in 10 orličic. Med temi pa je bila gotovo vsaj polovica domačega društva, tako, da vseh
tujih udeležencev ni bilo nad 60. Drugih tujcev pa sploh nismo opazili. Ker je bila taka reklama, smo pričakovali, da bo vsaj desetkrat tolika udeležba. Veselica je trajala, kakor je bilo določeno do 9. ure na prostem, potem so se pa preselili v bližnjo gostilno, odkoder se je še dolgo po polnoči slišalo vpitje in kričanje. — Naši gasilci, okrog 50 po številu, so se s svojo godbo na ta dan udeležili Vidovdanske proslave v Kamniku, ki jo je priredila tamošnja požarna bramba. — Letošnji Vidovdan je prinesel našim klerikalcem dvojno blamažo.
Notranje Corice. Naš kraj in okolico je zadela huda vremenska nesreča. .Bila je nevihta s točo in hudim viharjem, da je podiralo drevje in kozolce, s poslopij je metalo opeko, razdiralo je pota in kanale, a pridelke na polju je uničilo. Kar je posestnikov v bregu, je voda drla v veže in kleti, v hleve in shrambe. Živino so rešili le s težavo. Prašičev, kar nam jih je še ostalo od bolezni, nimamo s čim krmiti, ker so uničeni vsi pridelki. Ali nam kaže druga krmila kupovati, ko so prašiči za klanje komaj po 10 dinarjev kilogram, ribja moka, ki nam jo priporočajo, pa je tudi po 10 Din kg. Povejte nam, ali nam je bolje kar ribjo moko jesti ali mršavega prašiča, ko oboje enako stane? Kje je nadomestilo, da bi kmet še shajal? Kar ni 14. in 19. junija toča vzela, bo pa sedaj moča. Mnogo košnje nam je voda vzela. Več gospodarjev je, ki živini nimajo dati krme. Kar je še za kositi, bo vse pokvarjeno. Naj bi se vendar gotovi gospodje oziroma cestni ali močvirski odbor ali pa g. vel. župan za to zavzel, da bi se tik Notranjih Goric most razširil, kakor nam je že bilo obljubljeno. Ako bi se most razširil, bi se voda dva dni poprej odtekla. Most bi stal nekaj tisoč dinarjev, škoda pa je milijonska.
Čatež ob Savi. Kakor pričakovano, tako tudi storjeno. Dne 29. junija smo pri županskih volitvah zopet pokazali, kateremu zaupamo občinsko upravo. Izvoljen je za župana ponovno naš vrli pristaš tov. Josip Tarnše. Vse prizadevanje klerikalcev jim ni nič pomagalo, morali so se hočeš nočeš udati naši premoči. Seveda vodja klerikalcev — Franc Zevnik si tega niti misliti ne more in še zadnjo priliko je hotel porabiti v to, da bi nas na več strani razcepil. Ali dragi, pomni si, da naprednjak ni švigašvaga. Ko je videl, da so izgubljeni, je zapovedal svojim štirim zvestim (eden se mu je izneveril in volil z nami), da naj oddajo prazne glasovnice, kar so tudi storili v še večjo svojo blamažo. Zapomnite si, da napredek zori, klerikalizem trohni. Tudi Vi, dragi sosedje, odpravite nezmožneže!
Iz Šmartna v Tuhinju. Naše gasilno društvo priredi v nedeljo popoldne, 19. julija t. 1. veliko vrtno veselico: Nje načelnik in ustanovitelj, naš tov. V. Engelman pa obhaja baš isti dan svojo petdesetletnico rojstva. Bližnji tovariši se vabijo vsi na našo prireditev, da stisnemo ob tej priliki našemu tovarišu načelniku desnico na še petdeset!
Št. Jernej na Dolenjskem. Dne 1. julija nas je za vedno zapustil naš zvesti tov. Janez Stroj in iz Ostroga. — Ob velikanski udeležbi prijateljev, znancev, občinskega odbora in petili požarnih bramb smo spremili dragega blagopokojnika k večnemu počitku na pokopališču v Grobljah. — Takega pogreba še Groblje niso videle, dokaz, kako je bil pokojnik pri vseh priljubljen. — Ob odprtem grobu se je od njega v ganljivih v srce segajo-čih besedah poslovil Št. Jernejski župan tov. Radkovič. Blagopokojnik je bil prvoboritelji kmečke misli in tukajšnje krajevne organizacije prvi, marljivi načelnik. To častno breme je odložil šele, ko ga je pričela napadati bolezen. — Dragi Janez! težko Te bomo pogrešali, Ti zvesta in poštena duša, ki nisi nikdar poznal krivičnosti in toliko ljubil poštenost in resnico. Obljubljamo Ti, da bo Tvoj duh vel med nami dokler živimo. — V miru počivaj in sanjaj o boljši bodočnosti trpečega kmečkega naroda, katerega si toliko ljubil!
Dol pri Ljubljani. Samo kak hudoben človek bi mogel iz dopisa, priob-čenega 3. junija t. 1. v našem listu, med vrstami brati, da smo namigavali na izredne dohodke pletarjev in voznikov. Kljub temu nam zadnji »Domoljub« očita, da smo to storili in prav farizejsko daje temu dopisu zmisel in vsebino, ki je nima. Naročite si v svoje društvo predavatelja, ki Vas bo naučil pošteno misliti in delati in ne podtikati svojim nasprotnikom misli in dejanj, ki jih nikdar niso imeli! Glede višine dohodnine povdarjamo, da na lastnih gospodarstvih občutimo
pretežko davčno breme v Sloveniji, vsled česar smo se tako po svojih zaupnikih v komisijah kakor tudi po drugih svojih predstavnikih vedno borili proti krivičnemu in previsokemu obdavčenju in bomo to tudi v bodoče delali nne glede a okolnost, ali je posamezni davčni zavezanec našega ali drugega političnega naziranja. Sicer se pa »Domoljubov« dopisnik sumljivo izogiba polemiki glede občinskega odbora in nam je ostal tudi dolžan odgovora, če je svoje vrste očistil špiceljstva. Pomnite, da Vam lahko postrežemo z dokazi glede dveh slučajev, kjer je poleg zadnjič omenjenega umirovljenega lovca celo eden Vaših vodilnih pristašev v Beri-čevem v davčnih zadevah napram so-vaščanom nastopil tako, da naziva špiceljstva kratkomalo ne morete izbrisati. H koncu pripominjamo, da bo iz aktov bivšega klerikalnega deželnega odbora razvidno, na čigavo priporočilo naše gasilno društvo ni prejelo deželne podpore.
Z Barja. Množino vode, ki nam jo je poslalo letos nebo, občutimo posebno mi »marostarji«. Toda ne vsi . enako in z ozirom na prirodno lego. Glavni močvirni odbor v Ljubljani se je intenzivno poglobil v svojo nalogo in jo izvršuje s pomočjo odborov in pododborov na deželi z velikim uspehom, za kar vsem naše priznanje. Na žalost pa smo ugotovili, da odbor in pododbor za kraje Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice ter Log ne vršita dano jima nalogo, tako, kakor bi bilo potrebno. Dolžnost člana glavnega močvirnega odbora bi bila, da bi nepristransko deloval in gledal, da se očistita Loški kanal in Curnovc. Toda prigovarjal je celo odborniku pododbora, da se pred Notranjimi Goricami ne poglobita, kot je bilo sklenjeno, ker potem se bi voda iz višje ležečih krajev prehitro odtekla. Za jarke pa, ki njemu ne koristijo, ker slučajno ni v bližini njegove zemlje, je mnenja, da se jih čisti na tlaki. Jarke, katere je dal močvirni odbor letos čistiti, je po večini prevzel predsednik pododbora. Ti jarki so površno čiščeni. Za danes dovolj ta ugotovitev. In ako, gospodje, ne začnete bolje gospodariti, smo primorani narediti korake, da se nedostatki odpravijo.
| Z Iga. (Konec dopisa v zadnji šte-: vilki.) Na vprašanja, kdo pobira sta-i narino od sob, pravi g. kaplan, da naj ! dopisuna nič ne briga. i'o je stvar i vsakokratnega kaplana na Igu, pa naj j se piše Suhadolnik ali Debeljak. Torej kaplan naj pobira stanarino od. sob, a občinstvu naj se naprtijo davčna bremena za popravo istih. Kaplan vpraša: Kdo je bil tisti mož, ki je pri seji izjavil: »Mi ne bomo popravljali kaplanije.« Na to vprašanje se odgovarja, da so se izrekli pri seji razen klerikalcev vsi odborniki, da kaplanu ne bomo slikali sob, če bo on pobiral stanarino. Dalje pravi: Kdo je tisti občinski mož, ki se je udaril po prsih in rekel: »Jaz sem garancija, da se bo kaplanija popravljala.« Gospod kaplan, ali ni bil dogovor med Vami in županstvom, da bo županstvo pobiralo od sob stanarino in pa skrbelo za popravo? Ko sta pa šla župan in eden obč. svetovalec v kaplanijo v zadevi poprave in zahtevala od gosta-čev plačo za stanovanje, ste Vi nastopili z izjavo: »Stanarina se bo plačevala meni, ne pa županstvu!« Sedaj pa zahtevate možato besedo, katero ste Vi prvi snedli. Največji bebec se Vam v tem smeje. Pri nas so se zadnja leta godile od strani župnišča vnebovpijoče krivice. Nekateri cerkveni travniki, ki so že starodavna last za užitek proti nekaj plačila studen-ških vaščanov, so se pa jemali na zvit način malim posestnikom. Najboljši kos si je prisvojilo župnišče, ki ima sena, da ga ne more spraviti pod streho. Organistu se je odvzela njiva in se priklopila župnišču. Organist berači sedaj krompir in s tem zopet trpi občinstvo. Samostojni smo skrbeli za napravo zvonov. Z ginljivimi prošnjami smo dosegli od rojakov v Ameriki blizu 140.000 kron.* Ker so pa rojaki iz Lorajne mesto odboru poslali farnemu uradu 26.000, si je farni urad ti denar pridržal! S farnim uradom smo se pogodili za vse mrliško zvo-nenje prosto takse za 40 let. Ker se v tem ljudstvo ne more izkoriščati, se je začelo na drug način. Prišel je prepir radi zvonikarja. Farni urad nam je dovolil, da dobimo zvonikarja za mrliško zvonenje sami, ker ga moremo dobiti cenejše. In res smo ga dobili za plačilo 105 kron za vsakega mrliča, da se plača na roko zvoni-karju. A ni trajalo dolgo, ko se od strani farnega urada to prekliče in zahteva, da se plačuje župnišču od zvonenja 300 kron. Ali se ne sesa s tem mozeg iz ljudstva? Upamo, da se bo pod sedanjim g. župnikom kaj na
Naročajte »Kmetijsko Matico« f
Viek »ri«W k»«Jke ničli Hnm biti član »K»tti|eke tiskavne gftdrug<x'
5
,	T,	• ~ „ rr i in Vin lahi™ v V™tkem ako bo šlo i šolo za vlomilce so imeli v Parizu, j Takrat je združeno angleško, rusko
boljše obrnilo. Po mnenju našega g * tifneustrašeno'napre dru" 1 Seveda brez vednosti državnih obla-	in francosko brodovje pod povelj-
kaplana bi se za vse to ne smel mkdo , po tej, poti ^^n^njpre^ dni ,	aev i ^	legk admirala Codring.
yjfinJT„5lS^VlU h £ZZZo lo teiToU	raznovrstnejšJ vlomilsko orodje. V I tona porazilo turško-egikčansko mor-
»Ce ima dopisun kaj poguma, naj se v »Kmetskem listu« tudi podpiše.« Toda samostojneži nimamo navade, obešati svoja imena na dopise, ker to ni potrebno. Dopisniku »Domoljuba« pa. ki tako zaničljivo zre na »Kmetski list«, ko pravi, da se mu ne zdi vredno odgovarjati na tak list, svetujemo, da naj gre osebno k uredništvu »Kmetskega lista« in bo zvedel moj naslov. Tov. urednik, Vas pa prosim, da če pride k Vam osebno g. kaplan Milavc z Iga, ne držite v tem časnikarske tajnosti, da ne bo mislil, da se meni hlače tresejo.
BOHINJSKI KOT.
Društvo kmetskih fantov in deklet v Boh. Bistrici prav lepo napreduje
raznovrstnejse ........— -----... .	.	. _
rabi orodja je vodja šole vzgajal fante i	narico in so Turki izgubili nad tri
in dekleta. V bližini šole je tekom j	deset galer. Sedaj gre za to, da se te
zadnjih 6 mesecev bilo 40 vlomov, i	ladje, ki so jih Turki svojčas razstre-
Sedaj je policija za celo stvar zvedela i	lili, dvignejo, ker je na njih za četrt
ter vodjo vtaknila v zapor, šolo pa i	milijarde zlatih frankov zlata in sre-
strokovno knjižnico; eden najpotreb- j seveda zaprla.	I	bra. Upajo da se bo potapljačem po-
neiših Vosoodiniski tečai za bodočo S Dvig zakladov iz mor a. Te dni so	srečilo priti v notranjost razbitih la-
nejsih, gospodmiski tecaj^z^	j ^ ^ pogkusi 2 dvig^niem turških	dij, ki ne leže pregloboko. Na ta na-
in egipčanskih galer, ki so bile _ potopljene v bitki pri Navarinu dne 20. oktobra leta 1827, v Egejskem morju.
in dekleta! Le pogumno po tej poti naprej! Bodočnost je vaša! Poglejte samo na moralni in financijelni uspeh vaše zadnje prireditve. Po dobrem dvamesečnem obstoju imate že skoraj 200 izvodov broječo leposlovno in
zimo vam je takorekoč že zagotov-ljen. In tudi drugi se bodo lahko pri- j redili! Samo vztrajajte, delajte, vzpod- ; bujajte! S tem boste pokazali, da ima ; tudi bohinjska mladina smisel za go- ' spodarski napredek svoje rodne gru- j de, s tem boste dejansko ugotovili to, da je naša lastna, sicer, z žulji obdelovana gruda naša — Amerika. Še enkrat! Tako kot dosedaj naprej! Uspeh vam ne izostane. — A. M.
čin se bo dalo, kakor so .dokazali dosedanji poskusi, spraviti vse srebro in zlato na dan.
Gospodarstvo,
.V«*'- &
Zadnji številki »Kmetskega lista« rešitev. Prošnji je priložiti: 1. Krstni
i*i /1 _ 1 _ "1 _ __ ~i f\ T\!»» \ O n^rvi Aim i/->
NOVA CARINSPA TARIFA.
Narodni skupščini je bil pred nekoliko dnevi predložen zakon o »ploš-ni carinski tarifi. Tarifa se oslanja na staro srbsko carinsko tarifo, ki je bila enkrat od vlade že revidirana, vendar ni odgovarjala našim ekonomskim zahtevam. Carinska tarifa je sto-
sme priložili
POLOŽNICE
vsej« onim cenj. gg. naročnikom, ki doslej še niso poravnali naročnino za drugo polletje.
Da ne bo brezpotrebnih reklamacij od strani naročnikov, pozivamo vsakogar, da stori čim prej svojo dolžnost.
Sok za plačilo velja 14 dni. Kdor
go predmetov, ki se pri nas ne pridelujejo, oziroma izdelujejo, a so za gospodarstvo in gospodinjstvo potrebni. Prav pri veliko predmetih ščiti tarif industrije, ki jih mi še nimamo. Kot primer navajamo riž. Od nelu-ščenega riža se plača carina 4 Din, a od luščenega 16 Din, tedaj štirikrat toliko, dasiravno nimamo nikakih ri-
list (kolek za 10 Din) 2 Domovnjco pil veljavo dne 20. t. m._Cele dve ževih' luščilnic in tudi kljub visoke-
(kolek za 20 Din). 3. Zdravniško iz | pričevalo (kolek za 20 Din). 4. Zadnje j šolsko izpričevalo (kolek za 5 Din), i 5. Nravstveno izpričevalo (kolek za 20 j Din). 6. Izjavo starišev ozir. varuha,
i s katero se ti zavežejo plačevati | stroške šolanja (kolek za 2 Din). Kdor prosi za brezplačno mesto, mora priložiti: 1. Obvezno izjavo starišev ali varuha, da bo sin ali varovanec po j končanem šolanju ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa,
leti je vlada napovedovala izdajo no-nove tarife, predno je stopila z njo v javnost.
Carinska tarifa je velikega gospodarskega pomena za vsako državo in tako tudi za našo. Carinska tarifa je zrcalo vladne gospodarske orijenta- ! cije, je pa važna za vse gospodarske sloje, ker se z njimi regulirajo v velikem delu cene predmetov, ki jih ti j sloji izvajajo, kakor tudi cene pred-
no bo do tega roka naročnine po- da povrnejo zavodu stroške šolanja
i	vil' i__~l.i_.i_	O	• O iiVia r/-»-» a onrinoirol r\
mu diferenciranju ni misliti, da jih tako kmalu dobimo. Vidi se, da so tarifo sestavljali teoretiki.
Celo vrsto semen ne plača pri uvozu nikake carine, kar je tudi po našem mnenju popolnoma v redu, a semena, kot n. pr. seme od pese, mora plačati 15 zlatih dinarjev carine, dasi je v interesu kmetijstva s tujimi semeni izboljševati kmetijske pridelke.
Uvoz živine za pleme je sicer prost, ako ga uvažajo okrožni in občinski
ravaal, se mu pošiljatev lista brezpogojno ukine.
Naročnina do konca leta znaša 15 dinarjev.
Osi naročniki, ki so dobivali do-
(kolek za 2 Din); 2. ubožno spričevalo, potrjeno od občinskega, župnega in davčnega urada (kolek za 2 Din); — Opozarja se, da se nepravilno kolko-vane ali nekolkovane prošnje in priloge ne bodo mogle upoštevati. Proš-
metov, ki jih morajo uvažati.
Carinska tarifa, ki jo je vlada pred- j in drugi zavodi, vendar je navezan ložila zbornici, je še neizpolnjeno ) — — delo, je še le ogrodje, ki naj služi vladnim funkcionarjem za podlago pri sklepanju trgovskih pogodb s tujimi državami. Pravo sliko bode carinska
slej »Slov. Republikanca«, dobe po- nje, s predpisanimi kolkovanimi pri
ložnice v prihodnji številki.
Upravništvo.
V	občini Krka je zarubljenih 44 posestnikov.
V	Radohovi rasi je zarubljenih 35 posestnikov.
deljo so se v Tacnu otroci igrali na | obrežju Save in so se spravili tudi v i čoln, ki je z verigo bil pripet h kam-1 nu. Ko so v čolnu prepevali, se pri-V celem davčnem okraju Višnja- S plazi hudoben deček, ki je verigo od-gora je zarubljenih čez 300 posestni- ; pel. Valovi čoln odnesejo, otroci se ?	prestrašijo in začnejo skakati v vodo
0T>	; ter vpiti na pomoč. Sodar Josip Ciž-
/uw'\\o nacionalni blok!	| man prileti in reši iz vode šest otrok.
i Šele po daljšem času zapazijo, da
tarifa dobila šele potem, ko bodo pogodbe s tujimi državami sklenjene; kajti v predgovoru izjavlja finančni minister izrečno, da ima vlada pravi-
Bližnja pojasnila v vseh zadevah dajo j	g*^
■"StaSffrSrf. Predzadnjo ne-	*> —dena Y splošni
na predhodno dovoljenje poljedelskega ministrstva, kar bode zopet otež-kočeno z raznimi taksami, prošnjami in zamudo. Nimamo nič proti temu.
čev od teže okroglo 100 kg živo teže skrajno otežkočen. Carina na 1 komad v težini znaša 30 zlatih dinarjev, t. j. 360 papirnatih dinarjev, a carina na večje prašiče iznaša 16 zlatih dinarjev od komada, to se pravi, da bo plačal naš izvoznik isto carino od prašiča, ki tehta 90 kg, kakor srbski kmet od svinje, ki tehta 250 kg, tedaj bo naš izvoznik plačal skoro trikrat toliko od kilograma žive teže kot srbski izvoznik. Vlada je pri tem vprašanju naravnost pogazila naše interese, da zaščiti sebi bliže stoječe privi-legirance. Tudi to carinsko postavko bodo morali zastopniki našega kmeta pobijati in zahtevati revizijo.
Kakor smo že omenili, si je vlada pridržala pravico znižati carine tudi izpod minimalnih postavk. Medtem, ko ravno ocenjujemo splošno tarifo, je res že izšla nova dopolnilna tarifa, ki vsebuje postavke, kakor jih je vlada sklenila v pogodbi z Italijo. Iz te dopolnilne carine je razvidno, da je morala vlada popustiti v tistih predmetih, katera Italija prideluje in to tudi v predmetih, ki interesirajo kmeta. Popuste na uvozu tujih povrt-nin in poljedelskih pridelkov je vlada koncedirala Italiji zlasti glede uvoza krompirja, zelja, ohrovta, fižola, graha, salate, spinače, čebule, česna, kostanja, limon, olja, makaronov, močnih vin itd. Prav tako si je znala Italija zagotoviti znatne popuste glede izdelkov tekstilne industrije, klobukov, usnjarskih izdelkov, električnih aparatov, avtomobilov itd. Omenjamo, da bodo postavke iz italijanske trgovinske pogodbe veljale tudi za vse one države, za katere velja minimalna tarifa, to je za vse one države, s katerimi že imamo trgovske pogodbe. Carinska tarifa je bila že • lani sklenjena stvar, a zdi se, da se je vlada ni upala radi svojih neuspehov pri sklepanju pogodbe z Italijo obja-
logami se vlagajo do 15. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto.
da se sprečavajo zlorabe, vendar je
pot v Beograd predolga in^ sejam viti in Ti je"izbraia"priložnost za'to
sedaj, ko je ravno predložila zakon
prošnje prepočasi rešujejo, da bi se le iz enega mesta potrjevala potreba in*to celo tam, kjer naše razmere in potrebe najmanje poznajo.
Premalo je zavarovano tudi šumar-6tvo. Vedno bolj se občuti padanje cen lesa in zlasti Slovenija je navezana skoro izkjučno na izvoz v Italijo,
tarifi. Iz tega razloga tudi nima smi sla spustiti se v podrobno oceno po-sameznih predmetov iz tarife, temveč ! ker v vzhodne kraje naše države, t. j. se omejimo le na splošno stran, a v j Vojvodino in Beograd prihaja vedno posameznem le na tiste predmete, ki j več lesa po Donavi, ker nam draga zanimajo v prvi vrsti kmete in male- ] voznina onemogočuje uspešno kon-ga pridobitnika.	-J kurirati z inozemskim lesom. Tu vsaj
V splošnem oziru je označilo vlad- bi pričakovali večjega umevanja. Pri no časopisje samo že tendenco vlade • earini 0.10 Din za gorljivi les, 2 Din pri izdanju carinskega tarifa, namreč ! za trame in 3.40 Din za deske vse od podpreti v prvi vrsti industrijo z za- 100 kg, tudi naprej ne smemo upati,
x y1-i—- i ™ i ______• 1_________j____ J „	hn a a "i1 r\l nrjj lrnirjo t\t»-i nnanon mpo
da se ublaži kriza pri prodaji lesa, ki postaja od dneva do dneva občut-
| manjka se ena deklica m sicer^ravno g^j^ carinami konzumenta do Za tiskovni sklad se je nabralo 70 Cizmanova hcerka Marija Vse iska- ,	^ d ^ uvoz/glav.
dinarjev v veseli družbi, na vinotoči nje žalostnih starišev je bdo zaman nih kmetijskihF idelJkov brez uvgozne nejša.
pod vejo pri tov. Matiji Kozinc, Ma- Smrtno ponesrečil je muslimanski j ^	je M carinskJ t if uye. j Zelo dobro varuje tarif siadkorne
rof, pošta Sevnica. Lepa hvala!	j pos . Hamzahja Ajanovic. Pri Banja-	ne * se
Tritisoč davčnih prizivov! Pretekli ! lukl..se Je z	na temeljito proučiti od zastopnikov jav-
teden je v Ljubljani poslovala davčna -ghco £ ^ ^ega^	istega pover-
prizivna komisija za dohodnino. Ko- P18!"^ -. ^ JU« Ih.t. a Vnovič Jena le malemu krogu uradnih funk-
je padel 15 metrov globoko Ajanovic je bil takoj mrtev, njegova žena pa r težko ranjena.
15 šolaric ubitih. V neki rumunski i vasi je splezalo 30 šolaric na streho
kaj morejo, ker vedo, da davek za ^f-J^'»J^f
25H E2ZZ*5&SSJSS ««* «f
• • i t; le v globocino. 15 jih le bilo takoj moralno klofuto, ki jo je dobila fi- . Y ' *x	r„
nančna uprava za Slovenijo od sloven- ; mrtvih' druge 80 vec ah man^ ra" skih davkoplačevalcev.
misija je našla pred seboj reci in piši, skoro tritisoč prizivov proti previsoki odmeri dohodnine! Z ozirom na dejstvo, da slovenski davkoplačevalci svoj davek vedno plačajo, če le količ
tovarne, kajti carina na sladkor iznaša na glave 30 Din, na kocke 40 Din, na prah 30 Din. Ker pridelamo itak več, kot potrebujemo, znači, da je cijonarjev, ki so le pritegnili v po- ! vlada, s to carino podprla le fabrikan-svet njim blizu stoječe in največ tudi | te, dasi so skoro sami madžarski
Na državni kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu se prične šolsko leto v pričetku novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: celoletna. Šola nudi poleg teorije tudi praktično izobrazbo ter se priporoča vsem prosilcem, v prvi vrsti še onim iz vinorodnih krajev. Zimska šola obsega večjidel le teorijo in je urejena zlasti za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola se prične začetkom novembra in traja do konca 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola pa traja dve zimi po pet mesecev (od začetka novembra do konca prihodnjega leta). Učenci so na zavodu pod stalnim nadzorstvom
njene.
Cetvorčke je povila neka kmetica v Taragonu na Španskem, in sicer tri dečke in eno deklico. Cetvorčki so krepki. Vse je zdravo.
Brat in sestra poročena. V Jonstov-nu v Ameriki sta bila aretirana Štefan Balog, star 19 let, in njegova sestra Helena. V Cumberlandu sta se namreč dala nedavno poročiti in sta navedla, da sta bratranec in se-strična. Deklica je na sodniji priznala, da živi z bratom že 13 mesecev in je v drugem stanu. Zaprta sta bila na zahtevo samega očeta.
Strahovit potres je bil predzadnji pondeljek zopet v severni Ameriki. Mesto Santa Barbara je najbolj trpe
z njimi politično se zlagajoče zastopnike industrije, je naravno, da je javnost sprejela nov tarif skeptično na znanje. Izjava vladnega časopisja opravičuje to javno mnenje in že površni pregled zakonskega načrta potrjuje, da vlada ni varovala v isti meri kmetijskega stanu in malega pridobitnika, kakor pa je pokazala skrb za veliko industrijo.
Smo agrarna država in zato je razumljivo, da nam ni treba uvažati kmetijskih pridelkov. Tega naziranja se sicer tudi carinski tarif ni mogel ogniti in določa za uvoz pšenice carino 5 na 100 kg, za ječmen 3, za koruzo 2.5, za ostale vrste žita 1.5 in za moko 10 zlatih dinarjev, pri čemur omenimo, da se računa en zlat dinar z 12 papirnimi. Omenjamo le minimalne carine, ker bodo imele le te praktično vrednost, kajti maksimalne veljajo le za one države, s katerimi
judje in jim omogočila, da pri 1 kg sladkorja zaslužijo 3.60 do 4.80 Din več ko zasluži njihov konkurent v inozemstvu. Koristi država od te carine ne bode imela, ker se sladkor itak, odkar ga sami dosti pridelamo, nič več ne uvaža.
Za povzdigo poljedelstva z umetnimi gnojili tudi iščemo v carinskem tarifu zastonj razumevanja. Dočim je uvoz nekaterih gnojil prost, se upe-ljuje na fosfate, superfosfate, toma-ževo žlindro itd. carina, ki bode dražila produkcijo. Prav isto je s kmetijskimi stroji in kmetijskim orodjem. Pri zeleni mizi se da govoriti o kapaciteti naših tovarn, ki morejo toliko in toliko plugov, mlatilnic, vinograd-skih brizgalnic in prašilk, motik, lopat itd. proizvajati, a naši ljudje trdi-
o splošni carinski tarifi, da bi njena popustljivost ne padla preveč v oči.
Kakor je iz celega ustroja carinske tarife razvidno, ista kmetskega stanu in malega pridobitnika ne more zadovoljiti. Vlada je v tem vprašanju, kakor tudi sicer že večkrat ponovno pokazala, da razmer v državi ne razume ali pa noče razumeti, ker sicer ne bi tako vidno protežirala interese velikega kapitala in prezrla, da je podlaga dobrega' gospodarstva v državi ravno blagostanje kmetskega ljudstva. Ta tarifa bode služila sedaj za podlago za trgovinska pogajanja z Avstrijo, katera je vlada lani prekinila in jih namerava pričetkom julija obnoviti. Neuspehi z Italijo nas morajo plašiti in navdati z bojaznijo, da vlada tudi pri pogajanjih % Avstrijo ne bode umela ščititi interese malega človeka.
*
VOZNE OLAJŠAVE ZA DELAVCE, ZLASTI KMETSKE SEZIJSKE DELAVCE.
Pri nas v Sloveniji se silno širi brezposelnost in ljudje povsod iščejo dela. Poleg tega imamo pri nas ponekod veliko število kmetskih delavcev, ki se rekrutirajo iz malih posestnikov v preobljudenih krajih, to je ta-kozvanih sezijskih poljedelskih delavcev, ki gredo s trebuhom za kruhom. Ker pa so danes železniški tarifi tako neznansko visoki, da je revežu skoraj onemogočeno potovati po železnici, je naš tov. poslane<} Kele-mina zahteval od železniškega ministra, da bi dovolil delavcem večje vožnje olajšave, kadar iščejo dela. Toda beograjski birokratizem je tista strašna pošast, ki z levico vse sproti uničuje, kar daje desnica. Ce tam
jo, da jim kvaliteta ne odgovarja, doli nekaj dovolijo, takoj to na drugi
___Y---- — m_! — 2 i m	in a ' r. 1», n v, ! 4-nlr a r»nttii/-\ir\ rl n	irmn Vv A
vsled česar so prisiljeni posegati po tujih, četudi vsled carine podraženih
ne bodemo imeli trgovske pogodbe, -j izdelkih. Kot primer navajamo le slu-Popolnoma neumljivo pa je, da ni \ čaj z vinogradskimi brizgalnicami. vlada odpravila izvoznih carin. Ce i Kmetijsko ministrstvo je naročilo istih
in vzgojo in imajo vso oskrbo: stano- lo. Mnogo hiš je porušenih. Vodovod- pustimo vladi, da dovoljuje, kakor iz- ' lepo število pri neki domači tovarni
vanje, hrano in pranje perila. Pre-skrbnina se plačuje polletno naprej in znaša mesečno 75 Din. Na zavodu
ne cevi so radi potresa popokale in je
v par minutah bilo celo mesto poplavljeno. Bolnišnica se je podrla in vse
je tudi gotovo število -brezplačnih ; bolnike pokopala pod seboj. V jet-
mest, ki se oddajajo le revnejšim kmetskim sinovom, kateri izpričajo svoje uboštvo s premoženjskim izkazom, oziroma z ubožnim izpričevalom. Prosilci za brezplačna mesta se morajo zavezati, da ostanejo po konča-
nišnici se je porušila zadnja stena in so jeniki zbežali iz mesta. Mnogo ljudi je ubitih, zelo mnogo ranjenih. Mesto je štelo 10 tisoč prebivalcev. Škoda znaša mnogo milijonov dolarjev ali milijarde dinarjev.
nem šolanju na domačem posestvu.	Stoletnica železnice. Dne 2. julija
Namen šole je sploh, da vzgaja dobre	; so na Angleškem praznovali stolet-
kmetske gospodarje, zato imajo kmet-	j nico prve železnice. Praznovali so ta-
ski sinovi, bodoči gospodarji, pred-	> ko, da je vozila na najstarejši želez--
nost pred drugimi prosilci. Sprejemni	niči ista lokomotiva, kakor pred 100
pogoji so: 1. Starost ne manj kot 16	leti, s hitrostjo 10 kilometrov na uro.
let in ne več kot 22 let. 2. Moralna ne-	Na tem vlaku so bili godci v takih
oporečnost. 3. Telesno in duševno	i uniformah kakor na dan otvoritve
javlja njeno časopisje, do nove letine oprostitev navedenih carin, morali bi pričakovati, da bode z novo letino odpravila tudi izvozne carine, ker le tedaj bodo kmetijski pridelki plačani tako, kakor se plačujejo na svetskih trgih. Tega vlada ne uvideva in hoče | še naprej z izvoznimi carinami pri-5 tiskati umetno na cene kmetijskih j pridelkov. Na eni strani tolaži konzu-mente, a po drugi strani prezira interese producenta, češ, da bi sicer podražila življenje in s tem škodovala industriji. Ker je nov carinski tarif prav pri najglavnejšem predmetu obrnil os proti koristim kmetskega stanu, ga moramo obsojati in bo dolžnost zastopnikov kmetskega ljudstva
in jih razdelilo med vinogradnike, a kolikor brizgalnic, toliko je bilo pritožb in končno so si naročili inozemske, domače pa radi nerabnosti za- i vrgli. Ne da se fabricirati po šabloni in mora imeti tudi tovarna dolgoletne« skušnje, predno more postaviti na trg neoporečno blago. Dobro in prav je, da vlada podpira domače tovarne, a dati jim monopol, dokler niso v svojih izdelkih v isti višini z zunanjimi, ni prav. In vendar je vpeljana carina za kmetsko orodje v višini od 45 do . 60 Din od 100 kg in za vinogradske škropilnice celo 300 Din od 100 kg.
Še manj zadovoljuje kmetske in- j terese carina pri izvozu prašičev. Tu • se zlasti vidi, kako je Slovenija za-
strani tako zavijejo, da otežijo izrabo dane olajšave. Tako tudi v tem primeru. V vednost širše javnosti in prizadetih delavcev ter občinskih uradov, zlasti v Prekmurju, objavljamo pismo, ki ga je poslal železniški minister tov. Kelemini, ker so morda te olajšave vendarle širši javnosti še neznane. Pismo se glasi:
Gospod poslanec Andrej Kelemina!
V odgovor na Vaše pismo z dne 5. t. m., ki se nanaša na olajšanje delavcev, kadar potujejo, da poiščejo dela, čast mi je, gospod poslanec, obvestiti Vas o sledečem:
Država je mislila na naše delavstvo in je vedno dajala olajšave za potovanja, kadar gredo za delom. Te olajšave njihove so prišle tudi v našo potniško tarifo in znašajo:
1.	Delavec, ki potuje za delom, ima pravico vožnje v III. razredu potniških in mešanih vlakov za polovično vožno ceno. Takšen delavec mora imeti legitimacijo s fotografijo in objavo in sicer po obrazcu, predvideno v potniškem tarifu. To velja za delavce, ako potujejo posamično.
2.	Delavci v skupinah (poljedelski, zidarski, tesarski, opekarski itd., moški in ženske,- kakor tudi mladina nad 10 let), kadar
1VH.OUU xxi uuoo v j.vj uiiiivza meni jvuivui u a uan uuuuuc nuoi	ivuicioivcga ijuuoiva i oc iiaon vi<ai, noau uiuv^iju	ske> KaJ{or tUQ1 mladina naa iu leij, Kaaar
zdravje. 4. Z dobrim uspehom dovr- železnice. Na to so sledile po vrsti zahtevati njega revizijo, četudi je bil j postavljena. Znano je, da se pri nas J potujejo na delo ali pa iščejo dela, plačajo Šena osnovna šola. Prošnie 7a snre- vsr nnveiše lokomntivp in vnanni i nvolinvlion	i trmp> nrašiči 7a meso. dočim se poie v v III. razredu potniških in mešanih vlakov
sena osnovna šola. Prošnje za spre jem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolkom za 5 Din za vlogo in s kolkom za 20 Din za
vse novejše lokomotive in vagoni. š šele uveljavljen.	I goje prašiči za meso, dočim se goje v
Smrtno kazen za vlomilce so vpe-	V splošnem se opaža, da si vlada ! Vojvodini in Srbiji na špeh. Izvoz
ljali v državi Illinois v severni Ame-	od carine obeta velike dohodke, kajti j prašičev izpod 70 kg bo po carinski riki. s uvedena je visoka carina tudi na mno- ! tarifi sploh nemogoč, a izvoz praši-
potniških
polovico normalne vozne cene, pod pogojem, da jih je najmanj 10, ki potujejo iz enega in istega kolodvora na drug in isti kolodvor. Ta olajšava velja, ako znaša oddalje-
gji»»t, f dae br»»i ggied in čast greje S. K. S.!
■ost iajteanj 100 kilometrov. Legitimacija s fotag^afijo ni potrebna, morajo pa delav«i (»•ti objavo svoje občin* ali pa priitojn« •blasti, da so delavci in da potujejo na delo ali pa ga gredo iskat.
Vsi ti, a tudi natančnejši predpisi, predvideni so t naši potniški tarifi.
Večja olajšave niso odobrene, niti »e z •tirom na dohodke železni« 11« morejo •dobri ti.
Izvolite, g. poslanec, sprejeti tudi ob tej priliki zagotovilo mojega posebnega spoštovan ja.
Minister želeanie: A. M. Kad«jevi«.
ŽETEV IN M LATE V ŽITA.
Umni kmetovalec mora poleg mnogo drugega vedeti tudi to, kedaj in kako je spravljati žitno zrno, da bo imel od njega čim več koristi. Med raznimi živili, ki služijo človeku v prehrano, je pač kruh najnavadnejše in najizdatnejše hranilo. Zato molimo v očenašu: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Razpredelnica o redil-nih snoveh v posameznih živilih nam kaže, da vsebuje rženi kruh 6% beljakovin, 48% ogljikovih hydratov in 44% vode, pšenični po 4% beljakovin, 51% ogljikovih hydratov, 1% redilnih soli in 43% vode. Kruh kot živilo igra v človeški prehrani že od nekdaj nad vse važno vlogo. Zato je potrebno, da se pri spravljanju krušnega zrnja pomudimo dalje časa.
Žito je dozorelo, ko je žitna slama porumenela in je postalo zrnje tako .1 trdo, da ne kaže znotraj nobenega so- ; ka več. Najlažje se določi čas žetve j na ta način, ako upognemo zrno čez nohet. Če se rado upogne ter se pri tem pokaže beli sok, je žito še nezrelo, ako je pa zrno tako trdo, da ga prelomimo s težavo, je žito postalo pre-
arelo. Premalo arelo zrnje nam da pičel pridelek, ker se preveč vsusi, preveč zrelo žito pn se rado iasuje po njivi, daje bolj pusto moko in malo-vredno slamo. Edinole za seme puščamo žito dalje časa na njivi, da zrnje popolnoma dozori. Za kruh pa požanjemo žito v času, ko je še nekoliko mehko, vendar ne več sočno in mlečno. Na večjih posestvih pride pri žetvi tudi vreme v poštev. Na teh je začeti z žetvijo rajši nekoliko prej, kakor pozneje, ker se prav lahko pripeti, da zamudimo pravi čas, bodisi da nam je nagajalo vreme, ali pa nismo dobili zadostnega števila delavcev, da bi mogli požeti povsod ob pravem času.
Žito žanjemo s srpom ali pa ga kosimo z žitno koso. Veliki posestniki rabijo za košnjo posebne stroje. V novejšem času so ti stroji tako napravljeni, da pokošeno žito obenem povežejo v snope. Kosilni stroj za žito in vezanje snopja stane po današnjih cenah 7000—8000 Din.
S srpom gre žetev najpočasneje od rok. Delo pa je najboljše, ker se porazgubi manj zrnja. S koso vršimo de-o hitreje in ceneje. Za košnjo rabimo posebne žitne kose z ogrodjem ali grabljami, ki polagajo pokošeno žito v rede. Dober kosec pokosi na dan % do 1 oral, dočim požanje žanjica kvečjemu Ve orala. Za žetev enega orala žita je potemtakem potrebno 6 žanjic in dva strežača, ki vežeta snop-je ter ga nosita v kopico, ali pa en kosec s tremi strežaji, ki pokošeno žito devajo v snopje in ga vežejo. V prvem slučaju imamo v celem 8 ljudi, v drugem samo 4.
Požeto žito je treba sušiti, da zrnje do kraja dozori in da se slama posuši popolnoma. Če je bilo žito porastlo s plevelom ali z detejo, je na sušenje posebno paziti. Žito v snopju lahko sušimo na njivah ali pa v kozolcih. Na njivi moremo sušiti v razstavkah ali na ostrvih ali kolih. Razstavke delamo večje ali manjše. Velike raz-! stavke imenujemo kopice in križe, I male pa stave ali stavke. Pri zlaganju snopja v križe moramo paziti na to, ' da se snopje hitro suši in preveč ne nateka. Prvi snop zganemo čez polovico ter ga položimo k tlom. Na ta snop zložimo potem 20 snopov na-vskriž, enega pa povrh križa kot nekak klobuk. Križ sestoji torej iz 22 snopov, trije križi skupaj pa tvorijo kopo in 6 snopov povrh. Na murskem in ptujskem polju zlagajo žito,- t. j. rž in pšenico večinoma v križe, le ajdo, proso in koruznico zlagajo v stave po 8—10 snopov skupaj. Kjer je vreme ob času žetve nestanovitno in rado dežuje, tam so kozolci za sušenje žita zelo na mestu. V Savinjski dolini, v laškem in brežiškem okraju, kakor tudi na ozemlju bivše Kranjske imajo gospodarji kozolce, v katerih sušijo žito. V kozolcih se žito najbolje in najlažje suši. Burja, dež in toča mu ne morejo nič škodovati. Pa tudi za deteljo in sočivje nam služijo kozolci prav dobro. Kjer vidimo kozolce na polju, lahko sklepamo, da prebiva v j dotičnem kraju napredni kmečki ži- ! vel j.	|
Kozolci so lesena in s streho po- j krita stojala, ki obstoje iz vodoravno • ležečih lat, med katere devamo snopje, ali kar pač hočemo sušiti. Razliku-
jemo enovrstne i« dvovrstne kozoce, t. j. kozolce z eno ali dvema stenama. Visokost kozolcev znaša po 15 lat. Late so po 25 cm narazen in po 6 m dolge. Dvovrstni kozolci imajo na sredi zgoraj počez položene deske, na katere naložimo suho krmo, pod tem stropom spodaj pa je prostor — ali klonica za brane, pluge in drugo gospodarsko orodje.
Vek»«t»v Štampar. — (Konee prihodnjič.) * * *
X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žatec, ČSR, 2. julija 1925. Stanje vobče dobro. Dve tretjini vseh nasadov je dorastlo do vrha drogov in ima obilo krepkih panog, katere že , kažejo tudi cvetni nastavek in cvetje. Tudi zaostala tretjina se prav dobro razvija. Uši se po-množujejo in obrambna dela se tam nadaljujejo, kjer je to potrebno. Cene od 3550 do 3650 čK za 50 kg. — Uštek, ČSR, 30. junija 1925. Stanje zelo različno. Poleg lepih, mnogo prav slabih. Ušivost sc je nekoliko omejila in obrambna dela se nadaljujejo. Padavine zelo potrebne. — Roudnice, ČSR, 27. junija 1925. Vsled padavin je rastlina dospela do vrha drogov. Letina bo neprimerno manjša od lanske. Rastline so polne uši, katere preganjamo potom škop-ljenja & tobačnim izvlečkom. Medena rosa se ne širi. Vendar se pa prikazuje rdeči pajek, ki je zelo nevaren. Tobačnega izvlečka se je že toliko porabilo, da ga komaj sproti naroču-jemo. — Prvi češkoslovaški strokovnjak, g.
Theodor Ganba piše dne
25. junija 1&25: Razmere za prodajo hmelja 1625 so zaradi tega pcav ugodne, ker si pivovarji zbog visokih cen lani niso mogli nakupovati večjih zalog hmelja. Letina 1925 bo po množini le srednja; od vremena je odvisno, ali bo množina boljša ali slabša. Gotovo pa je, da se bode zaradi pomanjkanja hmelja ista lahko prodala po prav lepih cenah. — L. 1920 vpe-I ljana prepoved uvoza hmelja v An-1 glijo izgubi letos meseca avgusta svojo veljavnost in jo bode nadomestila primerna carina.
Brezposelnost. — Brezposelnost se pri nas vedno bolj širi. Pretekli teden je neka znana tovarna za usnje odpustila baje okoli 200 delavcev, ker tovarna nima naročil. Posledica brezposelnosti bo, da se bodo začeli dnevni zaslužki zniževati.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. julija se je pripeljalo 341 svinj, 4 koze in 1 ovca. Cene so bile sledeče: Prašički stari 5 do 6 tednov 55 do 90 dinarjev, 7 do 9 tednov stari 125 do 150, 3 do 4 mesece 250 do 300, 5 do 7 mesecev 350 do 450, 8 do 10 mesecev 600 do 750, 1 leto 1100. Za 1 kg žive teže 12 do 14.50 Din, mrtve teže 15 do 17.50 dinarjev. Koza 150 Din. Prodanih je-bilo 194 svinj in 1 koza.
Vrednost denarja. V Curihu je za 100 Din 9 švicarskih frankov. Talijan-ska lira se malo popravlja — umetna — in se za 100 Din plača 47 lir. Za dolar se plača do 57 Din. Za 100 čeških kron plačamo 169 Din. Za avstrijski šiling se plača 8 Din.
L Onsii Velik
fla 1 litil (Milit
Na Subotičkom Vel. Vašaru i Izložbi če učestvovati osini Vojvodjanske poljoprivrede, zanatstva i industrije i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. Učestvovače i inozemstvo sa produktima, koje mi ne izradjujenio ili ih ne izradjujemo u dovoljni količini. U poloprivrednom delu če naročito biti lepo zastupljeno tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najnovijim i iKijmodernijim traktorima, plugovima za oranje. Za vreme izložbe če biti priredjene utakmice u oranju konjske trke, razni kongresi itd.
Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu, i to ne samo medju izlagačima, nego i medju potrošačima - posetiocima.
Tražite prospekt! — Za industrijski! izložbu primaju se prijave do 15., a za poljoprivrednu do 31. jula.
popdst
Vašar - Izložba če se održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 m2.
Svaki poljoprivrednik, industrijalec,, zanatlija .i trgovac, treba da iskoristi ovu priliku i da učestvuje na ovom vašaru jer če ovo biti prvi vašar - izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. — Nodaleko od samoga mesta izložbe nalazi se čuvena klimatična banja Palic. Prijave se šalju:
Upravi I. Gpšteg Velikog Vašara i Izložba u Subotici.
Telegramadresa: IZLOŽBA. — Telefon 302.
šivalni stroji in kolesa
: W h.
so le
-€3.
Tttltfon CMU*.
JU. .§Li Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritzner, Phonix in Me
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo.
*	• I
Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica ne rfizpolago j
Kurje oči
£ Zaščitni znak.
Sklidlšle u IJekornoma I droguerijoma
ili izrtvno iz ivornice i 0'avnog slUaclIStci
M. ee^jAic
llekarnik
SISAIC.
^»IllSISIlff lf fI31iIi!jeilCSllI!92!3ilEiiI(ffIlI£31iEElliiEIIf IlifTl ;i3SlliljlIE?IEIE£l£iIiaS315!1131IlilCEiiSiieii;iffElflI)ilVlllCIBIlII3llIlliIISIlfli3S13£?_"^
»g
š! M
Županstvo irga Središče ob Dravi razpisuje
ofertno licitacijo za prodajo

ina m zage,
I	s stiskalnico za olje, stanovanjsko hišo, gospo-
1	darskim poslopjem, vrtom in travnikom. -i Pogoji so na vpogled med uradnimi mami v občin- |j
g	ski pisarni.	|j
Pismene ponudbe v zaprlih kuveriah z naslovom:	N
| »Ponudba za nakup Občinskega mlina in žage	|
i v Središču ob Dravi" je vložiti najkasneje do všfefega	f
1 31. julija 1925 do 17. ure.
SS	v	•
Županstvo občine trg Središče ob Dravi, h p	30. junija 1925.	Jf
v.:*"?'*';.'
Jug§s!oyan$W kreitni zavod v Ljubljani
Mžsrijfa-t tr0 $lev. S
!i!lHKi#iWHU«m
luuiiiHm&ftftua
sprejema hranilne vloge In vJoge tekoči rečun ter jih obrestuje ra«tju£70d^n'<(e$€>. Vezane vloge obrestuj« po doge>voru. — Pod*ljnje> proti dobremu poroštvu osebne, Irgotska Sa okle«, poseda® kratkoročne kredit®.
■■	C

Fižol
vseh vrst, suhe
©obe,
repno seme, kumno, mrav-Ijinena jajca in drug« pridelke kupuje
SEVER & K0MP.,
LJUBLJANA.
Cen« sporočim« aa za -htevo.
OKLIC.
E 2167-| 25
2 ,, Dne 14. julija 1925 ob 15. uri se bo prodal v Ljubljani, Martinova cesta št. 10, v skladišču Marije Hiti en nov stroj Čistilnik (Windmulte) in en nov stroj za resanje repe. Kupci se vabijo.
V Ljubljani, dne 3. julija 1925. Okrajno sodišče v Ljubljani.
ff
it
osrednja gospodarska zadruga
Maribor
Meljska ulica 12 (na dverišču)
nudi svojim članom:
tobačni izvleček v sodčkih — galico žveplo — rafijo — cement — koruzo. — V zalogi ima ludi krajnike za ograje. — Preskrbuje tudi vse gospodarske in gospodinjske potrebščine.
w
Vljudno naznanjam, da sem prevzel po umrlem Janko Berniku v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 43 (bivšo Vodnikovo)
[
jo preuredil in nanovo založil s svežim blagom.
Priporočam se cen], občinstvu v obilno naklonjenost, zagotavljajoč je točno in po najnižjih cenah postreči.
Z odličnim spoštovanjem
FRANC JAPEEJ
ŠIŠKA, Celovška cesta 43
Pos e slvofn aa p ro!d'a j
Mala kmetija z lepimi poslopji, z lepim sadnim vrtom in umetno čebelorejo v bližini Novega mesta se proda. Poizvedbe pri:
BRATA 1135©VČ, mizarstvo NOVO MESTO
Najcenejše
strešno
kritje!
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cest* 13. preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni mnoiini — takoj dobavuo — najboljše preizkušene modele strešnikov s eno J ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-i ber) in lidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popi« in ponudba!
dret« in vse vrst« vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču
„X0N0PJUTfi" v Ljubljeni,
Gosposvctska 8.
in drva
t navedbo cene in množine ponudite Družbi »Ilirija«, — Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
Naročajte
IITIJI MATICO"!
starejšo, re3no osebo sprejme ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu, p. Novomesto. Plača po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema ravnateljstvo šole.
iil!l!'i!!lliiiliiiiiiiill!liiiliiiil
stsšiseiSiiSGScssss^sae
Otroške uiajce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisaike, klot v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka,. aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razne mila. 3P©tr<eibšci-sie za šivilje, Čevljarje, krojače in sedlarje. -—' Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
s
poleg Prešernovega spomenika ob vodi
Ljubljana
Teletom 913.
Agrarni biro
agr* A. Jamnik,
Šelenhurgova ulica 7, I. nadstropje (v hiši Jadransko-Podunavske banke). Strokovni nasveti, preskrbovanje vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadevah. Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-ja, priloži pismu za odgovor 2 dinarja.
»ajretje rrtaiur&ke podjetje * Jugoslaviji
,VRT", Džamonja In drugovi, družba je ornej. itav., Maribor.
Največji iiber rs»a»vr»t«tk plemeaHife sadnih dro-rea (čepov) v aajplemeaitejSih trstafe is » <rae& «»ikah. Plemenite vinske trte k& ainerikanakig;. č&d!og»h, kakor tadi cepe la jtodlogn isiife Seaia setenjave, cvetja i« gospodarakii> rastlina. Cvetje f leaeih ta ramo »krasne grmovje ie drevje iRi»me Zahtevajte cecike! celo lete. Z»his«»*jir cenik«!
naznanjata, da sta svojo odvetniško pisarno
preselila
v poslopje
Pokojninskega zavoda za nameščence
na vogalu Aleksandrove teste — Gledališke ulice
•dgororai uredaik: MILAN MRAVLJK.
Natisnila tiskarna »M«rkur<, trg.-ind. d. 4. v Ljubljani.