jftUBDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Fraučiškanska ulica št. S (tiskarna L nadstr.). Uradne ure 2M stranke so od 10. do 11. dopoldne ii od 5. do 6, popoldne vsak dan razen nedelj is praznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n* sprejemajo.	: : :
HAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna I 4‘50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21‘60; za • :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: :
t Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«* ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Štev. 6, O., tk uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zve&M. InseraU: enostopna petitvrstioa 20 vin., pogojen prostor 26 vtah, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema npravntftm
Nefrankirana ali premalo trankirana pisma se ne sprejemale.
........-	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	-...
Štev. 214.
V Ljubljani, v sredo dne 21. februarja 1912.
Leto II.
Državni zbor.
Dne 5. marca se zopet snide državni zbor. Dva meseca in pol so trajale njegove »božične« Počitnice, gotovo dovolj, da so se gospodje ministri in gospodje poslanci oddahnili ter okrepčali za novo delo. Te dolge počitnice so stara bolezen avstrijskega državnega zbora in poleg drugih vzrokov so mnogo krive velike in trajne mizerije te uboge države, ki neprenehoma vegetira in ugaša, a ne more ne živeti ne urn-*,e*i- Dolgotrajne počitnice so sokrive, da je v Avstriji vedno vse provizorično, da se ne ga-ne n°ben0 veliko delo z mesta in da se celo manjša dela komaj do konca izvrše.
Avstrijske vlade privoščijo državnemu » °ru dolge počitnice. Zdi se, da je vladam državni zbor najljubši takrat, kadar je na počitnicah. Na ta način dosegajo, da se skoraj nikdar ne more baviti z drugimi rečmi kakor s takozvanimi državnimi potrebami. Te so seveda vedno nujne in kadar se snide državni zbor po dolgem presledku, tedaj se hudo mudi. In unistri prosijo in rote poslance, naj se lotijo ■'Velikih« nalog, ki jim jih predlaga vlada, pa Predavajo in deklamirajo o vzvišenem poklicu ržave nasploh ter avstrijske države posebej, n vsaki taki priliki se slišijo iz ministrskih st tudi slavospevi o narodnem miru, pozivi, a dovolijo vladi kar zahteva, vmes pa natrosi mistrski slaščičar nekoliko rozin in pomaže vladnem kolaču nekoliko medu v podobi ■ 'Kademičnega razmotrivanja ljudskih potreb ^^kljubovanja socialnih reform za poznejše
. Tudi sedaj je tako. Dne 5. marca ima državni zbor prvo sejo in najprej pride poročilo draginjskega odseka, ki še ni bilo opravljeno Pred božičem, na dnevni red. Ali to je le vaba. urofu Sturgkhu in njegovim tovarišem ni pri ;rc“ kartelni zakon, glave mu ne beli vprašanje Premoga, in boj proti podraženju špirita ga le oigočasi. Da pridejo te reči na dnevni red. te-«e more preprečiti. Silil pa nikakor ne bi, deh^t po.sv^a čas takim rečem; saj že mesna tPi;la*-a ni bi*a ni(i kaj po njegovi volji in s kar-ls‘i se nič rad ne preklja.
Vanrw* gro* Stiirgkh ima drugo skrb, podedo-£. 0 ze od prejšnjih vlad kakor Adamov greh. jna	dnevnega	reda	je	brambna	refor-
je ’ ? -e -vse druzega kakor draginja. To re^* za katero je ministrski tud ^ navdušen, Pa pričakuje, da se bodo Pust gospodie Poslanci navdušili zanjo tako, da Vsp	^ruga	vprašanja	pri miru. pa upro
im v0 * v Pfospeh tej stvari. Poleg tega dafi/e c*rug0 veliko hrepenenje: Kupček novih n-i t* kar se b°li sramežljivo imenuje davč-‘*a reforma.
. Brambna reforma je posebna stvar. Nič ni pomiti, da je potrebna. Demokracija jo je že avno zahtevala in dolgo so bile njene zahteve ,anian. Socialna demokracija je stala v tem oju v prvi vrsti. Ali med tem, kar je hotelo avedn0 ljudstvo, in pa tem, kar prinaša vlada’ velikanska razlika. Ljudstvo je zahtevalo ; aisave, vlada pa prinaša bremena; ljudstvo mil> e-*° cene^* militarizem, če že mora biti in'n Zem’	zahteva	dražjega.	Ljudstvu
"aPredku prinaša brambna reforma nekoliko v svo^ omejenosti Prav malo poje n1'11 koncesij, plača, ki jo zahteva zanje, ^Pa naravnost oderuška.
EMILE ZOLA:
Za dve glavni točki se je bojevala socialna demokracija. Prva je skrajšanje vojaške službe na dve leti. To ni načelna socialistična zahteva. Socialna demokracija je in mora biti protimilitaristična stranka in ne more odnehati, dokler se sedanji protidemokratični vojaški sistem ne nadomesti z ljudsko brambo. Ali če ne morejo delavci hipoma doseči 8urnega delavnika, ne ostanejo trmasti pri dvanajsturnem, temveč izkušajo doseči toliko skrajšanja, kolikor je mogoče v momentanih razmerah. Organizacija delavskega ljudstva še ni tako močna, da bi mogla odstraniti militarizem; iz tega ne sledi, da bi imela pustiti na tem polju vse neizpremenjeno, temveč mora skrbeti, da začasno omili, česar ne more odpraviti. Da je skrajšanje vojaške službe tudi na sedanji podlagi mogoče, dokazujejo izkušnje v drugih državah. v katerih se dosega z dveletno službo boljši uspeh kakor s triletno.
Druga velika in opravičena tožba je vojaški kazenski red. zakon iz dobe Marije Terezije. v celoti in v posameznostih naravnost grozen za moderno čutečega človeka. Vojaška sodba je tajna. Nobene javne kontrole in obtoženec se ne more zagovarjati pri razpravi, av-ditor je tožitelj, zagovornik in preiskovalni sodnik v eni osebi in najvplivnejši faktor pri izrekanju sodbe. Prave srednjeveške grozote so se ohranile v tem mračnem zakonu, in njega temeljita preosnova na podlagi modernih nazorov je neizogibna.
Ali o obeh točkah je vladna predloga povsem nezadostna. Dveletna služba se ima vpeljati za tako neznatno število vojakov, da prihaja komaj v poštev, reforma kazenskega zakona se pa komaj komaj v teoriji približuje opravičenim modernim zahtevam.
Te drobtine naj pa ljudstvo poplača s silno zvišanim številom rekrutov in z ogromnimi novimi stroški za pomnožitev podčastnikov in druge militaristične zahteve.
Taka brambna reforma ni nujna. V primeri z njo so ljudske zahteve veliko nujnejše in prva med njimi je tako dolgo zavlačevano socialno zavarovanje. Vlada ima svoje potrebe, ali ljudske potrebe so važnejše, in državni zbor je v prvi vrsti zato na svetu, da ustreže potrebam onih, katere zastopa.
Srečno pot.
Baron Burian je bil skupni avstro-ogrski finančni minister. Bil je, pa ni več. Tako si je grof Berchtold nehote pridobil zaslugo, komaj da je postal zunanji minister namesto grofa Aeh-renthala. Grof Berchtold je namreč imel avstrijski in ogrski indigenat, to se pravi: Po svojem pokolenju, po posestvu in po plemstvu je pripadal avstrijski in ogrski državi. Odločil pa se je za ogrsko državljanstvo, in tako imamo sedaj Ogra za zunanjega ministra. Ker pa bi bilo res preveč, da bi imeli v skupni vladi kar dva brata od onstran Litve, je baron Burian podal demisijo, in cesar jo je sprejel. Na njegovo mesto je imenovan Bilinski.
Zato da nas je zapustil, zasluži baron Burian pohvalo brez hinavščine. Obžalovati je le, da ni že davno storil tega, zlasti ker mu menda nihče na svetu ne bi bil zameril odhoda in ker mu je moralo biti znano, da ne bo veliko joka po njem.
Najmanje žalosti bi bil provzročil Burianov
odhod v Bosni in Hercegovini, kjer bo še zdaj veselje zaradi njegovega slovesa veliko. Četudi se še ne more vedeti, koliko dobrega prinese anektiranima deželama Bilinskijeva uprava, jima je za začetek vendar častitati, da sta se iznebili vsaj Burianove.
Odhajajočemu finančn ministru se ne more očitati, da bi bil vpeljal v Bosni nov sistem. Njegov največji greh je bil ta, da se je pod njegovo upravo vse po starem nadaljevalo. Bosna je bila anektirana, Bosna je dobila svojo ustavo, svoj sabor; Bosna se je — pravijo — modernizirala; v resnici so bile to same zunanjosti, večinoma formalnosti. Ni se pa izpremenilo to, da je Bosna avstro-ogrska kolonija, in še bolj ogrska kakor avstrijska; doma se je podpiralo staro fevdalstvo proti kmetom, ščuvala se je narodnost proti narodnosti, protežirali so se tuji izkoriščevalci, takozvani kuferaši, im-portirala se je tuja, zlasti madjarska birokracija, a pod slabotno ustavno obliko se je nadaljeval stari brezobzirni absolutizem.
Policija, brutalna v dobi okupacije, je o-stala vsegamogočna v dobi izza aneksije, tako da je volja policije vedno več veljala kakor zakon. Zborovalna in društvena pravica je bila povsem odvisna od dobre ali slabe volje pri policiji. In nastopi varstvene oblasti proti ljudstvu so bili prav azijatskega značaja, kar je bilo krivo, da je prihajalo pogostoma do hudih konfliktov med množicami in policijo. Tudi okrajni glavarji po deželi so se smatrali za male bogove, ki poljubno dovoljujejo in prepovedujejo, izganjajo in zapirajo in postavljajo svojo voljo na mesto zakona.
Zgodovina mladega delavskega gibanja v Bosni in Hercegovini je polna dogodkov, ki jih je povzročala ondotna pašovska samoljubnost. Po sarajevskih ulicah in pokrajinskih mestih je tekla kri, zapori so se polnili, delavski zaupniki so bili izpostavljeni vsakovrstnim progonom. Konflikte delavcev s podjetniki je bosanski sistem izkušal reševati z žandarmerijo in s Pandurji. Socialistični zbori so se prepovedovali, zunanjim zastopnikom orgniziranega delavstva, ki so prihajali obiskovat svoje delavske sodru-ge, se je branilo bivanje v Sarajevu; včasi so jih biriči kar na kolodvoru prisilili, da so si morali kupiti vozne listke in se vračati v domovino. Bosanski mogotci so si domišljali, da zapro pot socializmu in da uničijo socialno demokracijo.
Socialistični stranki niso škodovale te vek-sacije, niti ne krvave žrtve. Organizacija delavstva se tam čudovito razvija in že danes je ta mlada stranka tako močna, da uživa splošen ugled, ki si ga je priborila. Burianov sistem bi jo bil že davno uničil, če bi bil le mogel.
Poleg vsega tiranskega razpoloženja pa je bila v Bosni tudi korupcija v bujnem cvetju. Četudi ni mogla javnost vsega zvedeti, kar se je godilo onkraj Save, vendar ni moglo ostati vse tajno. In po onih primerih, ki so prihajali s pomočjo časopisja, pri sodnijskih obravnavah, po saborskih interpelacijah na dan, je mogoče vsaj približno ugibati, kakšno mora biti vse to bosansko gospodarstvo. Še zadnje zasedanje sabora v Sarajevu se je moralo pred božičem nenadoma zaključiti vsled konflikta med nekaterimi poslanci in vlado, ki je nastal kot posledica očitne korupcijske afere.
Baron Burian morda ni imel časa, da bi se bil brigal za take posameznosti, ki so včasi erarju povzročile velikanske izgube. Zakaj on je
moral skrbeti, da se pripravita deželi za »ogrsko državno idejo«. Finančnega ministra prva in glavna naloga bi bila seveda po mnenju pripro-stih duš, ki ne vedo ničesar o višjih državnih idejah, ta, da bi se brigal za gospodarstvo. In z boljšim gospodarstvom bi se v Bosni lahko prihranili milioni. Toda če je skupni finančni minister Madjar, tedaj pričakuje madjarska oligarhija od njega v prvi vrsti, da bo pospeševal interese njenega »glob\isa«, in je prepričana, da ima pravico zahtevati to, Bosna madjarska — to je sicer precej blazna ideja, ali nova ni. Pri slavnosti tisočletnega obstoja madjarske države, pri kateri se je zgodovina in resnica sploh fantastično mešala z bajko in legendo, so nosili tudi zastave Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije in Macedonije, hoteči simbolično izražati madjarsko pravico do teh dežel.
Tej velikomadjarski ideji je Burian služil na škodo Bosne in Hercegovine, njiju domačega prebivalstva, njiju delavstva in njiju kmetov-tlačanov, pa na škodo Hrvatske in tudi na škodo Avstrije. Zato je Burianov padec prijeten dogodek. Bilo bi le treba, da pade z osebo tudi sistem. Ta je seveda bolj globoko ukoreninjen. Da se iztrebi vsaj najhujše zlo v Bosni in Hercegovini, bo treba mnogo dela: Trdega, odločnega in pravičnega dela.
Proletarski socializem in kulturna vprašanja.
Cenjeni sodrug dr, Henrik Tuma v Gorici!
Če se ne motim, bilo je na Češkem ravno šolsko vprašanje povod današnjih čeških razmer. Zato se mi čudno zdi, da Ferfoljeva polemika tako povdarja šolske družbe. Zakaj sodrug Fer-folja ne pozove avstrijskih Slovanov na skupno glasovanje v državnem zboru za narodne šole, da bi se izdal za celo državo enak deželni šolski zakon? Ako so složni narodnjaki, kadar glasujejo za vojne kredite, naj bodo tudi složni pri glasovanju za šole, potem lahko odpadejo vse privatne špekulativne šolske družbe. Sploh se ne strinjam, da bi se mi vtikali v to zadevo.
Zdi se mi, da je pri nas na jugu pričel že močno veti češki duh! Zakaj ima v okolici Trsta naš jezik težek položaj? Ali ni tudi morje pri kraju plitvo? In ravnotako se mešata in kvarita ob nacionalnih mejah oba jezika in ne le en sam. Oprostite, da Vam pošljem priloženo pisanje. Duša se mi je napolnila pri čitanju Fer-foljevih člankov, zato sem jo moral izprazniti.
Pulj, 8. 2. 1912.
Vaš udani
J. L
Poslano pisanje se glasi:
„Res je, da brez obrazbe si človek težko predstavlja dobre sodelavce v sedanjih razmerah. Seveda biti socialen, mislil bi, da je zadosti, da sem pošten. Med poštenim in poštenim pa je velika razlika. Ker sem prišel do spoznanja, da moja izobrazba danes nikakor ne odgovarja za sposobnost čistega socialnega mišljenja, zato sem se odločil, da se podvižem onim, v katerih sem izpoznal popolnejšo izobrazbo. Seveda mi nastane vprašanje, ali sem zaupal pravemu pred-stavitelju socializma ali pa sem padel v roke špekulantom, kateri pravijo, da so socialisti. Toraj tu zopet nastane zame vprašanje, kako naj se izobrazim, da take špekulante spoznam. To pa je sila težko vprašanje, ker se prave misli
MajSBMMMgjMjnririBTTi
Rim.
(Dalje).
raztrA,i v daljavi, vseokrog božanskega griča tli m etn	*e ta^° m°čno mikal Pierra, da
DlanTell °bsedeti- ^staI in Pr'stopil k ograji ie rJve’	ni'm se ie S'r'l forum in na kraju se
vazal Monte Capitolino. slofj--Ir drugega ni bilo tam, kakor množica po-raz 11 “rez lepote in veličine. Videti ni bilo nič yrhun Za.dnjega pročelja senatorske palače na dvirrn- Ji^a> Piosnate fasade z ozkimi okni, Ta vin^ SC nat* v's°ki štirivoglati kampanile. žele7n • goIi -ziti take barve, kakor zarjavelo tia v Je zakrival cerkev S. Maria in Aracoeli iaju , lllIlcu> kjer je stal nekoč v kraljevskem si-
^človTškoaSuoSkega Jl‘Pitra’ dai°č ’iUdCm
kjer ^a^e na levi, na klancu Monte Caprina, dvirroi0 se ,v s.rednjem veku pasle koze, so se Pad^>-?r^e hife\,e nekoliko lepih dreves, pri-^ palači Caffarelli, kjer prebiva an-valn ? Poslailištvo* ie s svojim zelenjem pokri-ZKWT,stare tarpejske skale, ki je danes pod '2Kinil'a ljubljena, kakor da je popolnoma
nejij;10 .ie biI torej Monte Capitolino, najslav-jim 1 Sedmerih gričev, s svojo trdnjavo, s svo-g0J' an™m> kateremu je bilo nekoč obljubljeno ta Dr JS vo sveta, sv. Peter antičnega Rima — mov,i * ru naKnjeni, proti Martovi poljani str-kj Sn (-c,n hrib. ki je bil videti strašan, hrib, rodav ^ obiskavale strele, po katerem je v sta-nezn-n' časih vela skrivnostna groza pred svetih11.1 iz zavetiščnega £ozda z njegovimi tukaj .asti- Pozneje je imela rimska veličina Kor s SV°- tobularium, svoj državni arhiv. Sem staiar ^'^teli triumfatorji, cesarji so tukaj po-sohe ’i bog0v'i tukaj so stale njih marmorne Ui0«i' "1 sedaj vprašuje začudeno oko, kako je «tora dobiti toliko zgodovine, toliko slave pro-na tem tesnem kosu zemlje, na teh hribo-
vitih, nepravilnih otočičih med majhnimi strehami, na tej krtini, ki ni bila večja ne višja od majhnega, med dvema dolinama nameščenega trga.
Zopet je presenetil Pierra od Kapitola izhajajoči ob vznožju Paletina raztegnjeni forum: Ozek, med sosednje griče stisnjen trg, podlaga, na kateri je moral rastoči Rim, ker mu je manjkalo prostora, kupičiti poslopja, da je kar dušilo. Globoko so morali kopati, da so mogli najti častitljiva tla republike pod petnajstimi-metri v stoletjih nakopičene aluvialne plasti. Zdaj ni videti nič drugega več kakor dolgo, belkasto, snažno jamo, v kateri ni niti trnja ali bršlana, kjer se opažajo kakor ostanki kosti še odlomki tlaka, stebrov in temeljnih zidov. Popolnoma restavrirana bazilika Julia izgleda enostavno kakor projekcija arhitektonskega načrta. Na tej strani si je samo lok Septimija Severa ohranil vso širino, v tem ko je dobilo nekoliko od Va-spazianovega hrama preostalih, osamljenih in kakor vsled kakšnega čudeža sredi polomov še pokonci stoječih stebrov nekako ponosno eleganco, pa se dvigajo fini in pozlačeni z ma-jestetično drznostjo proti modremu nebu. Tudi Fokov steber stoji še pokonci in poleg z govorniškega odra se vidi, kaj se je od njega s pomočjo v okolici odkritih kosov obnovilo.
Ali dalje kakor do treh stebrov tempelna Kastorja in Poluksa je treba iti, dalje kakor do sledov hiše Vestalk, dalje kakor do Favstini-nega hrama, v katerem se je naselila krščanska cerkev S. Lorenzo, dalje kakor do okroglega Romulovega hrama, da se dobi izredni občutek ogromnega, ki ga povzroča Konstantinova bazilika s svojimi tremi velikanskimi, zevajočimi oboki. Gledajo s Palatina bi jih človek lahko smatral za veže hrustov; tako debelo je zidovje, da je videti kos, ki je padel od arkad, kakor skala, ki se je odkrušila od gore. In tukaj, na tem glasovitem, tako tesnem in tako neomejenem foru se je stoletja odigravala zgodovina največjega vseh narodov -- od sabin-
ske legende, ki spravlja Rimljane in Sabince do razglasitve ljudskih pravic, ki so jih plebejci polagoma osvojili od patricijev. Ali ni bil ta forum sočasno trg, borza, sodišče, dvorana za politične shode, odprta pod milim nebom? Tukaj sta Graccha zastopala zahteve revežev, tukaj je Sulla nabil svoje proskripcijske liste, tukaj je govoril Cicero in tukaj je bila razobešena njegova krvava glava. Potem so cesarji zatemnili stari sijaj in stoletja so pokopala monu-mente in hrame pod svojim prahom, tako da ni vedel srednji vek početi kaj druzega kakor urediti tukaj živinski trg. Zdaj se je vrnilo spoštovanje, tako spoštovanje, ki skruni grobove, gro-znica radovednosti in znanosti, ki jo povečavajo hipoteze. Po teh zgodovinskih tleh, kjer leže generacije druga nad drugo, blodi, pa tava od ene do druge izmed petnajsterih do dvajseterih rekonstrukcij fora, izmed katerih je vsaka enako sprejemljiva. Navadnemu človeku, ki gre mimo, pa ni ne raziskovalec ne učenjak po poklicu, ter ni dan poprej še enkrat prečital rimske zgodovine, izginejo posameznosti; njegovo oko ne vidi na tem na vse strani razrovanem zemlj. nič drzega, kakor pokopališče mesta, kjer bledi staro izkopano kamenje in ki puhti iz njega velika otožnost mrtvih narodov. Tu, pa tam, pa zopet dalje je Pierre opazoval od voznih koles izglodani tlak stare Sacra Via, ki ■se vsak hip pomalja, obrača, spušča nizdol, pa vzpenja; in mislil je na sijajno vožnjo triumfatorja, in kako trdo ga je moral voz pretresati na tem gra-pavem tlaku slave.
Ali proti jugovzhodu se je razširilo obzorje, in onkraj Titovega in Konstantinovega loka je opazil ogromno maso Koloseja. Oj, ta kolos, ki so mu odtrgala stoletja le polovico kakor s silnim zamahom kose, stoji še v svoji neizmernosti, v svojem veličanstvu! S svojimi stoterimi praznimi, v nebeško modrino zevajočimi okni naliči ogromni kameniti čipki. Poseben svet je to z vežami, stopnišči, hodniki, svet, v katerem se človek izgubi v samoti in tišini
smrti. Znotraj so polomljene, pod zračnim vpli-
vom preperele stopnice podobne okorni stolbi
v žrelu starega, ugasnelega ognjenika, nekakšnemu prirodnemu cirkusu, ki ga je sila elementov vrezala v te nerazrušne skale. Ali vroče solnce osemnajstih stoletij je ožgalo to razvalino in jo rdeče pobarvalo; odkor je bila oropana vse rasti, vsega zelenja in cvetja, ki jo je bilo izpremenilo takrat v kos prašume, se je povrnila v svoje prvotno prirodno stanje, pa je zdaj gola in pozlačena kakor gore bok. A kakšna vizija, če napolni fantazija to mrtvo ogrodje zopet z mesom in s krvjo in z življenjem, če obljudi cirkus z devetindevedesettisoč gledalcev, za katere je bilo prostora v njem, če pričara vanj igre in borbe, ter nakopiči ob rdečem odsevu gigantičnega škrlatnega vela celo civilizacijo od cesrja in njegovega dvora do votlega jezera plebejcev v vsej razvnetosti in ble-ščobi celega od strasti vzplamtelega naroda!
Dalje na obzorju je bila še druga ciklop-ska razvalina, Caracallova kopelj; tudi ona je ostala kot sled orjaškega plemena, ki ga je pogoltnila zemlja. Dvorafrie so tukaj, pretirano in nerazumljivo visoke in široke, dvoje vež, v katerih bi bilo mogoče sprejeti prebivalstvo celega mesta, frigidarium, ki je sprejel v svojem plavališču lahko petsto kopajočih, tepidarium in caldarium enakega obsega, vse zraslo iz silnega stremljenja po ogromnem. In grozeča masa mo-numenta, debelost stebrov, kakršnih ni v nobeni trdnjavi — vsa ta neskončnost, v kateri so obiskovalci videti kakor mravlje! Taka je ta čudovita potrata malte in opeke, da se človek vprašuje, za kakšne množice je utegnilo biti zgrajeno to obrovsko poslopje. Dandanes bi to lahko smatral za prastare iz kdove kakšnih višav padle skale, nakupičene tukaj za zgradbo domovanja Titanov.
(Dalje.)
lik,
človeka ne more kontrolirati. To vem, da je socializem najčistejša ideja, a kdo je danes čist socialist, tega ne vem. Moram poznati saj temeljne misli socializma, da se bom vedel obnašati pioti predsta vitel jem socializma!
Vem, da jezik ni narod, kakor tudi narod ni jezik. Pa tudi vem, da brez živeža ni naroda. Vem tudi, da si narod iz prirode pridobiva in izboljšuje živež, bolj ko je ljudstvo izobraženo. Vem tudi, da je prvi znak izobrazbe ljudstva to, da se je isto začelo zavedati, kdo živež pridobiva, za koga je živež in da je le-ta krivično razdeljen. Iz te prve stopinje izobrazbe ljudstvo energično zahteva pravičnejše uredbe za svoj obstanek ali izlepa ali s silo. Ker ljudstvo danes nima še dovolj socialne izobrazbe, zato je dolžnost onim, ki poznajo ljudske potrebe, da se zavzamejo za socialne cilje in da ljudstvo vodijo do novih socialnih uredb in v prvi vrsti do one, katera odgovarja obstanku mene in moje družine. Kadar bodem imel potrebnega jela, potrebnega odela in strehe, potem bodite prepričani, da bodem pristopen vsemu drugemu
Zahteval bodem v prvi vrsti šol, urejenih v socialnem smislu. Zahteval bom umetnosti v socialnem smislu.
Zahteval bom, da se odstrani vse dosedanje stare bogove iz njih nepotrebnih bivališč.
Dokler pa mi ne daste v zadostni meri onega, s katerim potolažim svoj želodčni klic, pa Vam glasno po v e m, d a bo d c to vvašoin mojo nesrečo, ako me pozivi j e t e na kulturni boj!
Danes imamo pred seboj le enega sovražnika, ki se zove zlato tele, a to tele je povito v vsakovrstne bogove, blagoslove, krone in narodnosti. Zato pa Vas vabim proletarce celega sveta, ker je le v združenju moč. To moč pa zaupajmo onim, kateri nas kličejo skupaj v bratska društva brez razlike narodnosti in jezika! Le na ta način nam bode mogoče premagati vkupnega sovraga, kateri nam jemlje naš kruh iz naših rok. Vsak kdor rešuje socializem v drugem smislu je zlobnež ali pa nevednež. Razdelimo si delo po točkah. Potem pa skusimo prisvojiti si točko za točko, ne pa vse na enkrat ali pa reševati zadnje točke prej nego prve."
To pismo sem prejel od preprostega so-druga iz Pulja vter ga objavljam kot karakterističen pojav. Četudi je pisanje sem in tje nejasno, nam vendar podaje temeljne misli, katere so vodilne delavskemu gibanju. Prijavljam to pismo, preden odgovorim kratko na obširna izvajanja sodruga dr. Ferfolja. Skoraj sem mnenja, da gorenje misli najlepše zavračajo široko razpletene članke sodr. dr. Ferfolja, pri katerih človek res ne ve, kje bi začel in kje bi končal. Le eno že danes povem, da to kar razlaga dr. Ferfolja v svojih številnih člankih, ni ne socializem in ne marksizem in ne revizionizem, ampak je individualno naziranje enega posameznega človeka. Ako bi vsak sodrug smel svoje prepričanje postavljati kot program, potem je vsaka strankarska organizacija nemogoča. Puljski sodrug ima docela prav, ko zahteva, da se omeji organiziran delavec v svojem boju na posamezne točke, in predvsem na tisto, ki je temelj vsemu. Njegov vzklik: Dokler si ne potolažim lakote, toliko časa bo moja nesreča in vam kulturnim ljudem v nesrečo, ako me poživljate prezgodaj v kulturni boj — mora ostati bojni klic vsakega socialista.
Dr. H. Tuma.
Položaj na Ogrskem.
Budimpešta. 20. februarja.
Khuenovi zaupniki se bahajo, da se je položaj za vlado zboljšal, češ da se nadaljujejo pogajanja, od katerih je baje pričakovati uspeh. To je jako velik, a jako slabo utemeljen optimizem. Khuen Hedervary se pogaja z Andra-ssyjem, Andrassy se pogaja s Košutovci, vsa ta pogajanja se vlečejo kakor megla brez ve-
SVATOPLUK ČECH:
Zastavljeni značaj.
(Konec.)
Alfred je strmel nekaj trenotkov v zrak, kakor da niu je priplaval pred oči krasen ideal, nato pa je potegnil s plosko roko preko oči in ponovil z vzdihom: »Ne prodam ga!«
»No, kakor gospod hoče. Gospod imej svoj značaj v družbi z bedo in pomanjkanjem, Aron pa svoj denar. Se priporočam!« In vrg*el je cekin k ostalim, da so jasno zacvenkljali, mošnjo pa počasi spravil v kaftan, ter se odpravljal. Pri vratih se je obrnil.
»Aron ima dobro srce«, je momljal, »in ne more ostaviti poštenega človeka v nesreči. Čuj-te, jaz Vam denar posodim, zastavite mi svoj značaj. Posodim na nizke obresti. 50 od 100 — malenkost!«
Alfred je pomislil; ozrl sc je po izbi: v o-mari za obleko zevajoča praznota, postelj brez blazin, polica brez knjig, in naokolo se reži beda: »Nikdar, nikoli te ne zapustim!«
Odločil se je. Zamahnil je z roko, kakor da se hoče otresti neprijetnih misli, in zaklical: »No, pa ga vzemi — zastavim ga!«
Za trenutek je pa obstal. Kako je mogoče značaj zastaviti? To je vendar izrodek bolehnih možgan. Zatisnil je oči, jih odprl — žid je stal še vedno tu; vščipnil se nad obrvi — žid ni izginil; nahajal se je še vedno na prostoru, govoreč: »Jaz vem, kaj dela gospodu preglavice. Ampak Aron ve za svet.«
S temi besedami je potegnil iz kaftana navadno škatljico za pilule, jo odprl in čez trenutek zopet zaprl. »Tako, Vaš značaj je zdaj notri!« je dejal porogljivo, trkajoč na pokrov Škatljice.
Alfred je začuden štrrnel v škatljico; v mraku je preslovkal njen napis:
»Plemeniti značaji!«
»Vidite,« je klepetal žid dalje, »kako časten naslov je dodeljen Vašemu značaju. Razdeljene imam namreč po vrednosti. Tukaj« — in izvlekel je drugo škatljico — »imate poštene, staročeške značaje, nahajajo se običajno pri
tra. Toda kakšen uspeh naj prineso? Kar ponuja Khuen Košutovcem kot koncesijo, da bi jih od vrnil od obštrukcije, so drobtine, in resnim ljudem se zdi smešno, da se vlade in stranke pogajajo o njih. V načrtu novega vojaškega procesa je določeno, da se v gotovih slučajih, namreč tam. kjer ne gre za madjarske obtožence, razprave vodijo v »službenem« jeziku. Khuen ponuja Košutu, da se izbriše »službeni« pa namesto tega pravi »v nemškem jeziku«. To bi baje tudi Košutovci lahko sprejeli, ker se upirajo le temu, da se imenuje nemščina »službeni« jezik, ne pa teinu, da se razpravlja v nemščini. Za takele reči se prepirajo in pogajajo!
Toda to ne bo Khuenu pomagalo. Nikakor še ni dognano, da doseže spravo s Košutovo stranko, zakaj če se tudi nekateri njeni člani potegujejo za mir, jih je dosti znanih, ki so na vsak način za boj. Brezpogojno pa je računati z obstrukcijo Justhove stranke. Khuen misli, da se bo ta obstrukcija lahko premagala, če bo osamljena. Toda vprašanje je. če bo osamljena. Recimo da pride do sprave med Khue-nom in Košutom. Tedaj bodo nezadovoljni Košutovci podpirali Justhovo stranko. Razven tega pa so imeli včeraj izven strank stoječi neodvisnjaki sestanek, na katerem so tudi sklenili brezpogojno nadaljevanje boja in predlagajo skupno konferenco s Košutovo in z Justhovo stranko zaradi taktike. Khuen se torej še nikakor ne more veseliti, da je tam, kjer bi rad bil.
Grozodejstva na Romunskem.
Odkritja iz leta 1907.
B u k a r e š t, 19. februarja.
1 ukajšnji list »Adeverul« objavlja senzacionalen članek proti bivšemu ministrskemu predsedniku Bratianu. Napad je sila vehementen in povzroča velikansko senzacijo. Članek se bavi s kmečkimi nemiri, ki so bili 1. 1907., ter se sklicuje na dokumente. Iz nekega objavljenega in od Bratiana podpisanega spisa je razvidno, da je dal le vsled ovadbe nekega najemnika od vojaštva postreljatl enajsttisoč nedolžnih kmetov, meščanov in delavcev, da-si ni bila niti nagla sodba razglašena.
Vojaški poveljniki so takrat zagrešili ne-odpustne napake, a do današnjega dne niso bili poklicani na odgovornost.
Vsi spisi, ki se tičejo tedanjih nemirov, so bili ukradeni iz državnega arhiva in preneše-ni v Bratianovo stanovanje, zato da ne bi prišli v roke njegovim političnim nasprotnikom, ki so zdaj na krmilu. Vlada je poslala komisarja k Bratianu in ga pozvala, da vrne spise arhivu. Bratian pa je odgovoril, da izpolni to zahtevo le tedaj, če dobi od kralja Carola lastnoročno podpisan nalog. Doslej še ni rešena ta zadeva.
Krvava vstaja v Kongu.
295 zamorcev ubitih.
London, 19. februarja.
Iz južnega Konga prihajajo poročila, da je v bližini Albert Njase izbruhnila krvava vstaja. Poročila trdijo, da je bilo 295 zamorcev ubitih. več sto pa da jih je utonilo v jezeru. Med ubitimi je tudi črni kralj plemena Baloga z vsemi pristaši. Vest, da so med ubitimi trije Evropejci, ni potrjena. Ze meseca decembra je odšlo dvesto belgijskih vojakov v kraj, kjer so se pojavili nemiri, da napravijo red. Okraj je bil prej v angleški upravi, pri ugandsko-konški pogodbi pa ga je Anglija odstopila Belgiji za drugo ozemlje. Belgija je že imenovala novega guvernerja, ki ima tam prevzeti vlado.
ljudeh z dolgo brado, ki niso nikogar ubili; tukaj so »čisti značaji«, razmeroma poceni, ampak manj trpežni; skriti se morajo prav posebno pred vetrom. Sicer si jih dajejo politični somišljeniki za darilo. V tej puščici imam v zalogi, dobrodušne značaje — večjidel izmeček ... toda kaj je gospodu za moje škatlje! Rajše denar na mizo, kajne?«
Zopet je izvlekel mošnjo ter položil svetle cekine drug na drugega. V hipu je obstal. «Cez pet let v tem času se znajde Aron zopet pri Vas, pa bodite kjerkoli. Ako mi vsote, ki Vam jo zdaj izročim, ne vrnete z obrestmi, bo značaj moj. Ste zadovoljni?
Alfred je pritrdil. In pošastni žid je segel globočje v mošnjo, s čudovito naglico so rasli zlasti stebriči do stropa izbe, in brezdanja mošnja se ni izpraznila, vsebina njena je bila ne-izčrpljiva. Obdaruj nas nebo vse s takim mošnjičkom!
*
Poteklo je pet let. Alfreda vidimo sredi o-nih vrtincev, kjer se v potokih peni šampanjec, blišče briljanti, šumi žamet in svila. Sijaj, žareč kakor dan, peneči vodopadi, pestre sence, v vodah mameči vonj, sijajni vrtovi — vse to je nanizal zlati demon na enem prostoru. Alfred izgleda jako dobro. Obrisi njegovega telesa so se zaokrožili, lica so napeta in zdrava, oči mu žarijo zadovoljnosti. Pozna se mu, da srka v 'zmernih požirkih iz čaše razkošja, s premislekom pravega samopašnika. Pomanjkanje značaja se mu izvrstno podaja. Tam je njegova žena. Toda ali je to še tista krasna, brezčutna deklica, katere podobo je bila njegova domišljija pričarala pred petimi leti v dimov oblaček? Ne! Led njenega srca se je bil sicer otajal v blesku Alfredovih cekinov, ali Alfredovo srce se je nenadno spremenilo v led. Ni ga več mikala dražestna podoba deklice, ki se mu je bila nekoč smejala iz sinjine dehtečih oblačkov, ne — zdaj je bila v okvirju lesketajočega zlata. On svoje žene sicer ni ljubil, in tudi ona ga ni ljubila; to pa obeh ni najmanj motilo. Pred svetom sta se ljubila, v miru zasebnega življenja pa... Eh! bedak, kdor si greni užitke življenja s starimi predsodki!
NOVICE.
* Deželnozborska večina za žensko volilno pravico. V oldenburškem deželnem zboru na Nemškem je bila na eni zadnjih sej jako zanimiva razprava o ženski volilni pravici. Svobo-domiselci so bili vložili predlog o preosnovi ol-denburškega občinskega reda in v predlogu so med drugim zahtevali naj se državljanske pravice moških popolnoma raztegnejo na ženske. O tej zahtevi so agrarni in drugi reakcionarni elementi jako razburljivo debatirali. Za protidokaze so navajali razne veselost zbujajoče opombe. Na primer: .Zgodilo bi se lahko, da bi sestojala večina občinskega sveta iz žensk’. »Podelitev volilne pravice poročenim ženskam bi povzročala ločitve zakona". »Ženska je veliko predobra za ostudne volilne prepire". In še cela vrsta podobnih cvetk je dehtela iz reakcionarnih .razlogov". Vlada je dvakrat izjavila, da se ne more spopri-jazniti z žensko volilno pravico, da je treba ravnati »zelo previdno in neprenagljeno", da se je .treba zadovoljiti s splošno uporabo žensk za znane občinske zadeve" in končno: .Oldenburg tudi nima naloge, da stori tozadevno prvi korak v Nemčiji". Deželnozborska večina, ki je še leta 1907 odločno odklonila predlog o ženski volilni pravici, pa danes več ne misli tako kakor visoka oldenburška vlada. Pristaši ženske volilne pravice med poslanci so opozarjali na ugodne podatke o ženski volilni pravici na Finskem, Norveškem in v drugih deželah, nadalje so dokazali, da bi žena na socialnem polju še mnogo več storila kakor že stori, ako bi imela volilno pravico. Slednjič so sprejeli z 22 proti 19 glasovom predlog: »Pasivna volilna pravica v občinske zastope naj se podeli vsem ženskim članom občine, ki imajo vse državljanske častne pravice in so izpolnile 24. leto in so ali poročene ali pa so tri leta prispevale k občinskim bremenom samostojni davek*. S sprejetjem tega predloga je prvič nastopila v nemškem pokrajinskem parlamentu večina za žensko volilno pravico Čeprav v omejeni obliki.
* Smrt v palači vnanjega ministrstva. Grof Aehrenthal je sicer umrl v palači vnanjega ministrstva, ali ob svoji smrti ni bil več aktiven vnanji minister, ker je bil že podpisan cesarjev dekret, ki mu je dovoljeval izstop iz vnanjega ministrstva. Od prejšnjih vnanjih ministrov je dohitela smrt v palači vnanjega ministrstva dva vnanja ministra, kneza Schvvarzenberga in barona Haymerla. Zadnji je dne 10. oktobra 1881 v ministrski palači nenadno podlegel srčni kapi. Minister se je ta dan ravno razgovarjal s sekcijskim šefom Kallayjem, ko so ga naenkrat obšle slabosti in so ga navdale plahe misli ter je poklical svojega komornika. Ta je brzo pritekel in čez par minut je izdihnil minister v njegovih rokah. Ministrova žena baronica Haymerlejeva se je bila peljala tisti čas z dvema otrokoma na izprehod. Ko je na povratku v palačo zaslišala žalostno vest, se je onesvestila. O ministrovi smrti so naglo obvestili cesarja in vse ministre. Še tisti dan so prišli v palačo prvi sožalni obiski, drugi dan pa je uradni list že prinesel cesarsko pisanje, ki je imenovdlo tedanjega državnega finančnega ministra Szlavyja za vnanjega ministra.
* Slabi časi za moderniste. Pred nekaj dnevi je umrl v Rimu monsinjor Sogaro, eden najvplivnejših prelatov kurije v Vatikanu, ki je stopil leta 1903 na Merry del Valovo mesto kot vodja Vatikanove aristokratske diplomatske šole. Na to mesto polagajo vatikanski krogi veliko važnost, zakaj namen diplomatske šole je, da vzgaja na primeren način papeževo diplomacijo. Vsekakor ne podele tega mesta nikomur, ki ni v popolni milosti pri Vatikanu. Zategadelj zbuja velik vtisk vest, da namerava izročiti Vatikan to važno mesto monsinjoru Scottonu iz Vičence. Scotton je eden bratov duhovnikov, ki vodita dve leti sem najstrupenejši boj proti vsem modernističnim pojavom v katoliški cerkvi na gornjem Italijanskem. Ost tega boja sta predvsem naperila proti milanskemu knezoškofu in kardinalu Ferrariju z očitkom, da skrivoma ščiti moderni
Neznačajnost Alfredova je javna tajnost; vsak jo pozna, vsak mu je bere na obrazu. Pa vendar nasi svoje čelo ponosno pokonci in vse sc mu pokorno uklanja. Njegove prsi so odičene z redovi; izkazujejo se mu največje časti; dostojanstvo, lepota, prekanjenost leži pred njim v prahu. Pravični očetje ga stavljajo svojim sinovom za sijajen zgled: glejte, kako visoko se je povspel! S kakšnimi sredstvi — ej, kaj za to, le da se mu vse klanja. Osiveli starci, ki se hudujejo nad pokvarjenostjo sedanjega sveta, se čutijo pomlajene ob stisku njegove roke; čemernim filozofom zjasni njegov milostni pogled obličje, srdito se bojujejo zanj politične stranke, njegovo ime se vsiljuje ljudstvu s poveliče-valnimi članki, v listih, brošurah, besednjakih in čitankih — in v oni podstrešni izbici, kjer je bil zastavil svoj značaj, sedi zopet slok, bled mladenič v ponošenih škarpih in v razdejani obleki ter kuje nanj pri zadnjem zdihu lojeve sveče dolgo pesen, polno zanosa na vzvišene cilje človeštva...
In jaz... jaz bi raje zložil spev na zlato! I ak spev bi bil času primeren. Deržavina visoka pesen na boga se je že preživela; za našo dobo nima nobene vrednosti več, izven v obliki, kakor jo je bil ovekovečil cesar Kitajske, namreč z zlatimi črkami na svilenem zastoru.
Da, zlato je malik našega stoletja! Nebo označuje njegovo slavo; nad mesecem — (tolarjem) — in zvezdami — (srebrnim drobižem) — žari velikanski cekin — solnce. In na zemlji se pripogiba pred zlatom vsako koleno — v. monštrancah in na križih ga molimo. Pod različnimi imeni, na najrazličnejše načine mu služimo: eni imenujejo to vero, drugi ljubezen, drugi pravico in resnico, tretji zopet za pregrešnega mamona, vsi ga pa obožujejo z enako gorečnostjo. Zaradi zlata pridigujemo moralo, prelivamo na bojišču kri, se žrtvujemo za domovino, ljubimo človeštvo, delamo z umom in rokami, osedlamo pegaza ... zaradi zlata pišem fudi jaz s skrhanim peresom to svojo satiro. O jasna, mogočna božanska kovina — jaz te cenim, ležeč pred teboj v prahu! Dan in noč bi hotel prebirati na zlati harfi zlate strune in spremljati slavospev na Tebe s Tvojim lastnim ne-
zem. Razvil se je boj do noža in Ferrari je osebno pohitel v Rim, da se pritoži pri papežu in zahteva kaznovanje obeh Scottonov, toda v Vatikanu so mu sicer postregli z lepimi besedami, drugače pa niso ničesar ukrenili. Brata Sco-ton sta bila vedno drznejša in sta celo najela časnikarsko agenturo, ki jima je ponudila svojo pomoč. Boj je slednjič utrudil javnost, dokler ni nje zanimanje povsem ugasnilo; pač pa so se za srdito borbo med cerkvenimi imenitniki tembolj zanimali duhovniški in klerikalni krogi' Kmalu se je opazilo, da Vatikan namenoma ostaja v previdni rezervi, ker noče nobene izmed obeh strank razžaliti. Šele letos bi bil potemtakem Pij X stopil iz rezerve z imenovanjem Scottona za predsednika tako važne vatikanske institucije' V modernistovskih krogih računajo z gotovim dejstvom, da zavzame preganjanje modernistov še večji obseg kakor doslej
* Prijet defravdant. Hamburška kriminalna policija je prejela iz Lodža obvestilo, da je po; begml odtam 18Ietni knjigovodja s 3100 rublji in najbrž krenil proti Hamburgu. Hamburška po-licija je res našla hotel, kjer se je bil nastanil mladi poneverjenik, toda mladeniča ni več dobila v hotelu, ker je že bil na potu, da odpotuje iz Hamburga. Policija je naglo poslala na vse kolodvore okrožnice s popisom vlomilca in res so prijeli vlomilca v vlaku, ki je hotel oditi proti Cuxhafenu, v tistem trenutku, ko se je začel vlak premikati. Defravdant je priznal svoje ponevef* jenje.
* Priznanje morilca. V Acberesu pri Pariz« so našli mrtvi dve stari gospe, ena je bila ubita s sekiro, druga pa ni kazala ni kakih vidnih znakov nasilne smrti ter so dognali, da je umri3 vsled strahu. Umora so sumili cerkvenega pevca Heurtina in ga prijeli. Heurtin je sprva tajil, nato pa je priznal umor. Nameraval je bil stari ženic1 oropati.
* Smrt letalca. Angleški letalec Graham Gil' mour je hotel poleteti v Brokklands, severozahodno od Londona. Pravkar je bil preletel Temz°i ko se je letalni stroj nenadoma upokončil ifl vrgel letalca s sedeža. Gilmour je treščil iz višine 400 stopinj na zemljo. Takoj je pribite* zdravnik, ki pa je mogel konštatirati le še smrt; nesrečni aviatik si je bil polomil vse kosti. Gol' mour je bil eden najdrznejših angleških letalcev.
* Vstaja Arabcev v Jemenu. V Arabiji zopet vre. Med arabskima poglavarjema Jahio i* El Dohanijem je prišlo do spopadov in je * Dohani porazil Jahio. Bitka je bila pri Sahaesuj Jahia je imel hude izgube, nakar se je umakfl1! v močno trdnjavo na strmem gorovju Saadi, jo smatrajo za nepremagljivo. Pač pa se je P°' srečilo El Dohaniju, da je pognal Jahiovo smo®' nišnico v zrak, pri čemer je bilo več sto mrtvi*1 in ranjenih. Jahio podpirajo Turki, ki pa mu naj' brž ne bodo mogli na pomoč; zategadelj vlad* med Jahiovimi ljudmi velika nezadovoljnost. Tak° poročajo italijanski listi Iz Carigrada pa prihaja vest, da pripravlja Jahia popolnoma reden poboo proti Sajd Idrisu, ki ga hočejo Italijani močnjj zavarovati. V ta namen so izkrcali v Džisanu s mitraljez, 7 topov, 4000 pušk in 50 zaboje^ municije, namenjenih za obrambo Sajd Idrisa. *e rodov je odklonilo to italijansko pomoč.
Knežji špekulantje.
Berlinski zemljiški špekulaciji preti poloH1: Bližnja katastrofa je zbudila na berlinski bo^1 majhno paniko in listi prinašajo dolge članke 0 dogodkih. Časnikarska izvajanja pa niso vzbU' dila zanimanje smo v prizadetih krogih, amPa* nudijo mnogo novega in zanimivega tudi * širšo javnost izven nemške države. Zgod ovil1' ska naloga fevdalnega plemstva je že davfl pri kraju in se izraža dandanes samo še v značenju kakšne vrste sira ali žganja; v A’' striji imamo na primer SchvvarzenbergoV SJ in Keglevičev konjak. Ze davno je znano, »zveneča« plemenitaška imena večkrat V0^' gajo na noge kaki zavarovalni družbi, ki je f pragu poloma; ako pridejo poleg zveneč^
beškim glasom!	■
Gotovo mi oprostite, presrčno ljubli^ bratje v zlatu, to odstranitev od moje pripovefl' ke, ki sem jo posvetil temu, kar je meni in V*" pod solncem najdražje.	.<
Razkošno opravljen služabnik je javil {S fredu, da čaka zunaj umazan žid, zahtev#, z vso silo vstop. Alfred se je spomnil svoje Pre petimi leti zastavljene stvari.
»Povedi ga v moj kabinet«, je velel. ^ Je srčkana, prelest dihajoča sobica. St^Jr so od tal do stropa okrašene s slikami lePljj ognjevitih, finih, ponosnih, nežnih, razkošfl1 žensk, vse v položajih in toaletah, ki jih mežljiva deklica ogledalu ne zaupa drugače,I,e” go pri zaprtih durih.	v.,
In zopet sta se zrla Alfred in pošastni iz obličja v obličje.	,■
»Zakasnil si se«, je dejal Alfred, pogleda''5 na uro.
»Da, pri podkupovanju«, je odvrnil žid- * -i pri tem sem prišel ob lep značaj, ki sem kupil v inozemstvu. Na meji so mi ga kon*lSt;' rali. Niso natanko vedeli, če spada nakup .2|L čajev v področje države. In tako so pošiljali U, bi značaj sub sig 1/1 iz urada v urad —- ,.| zna kod povsod — le toliko vem, da se je z‘lt/ j v prvi pisarni tajati kakor led, če posije *|j() solnce, in preden je prišel v tretjo, ni ost*1 ( drugo kakor sig 1/1 in nekaj sipine na njem • ■'p »Ii mi vračaš mojo zastavbo, ka-li?* je segel Alfred v besedo.
»Seveda, Vaša milost!« je odgovoril z potegnivši iz kaftana umazano puščico. % »Zdaj ga le obdrži. Jaz se zato nič ve(;aa brigam. Prepričal sem se, da se brez z,,a^ prav dobro živi, da, še boljše kakor z njim-da nekaj bi ti še prodal.«
»In sicer?«	.	je
»Nekaj sramu mi je še ostalo, kar n11 tupatam neprijetno. Tega bi ti rad prodal.« . ^ Aron je skomizgnil z rameni, odkitii3^ glavo in odvrnil z zoprnim nasmevom: % bo kupčije. Predmet je prišel že davno »z de. Prosim, blagorodje, ozrite se le po ste1 m svoje sobe...«
imena še zveneči penezi na pomoč, tedaj se spoji fevdalno plemstvo z meščanskimi kapitalisti v povsem enakopravno izkoriščevalno družbo. Treba je vzeti v roke samo katerokoli letno poročilo finančnega sveta in videli bomo, da se udeležuje denarno plemstvo kupčij v neštetih industrijskih in bančnih podjetjih. Plemenitaški in meščanski kapital si prav po bratovsko delita izkoriščanje dela. Nobene razlike ni med pleme-nitaškimi in meščanskimi špekulacijami.
Prav živo pa si lahko predočimo špekulacij-sko obrt plemenitaštva, ako opazujemo dogodke na berlinski borzi. Berlinski zemljiški špekulaciji preti polom in pri tem igra prvo vlogo ta-kozvani »knežji trust«, ki mu prvakujeta kapitalna magnata knez Fiirstenberg, zaupen prijatelj nemškega cesarja, in knez Hohenlohe. Ta dva gospoda sta ustanovila dvoje bančnih zavodov, ki opravljata zanju kupčije; te kupč. sestoje iz najdrznejših zemljiških in hišnih špekulacij. Že to dejstvo je nad vse zanimivo ter zbuja začudenje, kajti »navadno« ljudstvo zemljiških in hišnih špekulacij ni smatralo za pošteno obrt. Ampak lakota po zlatu je tu napravila temeljito spremembo. Zemljiško in hišno špe-kulantstvo, ki je bilo preje predmet vsakdanjih, toda premetenih in izurjenih špekulantov, je prešlo v roke visoke finance, v roke najvišje aristokracije in ta »visokorodna, boljša« gospoda uganja ta posel prav tako lokavo kakor neplemeniti in manj »boljši« špekulantje; samo da Jih še prekaša z ozirom na brezvestnost. Od bankirja, ki ga je bil pogoltnil gospodarski polom, je prevzel »knežji trust« berlinsko zemljiško in stavbno družbo, ki je nakupovala po berlinskih predmestjih ogromna zemljišča. Na enem teh velikanskih zemljišč so postavili ogromno Poslopje, kjer je neko podjetje otvorilo cel legion majhnih trgovin. Ali podjetje je propadlo in knežji trust je obsedel s svojo ogromno palačo. Slednjič so jo uporabili za skladišče velike tvrdke »Wertheim«. Ali fevdalni trust se ni zadovoljil samo s tem skladiščem, ampak jih je otvo-ril še celo vrsto, ki so prizadevala hudo konkurenco malim obrtnikom, a tudi sama niso posebno cvetela in bi jih bil gotovo zrušil velik po-
Ljubljana in Kranjsko,
— Založba .Zarje* opozarja vse obvezni-čarje, da redno odpošiljajo obroke. — Vse strankine pristaše pa prosimo, da store svojo dolžnost glede na tisk. Vsak strankin pristaš mora vzeti najmanj eno obveznico, ker le na ta način pokaže, da mu je kaj na razvoju stranke. Tisk je glavno orožje, ki ga imamo. Skrbimo zato, da bo to orožje dobro. Torej: 'na delo za »Zarjo*, zlasti z obveznicami.
— Akti Hafnerjeve afere, o kateri smo poročali v članku »Ubogi Urban", se baje zopet študirajo. Naši čitatelji se spominjajo na ta članek, ki je napravil vtisk v precej širokih krogih, tudi v takih, ki sicer ne kažejo posebnega zanimanja za socialistično časopisje. Afera je pač kričeča in pravosodje bi imeto dovolj razlogov, da ji posveti svojo pozornost in popravi napake, ki so se zgodile. Če je torej resnična vest, da se
v j a •	•_	!	•____:	s£_	i__i:	a	—	ma Kn
Istra.
— Nov brzovlak Dlvača-Pulj. S 1. marcem vpelje južna železnica nov brzovlak med Divačo in Puljem, ki bo imel zvezo z dunajskim brzo-vlakom, ki odpelje z Dunaja ob 7. uri 20 minut in bo prišel v Pulj že ob 8. uri 27 minut dopoldne.
— Umor v Opatiji. Včeraj, ravno opoldne se je zgodil prav v središču Opatije umor. Pred kratkim je prt dal neki AndrijaTupi nekemu Srbu Ninkoviču trgovino drobnarije, ki je nastanjena v hiši, kjer je kinematograf »Riviera". Radi plačila so nastale pozneje neke diference, katerim je sledila tožba. Včeraj opoldne je prišel omenjeni Tupi k N nkoviču v trgovino, kjer se je vnel prepir. Ninkovičeva žena je šla poklicat orožnika, ker se je bala, da se kaj zgodi. Ko se je vrnila, je bil njen mož že ustreljen in je ležal mrtev na tleh. Tupi ga je o prepiru ustrelil z
lom, ako bi ne bila posegla vmes bogata banka. da 1 hoče Žnideršič lotiti, je udaril Žnider-
/rloi	tmcf	c	cimlimi	clrlanisnt	  .	«	*•	11_____ __	a~	~	..~~..a:\
študirajo akti, je pričakovati, da ta študij ne bo revolverjem. Morilec je pobegnil, ne ve se kam brezuspešen.	~	~ “ ‘	........... ‘
Društvo inženirjev v Ljubljani. V četrtek dne 22. t. m. ob 8. zvečer sestanek »pri Roži«.
Predava ing. M. Kasal: Avstrijski predpisi^ za železobeton v primeri s predpisi drugih držav.
Koncert »Slovenske Filharmonije« in velika slanikova pojedina se vrši danes (sreda 21. t. m.) v restavraciji južnega kolodvora (Jos.
Schrey). Začetek koncerta ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
— Uboj v Malem Llpnju pred novomeško poroto. Dne 14 januarja tega leta so pili v Škuf čevi gostilni v Malem Lipnju fantje iz Hinj in Lipnja. Nekako izzivajoče in nemirno se je obnašal Miha Papež, ki je poklical kozarec vina, ga vrgel ob tla, da se je razbil, samo zato, da bi razburil ostale fante in, dobil povod za pretep.
Ko mu pa gostilničar Škufca ni več hotel dati vina, je šel s svojimi tovariši ven, kjer so najprej pretepli s pestmi in steklenico Ivana Cerna-goja, ki se jim je pa kmalu izmuznil in ušel.
Ali prepiraželjni Papež ni imel še dovolj. Kmalu ga dohiti in in ga začne pretepati vdrugič. Med tem pa pride mimo pretepajočih se fantov Franc Žnideršič, slaboten in miren fant, z debelo palico v roki. Ker je Miha Papež, kakor pravi, mislil,
Zdaj pa je prišel knežji trust s svojimi skladišči v silno zadrego in to je povzročilo na borzi paniko. Nikakor pa se ne sme misliti, da so plemeniti kapitalistični	gospodje anga-
žirani samo pri zemljskih in stavbnih špekulacijah. Modrokrvni gospodje imajo še vse večjo vnemo za ustanavljanje podjetij, kajti meščanski list piše: Knežji trust se je udeleževal vseh možnih industrijskih in trgovinskih podjetij, domačih in inozemskih. V rudniški industriji je udeležen pri naslednjih podjetjih: Hoh-«nlohejeva podjetja, premogovniki v spodnji Lužici, kalijski rudniki v Friedrichshallu in dru-&i kalijski rudniki. Nemška levantska linija, družba za pomorski prevoz, paroplovna akcijska ^užba in neka nanovo ustanovljena nemška pohorska družba obsegajo knežje interese v mor-narstvu. Nemška palestinska banka ima nešte-vilne podružnice v Orientu (Jeruzalem, Damask. Tripolis, Jafa. Hajfa, Bejrut), skratka, poslovanje knežjega trusta prepreza ves svet.
Povedati je treba, da se je to visokorodno plemstvo prav korenito izpremenilo. V teh podrtjih gotovo plava lepo številce miljončkov. Modrokrvni gospodje so v nevarnosti, da jim velik polom pogoltne te miljone; meščanski špekulantje si seveda zadovoljno manejo roke ob Plemenitaški zagati in bi jim iz vsega srca privoščili temeljit polom. Za javnost je plemenitaški posel zategadelj poučen, ker kaže, da se modrokrvni kapital, ki bi hotel biti nekako finejši in boljših manir, prav nič ne loči od meščanskega, ampak mu čvrsto stiska roko v izkoriščanju in špekuliranju.___________________
Kupujte „Zarjott.
Ožja volitev v obrtno sodišče ljubljansko
to V nedeljo dne 25. februarja v skupinah za veliko in za malo obrt. Delavci, delavke 1 V našem interesu je, da pri ožjih volitvah zmagamo. Pripravimo se! Vsakršna pojasnila glede ožjih volitev se dobivajo vsak dan v tajništvu delavske zveze v Ljubljani v Šelenburgovi ulici št. 6, II. nadstr, do 7. zvečer.
Pri ožji volitvi volijo le tisti volilci, ki so volili pri prvi volitvi. Volišča so tista kakor zadnjič.
Glasujte torej in agitirajte, da zmagajo pri ožji volitvi naslednji kandidati Delavske zveze, in
sicer:
Prisedniki za malo obrt:
(Sive glasovnice.)
1. Mihi Franc, stolar, Ljubljana.
2 Skubic Miha, zidar, Zg. Hrušica,
3. Pibrovc Gašper, ključavničar v kemični tovarni.
4. Rožanec Mihael, tiskar, Ljubljana,
5. Hrovat Ivan, kamnosek, Ljubljana;
namestniki za malo obrt:
1. Sajovic Valentin, krojač, Ljubljana
2. Pogačnik Rok, mizar, Ljubljana,
3. Peterlin Ivan, krojač, Ljubljana;
vzklic za malo obrt:
a,.	1. Peterlin Valentin, mizar, Spodnja
Šiška.
Prisedniki za veliko obrt:
(Bele glasovnice.)
1. Pleško Josip, livar, Ljubljana,
2. Planinc Oton, tiskar, Ljubljana,
3. Fekonja Franc, zidar Novavas,
4. Kastelic Ivan, kurjač, Kolinska tovarna;
namestniki za veliko obrt:
!• Golar Jakob, mizar Ljubljana.
2. Lotrič Valentin,strojnik,Ljubljana;
vzktlc za veliko obrt:
L Mlinar Ivan, tiskar, Ljubljana.
šiča z debelim kolom po glavi, da se je zgrudil in še isti večer umrl, ne da bi prišel k zavesti. Obtoženec priznava vse in se zagovarja, da je hotel Žnideršiča udariti po rami. Po krivdoreku porotnikov ga obsodi sodni dvor na dve in pol leti težke ječe, z enim postom in trdim ležiščem vsak tretji mesec in temnico vsako leto na dan uboja, materi ubitega pa 1000 K.
— Uboj v Št. Petru. Na zatožni klopi sedi 201etni Franc Tratnik zaradi uboja 181etnega Alojzija Bevca iz Kija pri Št. Petru. Dne 10. februarja 1.1. so šli okrog 10. zvečer Alojzij Bevc, Juri Virant in Jože Brulc, pojoč po cesti, vasovat v Št. Peter mimo Tratnikovega hleva, kjer so stali brata Franc in Alojzij Tratnik in Franc Pleško. Jože Brulc je šel trkat na okno organi-stove Micke, ki je pa tisto noč spala pri sosedu. Zaradi tega so se vrnili in k njim se je priklopil tudi Franc Pteško. Nazaj grede iz St. Petra so zopet peli fantovske pesmi, kar pa ni ugajalo Francetu Tratniku, ki je rad gledal sam organi stovo Micko in je bil tudi jezen na te vasovalce. Da bi jih oplašil, je začel metati kamenje za njimi, nakar je, prišel Juri Virant nazaj in rekel Tratnikoma: »Če ste fantje, pojdite z nami, pa bomo eno zapeli*. Franc Tratnik pa ga je udaril s kolsem po roki in nogi. Ker so se zaslišali udarci, je prihitel k Tratniku Alojzij Bevc z vzklikom: »Primojduš, kaj pa je to?“ Toda komaj je bil Bevc pri Ttatniku, ga udari ta s svojim kolom po glavi s tako silo, da se Bevc zgrudi one-sveščen na tla. Drugi dan je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji na otrpnenju možganov. Obtoženi ne taji krivde in se kesa dejanja in pravi, da je hotel Bevca udariti po roki. Po krivdoreku porotnikov ga obsodi sodni dvor z uporabo olajševalnih § 35 kaz. zak. in 338. kaz. prav. reda po § 142 na eno leto in pol težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje in v povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
Štajersko
— Smrten padec z odra. V Brežicah je padel zidar Mihael Jelen 15. t. m. tako nesrečno z odra. da je obležal nezavesten. Priletel je bil iz visočine 6 metrov. Razen več poškodb si je zlomil vrat in so ga prenesli nezavestnega v celjsko bolnico, kjer je umrl drugi dan, ne da bi se bil zavedel. Jelen je bil oženjen in zapušča vdovo s sedmerimi nepreskrbljenimi otroci.
— Samomor vojaka. V mariborskem mestnem parku se je ustreM 19 t. m. s svojo vojaško puško vojak Adolf Zaveršnik Kroglja je prevrtala pljuča in je vojak izdihnil še tisto popol dne. Zaveršnik je bil natakar in je služil prvo leto pri 26. brambovskem polku.
— Vlomilci na delu. Po Laškem trgu že dalj časa uganjajo vlomilci svoje nepošteno ro kodelstvo. Žrtev vlomov je hotel Henke, Lapor-nikova gostilna in Webrova restavracija. Vlomilci
Orožniki so bili takoj na vse strani avizirani. Morilec je male postave, kakih 35 let star, ima črno brado in črne navihane brke in je črno oblečen.
Trst.
— Politični odbor jugoslov. soc. demokratične stranke ima v petek 23. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem domu važno sejo. Odborniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno.
— Abditusovo predavanje v »Ljudskem Odru“ obeta postati dostojna odhodnica iz našega starega »Dvlavskega doma*. Prebili smo nekaj let plodnega društvenega življenja pod dosedanjo streho in drugi teden se preselimo v nove prostore novega »Delavskega doma". Pomembna je ta selitev za nas, resni spomini na staro naše mednarodno zavetišče se bodo spajali z novim, pogumnim stremljenjem za višjo izobrazbo našega delavstva, in svetel članek te spajajoče vezi med starim in novim domom našim bo brezdvomno spomin na imenitno Abditu-sovo predavanje, ki se nam obeta v starem »Delavskem domu* to soboto, 24. t. m. ob pol 9. zvečer. Odbor »Ljudskega odra* pričakuje z vso gotovostjo od ponosa in samozavesti naših so-drugov, da pridejo vsi do zadnjega poslušat razlago »Principov socializma* od strani našega odličnega socialističnega pisatelja. To vabilo v »Zarji* naj nadomešča vsako drugo za zrele sodruge nepotrebno agitacijo.
— Aretirana ponarejalca denarja. V nedeljo se je posrečilo tržaški policiji, da je aretirala dva jako rafinirana, mednarodna ponarejalca denarja. Eden izmed obeh je Francoz, drugi Italijan. Pri njih so dobili za 1500 kron ponarejenih frankov in angleških funtov. Eden je doma iz Marselja, Josip Basso, drugi iz Monte Grimani, Josip Rattini. Znamenita je predzgodovina obeh ponarejalcev. Prvi je preživel skoraj cel čas svojega življenja v ječah. Zadnjo kazen je prestal zaradi ponarejanja denarja — 5 let — v Italiji. Drugi je bil zadnjič obsojen pred porotniki v Trstu zaradi uboja na 4 leta ječe. Oba sta bila že tudi skupaj v moški kaznilnici v Gradišču. Skupno sta ponaredila že veliko tujega denarja, katerega sta oddala po največ v Orijentu. Franki in funti so izborno ponarejeni in se ločijo samo po teži. Vrh tega so dobili pri aretirancih načrt novega univerzalnega vlomilnega orodja in sicer neke vrste škarje, s katerimi se odpro skoro vse, še tako komplicirane ključavnice.
— Vlom v blagajno. Neznani tatovi so vlomili v trgovino Smolars v Trstu na cesti delle Poste. Glavna vrata so odprli z ukradenim kiju čem Navrtali so blagajno, in sicer z nekim popolnoma novim orodiem, ki je podoben Škarjam. Iz blagajne so odnesli 4500 kron, 2000 kron, ki so bile pod tresorjem, pa vlomilci niso mogli doseči.
— »Klub slovenskih tehnikov v Pragi*
naznanja, da se vrši v sredo, 21. t m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih .Adrije* klubova seja. Na dnevnem redu je razgovor o proračunu ministrstva za javna dela. Gostje vabljeni!
IV. redni občni zbor »Adrije« v Pragi se vrši v četrtek, 22. febr. ob 8. uri zvečer »u ku-riho oka« z običajnim sporedom.
U metu ost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek se poje krasna lirska opera »Rusalka« (za par-abonente). — V soboto zopet opera »Rusalka« (za nepar-abonente). — V nedeljo popoldne velezabavna burleska »Milijon« izven abonementa, za lože par; zvečer opereta »Ca-ričlne ainaconke« izven abonementa, za lože nepar.
Odborova seja »Matice Slovenske dne 17. februarja 1912. Od zadnje odborove seje so zborovali znanstveni odsek v prisotnosti tajnika Jugosl. Akademije v Zagrebu, prof. Manoj-loviča. dalje knjižni odsek in agitacijski odsek. Letošnja glavna skupščina bo dne 17. marca
Odobri se zapisnik zad-
Trbovlje. V petek dne 23. februarja 1912 bo v .Delavskem domu* važna seja revirnega odbora Unije avstrijskih rudarjev, ki se prične ob 9. dopoldne. Zunanji člani revirnega odbora naj pridejo pravočasno v Trbovlje.
ZADNJE VESTI.
VNANJI MINISTER GROF BERCHTOLD POTUJE.
Dunaj. 21. februarja. Minister vnanjih zadev grof Berchtold vkratkem obišče Berlin ih Rim, da se prestavi cesarju Viljemu, drž. kan-celarju Bethmannu-Holhvegu, Kiderlen-WSch-terju, kralju Emanuelu in ital. vnanjemu ministru di San Giuliano.
DELEGACIJSKO ZASEDANJE ODLOŽENO.
Dunaj, 21. februarja. Vsled spremembe v vnanjem uradu delegacije marca meseca ne bodo sklicane. Delegacije bodo zasedale bržčas hkrati z državnim zborom po velikonočnih počitnicah v drugi polovici aprila.
DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 20. februarja. Danes popoldne se je tu razširila vest, da je ob Sarajevskih demonstracijah ranjeni dijak Sahim Agič umrl. V znamenje sožalja je občinstvo pred začetkom igre zapustilo gledališče, kjer bi se imel igrati »Lum-pacij vagabund«, vsled česar je predstava izostala. Nato so napravili dijaki obhod po mestu in demonstrirali zoper bana Čuvaja in bosansko vlado, ker je med tem došla vest, da Sahim Agič ni umrl, so se demonstrantje mirno razšli in so se pustne priredbe izvršile po napovedanem sporedu. Za soboto popoldne je sklican javen ljudski shod. ki se bo pečal s sarajevskimi dogodki.
_JPERSEKUCIJE BANA ČUVAJA.
Radič zopet zaprt.
Zagreb, 21. februarja. Voditelja kmečke stranke Št. Radiča, ki bi imel biti izpuščen po prestani kazni na svobodo, so pridržali v zaporu, ker teče proti njemu kazenska preiskava zaradi konflikta z nekim okr. predstojnikom.
OBSTRUKCIJA PROTI BRAMBNIM PREDLOGAM NA OGRSKEM.
Nadaljevanje obstrukcije.
Budimpešta, 20. februarja. V začetku današnje seje je posl. Bela Egry izjavil, da govor ministrskega predsednika ne vstvarja podlage za sporazum, temveč le še pomnožuje vzroke za najodločnejše nadaljevanje započetega boja. (Viharno odobravanje na skrajni levici). Podobno izjavo je podal posl. Štefan Szabo za poljedelsko stranko.
Za splošno volilno pravico.
Poslanec Batthanyi (Justovec) izjavlja, da bo njegova stranka nadaljevala boj zoper brambne predloge z vso energijo. Sprava je mogoča le na objektivni podlagi splošne volilne pravice. Nujnost volilne reforme je od krone priznana. Justhova stranka bo takoj ustavila boj, če dobi garancije za končno rešitev volilne reforme in bi v tem slučaju ne nasprotovala provizorni rešitvi brambnih predlog. Suprema-cijo ogrskega naroda more zagotoviti le neomejena splošna in enaka volilna pravica. (Burno pritrjevanje na levici.) Prihodnja seja jutri.
VELIKO POŠTNO PONEVERJENJE NA ČEŠKEM.
Defravdant se je javil sodišču.
Chrudim, 21. februarja. Tukajšnjemu okr. sodišču se je javil poštni oficiant Vaclav Ko-pfiva. ki je predkratkim poneveril denarno pismo z 20.000 K, in je izročil sodišču znesek 10.000 K. Kopfivo so pridržali v zaporu.
SAMOMOR VSEUČILIŠKEGA PROFESORJA.
Prostovoljna smrt v gorah.
Inomost, 21. februarja. 341etni vseučiliški profesor Viktor Friedrichs iz Monakovega se je na skijaškem izletu usmrtil v Konstanza-hiitte s tremi streli iz revolverja.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Frankobrod, ob Meni, 21. februarja. Davi se je dogodila na progi Hamburg - Friedberg težka železniška nezgoda. Vlak je zavozil v skupino italijanskih delavcev. En delavec je bil takoj mrtev, dva težko poškodovana. SMRT RUDARJEV.
Helbra pri Eislebnu, 20 febr. Stioči se je v rovu Hohenthal predčasno užgal strel ter povzročil z eksplozijo težko rudniško nezgodo. Ene mu rudarju je odtrgalo glavo, dva rudarja sta bila težko in štirje lahko poškodovani.
KOMU JE SLUŽIL BAGROV.
Peterburg, 20. februarja. Oficiozno razglašajo: Končna preiskava zaradi umora Stolipina je dognala, da je Bagrov ravnal po nalogu socialnih revolucionarjev. (Po Stolipinovem pač ne!) Na čelu skupine, od katere je Bagrov dobil ukaz in ki je nadzorovala atentat, je bil sibir-
  o_________________    J	_____ ob 10. uri dopoldne.	_	___ .
so naplenili mnogo denarja,cigaret in 2 denarni nje odborove seje ter pri tem kostatira, da ni ski begun Vinogradov. Skupini sta pripadala tu-
w. .	I	i _i•	!	•	i.• _ oi—	__:„i	i•  i„ • n/iDrvi ve*
pušici.
— Ustanovni občni zbor splošne delavske zveze »Vzajemnost* za Štajersko in Koroško.
Pripravljalni odbor za ustanovitev splošne delavske zveze »Vzajemnost* za Štajersko in Koroško je sklenil sklicati ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 25. svečana 1912 ob 3. popoldne v »Delav-v Trbovljah. K temu zborovanju
skem domu'
vabimo tudi vse zunanje zaupnike, da se, čim je	.............
količkaj mogoče, ustanovnega občnega zbora ude- I kj'^'Uaha "Milčinskega, Premka itd. in z Ile-leže. Delavstvo v Trbovljah naj se udeleži usta- | g^evo razpravo »Ideja slovenskega naroda.«
pisatelja, ki bi za »Slov. zemljo« spisal Stajer sko v zemljepisnem in zgodovinskem oziru. — Predlog o zvišanju članarine se odkaže odseku za izpremembo pravil. — Razpravlja se o pra-šanju. ali bi Matica mogla imeti knjigarne za poverjenike. — Za 1. 1912. izide 1. Zbornik (dr. Slebingcr, Bibliografija; Remeš: Korespondenca M. Kuralta in A. Linharta.) 2. Narodne pesmi. 3. Prevod »Spominov iz mrtvega doma« Dostojevskega. 4. Knezova knjižnica s prispev-
novnega občnega zbora »Vzajemnost* v čim večjem številu. —■ Za pripravljalni odbor: Ivan To kan, Ignacij Siter, preponenta._________________
Koroško.
— Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu v bližini Velka se je utrgala velika kamenitna steua. Kamenje se je valilo na mesto, kjer so bili delavci, ki pa so se vsi pravočasno umaknili razun O. Gradišnika, kateremu je zmečkala skala desno nogo in ga ranila tudi na glavt. Gradišnika so težko ranjenega odpeljali v bolnišnico v Volšperk.
5 Peterlin-Petruška pesmi »Po cesti in stepi«. 6. Letopis s posebno statistično in narodnogospodarsko vsebino. — Za slovensko knjigo, ki bi jo za 1. 1912. izdala »Matica Hrv., ni primernih rokopisov.
Vestnik organizacij.
Krojaiki društven shod se vrši v soboto 24. t. m. ob 8. zvečer .pri Matjanu* na Turjaškem trgu.
Trbovlje. Napovedana diskusija se v četrtek dne 22.
t. m. ne vrši, pač pa bo prihodnja diskusija v četrtek dne 29. svečana ob pol 7. zvečer v .Delavskem domu*.
di revolucionarja Muradjev in Černij. Prvi se je ustrelil v lokalu obrane. (Pri vsem tem pa vendar ni povedano, kakšno vlogo je igrala obrana pri atentatu. Bagrov je prišel kot njen uslužbenec in z njenim revolverjem v gledališče. Vloga ohrane bi bila bolj zanimiva kakor vloga revolucionarjev, katerim se že verjame, da niso marali Stolipina.)
GIGANTSKO GIBANJE ANGLEŠKIH RU-RARJEV.
Strah v javnosti.
London, 21. februarja. Na dan 1. marca pričakovana splošna stavka angleških premogar-jev je že zdaj potisnila vsa druga dnevna vprašanja v ozadje. Boje se, da povzroči stavka splošno katastrofo v gospodarskem življenju. Ako izbruhne stavka, bodo cene premogu ne-dogledno poskočile. »Times« pišejo, da imajo angleški rudarji 43 miljonov stavkovnega sklada. Ta ogromni bojni sklad angleških rudarskih organizacij omogoči stavko za štiri tedne in ta doba bo zadostovala, da pride nad angleško gospodarsko življenje silna katastrofa.
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega :Francka:" g kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let r zagrebški tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
Posredovanje vlade.
London, 21. februarja. Ministrski predsednik Asquith je imel z industrijskim svetom temeljito posvetovanje in je nato poročal vladi o položaju v premogovni industriji. Pričakujejo, da vlada takoj stori potrebne korake v angleškem spravnem uradu, ki obsega tretjino premogovnikov. V južnem Valesu, Nort-umberlandiji, Durhamu in na Škotskem se pogajanja nadaljujejo.
Splošna stavka prevoznikov?
London, 21. februarja. Izvrševalni odbor strokovnih organizacij prevoznikov je sklenil, da priproča splošno slmpatijsko stavko, ako izbruhne stavka rudarjev.
ITALIJANSKO TURSKA VOJNA.
Naskok na Derno.
Carigrad, 21. febr. Na vojno ministrstvo je došla brzojavna vest, da so turške in arabske čete 13. t. m. naskočile Derno. Udrle so v dvoje utrdb zahodno od Akabe in jih deloma razdejale. Boj je trajal tri ure. Italijani niso rabili le topov in mitraljez, ampak tudi bombe; razentega so jih podpirale s streljanjem bojne ladje. Italijanske izgube so precejšnje.
PERZIJSKE HOM ATIJE.
Mohamed Ali.
Berlin, 20. februarja. Iz Teherana javljajo *B. Tagbl.«: Mohamed Ali je v Asterabadu izjavil, da bo nadaljeval boj za prestol, ker mu je odmerjena premajhna penzija, ter napoveduje, da pojde spomladi s svojimi četami proti Teheranu. V Teheranu so odkrili zaroto, ki je v zvezi z Mohamedom Alijem. Med zarotniki je tudi Veliki mulah, star pristaš bivšega šaha. V bodoče se bodo smrtne sodbe zopet javno izvrševale.
Rusija in Anglija.
Teheran, 20. februarja. Angleški in ruski poslanik sta včeraj izročila perzijski vladi napovedano skupno izjavo. Vsebina tega spisa ni znana .
VSTAJA V MEHIKI.
Poraz rebelov.
Mehiko, 21. febr. Pri Cuernvaki je bil velik boj. Vladne čete so porazile pristaše generala Zapate. Tudi pri T o r r e o n u je dohitel vstaše poraz in so imeli 57 mrtvih.
Odgovorni urednik Pran Bartl
Izdaja in lalagt taloibk Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Prva slov.
zaloga čaja in nima na debelo
v Ljubljani, Rožna ulica št. 41.
Priporoča: ČAJ v zavitkih, Ctrll-Metodovo In mednarodno znamko. Nadalje vse vrste odprto blago; ruski, kitajski in cejlonski — čaj, po najnižjih cenah.	—
Vzorci na razpolago!
Nova knjiga!
Arcibašev: Slike iz revolucije.
V tej knjigi je zbranih več povest znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem.
Izvod stane 1 K 60 vinarjev po pošti 20 vinarjev več. Naroča se pri založniku Štefanu Klausu, Ljubljana, Krlževniška ul. 5 in pri vseh knjigarnah na Slovenskem. Denar sevpošilja naprej. Tudi znamke.
Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica BHvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc-cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-sernia).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Iiivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan.
A. Zupančič
knjigovez v Lj ubljani
Slomškova ulica štey. 31
priporoča svojo na na novo urejeno
knjigoveznico
za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. — Razen vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž Izdeluje tudi okvirje in passepar-tout, priklade za različne podobe, fotografije itd.
Cene nizke.
Postrežba točna.
Učiteljska tiskarna
Ijubljana, Frančiškanska ulica 8
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. si Litografija.
ANTON BAJEC
cvetlični salon
Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje iopkov In vencev, trakov z napM Itd. — Zunanja naročila Izvršuje točne.
Vrtnarija |e na Tržaški cesti.
Brzojarnl naalov: BAJEC, Ljubljana.
Naznanilo.
„Konzumno društvo za Ljubljano in okolico8, vpisana zadruga z omejeno zavezo se je preselila s svojo društveno pisarno
v lastno hiso
Št. 70
Mestni magistrat ljubljanski je z odlokom z dne 30. januarja 1912. 1. št 42160 določil na novo običajno dnevno mezdo, katera ima biti odmeri bolniščine in blagajničnim prispevkom za podlago, tako-le:
v Spodnjo Šiško, Kolodvorska cesta 56.
Pisma za društvo je pa naslavljati kot doslej na Ljubljano, poštni predal št. 13. Uradne uro v pisarni so: od 9—12 dopoldne in od pol 3 do pol 7 ure zvečer
Načelstvo.
I.	Za
II.	Za
III.	Za
IV.	Za
v.	Za
VI.	Za
VII.	Za
VIII.	Za
IX	Za
X.	Za
XI.	Za
XII.	Za
XIII.	Za
XIV.	Za
XV.	Za
XVI.	Za
XVII.	Za
A. Za delojemalce:
vajence, praktikante in volonterje
delojemalce,	kojih dnevna mezda	ne	presega	2	K	.
delojemalce z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do	2	K	30	v
z	dnevno	mezdo	nad	2
z	dnevno	mezdo	nad	2
z	dnevno	mezdo	nad	2
z	dnevno	mezdo	nad	3
z	dnevno	mezdo	nad	3
z	dnevno	mezdo	nad	3
delojemalce
delojemalce
delojemalce
delojemalce
delojemalce
v'elojemalce
K 30 K 60 K 90 K 20 K 50 K 80
do
do
do
do
do
K 60 K 90 K 20 K 50 K 80
B. Za delojemalke:
vajenke, praktikantke in volonterke.............................
delojemalke z dnevno mezdo do 1 K 60 v..........................
delojemalke z	dnevno	mezdo	nad	1	K	60	v	do	2	K	.	.	.
delojemalke z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do	2	K	40	v	.	.	.
delojemalke z	dnevno	mezdo	nad	2	K	40	v	do	2	K	80	v	.
delojemalke z	dnevno	mezdo	nad	2	K	80	v	do	3	K	20	v	.
delojemalke z	dnevno	mezdo	nad	3	K	20	v	do	3	K	60	v	.
delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 60 v.........................
Ti nastavki stopijo z dnem 1. marca 1912. 1. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih ne spremeni obrtna oblast.
Pri preračunanji blagajničnih prispevkov se nedelje ne vpoštevajo in se za celi mesec trajajoče delavsko razmerje šteje povprečno 26 mezdnih dni.
Na podlagi teh dnevnih mezd odmerjena, po pravilih utemeljena 60 odstotna bolniščina ter pogrebščina v 20kratnem znesku dnevne mezde znaša torej:
Določena dnevna mezda		Mesečni prispevek			
		delojemalca		delodajalca	
K	v	K	v	K	Ir
1			....	52		26
1	80			94	—	47
2	20	1	14	—	57
2	50	1	30	—	65
2	80	1	46	—	73
3	10	1	61	—	82
3	40	1	77	—	89
3	70	1	92	—	96
4	—	2	08	1	04
	80		42		21
1	30	—	68	—	34
1	60	—	83	—	42
2	—	1	04	—	52
2	40	1	25	—	63
2	80	1	46	—	73
3	20	1	66	—	83
3	60	1	87	—	94
a) za moške v
b) za ženske v
			Bolniščina		Pogrebščina	
			K	v I	K	V
I. mezdni vrsti					60	20		
II.	n	«*	1	08	36	—
III.	1»	n	1	32	44	—
IV.	•	n	1	50	50	—
V.	n	n	1	68	56	—
VI.	m	i»	1	86	62	—
VII.	9	9	2	04	68	—
VIII.	n	1»	2	22	74	—
IX	rt	»	2	40	80	—
X.	n	V		48	16	
XI.	9	9	—	78	26	—
XII.	»	9	—	96	32	—
XIII.	n	9	1	20	40	—
XIV.	n	n	1	44	48	—
XV.	n	n	1	68	56	—
XVI.	n	n	1	92	64	—
XVII.	»	»	2	16	72	I
Da bode blagajna zamogla uvrstiti delojemalce v njihovemu zaslužku primerno mezdno vrsto, poživlja se delodajalce z ozirom na določila § 7. blagajničnih pravil, da prijavijo pri podpisani blagajni na novo vse svoje, zavarovanju zavezano delavsko osobje z navedbo zaslužka v gotovini (n® dan, na teden, na mesec) posameznega delavca (uslužbenca) ter morebitnih prejemkov v naturalija^ (hrana, stanovanje itd.) najkasneje do konca februarja 1912.
Ako bi se delodajalci temu pozivu ne odzvali, izvršila se bode uvrstitev v primerne kategorije uradnim potom. V tem slučaju pa odklanja blagajna vsako odgovornost za kake morebitne tozadevne nepravilnosti.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani,
dne 10. februarja 1912.
Načelnik:
STr. IBairtl i.r-
Ivan Jax in sin, Ljubljana
'	Ort.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulicu štev. £2, (lastna hiša).
Rez. fond nad K 800.000.
aPcd.r-u.žzi.i.ce SplaetVL, Celo-vcu-, Trstni, Saraje-vvi, <3-©rxci in. Colju-
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41A7o,