268 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. V delegaciji državnega zbora se ču-jejo dolgi govori, stvar pa konečno ostane, kakor vladni gospodje hočejo. — O potrebščinah vnanjega mini-sterstva je prišla najpred beseda na to, kakošno politiko naj dela grof Beust. Mnogi poslanci so jo hvalil?, pravo je rekel le dr. Ziemialkovski, ki zahteva, da naj politika naša ne bode nemška, ampak avstrijska, kajti Avstrija niti ni nemška, niti magjarska, niti slovanska. — Pri stroških za skrivne namene je dr. Leonardi prvi govoril zoper 500.000 gold., ki jih ministerstvo zahteva za te namene, da se plačuje časnikom, ki so v službi vladni in druge enake službe; on je rekel, da to ni spodobno za ustavno vlado, in predlaga, naj se v ta namen dovoli le 200.000 gold. Svetec podpira ta predlog in kaže na to, da po vladi podpirani časniki pogostoma žalijo slovanske pravice in katoliško cerkev. Beust je odgovoril na to, da vlad?, ni kriva tega, a da so krive le stranke same. Naposled je obveljalo, kar je grof Beust hotel: pol milijona za te namene; vse besede Leonardove in Svetčeve bile so tedaj bob v steno. In zelo isto tako bode s tem, kar minister vojaštva za armado zahteva: za navadne stroške 74 milijonov in 986.000 gold., tedaj za L 1870 več 5 milijonov in 208.308 gold., za izredne stroške pa 4 milijone in 761,000 gold., tedaj za 21.319 gold. več' kakor lani. Iz Trsta. — Že spet homatije! V torek 10. t. m. je bilo v Doblerjevi kosami ždrebanje (lozanje) za vojaščino, ktero je imelo biti že 7. dne t. m., pa bilo odloženo. Že poprej se je bralo neko zabavljanje v glavnem glasniku rovarsk ital. stranke, — v „Citta-dino-u" — da okoličanje ne pojdejo k ždrebanju, češ, da trdijo, da oni so že vojaki (do zdaj namreč niso še izročili orožja) in da jim ni treba hoditi ždrebat. Vladni „Osservatore" je trdil, da pojdejo tudi okoličani, kakor meščani, in med tem sta si menda dopisovala zarad okoličanov in izročenja orožja namestništvo in ministerstvo za deželno brambo. Pri vsem tem so gnali Lahoni hrup, da okoličani ne pridejo, toraj tudi oni ne. Tisti dan, ko je imelo biti ždrebanje, se je začela zbirati navadna drhal pred Doblerjevim poslopjem , kjer je bila komisija. Nekteri se začnejo že brž po 4. številki ždrebanju vstavljati s pretvezo , da okoličanov ni; bili pa so tudi nekteri okoličani; komisija jih je rogoviležem s prstom kazala, a vse zastonj; začeli so vpiti, razsajati, vse pobijati; prevrgli so ždrebavno ročko; komisija s priljubljenim županom vred je morala ubežati, potle je drla drhal ven, razšla se po ulicah; štacune so že zapirali, ker se je bilo bati hudih reči, pa vendar je javna moč razsajalce užugala. O poldne je priobčil župan razglas, v kterem meščane kroti in opominja, da naj se vedejo spodobno in postavnosti drže. — Taki, vidite, to ti ljubeznjivi tržaški tički; nagajanje in ne-rednost jim je, kar ribi voda. Policijo bi kar v morje popihnili, ko bi mogli. „Osservatore" je prinesel mnogo druzih, še veliko* grših reči, ki so se isti dan v Trstu godile. Popoldne še le in tje do polnoči je bila prava rabuka. Vsaj najbolj razuzdana drhal je bila po koncu. Ni šlo več ne za ždrebanje, ne proti okoličanom ali katoličanom, ampak za ropanje in prav živinsko razsajanje in pobijanje* Na povelje poživinjenih rogoviležev, kterih ima policija zaznamljenih 800—900, je moral jim dati, kdor jim je prišel po ulicah v pest, kar je imel pri sebi, uro, denar itd. Pa tudi po štacunah so ropali, po kavarnah in krčmah brezplačno jedli in pili; s policijo prave boje imeli, in to vse o belem dnevu! Vmes seje slišalo vpiti: Proč s policijo! živila republika tržaška! Mi zahtevamo naše stare zgodovinske pravice tržaške! itd. Štacune so trgovci večidel zaprli. Zvečer med 6. in 7. uro se je peljal podmaršal Moring po mestu; ljudje (dobromisleči) so mu vpili živio! — Takih reči nismo še v Avstriji doživeli, še leta 1848. ne. 12. dne t. m. je bil spet nemir; izmislili si so malopridniši drug povod za razsajanje — podobo namreč Matere Božje, z očmi migajoče Ni bilo pred miru, da je policija odstranila podobo. — Mestni župan je v enem razglasu oklical ces. ukaz, po kterem se razpusti vojaški batalijon okolice tržaške, — v drugem razglasu pa svari, naj nihče ne rogovili zarad tega razpusta. Koroško. — V Beljaku se 1. oktobra začne realna gimnazija. Hrvaško. — Železnica med Reko in Karlovcem mora biti v 45 mesecih gotova. — 18. dan t. m. nastopi nova deželna vlada svoje delovanje. Ogersko. — V poslednji seji ogerske akademije je Mavrici Ballago bral filologično razpravo Rudolfa Vad-nai-a, ki dokazuje, da magjarski jezik v preteklih tisuc letih ni celo nobenega napredka naredil in da ga tudi ne bo. Attila (pri nas „šiba božja" imenovan) je ravno tako govoril kakor sedanji volovski pastir. — Strašen hrup je nastal v zboru po tej razpravi, magjarskemu jeziku malo častni.