Zmagujoče načelo. Na ozemlju Nemčije živi številčno močla poljska narodna manjšina, ki šteje okoli dva milijona ljudi. Število bo odgo^arjalo dejstvenemu stanju, ker je uradna nemška statistika, ki vidi mesto enega celega Slovana komaj pol-človeka, naštela 1,400.000 Poljakov. Nemška narodna manjšina na Poljskem pa znaša po zadnjem uradnem ljudskem štetju 741.000 Nemcev. Uradna nemška statistika je po svoji stari navadi, ki jo tudi mi poznamo iz nekdanje Avstrije, to število podvojila. Kako pa je narodnomanjšinjska pravica ostvarjena v Nemčiji in kako v Poljski? Poljaki imajo v Nemčiji samo devet poljskih (prav za prav dvojezičnih) Ijudskih šol in eno poljsko gimnazijo, ki pa dobiva od države tako malo sredstev, da jo morajo Poljaki sami vzdrževati. Nemci v Poljski pa imajo 500 nemških ljudskih šol, na katerih poučujejo Nemci (ne Poljaki), in 20 gimnazij, ki jih plačuje poljska država. Poleg tega imajo Nemci pravico do zasebnih nemških srednjih šol, dočim je nemška vlada odklonila prošnjo Poljakov za dovolitev zasebne poljske gimnazije. To kričeče ncsorazmerje med nemško manjšino v Poljski in poljsko manpino v Nemčiji je vzbudilo veliko nejevoljo v Poljski, ki je zvezana z Nemčijo s posebno pogodbo iz leta 19?' Narod v Poljski je vedno odločnejše in nujnejše zahteval, naj se Nemcem v Poljski ne da nič več pravic, kot samo toliko, kolikor jih Nemci dajejo Poljakojn v nemški državi. Tem zahtevam se ni mogla ubraniti poljska vlada, ki je sldenila dogovor z nemško vlado o pravicah narodnih manjšin v eni in drugi državi, kateri je bil objavljen 5. novembia. Osnovno načelo sporazuma je: Obe manjšini, nemška na Poljskem in poljska * a Nemškem, imata enake pravice in enako zaščito. Točke dogovora so: 1. Prepoveduje se vsak poskus, da bi se nu.njšina nasilnim potom svoji narodnosti odtujila in tuii narodnosti priključila. Oblastl ne smejo ovirati posameznikov, da se izjavij za Dripadnike narodne manjšine, niti pritiskati na mladino, da se odtUji materinamu narodu. 2. Pripadniki narociut. manjšine imajo polno svobodo, da se posluzujejo svojega jezika v besedi in pisavi v za^b:-jm življenju, gosp darskih odnošajih, v i::ku in na javnih zL">rovanjih. Narodne manjšine se "e smejo radi gojitve s/oje narodnosti in lastne kulture zapostavljati c"" strani oblasti ali v zasebnem življenju. 3. Pripadniki narodne manj- šine imajo pravico do svobodnega združevanja na kulturnem in gospodarskem polju, na cerkveno-verskem polju pa do svobodne gojitve svojega verskega življenja v svojem lastnem jeziku, do lastnih cerkvenih udruženj, in sicer tudi na polju krščanske dobrodelnosti. 4. Pripadniki narodne manjšine ne smejo biti ovirani pri izbiranju in izvrševanju svojih poklicev, ampak uživajo iste pravice, kot državni narodi. To velja v prvi vrsti na gospodarskem polju in pri pridobivanju zemske lastnine. 5. Narodne manjšine so dolžne v vsakem oziru ohraniti popolno vdanost in zvestobo do države, v kateri živijo. Nemčija je ta sporazum sklenila s kislim obrazom, pristati pa je morala na »žrtev«, ker ji je mnogo do tega, da si ohrani prijateljstvo Poljske, sklenjeno s pogodbo v februarju 1934. In da bi pokazala svojo dobro voljo, ie Nemčija poljski narodni manjšini dovolila nekaj, za kar so se prej Poljaki zaman borili, poljsko gimnazijo v Taestu Marienwerder (blizu Gdanska). Nemško-poljski sporazum o narodnih manjšinah je zgrajen na osnovi medsebojne enakopravnosti narodnih manjšin in enakega postopanja z njimi v obeh državah. Nemška rnanjšina v poljski državi nima pravice do večje narodnomanjšinske zaščite, kot jo uživa poljska manjšina v nemški državi. Z nemško-poljskim narodnomanjšinskim sporazumom je dobilo potrdilo naše stališče, ki smo ga vedno ugotavljali in razglašali o vzajemni enakopravnosti nemške manjšine v naši državi s slovensko manjšino na Koroškem. Koroški Vsenemci ne dovoljujejo slovenski manjšini tiste zaščite, katero bi ji morali dati po mednarodnopravnih obveznostih, in tistih pravic, ki pripadajo Slovencem po božjem in naravnem zakonu. Prisilimo jih k temu, da bodo Slovencem te pravice dali! Prisiliti jih moremo na osnovi načela vzajemne enakopravnosti narodnih manjšin, ki ga je najvišji voditelj nemškega narodnega socializma in vsenemštva izrazil v konkordatu med rimskim papežem in nemško državo ter ga udejstvil v novemberskem narodnomanjšinskem sporazumu s Poljsko. Načelo, ki ga Hitler propoveduje, Nemcem v naši državi, ki uživajo vso narodnomanjšinsko zaščito, ni pogodu, kakor dokazuje pisanje njihovega ^lasila, novosadskega »Volksblatta«. Priznati pa ga bodo morali! Priznati ga tudi morajo koroški hitlerjanci in Vsenemci, in sicer ne samo v besedah, marveč predvsem v dejanjih. Oblastim naše države pa pripada naloga, da načelo vzajemne enakopravnosti narodnih manjšin izvajajo tako, da pravice, ki se dajejo nemški manjšini v posameznih in podrobnih primerih, merijo po tem, kar imajo ali nimajo Slovenci na Koroškem. Le tako bomo prisilili koroško vsenemštvo, da prizna ter začne izvajati tudi napram Slovencem načelo vzajemne enakopravnosti narodnih manjšin.