Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 38.

BUENOS AIRES.
18. SEPTEMBRA (Setiembre) 1958

Stavke

V vsakdanji borbi za življenjski ob¬
stanek v današnjem svetu gospodarske
neurejenosti v mnogih državah tostran
in onstran železne zavese se množice
srednjih in delavskih slojev znajdejo v
položaju, iz katerega več ne vidijo izho¬
da. Zaradi krute gospodarske tekme
med velekapitali posameznih držav, ki
se kljub temu, da jo skušajo z meddržav¬
nimi in medcelinskimi trgovskimi 'in
gospodarskimi pogodbami usmeriti tako,
da bi čim bolje organizirali proizvod¬
njo in potrošnjo in tako preprečili go¬
spodarske zlome, kakršne je svet doživ¬
ljal v tretjem desetletju tega stoletja,
razvija z vso krutostjo, nastajajo v ne¬
katerih državah gospodarske praznine,
ki povzročajo gospodarske krize, kate¬
rih prva posledica je nezadržana dra¬
žitev vsakdanjih življenjskih potreb¬
ščin, druga pa iz te izvarajoča: padanje
življenjske ravni in postopno obuboža-
nje prebivalstva in s tem države.

V takih razmerah sta srednji in de¬
lavski sloj nujno prisiljena preko svo¬
jih organizacij s skupnim nastopanjem
proti kapitalu ščititi svoje pravice. V
resnih sindikalnih organizacijah se ved¬
no najprej porabijo vsa mirna sredstva
za dosego teh pravic. Okrog zelene mi¬
ze sindikalni in industrijski zastopniki
razpravljajo o problemih, ki se tičejo o-
beh strani. Taka pogajanja včasih tra¬
jajo tedne in mesece, delavstvo pa mir¬
no opravlja svoje delo in čaka na mir¬
no rešitev spora. Od resnosti vodij na
obeh straneh je odvisno, če se taka po¬
gajanja kompromisno izpeljejo do kon¬
ca, ne da bi ena ali druga stran segla
po skrajnem sredstvu za zaščito svojih
pravic: delavstvo po stavki, kapital pa
po zaprtju podjetij in odpustu delav¬
cev.

Kot vzor takega resnega in mirnega
raševanja teh problemov moremo šte¬
ti nedavno zasedanje kongresa britan¬
skih delavskih sindikatov v Londonu,
na katerem so razpravljali o vprašanju
stavke vsega britanskega prometnega
osebja in uslužbencev električne ener¬
gije. Po dolgih razgovorih so prišli do
zaključka, da bi v stavko zaradi za¬
ščite svojih pravic morali stopiti, na
drugi strani pa so ugotovili, da bi s
stavko težko škodovali državnemu go¬
spodarstvu in s tem neposredno samim
sebi. Zato so stavko črtali s svojega pro¬
grama borbe za dosego svojih zahtev in
daljujejo s pogajanji. Narodna zavest,
čut odgovornosti in dolgoročna lastna
korist sta jim narekovali odpoved stav¬
ke.

Tako postopajo delavske organizacije,
katerih vodje skrbijo za materialno do¬
brobit in napredek svojega članstva. Ta¬
ke delavske organizacije se ne uporab¬
ljajo za politične namene njihovih vodij
ali celo tretjih, ki jih uporabljajo iz¬
ključno le za svoje politične ambicije.

Redke so države, kjer delavskih or¬
ganizacij ne bi izkoriščali, in to v glav¬
nem, le za politične kariere gotovih kro¬
gov. Med te redke dežele moremo šte¬
ti USA, Anglijo, evropske nordijske dr¬
žavice in morda Zah. Nemčijo, Avstri¬
jo in Italijo. Skora vse srednje in juž¬
noameriške države, afriške dežele in a-
zijske države tostran železne zavese ter
vse države onstran železne zavese pa
sindikalne organizacije uporabljajo ali
izključno ali pa če jim le nanese pri¬
lika za to, za politične prekucije. In
najhitreje in najlažje je privesti režim do
padca s proglašanjem splošnih stavk,
ki se pod spretnim vodstvom sindikal¬
nih mogotcev morejo izcimiti v nerede
in tem sledeče spopade z varnostnimi

organi. Potem ni daleč do obtožb dik-
tatorialnosti režima, krvavih rok itd. Re¬
žim se zamaje, pade in vstane drugi. Tak
postopek, do zadnjih potankosti preštu¬
diran in že neštetokrat preizkušen, u-
porabljajo zlasti komunisti, ki jim je
vsaka stavka, naj bo še za tako ute¬
meljene zahteve, kot voda na mlin. V
vseh demokratskih državah so glavni
propagandisti in organizatorju vseh mo¬
gočih stavk. To pa samo tako dolgo, do¬
kler sami ne dobe oblasti v roke. Kakor
hitro se zgodi to, stavk, ni več. Pa ne
zaradi tega, ker bi položaj delavcev bil
zadovoljiv, ampak zato, ker so pod ko¬
munističnimi diktaturami vse stavke
prepovedane.

S stavkami se ustvarja v državi so¬
cialna in gospodarska zmeda. Ker je
danes gospodarstvo vsake države v vseh
svojih odtenkih tesno med seboj pove-

“ESLOVENJA LIBRE”

_ \

Trinajsto zasedanje skupščine ZN

BORBA ZA SVOBODO POUKA V ARGENTINI

V torek se je začelo 13. redno zase¬
danje Glavne skupščine Združenih na¬
rodov v New Yorku. Na tem zasedanju
nameravata USA in ZSSR predložiti
svoje osnutke za mednarodno kontrolo
vsemirskega prostora. USA ima v načr¬
tu ustanovitev posebnega odbora ZN, ki
naj izdela predloge za mednarodno kon¬
trolo vsemirja, problem razorožitve pa
naj povsem loči od teh načrtov. ZSSR
ima pripravljene podobne predloge, po¬
vezuje pa jih z zahtevo po odpravi vo¬
jaških oporišč na tujih področjih, kakor
jih je zgradila USA okoli ZSSR in nje¬
nega imperija.

Skupščina pričakuje tudi poročila
glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda o
njegovi misiji na Srednjem Vzhodu.
Do 30. septembra ji bo moral Hammar-
skjoeld poročati, kakšne so možnosti o
čim hitrejšem umiku ameriških in bri¬
tanski čet s Srednjega Vzhoda in o go¬
spodarskem sodelovanju med arabskimi
državami.

Francija namerava bojkotirati raz¬
prave o zahtevah alžirskih upornikov po

nedovisnosti. Francija je odšla iz dvo¬
rane, ko so o teh zahtevah razpravljali
leta 1955. Udeležila se je tozadevnih
debat na naslednjih dveh zasedanjih, ni
pa nikdar odstopila od svojega načela,
da je Alžir del Francije in zato notra-
n i problem države.

Napetost na Formozi pa bo vsekakor
eden najvažnejših problemov tega je¬
senskega zasedanja skupščine. ZSSR bo
ob podpori satelitov, Indije in drugih
“neopredeljenih” držav znova skušala
priboriti rdeči Kitajski članstvo v ZN
in prostor v Varnostnem svetu te orga¬
nizacije. Indija bo letos že tretjič pred¬
lagala sprejem rdeče Kitajske v ZN. Na
zadnjih dveh zasedanjih je skupščina
ZN odložila ta problem s programa na
priporočilo posebnega odbora, ki se je
bavil z vprašanjem članstva rdeče Ki¬
tajske. Kakor prej tako tudi letos rde¬
ča Kitajska ne bo mogla postati člani¬
ca ZN, ker se bo število pozitivnih gla¬
sov za njen pristop od 27 na lanskem
zasedanju moglo zvišati kvečjemu na
32. Vseh članic ZN pa je 81.

Rdeča blokada Quemoja

Eisenhower je Hruščevu, ki se s svo¬
jo družino nahaja na počitnicah na Kri¬
mu, na njegovo napadalno pismo odgo¬
voril, da je resnica, da vlada okoli For-
moze velika napetost, da pa je vsemu
svetu razvidno, kdo je to napetost po¬
vzročil. Pozval je Hruščeva, naj vpliva
na komunistične vodje v Pekingu, naj se
vzdržijo nasilnega zavzemanja ozem¬
lja, če nočejo doživeti atomske verzije
Koreje. Fcrmoza s pripadajočim otoč¬
jem prav za prav nikdar ni bila doslej
v oblasti Kitajske — do konca druge
svetove vojne je spadala k Japonski —
in zato Peking nima pravice govoriti o
osvoboditvi Formoze za Kitajsko.

Komunisti so nadaljevali z obstrelje¬
vanjem Quemoya s tako silo, da so Ame-
rikanci morali ustaviti dovoz materiala
in hrane za otoško vojaštvo in civilno
prebivalstvo. Prvič so mogli prebiti blo¬
kado šele skoraj po enem tednu, toda
izkrcevalne ladje so bile močno poško¬
dovane s topovskimi zadetki. Zadeva je
toliko bolj kočljiva, ker se ameriške boj¬
ne ladje, ki spremljalo čangkajšove
prevozne ladje do Quemoya, držijo med¬
narodnega zakona o teritorialnem mor¬
ju treh milj od obale tako Quemoya ka¬
kor kitajske celine. Zato se pred Que-

moyem ustavijo v tej razdalji in pustijo
prevozne ladje same do obale. Tam jih
komunistični topovi zasipajo s točo gra¬
nat.

Položaj je postajal že tako kritičen,
da se je Čangkajškovo poveljstvo pri¬
tožilo pri ameriškem poveljstvu zara¬
di neučinkovite zaščite njihovih prevo¬
zov. Amerikanci sedaj proučujejo mož¬
nost zalaganja prizadetih otokov z zra¬
ka. Eisenhower je bil tudi prisiljen od¬
ločno povedati, da bo USA do pike na¬
tančno izpolnila svoje obveznosti do
Formoze in otočja in da se s komuni¬
sti ne bo pogajala brez vednosti in do¬
voljenja Taipeha. USA ne bo s komu¬
nisti razpravljala o prodaji tuje lastni¬
ne.

Medtem so se v ponedeljek začeli ve¬
leposlaniški razgovori med USA in rdečo
Kitajsko v Varšavi v Mysliwieckijevi
palači, ki je bila nekdaj lovska posto¬
janka poljskih kraljev.

Na Formozo Amerikanci neprestano
dovažajo atomsko orožje vseh vrst, le¬
tala in drug vojaški material. Z vso na¬
glico gradijo na Formozi in drugih o-
tokih raketna oporišča, naperjena proti
rdeči Kitajski.

KONFERENCA DE GAULLEA Z ADENAUERJEM

V Colombey-Les-Deux-Eglises, kjer
ima general De Gaulle svojo vilo, je iz
Bonna prispel Adenauer, kjer sta ime¬
la oba državnika važne razgovore o so¬
delovanju Francije in Zahodne Nemčije
na političnem in gospodarskem področ¬

ju. Adenauer je zagovarjal franeosko-
nemško sodelovanje v okviru nadna-
rodne skupnosti v sklopu Evrope, se
pravi skupnega evropskega trga, ki ga
sestavlja šest držav. De Gaulle pa je
bil mnenja, da mora sodelovanje slo-

zano, stavka v kateri koli gospodarski
panogi nujno vpliva na razvoj vseh dru¬
gih gospodarskih panog in tako priza¬
dene v večji ali manjši meri celotno za¬
sebno in državno gospodarstvo in s  tem
vsakega posameznika. Če se stavke vr¬
stijo ena za drugo, odn. se sprehajajo
iz enega gospodarskega področja na
drugo, ne da bi jim bilo videti konca,
je za tako državo toliko slabše. Mate¬
rialni napredek se ustavi, čim pa gospo¬
darstvo stoji, — se pravi, ne napredu¬
je — nazaduje. Nazadovanju sledi niža¬
nje življenjske ravni, temu novo neza¬
dovoljstvo, ki povzroča nove stavke.
Ta začarani krog se more vrteti do po¬
polnega gospodarskega zloma države, ki
mu more slediti socialni prevrat, kate¬
rega znajo najhitreje in najuspešneje
izrabiti zase skrajno desničarski ali
skrajno levičarski elementi. Diktator¬
ski režim nujno sledi, če prej odločna
roka ne ustavi tega procesa.

V Argentini doživljamo tako nepreg¬
ledno vrsto stavk na vseh področjih go¬
spodarstva. Nedavno so stavkale železni¬
ce, delavstvo elektr. energije, avtobus¬
ni nameščenci, peki, mesarji, osebje letal¬
skih linij, telefonski in telegrafski na¬
meščenci, pristaniško delavstvo, ladijski
vlačilci, prodajalni uslužbenci, bančni
uradniki, tiskarniško osebje, tekstilno
delavstvo, metalurgično delavstvo, slad¬
korna industrija, mestno čistilno oseb¬
je, uslužbenstvo ministrstva za javno
zdravje, mornarji državnih ladijskih
družb, lesna industrija in prav v zadnjih
tednih zdravniki in še celo policija ter

poštarji. Najdaljši stavki med temi sta
bili tista bančnih uradnikov nad en me¬
sec in zdravniška z enotedenskim pre¬
sledkom 62 dni. Za nameček so pretekli
teden stavkali še gimnazijski in univer¬
zitetni študentje. Precejšnje število o-
menjenih stavk je imelo izrazito politič¬
ne značaje.

Stavke vedno dokazujejo, da v državi
nekaj ni v redu. Zavoženo je bodisi go¬
spodarstvo, bodisi manjka socialne za¬
konodaje ali pa vlada politična razkla¬
nost. Prav tako številne stavke v kak¬
šni državi dokazujejo, da manjka prebi¬
valstvu politične vzgoje, da je državna
zavednost potisnjena v kot in da vlada
neomejeno samoljublje in neurejena
želja po materialnem bogastvu. Osnov¬
no počelo stavk pa je vsekakor materia¬
lizem, kar se pravi, zanikanje človeških
duhovnih in naravnih pravic. Materia¬
lizem na obeh straneh, pri kapitalu in
pri delavcu. Taka zmaterializirana
družba pa je najprimernejša gnetljiva
masa za dialektični materializem komu¬
nizma.

Mi, ki živimo v Argentini in po svo¬
jih močeh in sposobnostih doprinašamo
svoj del za njen napredek, iskreno že¬
limo, da bi v vodstvu delodejalskih in
sindikalnih organizacij vedno prevlado¬
val čut odgovornosti za blaginjo skup¬
nosti nad trenutno koristjo posamezne¬
ga sloja. Samo tako ho ta naravno ta¬
ko bogata država ihogla nemoteno na¬
predovati in zagotavljati boljše življe¬
nje in lepšo bodočnost vsem svojim dr¬
žavljanom.

Za svobodo pouka ali samo za laično
državno šolo — to je sedaj predmet jav¬
nih razprav in debat ter pouličnih zbo¬
rovanj in demonstracij. Levičarji in
njim sorodni elementi ter nasprotniki
svobodnega pouka hujskajo mladino na
štrajke po univerzah in srednjih šolah
ter na poulične demonstracije. Rektor
buenosaireške univerze dr. R. Frondi¬
zi je z rektorji ostalih univerz bil v
poslanski zbornici ter zahteval razvelja¬
vitev čl. 28 v vseuč. zakonu, ki dopušča
možnost ustanavljanja privatnih uni¬
verz. Argentinska vseučiliška federaci¬
ja je vladi zagrozila, da bo 19. t. m. za¬
sedla vse univerze, če do tega dne ome¬
njeni zak. član ne bo razveljavljen, med
tem pa zagovorniki svobodnega pouka
branijo na javnih sestankih, v tisku in
radiu svoje stališče. Argentinski škofje
so izdali posebno pastirsko pismo, v ka¬
terem zatrjujejo, da v Argentini sedaj
ni popolne svobode za pouk, od vlade
zahtevajo, da ga dovoli, ker to ni no¬
beno versko vprašanje, ampak narodno.
Odbor za obrambo svobodnega pouka, v
katerem so predstavniki raznih politič¬
nih strank in ver, je v ponedeljek po¬
poldne priredili v Bs. Airesu mogočno
zborovanje, na katerem so razni govor¬

niki zahtevali za starše pravico, da za
svoje otroke izberejo šolo, v kateri jih
bodo vzgajali tako, kakor bodo sami že¬
leli.

Po govorih štirih predstavnikov raz¬
nih slojev se je ogromna množica ljud¬
stva v mogočnem sprevodu podala na
Majski Trg, kjer so se najprej pokloni¬
li spominu Osvoboditelja San Martina in
ustanovitelja narodne zastave generala
Belgrana, nato je pa govornik prebral
resolucijo, ki jo je pozneje posebno od¬
poslanstvo izročilo predsedniku v vlad¬
ni palači. V njej ga argentinsko ljud¬
stvo naproša naj čimprej izda izvršno
naredbo za izvajanje čl. 28. vseučiliške-
ga zakona, ki določa svobodo pouka v
Argentini.

Predsednik dr. Frondizi je deputaciji
izjavil, da je odločen izvesti svobodo
pouka v Argentini. To je narodu oblju¬
bil pred volitvami in to obljubo bo kot
predsednik tudi izpolnil, ker nikakor ni
pripravljen braniti monopola države za
vzgojo mladine. Vlada s svojim delom
hoče služiti pomirjenju, pravičnosti in
svobodi in ne bi izpolnila svoje dolžno¬
sti, če ne bi tudi zagotovila svobode na
vzgojnem področju.

TRETJA OBLETNICA OSVOBODILNE REVOLUCIJE V ARGENTINI

Tretjo obletnico svobodilne revolucije I
so v Argentini 16. t. m. slovesno praz¬
novali. V torek dopoldne so argentinske
oborežene sile naročile v katedrali slo¬
vesno zadušnico za vse, ki so v osvobo¬
dilni revoluciji padli za svobodo. Zadu¬
šnico je imel vrhovni vojaški kurat, u-
pravnik buenosaireške nadškofije škof
Fermin Lafitte, prisostvoval ji je pa tu¬
di predsednik republike dr. Frondizi. Po
zadušnici v katedrali so drž. tajniki
za vojsko, mornarico in letalstvo polo¬
žili vence na grob šefa osvobodilne re¬
volucije generala Lonardija. Popol-

neti na zdravem nacionalizmu in na te¬
snih stikih med vodji držav prej, ka¬
kor pa na nadnarodnih ustanovah, ki
morejo teoretično izvajati oblast nad
posameznimi državnimi vladami.

Konferenci sta se pridružila nemški
zun. minister Von Brentano in francoski
zunanji minister de Murville, ki sta v
Colombey prišla in Chaumonta, kjer sta
imela posebno konferenco. Adenauer
je priznal Franciji potrebo po vključe-
nju države v tkzv. atomski klub, prav
tako sta bila oba državnika istega mne¬
nja o možnostih reševanja problemov
Srednjega Vzhoda in Formoze. V za¬
ključnem poročilu o razgovorih sta Ade¬
nauer in De Gaulle poudarila, da se
je sovražnost med Francijo in Nem¬
čijo končala enkrat za vselej in da bo¬
sta obe državi trajno sodelovali na
vseh področjih.

dne istega dne je bilo na Trgu San
Martin veliko spominsko zborovanje, na
katerem je govorilo več govornikov. Vsi
so poveličevali osvobodilno revolucijo
ter može, ki so jo vodili in republiko
povedli v demokracijo.

Na predvečer tretje obletnice osvobo¬
dilne revolucije je demokratsko združe¬
nje 16 september priredilo veliko tova¬
riško večerjo, na katero so bili povablje¬
ni tudi general Aramburu, admiral Ro¬
jas in druge ugledne osebnosti osvobo¬
dilne revolucije.

Gen. Aramburu in admiral Rojas &e
večerje osebno nista udeležila, udeležen¬
ce sta pa pismeno pozdravila.

Gen. Aramburu in admiral Rojas sta
dobila iz mesta Parana, prestolnice prov.
Entre Rios; lepa spominska albuma s
številnimi podpisi tamošnjih meščanov.
Admiralu Rojasu je pa skupina ugled¬
nih dam iz Montevidea iz Uruguaya
prav tako izročila spominski album s
podpisi velikega števila najuglednejših
svobodoljubnih dam iz uruguajskie pre¬
stolnice. Ob tej slavnosti, ki je bila na
admiralovem domu, je bil navzoč tudi
kontradmiral Rial ter še druge vojaške
osebnosti iz osvobodilne revolucije. Ob
tej priložnosti se je admiral Rojas zno¬
va zahvalil Uruguaju za vso pomoč med
osvobodilno revolucijo, nato se je pa
spominjal vseh, ki so v tej revoluciji so¬
delovali, zlasti umrlega šefa osvobodilne
revolucije generala Lonardija.

TEDNA V TEDEN

I Z

Vodstvo čilske krščansko-demokrat-
ske stranke je znova potrdilo, da bo ta
stranka v parlamentu glasovala za potr¬
ditev Alessandrija, ki je pri zadnjih
volitvah dobil največ glasov, za novega
čilskega predsednika. Potrditev Ales¬
sandrija za predsednika je z glasovi li¬
beralcev, konservativcev in krščanskih
demokratov zagotovljena. Socialisti, ko¬
munisti in ostali poslanci levičarske
skupine FRAP bodo glasovali za Allen-
de-ja, radikali pa verjetno oddali praz¬
ne glasovnice. Novi čilski predsednik bo
takoj potem, ko bo potrdil njegovo iz¬
volitev parlament, odšel na obisk v Bue¬
nos Aires.

V Venezueli se položaj po zadnji ne¬
uspeli vstaji še ni povsem umiril. Pre¬
mestitev večjih vojaških oddelkov iz
prestolnice v razna provincijska mesta,
ter postavitev protiletalskih topov v
raznih vojaških ustanovah v samem
Caracasu, je dala povod za nove govo¬
rice o vrenju med oboroženimi silami.
Policija je med tem zaprla še več čast¬
nikov, ki so bili vmešani v poskus zad¬
njega upora. Vlada je objavila, da bo u-
pornike najstrožje kaznovala. Politične
stranke se pa med tem pripravljajo na
volitve. Predstavniki glavnih strank so
se na zadnjem sestanku pogovarjali o
skupnem predsedniškem kandidatu. Do
končnega sklepa še ni prišlo. Na dru¬
gem sestanku dne 15. so bili mnenja,
naj bi bil skupni predsedniški kandidat

sedanji predsednik vojaške vlade kontra¬
admiral Larrazabal, ob strani pa naj bi
mu stal vladni svet, v katerem bi bili
Rumulo Bentancourt kot predstavnik
Accion Democratica, dr. Rafael Calde-
ra kot zastopnik krščanskih demokra¬
tov in Jovito Villal za Union Republica-
na Democratica. Vojska, letalstvo in
mornarica so za Larrazabalovo kan¬
didaturo za predsednika.

Pri guvernerskih volitvah v Severni
Ameriki je zmagal v državi Maine z
veliko večino demokratski kandidat.
Doslej so to državo imeli stalno v obla¬
sti republikanci. Demokratska stranka
tej zmagi nad republikanci pripisu¬
je velik pomen ter poudarja, da je
to že napoved demokratske zmage nad
republikanci pri prihodnjih splošnih vo¬
litvah dne 4. novembra.

Večina francoskih strank odobrava de
Gaulle-jev načrt za spremembo franco¬
ske ustave. Tudi velika večina franco¬
skih socialistov. Nekateri socialisti pa s
to odločitvijo stranke niso bili zadovolj¬
ni in so ustanovili svojo avtonomno so¬
cialistično stranko. To stranko vodi po¬
slanec Depreux.

Alžirska teroristična organizacija je
po vsej Franciji povečala svojo delav¬
nost. Po njenem naročilu je bil izvršen
tudi atentat na min. za informacije
Soustelle-a. Notranji min. je obtožil
franc, komuniste, da delajo roko v roki
z alžirskimi teroristi.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 18. IX. 1958

Slovensha pesem

v Buenos Airesu

Ime Colobove je bilo v Evropi pozna¬
no tudi izven meja Slovenije in Jugo¬
slavije. Imela je lep sloves kot operna,
koncertna in oratorijska pevka.

Po naselitvi v Argentini pred deseti¬
mi leti se je morala takorekoč znova
uveljaviti. Uspeti kot pevka v Buenos
Airesu .ni lahko. Saj je to eno največ¬
jih glasbenih središč na svetu, kjer se
vsako sezono vrstijo kot gostje hajzna-
menitejši umetniki iz vsega sveta. Brez
pomoči ali kake opore pa sta vztraj¬
nost in sila njene pevske umetnosti pre¬
magovali težave in odstranjevali ovire
v prvih letih bivanja v Argentini. Uspe¬
la je: Danes more beležiti okrog 50 kon¬
certnih nastopov, od katerih je bila ve¬
čina v največjih koncertnih dvoranah in
gledališčih Buenos Airesa (Colon, Broad-
way, Monumental, Metropolitan, Cer¬
vantes, Ateneo in dr.). Mnoge od teh
koncertov je pela s spremljavo sinfonič-
nih orkestrov pod taktirko prominentnih
evropskih in ameriških dirigentov, ki
so gostovali v Buenos Airesu (Igor Mar-
kevich, Wolf, Martinon, Prochaska,
Lehman, Guenther Ramin, Unger, Te-
vah in dr.). Njeni koncertni nastopi so
jo dvignili pri kritiki in glasbenem ob¬
činstvu tako visoko, da gre o njej glas,,
da je najboljša koncertna altistka v
Buenos Airesu.

V zadnjem času je Golobova ponovno
prejela želje Slovencev, da bi pela vsaj
en koncert, ki bi bil namenjen pred¬
vsem Slovencem. Rade volje je ustreg¬
la. Slovenska kulturna akcija pa je pre¬
vzela prireditev in organizacijo koncer¬
ta. Glede sporeda so bile želje različne:
Nekateri bi hoteli slišati skladbe tistih
svetovnih avtorjev, s katerimi je Golo¬
bova imela na dosedanjih koncertih naj¬
večje uspehe. Drugi pa bi hoteli slišati
v njeni izvedbi pred vsem slovenski pro¬
gram. Ustregla je obojim. Na kon¬
certu so zastopani skladatelji svetov¬
nega imena, slovenski skladatelji in na¬
rodne pesmi.

Ni naš namen razčlenjevati spored.
Opozoriti hočemo le na nekatere sklad¬
be tujih skladateljev: Omenimo tri ita-
lianske pesmi 16. stoletja, ki so pravi bi¬
seri; Dalje Schubertovo “Doppelgaen-
ger”, katero smatrajo muzikologi za eno
najgenialnejših Schubertovih skladb;
dve pesmi neznanega francoskega skla¬
datelja iz cikla “Kristusovo življenje”.
Kdor je doslej slišal Pasijon in “Posled¬
nje Kristusove besede na križu” iz te¬
ga cikla v izvedbi Golobove, ga je pre¬
tresljiva dramatičnost skladbe in izved¬
ba tako prevzela, da jih nikoli ne poza¬
bi. Svoje vrste zanimiva je pesem ru¬
skega skladatelja Borodina, ki muzi¬
kalno označi domišljavca. O Beethovno¬
vi skladbi “An die Hoffnung” pa je stro¬
gi buenosaireški kritik Puente zapisal,
da Golobova s svojo interpretacijo pre¬
kaša vse dosedanje izvedbe te skladbe.

Zastopan je tudi Schuman, največji
romantik. Zapela bo njegovo pesem “Die
Mondnacht” iz cikla op. 39. Ko je leta
1956 pela ta celotni ciklus v Collegium
Musicum, je zapisal kritik J. A. Badi:
...“da ostane njen nastop med najbolj

Slomškov dan šolske mladine v Bs. Airesu

ATOS NEDOSTOPEN ZA SOVJETE

ARGENTINA

Mladinski odsek Društva Slovencev
in Slovensko dušno pastirstvo sta prošlo
nedeljo pripravila Slomškov dan za na¬
šo mladino. Slomškov dan praznujemo
že nekaj let nazaj. Letošnja proslava
bi morala po programu biti na prostem
na dvorišču Slovenske hiše. Ker pa vre¬
me ni bilo naklonjeno — dež je v pre¬
sledkih močno padal —, se je moral pro¬
gram razviti kar v dvorani. Kljub slabe¬
mu vremenu pa se ne otroci ne starši ni¬
so ustrašili pota. Iz vseh delov Buenos
Airesa in okolice so prišli v spremstvu
učiteljic in staršev ter napolnili Sloven¬
sko kapelo.

Prireditev je pričela ob 16 s pridigo
g. poddirektorja J. Juraka, ki je v le¬
pem, otrokom razumljivem govoru pri¬
kazal lik škofa Slomška, od otroških
let pa do svoje smrti. Postavil je Slom¬
ška kot vzornika v otroških letih ter u-
čitelja v letih svoje duhovniške službe,
vseskozi pa kot zavednega Slovenca in
svetniškega moža. Nato je g. direktor
A. Orehar daroval sv. mašo, med ka¬
tero je lepo število otrok prejelo sv.
obhajilo. Med sv. mašo so otroci pod
vodstvom svojih učiteljic in ob sprem¬
ljavi harmonija, na katerega je igral
kot vedno ob podobnih prilikah g. G.
Čamernik, peli naše lepe nabožne pesmi.
Pod vodstvom g. kateheta S. škrbeta
pa so molili iz molitvenika kratke ma¬
šne molitve.

Po končanem verskem delu proslave
se je kapela spremenila v dvorano. Na¬
mesto odra, postavljenega na dvorišču,
je kot izhod za silo služila knjižnična
soba Društvo Slovencev, ki je nekoliko
višja kot dvorana. Tako so mogli otroci
vsaj nekoliko pokazati, kaj so pripra¬
vili za ta dan. Mladi pevčki iz Ramos
Mejia so pod vodstvom učiteljice gdč.
Anice šemrovove zapeli dve Slomškovi
pesmi. Zatem pa so učenci in učenke
moronskega tečaja uprizorili nekoliko
prirejeno Vombergarjevo pravljično igri¬
co “Mavrica”. Igrico je pripravila njih
učiteljica gdč. Mija Markeževa, poma¬
gala pa ji je ob tej priliki tudi gdč.
Angelca Klanjškova. Kljub majhnemu
improviziranemu odru so mladi igralci
dobro rešili svojo vlogo. Živahnost in
gotovost nastopajočih sta dali prijetne¬
mu besedilu vso polnost; tako so otroci
in odrasli z zanimanjem sledili igrici.

dragocenimi počastitvami, kar jih je bil
ta romantik deležen med nami.”

Od slovenskih skladateljev so na spo¬
redu Adamič, Pavčič, Osana, Osterc,
Škerjanc, Štritof. V svetu je od teh kot
skladatelj poznan Osterc, delno tudi
Škerjanc. Golobova sama pa pravi, da
nobena teh slovenskih skladb ne zaosta¬
ja prav nič za deli svetovnih skladate¬
ljev, katere pogosto čujemo na koncer¬
tih.

Golobova bo zaključila koncert s slo¬
venskimi narodnimi v priredbi Štrito¬
fa in Pavčiča.

Koncert sam bo kulturni dogodek.
Bo pomemben tudi v tem, da bo prvič
v zgodovini buenosaireškega glasbenega
življenja slovenska umetnica v koncert¬
ni dvorani izvajala toliko del sloven¬
skih skladateljev.

Prav gotovo smo vsi s te prireditve
odšli kljub slabemu vremenu zadovoljni
ter si vtisnili v srce besede in misli, ki
smo jih slišali tako v prvem kakor dru¬
gem delu proslave. Hvaležni moramo
biti vsem, ki so pomagali pripraviti to
lepo prireditev; spoznali pa smo spet ob
tej priliki, kako nujno potrebujemo pri¬
merno večjo lastno dvorano s vsaj del¬
no opremljenim odrom. Na ta način ne
bomo odvisni ne od vremena ne od dru¬
gih prilik. Samo lastna dvorana nam
more nuditi ob vsakem času streho.
Upajmo, da se bo tudi ta želja v bližnji
bodočnosti uresničila.

Sovjetski veleposlanik v Atenah Ser¬
gejev je zaprosil predstojnika znameni¬
tega ruskega samostana na gori Atos v
Grčiji za dovoljenje, da bi obiskal sa¬
mostan in ob tej priliki izročil meni¬
hom 900 funtov šterligov, “ki so jih
ruski verniki in moskovski pravoslavni
patriarh zbrali kot pomoč samostanu”,
ki je bil pri nedavnem požaru težko
poškodovan. Predstojništvo Atosa je od¬
bilo Sergejevo ponudbo z izjavo: “Ne
maramo ne sovjetskega veleposlanika ne
sovjetskega denarja," nakar je še grška
vlada prepovedala Sergejevu potovanje
na Atos.

Za slovensko bodočnost

Kjerkoli žive slovenski izseljenci v
svetu v kakem kraju v večjem številu,
povsod nadaljujejo s slovensko tradicijo.
Imajo svoja društva, pevske zbore, gleda¬
liške družine. Povsod v teh krajih so po¬
skrbeli tudi za slovensko mladino. Za¬
njo so pripravili slovenske šole ali vsaj
tečaje. Tako je v Argentini, tako v Se¬
verni Ameriki in prav tako tudi v Ka¬
nadi. Slovenska šolska mladina v teh
državah vsako leto prireja tudi svoje
šolske izlete. Nanje so povabljeni tudi
starši slovenskih šolskih otrok in osta¬
li rojaki.

Tak izlet je koncem julija priredila
v naravo tudi slovenska šola pri Sv.
Vidu v Clevelandu v Severni Ameriki.
Ob tej priložnosti je pisatelj Karel Mau-
ser v “Ameriški domovini” zapisal na¬
slednje:

Čas majhnim narodom ni naklonjen.
V velikem boju med velikimi so navad¬
no majhni narodi nekje za zadnjem,
marsikdaj v napoto diplomatični kra-
mariji. Tako je bilo in tako bo. Edina si¬
la, ki nas more držati na površju, je ta,
da se oklepamo z vso močjo svoje kul¬
turne dediščine, da ostanemo privezani
na svoj jezik in da znamo med seboj
ustvariti prijetno zavest, da smo na sve¬
tu po božji volji prav kakor veliki. Zgo¬
dovina nas uči, da so tudi veliki narodi
izginili in utonili in da so marsikdaj
majhni bili tisti, ki so v kulturno za¬
kladnico darovali največ. Slovenski na¬
rod ni med zadnjimi.

“Čas majhnim narodom ni naklonjen,
in če gremo na Kalvarijo med redi gro¬
bov, veliko je slovenskih imen. Med pre¬
proste kmečke ljudi, ki so nezaved¬
no branili slovensko preteklost, so legli
tudi tisti, ki so natančno vedeli, kam
gremo. Jaka Debevec, Ivan Zorman,
Anton Grdina in še drugi. Bili so veli¬
ki stebri slovenske preteklosti in so
iskreno pozdravili vsak utrip slovenske¬
ga življenja.

Za njimi odidemo tudi drugi. Kar bo¬
do stari sedaj naredili, to bo za kako
desetletje ostalo. Če pa bodo že sedaj
sklenili roke in predali čolnič vodi, po¬
tem bo mladina, ki danes odrašča, odšla
svojo pot, preden se bodo sesule krste
nad našimi mrtvimi telesi. To je dej¬
stvo, ki ga ni moč zanikati. Vse preveč
čudnega modernizma je že med nami,
vse preveč omalovaževanja domačega,
vse drugo se vzdiguje in hvali. To je
pot v pogubo.

Ven in čutim, da je mnogo nevarno¬
sti v nas samih. So pa nevarnosti tudi
izven nas. Ko bo zgodovinar čez petde¬
set let pisal zgodovino slovenskega oto¬
ka v Ameriki, bo lahko mirno in objek¬
tivno sodil in presodil eno in drugo.

Naša dolžnost danes je, da storimo
tisto, kar je v naši moči. Da vplivamo
na svoje otroke, da jim znamo prika¬
zati slovensko preteklost, slovensko
zgodovino. Če bomo znali svojim otro¬
kom priljubiti okolje, iz katerega smo
zrasli, se bodo zavedno vedno čutili
priklenjene nanj, čeprav bo od vsega
slovenstva ostalo samo še ime. Če tega
ne bomo znali, se bodo iz tega okolja
popolnoma iztrgali in utonili in vsa
preteklost bo zanje brez pomena.

V to nevarnost gremo. Da bi se ji
ognili, zato pikniki slovenske šole. Ti
pikniki naj bi poleg slovenskih sobot¬
nih šol dopolnjevali naše trude in naše
iskrene želje.

Pribijem dejstvo: če se pred smrtjo
sami ne bomo reševali, drugi nas ne bo¬
do.”

PROSLAVA 40 LETNICE OSVOBO¬
DITVE SLOVENSKEGA NARODA

bo v nedeljo 19. oktobra t. 1. z na¬
slednjim sporedom:

Na predvečer — v soboto 18. ok¬
tobra — bo slavnostna gledališka
predstava, ki jo pripravlja gledali¬
ški odsek Slovenske kulturne akci¬
je. Na oder bo postavil prvo izvirno
slovensko komedijo: A. T. Linhart
'Ta veseli dan ali Matiček se ženi".

V nedeljo 19. oktobra popoldne
pa bo slavnostna akademija v dvo¬
rani kolegija Sagrado Corazon de
Jesus, Hipolito Irigoyen 4350, Bue¬
nos Aires. Akademijo pripravlja po¬
sebni pripravljalni odbor in bo ime¬
la izbran in pester spored, primeren
proslavi narodnega praznika.

Slovenci in Slovenke, proslavimo
s ponosom svoj noj večji narodni
praznik!

Vsak naročnik Svobodne Slovenije bo¬
disi, da je že plačal letošnjo naročnino,
ali jo bo še plačal, naj poleg redne na¬
ročnine 140 pesov, prispeva vsaj 20 pe¬
sov za tiskovni sklad.

Radijske postaje v Bs. Airesu so pri¬
redile prejšnji teden biv. predsedniku
republike gen. Aramburu-ju slavnostno
večerjo v priznanje delu njegove vlade
za demokratizacijo javnega življenja.
Aramburu — general svobode — se je
temu vabilu odzval — tako je izjavil
sam — samo za to, ker je prireditev
imela namen priznati napore mož, ki so
se borili za svobodo, kar ni vedno na-
letevalo na razumevanje. V govoru, ki
ga je imel na tej večerji, je gen. Aram¬
buru med drugim naglašal, da ima vla¬
da dolžnost zagotoviti svobodo izraža¬
nja v vseh oblikah. V nadalnjih izvaja¬
njih se je pabavil s trenutno argentin¬
sko politično, gospodarsko in socialno
problematiko. Strnil jo je v tri točke, v
katerih je izvajal:

“Sožitje med Argentinci in s tem
javni mir je treba doseči samo po teh
leteh osnovnih načinih, kakor si jih
ljudstvo želi: 1. Vlada mora objaviti ja¬
sno in čisto odločno kakšni so njeni po¬
litični, socialni in gospodarski načrti s
točno navedbo ciljev, ki jih želi dose¬
či. To pa mora storiti tako, da ne bo
prav nobenega dvoma do kam bomo
šli, kaj hočemo in kako bomo to izvrši¬
li. 2. Vlada mora vršiti svojo javno služ¬
bo z možni, ki so znani po svoji pri¬
vrženosti republikanski in demokratični
miselnosti in katerih dosedanje delo in
zadržanje daje zadostno zagotovilo ter
osnovo za mir in zaupanje; 3. Vlada
mora nastopati z močno roko in po re¬
snem preudarku, od vseh Argentincev
pa brez razlike na sloj zahtevati pomoč
z vsemi sredstvi, ki jih ji dajejo na
razpolago določila sedaj veljavne usta¬
ve in zakoni za skupno delo za rešitev
republike, če bomo govorili in delali ta¬
ko, potem se bomo hitro razumeli”.

V argentinskem vojnem letalstvu je
v zadnjem času prišlo do večjega neza¬
dovoljstva zaradi nekaterih novih ime¬
novanj, ki da niso bila izvršena tako,
kakor to določajo predpisi za to letal¬
stvo. Zlasti je povzročila nezadovolj¬
stvo reaktivacija biv. let. ministra Oto
Krause-ja. Zaradi tega je prišlo do ne¬
poslušnosti v letalstvu in do aretacije
večjega števila častnikov. Precej jih je
iz solidarnosti z aretiranimi zaprosilo
za prevedbo v rezervo. Nezadovoljni
častniki so zahtevali med drugim pre¬
klic reaktivacije let. brigadirja Krau-
sea, odstop let. drž. tajnika Roberta
Huerta in drugih funkcionarjev. Vlada
je te zahteve sprejela. Za novega letal¬
skega drž. tajnika je bil imenovan co-
rnodoro Galina, s katerim pa večina viš¬
jih letalskih častnikov tudi ni bila za¬
dovoljna in je bila tako preklicana
napoved za njegovo zaprisego. Končno
je bil imenovan za drž. tajnika za voj¬
no letalstvo brigadir Ramon A. Abra-
hin, ki je v soboto že tudi prisegel. No¬
vi let. drž. tajnik je znan po svojem
demokratskem prepričanju. Je odločen
nasprotnik Peronovega režima. V vladi
osvoboditelne revolucije je bil tako pod
Lonardijem, kakor nato pod Aramburu-
jem, letalski minister vse do imenova-
vanja Oto Krausea.

— PORAVNAJTE NAROČNINO —

DR. MIHA KREK

Ob štiridesetletnici osvobojenju

Letos jeseni 29. oktobra bo štirideset
let, odkar smo se Slovenci znebili avstro-
ogrskega jarma in vstopili v državo Slo¬
vencev, Hrvatov in Srbov kot svojo na¬
rodno državo, ki smo se zanjo odločili
na osnovi načela o samoodločitvi in sa¬
moopredelitvi avstro-ogrskih narodov, ki
ga je razglasil pred koncem vojne ame¬
riški predsednik Wilson, kot osnovo za
novo opredelitev in ureditev podonav¬
skih dežel.

V teh štiridesetih letih smo tako hi¬
tro živeli in toliko preživeli, da so novi
dogodki in razvoji zameglili podobo te¬
danjega stanja in razmer in je danes
sodba o tistem času in ljudeh, ki so te¬
daj nosili breme oblikovanja narodove
usode, že v marsikakem oziru netočna.
Narod naš je v teh letih doživel toliko
nesreč, da se razumljivo pojavljajo dvo¬
mi ali je bila tedaj odločitev dobra in
pravilna ali pa morda ne bi bilo na me¬
stu kako drugačno ravnanje. Tudi v
javnosti so bili že izraženi ti dvomi in
marsikaka temna senca je padla na ško¬
do jasnega in pravilnega gledanja. Za¬
to ne bo škode, če si skušamo osveži¬
ti spomin in podčrtati vsaj glavne okol-
nosti, ki so bile za ravnanje Slovencev
tedaj odločilne.

Od absolutizma sem, to je od srede
devetnajstega stoletja, se je dunajski ce¬
sarski režim vedno bolj izpostavljal kot
zastopnik vsenemške nacionalne politi
ke, ki je imela namen in uporabljala vsa
sredstva, da bi iz avstro-ogrske monar¬

hije napravila narodnostno enotno, kar
moč nemško državo, ki bi skupaj z nem¬
škim cesarstvom obvladala srednjo Ev¬
ropo, bila odločilna sila na kontinentu
in nevzdržema prodirala proti jugu in
vzhodu za novimi osvajanji. Vsenemško
gibanje, porojeno v Avstriji in spreje¬
to od vseh Nemcev, je bilo naperjeno
pred vsem proti Slovanom v okviru in
izven monarhije.

Po avstro-ogrski nagodbi • je dunaj¬
ski cesarsko-nemški režim stremel za
tem, da obvlada in kroti narodnostne
razvoje med vsemi narodnostnimi sku¬
pinami v avstrijski polovici, budimpe-
štanska madžarska vlada pa je delala,
da bi odpravila vse narodnostne razlike
v madžarski polovici monarhije in je
zato hotela streti narodnostna strem¬
ljenja v deželah krone sv. Štefana.

V najboljšem položaju so bili še Hr¬
vati, ki so po dogovoru z Budimpešto
ohranili vsaj še senco svoje državnosti
in precej ustanov svoje notranje samo¬
upravnosti, celo suverenosti. Pa tudi te
je peštanska vlada pritiskala, dogovor
svojevoljno izvajala, kjer je le mogla,
korumpirala hrvatsko politično življenje
in izvajala madžarizacijo, preko takozva-
nih “skupnih” ustanov. Hrvatski bani so
bili bolj eksponenti Pešte, ki jih je po¬
stavljala in odstavljala ,kot pa so želeli
delati s saborom in narodom, ki jim
je bil zaupan. Slovenci is Srbi monar¬
hije niso bili priznani niti kot narod¬
ne manjšine, kaj šele kot narodi. Na¬
sprotje interesov med narodi in name¬

rami in načrti državne vlade je rastlo
z dneva v dan, naši ljudje so vedno hu¬
je čutili pritisk, vedno težje prenašali
položaj manjvrednih državljanov in
vedno močneje demonstrirali svojo od¬
pornost.

Bridke izkušnje desetletij so zastop¬
nike političnega življenja teh narodov
izučile, da ni rešitve kje drugje kot v
združenem nastopu. Iz tega prepričanja
so se rodili sestanki slovenskih, hrvat-
skih in srbskih politikov tekom druge
polovice 19. stoletja, shodi in manifesta¬
cije za združenje vseh Slovanov na ju¬
gu.

Zmagoviti nastop balkanskih Slova¬
nov proti Turkom je neverjetno okre¬
pil jugoslovansko misel v monarhiji, o-
pogumil njene zagovornike in privedel
tako daleč, da so posamezne politične
skupine že v letih 1912 in naslednjih
sklepale politične programe, ki so zahte¬
vali združenje vseh južnih Slovanov v
eno skupno državo, ki naj obsega tudi
vse avstrijske slovanske pokrajine.

Avstro-ogrski režimi so prilivali olja
v ta ogenj s svojimi krivičnimi odred¬
bami in vedno hujšim pritiskanjem, o-
malovaževanjem in zatiranjem opravi¬
čenih ljudskih zahtev, ki so bile narod-
no-politič. značaja. Med prvo svetovno
vojno so načrti vsenemcev dobili poseb¬
no grob izraz. Jasno je bilo, da bi Nemci
v slučaju zmage pomedli z vsemi izra¬
zi in sredstvi nenemških vplivov v jav¬
nem in državnem življenju narodov ce¬
le monarhi 'e in se pri tem poslužili naj¬
bolj drastičnih sredstev raznarodova¬
nja v politiki in gospodarstvu. Nenem-
ški podaniki Avstro-Ogrske se torej ni¬

so imeli bolj bati kot zmage svoje last¬
ne države. Strah pred posledicami nem¬
ške zmage je jugoslovanskemu politič¬
nemu gibanju dodal še novo kvaliteto:
postalo je rešilna bilka, ki so z njo u-
pali slovanski narodi monarhije, da bodo
mogli rešiti in urediti svojo boljšo bo¬
dočnost v novem, povojnem redu.

če ne že poprej, vsaj tedaj, ko so
Združene Ameriške Države stopile na
stran Velike antante kot vojni zaveznik,
je postalo jasno, da bodo centralne si¬
le pod vodstvom Berlina vojno izgubile.
Nenemški narodi Avstro-ogrske so od
tedaj odločno stopili na stran Antante
in se trudili, da bi v povojne načrte Ve¬
like Antante vključili svoje interese in
rešitve. Tipičen primer, kako je ta ra¬
zvoj vplival na razpoloženje tistih, ki
so z vso opreznostjo sprejeli jugoslo¬
vansko rešitev je pri Štefanu Radiču.
V začetku prve svetovne vojne je intim¬
nim prijateljem na vprašanje kakega
konca si želi v tej vojni, dejal: “Za nas
Hrvate bi bilo najbolje, da Avstro-Ugar-
ska dobi batin, a da ostane na kupu.”
Koncem vojne je bil najsilovitejši na¬
padalec avstrijske politike in avstro-
ogrske rešitve.

Vse razmere: avstrijska pred in med¬
vojna politika napram Slovanom, nem¬
ške grožnje, politika Velike Antante,
Wilsonove točke o samoodločbi avstrij¬
skih narodov in zmage zapadnih zavez¬
nikov na bojnem polju, so odločile za
razpad Avstrije in nujno nakazovale
pot rešitve v novi skupni državi južno¬
slovanskih narodov. Dejansko je reši¬
tev v jugoslovanski državi bila med
Slovenci v zadnjih letih vojne tako splo¬

šno sprejeta in s takim navdušenjem
splošno negovana, da bi jo moglo pre¬
prečiti samo zelo hudo nasilje. Dejstvo
je dalje, da je ta rešitev bila po splo¬
šnem prepričanju edina dobra in edino
možna, da bi bil narod zanjo tudi, če
bi bili politični ljudje skušali kreniti
kako drugače. Kdor je doživel nekaj
manifestacij za Majniško deklaracijo in
drugih izrazov jugoslovanske misli te¬
daj v Sloveniji, ne more drugače kot
priznati, da so tedaj Dr. Korošec in nje¬
govi sodelavci najtočneje zadeli ljud¬
sko razpoloženje, ki se je odločilo za
skupno državo južnih Slovanov še pred-
no je nastala. 29. oktobra 1958 je res
narod manifestiral za svojo rešitev iz
polnega prepričanja, da je to bila res
najboljša možna rešitev.

Naj še tako obsojamo napake, ki smo
jih preživeli v prvi Jugoslaviji, tudi po
štiridesetih letih ni mogoče kaj drugega
reči kot, da je bil 29. oktober 1918 dan
našega narodnega osvobojenja, osvobo-
jenja nemške more, ki nam toliko sto¬
letij ni dala dihati in je dušila naroden
napredek in razvoj v taki meri, da je
bolečina segala v kosti prav sleherne¬
ga slovenskega človeka.

Že v naslednjih tednih se je izkazalo,
da je bila rešitev v skupno državo edino
rešilna. Italijani, ki smo jih smatrali
samo za privesek zmagovite Velike za¬
veze, so nastopali po koncu sovražnosti
z vso mogočnostjo zmagovalcev in ta¬
ko “zmagoslavno prodirali v slovensko
zemljo”. Avstrijci so kljub porazu po¬
pustili na severni meji šele ob demon¬
straciji naše vojaške moči. Vsaka osam¬
ljenost bi nas tedaj prepustila neusmi-

Buenos Aires, 18. IX. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Strem 3.

Ilovice vz Slovenije^

V Postojni proslavljajo letos 140 let¬
nico, odkar je bila odkrita tamošnja
podzemska jama. V notranjost jame je
prvi prodrl v začetku aprila 1818 Po¬
stojnčan Luka čeč. Novica o odkritju
čudovitega podzemlja se je kmalu raz¬
širila na vse strani. O podzemski jami
so se nato še več desetletij širile vzne¬
mirljive vesti. Prvo realistično podobo
Postojnske jame je v 18. stoletju podal
Čeh Nagi, 1. 1830 je pa Slovenec Franc
Vercher izdelal podroben načrt jame.
Kmalu po odkritju jame, so začeli pri¬
hajati v Postojno prvi obiskovalci. Med
tem so bili že leta 1821 ruski diplomati.
Za nadaljnji razvoj Postojnske jame sta
veliko storila Nemec Adolf Schmidt in
slovenski rudarski inženir Ivan Rudolf,
zlasti pa ima zanjo zasluge dober po¬
znavalec kraškega podzemlja Ivan An¬
drej Perko. Perko je bil tudi pobudnik
za ustanovitev jamskega muzeja v Po¬
stojni, tamošnje biospeleološke postaje
svetovni vojni te to delo prevzel v Po-
svetovni vojni te to delo prevzen v Po¬
stojni Institut za raziskavanje Krasa

nji slovenske gledališke ustvarjalnosti.
Po nekaj letih šolanja je postal zavaro¬
valni uradnik v Ljubljani. V njem je od¬
kril velike gledališke sposobnosti pok.
dr. Josip Stare, ki mu je omogočil obi¬
skovanje dramatične šole v Ljubljani.
Dramatično društvo v Ljubljani je
Borštnika nato poslalo na Dunaj. Po
končanih študijah se je vrni) v Ljublja¬
no ter že leta 1886 prevzel vodstvo Slo¬
venskega gledališča. Zaradi nesporazu¬
mov v vodstvu gledališča je leta 1892
odšel v Zagreb, odkoder se je pozneje
zopet vrnil v Ljubljano. Leta 1919 je
prevzel umetniško vodstvo ljubljanske
drame in nove dramatične šole. Oba po¬
ložaja je zavzemal samo do 23. septem¬
bra istega leta, ko je umrl.

Ignacij Borštnik je napisal tudi več
enodejank ter ljudsko igro Stari Ilija.
Dramatiziral je tudi Tavčarjevo novelo
Otok in Struga.

V Ljubljani je umrl znani internist
dr. Lušicki.

Jugoslovanske ladjedelnice so do kon¬
ca leta 1957 dobile iz 14 inozemskih dr

Slovenske akademije znanosti in umet- 1  žav naročila za zgraditev 101 ladje v

nosti v Ljubljani. Vodi ga dr. Roman
Savnik. Sledovi partizanskega delovanja
so vidni še sedaj tudi v Postojnski jami.
V njej je namreč partizanska skupina
23. aprila 1944 zažgala skladišče benci¬
na. Nastal je velik požar. Zaradi dima
so se zasmodili beli kapniki tako močno,
da so še sedaj črni. Od leta 1818 do le¬
ta 1945 je Postojnsko jamo obiskalo
1,928.312 ljudi, od leta 1945 do konca le¬
ta 1957 pa 1,823.181. Postojnska jama je
sedaj moderno urejena. Po prostranih ja¬
mah vozi električni vlak, električno raz¬
svetljavo je pa jama dobila že leta 1885.-

V Sloveniji so zaključili tretje ceplje¬
nje otrok proti otroški paralizi (Polio-
mielitis). Cepljenje je zajelo 162.597
predšolskih otrok in 70.794 šoloobveznih
otrok. Skupno 233.391 otrok, kar pred¬
stavlja približno eno sedmino vsega slo¬
venskega prebivalstva.

V Tržiču so imeli 5. julija slavnost ob
50. letnici, odkar je bila dokončana
gradnja železniške proge Kranj-Tržič.

Ljubljanski listi so se spominjali sto¬
letnice velikega slovenskega gledališke¬
ga ustvarjalca Ignacija Borštnika. Igna¬
cij Borštnik se je rodil 11. julija 1858
v Cerkljah na Gor, umrl pa je 23. sep¬
tembra 1919 v Ljubljani. S svojo delav¬
nostjo kot slovenski gledališki igralec,
režiser, gledališki organizator, dramatik
in pisatelj je izdatno pomagal pri grad-

Vse podjetnike, trgovce in obrtni¬
ke prosimo in pozivamo, da pogosteje
oglašajo v Svobodni Sloveniji in jo s
tem podpirajo.

Vsi, ki niso še naročniki, naj ta¬
koj postanejo in naj ne berejo Svobod¬
ne Slovenije brezplačno pri znancih in
sosedih.

vrednosti 182 milijonov dolarjev. Doslej
so izgotovili že 49 plovnih objektov v
vrednosti 4.7 milijard, dinarjev.

V Jugoslaviji so se življenski stroški
v zadnjem letu dvignili za 6 %.

V desetih letih nameravajo po načrtih
izsušiti Ljubljansko barje. Za letos je
predvidenih za izsušitev 35.000 ha. Izsu¬
šitev Ljubljanskega barja ni nova zade-
jva. Na njej delajo že skoro 200 let.

Dne 11. avgusta je minilo pet let od
smrti znanega slovenskega planinca in
priljubljenega planinskega pisatelja Jan¬
ka Makarja. Njegovi Spomini, obsega¬
joči tri knjige, so še danes prikupno
branje za stare in mlade.

Slovenski, hrvatski in srbski knjižni¬
čarji so imeli v Beogradu posvetovanje
o stanovskih zadevah. Glede položaja
bi bilo treba za ustvaritev knjičarskega
naraščaja ustanoviti ali posebno visoko
šolo za knjižničarstvo, ali pa pri filozof¬
skih fakultetah ustanovitvi katedre za
knjižničarstvo. Dokler se pa to ne izvede
naj začno delovati pri velikih knjižni¬
cah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu
posebni seminarji za bodoče knjižničar¬
je.

Lirika m  je naslov prvi pesniški zbirki,
ki jo je izdal v založbi Obzorja pesnik
Tit Vidmar.

Letošnji mesec maj je bil v Sloveniji
zelo vroč in suh. V Ljubljani so imeli ko¬
maj 7 mm padavin. Tak mesec maj je
bil v Ljubljani leta 1865..

Na mariborskem trgu so letos poleti
prodajali 1 kg solate po 60 do 100
dinarjev, 1 kg kolerabce po 80 din, be¬
luše (špargLe) 120 do 140, kumare po
200 din., grah 80 din in piščance 1 kg
žive teže po 380 din.

Na občnem zboru Združenja časopis¬
nih podjetij Jugoslavije so navajali, da bo

domača proizvodnja rotacijskega papir¬
ja letos znašala 26.000 ton. Ta količina
ne zadošča ter bodo morali uvoziti 3
do 4.000 ton. Ob tej priložnosti so tudi
navajali, da sedaj v komunistični Jugo¬
slaviji izhaja 496 raznih listov, med ka¬
terimi je 19 dnevnikov. Povprečna dnev¬
na naklada listov v marcu je bila na¬
slednja: Politika 281.000, Borba 227.000,
Večernje novosti 95.000, zagrebški
Vjesnik 77.000, Slovenski poročevalec

64.000, Oslobodjenje 50.000, Večemji
Vesnik 48.000, Maguar Szo 28.000, No¬
va Makedonija in Novosadski dnevnik

25.000. Poročali so tudi, da so z general¬
no poštno direkcijo dosegli, da vaški po¬
štarji prodajajo časopise po vaseh ter
je uspeh te akcije “presegel vsa priča¬
kovanja”. Na občnem zboru so skleni¬
li ustanoviti inštitut za napredek
tiska z namenom da dela za strokov-
noj spopolnjevanje novinarjev ter prou¬
čuje vse tehnične, gospodarske in orga¬
nizacijske probleme tiska.

V Ljubljani so nedavno ustanovili pri
tamošnji radijski in televizijski postaji
otreški in mladinski zbor. Vodi ga Ja¬
nez Kuhar. Oba zbora bosta pogosto na
stopala za radijske in televizijske odda¬
je.

Vodnik po Narodni galeriji v Ljublja¬
ni je naslov knjižici, ki bo domačim
in tujim obiskovalcem dajala vse podat-

vseh jugoslovanskih narodov. V prvem
delu je prikazan razvoj umetne glasbe v
Sloveniji, Hrvatski, Srbiji. Makedoniji,
Bosni in Hercegovini. Razvoj umetne
glasbe v Sloveniji je obdelal dr. Drago¬
tin Cvetko, hrvatske prof. Josip Andreis,
srbske Stane Djurič, makedonske Todor
Skalovski, bosansko-hercegovske pa
Mladen Pozajič. Razvoj ljudske glasbe
v Sloveniji je pa opisala Zmaga Kumer.
Obdelala je tudi ljudske instrumente,
Hrvatsko narodno glasbo je prikazal
dr. Vinko žganec, srbsko Stojan
Lazarevič, črnogorsko Stane Djurič-
Klain, makedonsko Živko Firfov, bo-
sansko-hercegovsko pa Cvjetko Richt-
man. Ocenjevalec teh prispevkov v
Slov. poročevalcu pravi, da tako temelji¬
tih prikazov nimamo niti v slovenski
glasbeni literaturi.

V Mariboru je vedno bolj nujna zgra¬
ditev novega mostu čez Dravo, ki naj
bi razbremenil sedanji most za pešce in
vozila. Novi most naj bi vezal oba mest¬
na dela med bolnišnico in kaznilnico,
širok naj bi bil 24 m ter ima predvide¬
no v sredini 10 m široko cestišče za
dvosmerni promet motornih vozil, po¬
leg tega pa še na vsaki strani 3 m ši¬
rok pas za kolesarje ter po 4 m širok
hodnik za pešce. Gradbeni stroški so
preračunani na 440 milijonov dinarjev,
če bo šlo vse po sreči, bo verjetno most

VSAK TEDEN ENA

MICKA BI RADA JURKA DOBILA

Narodna po zapisih Stanka Vraza

Micka bi rada Jurka dobila,

Kaj, da ga nede nikdar dobila.

Dere de Micka Jurka dobila,
suha de gruška gruške rodila.

Dere de Micka Jurka dobila,
te bode vrana pišče zvalila.

Dere de Micka Jureka mela,
te bode petek mlada nedela.

Ena izmed narodnih pesmi, ki jo bo¬
mo v priredbi Nika Štritofa slišali na
koncertu Golobove dne 27. oktobra.

ke v tej ustanovi razstavljenih umetnin, j gotov do leta 1961.
Narodna galerija ima sedaj okrog 200
oljnih, 100 kiparskih in nad 50 grafič¬
nih del. V glavnem so vse to dela slo¬
venskih umetnikov. Ima pa tudi več u-
metnin tujih umetnikov, ki so ustvar¬
jali med Slovenci pa galerija nima pro¬
stora, da bi jih razstavila.

Založba Barenreiter v Baslu, Londonu
in New Yorku izdaja v uredništvu mu¬
zikologa in glasbenega zgodovinarja
Friderika Blumea enciklopedično delo
“Die Musik in Geschichte und Gegen-
wart”. K sodelovanju v tej enciklopedi-
di je bil povabljen tudi dr. Dragotin
Cvetko, ki je pritegnil še več sodelav¬
cev. V enciklopediji bo obdelanih 35 slo¬
venskih skladateljev, tisti od črke A do
H, ki jih enciklopedija ne obsega, ker
je bil dotični del že dotiskan, bodo pa
prikazani v dodatku. Pod zaglavjem Ju-
goslawien je na straneh od 306 do 378
prikazan razvoj glasbene ustvarjalnosti

Mariborska klasična gimnazija slavi
letos 200 letnico svojega obstoja. Ta ju¬
bilej bodo slovesno proslavili meseca
septembra. Z vrsto spominskih priredi¬
tev. Izdali bodo tudi spominski zbornik.
Na tej gimnaziji je študirala vrsta slo¬
venskih velikih mož kot n. pr. Franc
Miklošič, Davorin Trstenjak, Stanko
Vraz, dr. Anton Korošec, dr. Matija
Murko, Ljudevit Pivko, univ. prof. dr.
Fran Ilešič in dr. Jakob Kelemina ter
še mnogo drugih. Dolga leta je bil na
tej gimnaziji ravnatelj danes že tudi
pok. dr. Josip Tominšek.

V prostorih nove poštne palače v
Ljubljani so vzpostavili redno fototele-
grafsko službo z Beogradom in Zagre¬
bom ter ostalimi mesti v svetu. Največ-
ja oblika slike, ki jo lahko sprejmejo ali
oddajo, je 20x19 cm. Oddaja ali spre¬
jem traja največ 17 minut, najmanj pa
7 minut.

SLOVENCI

BUENOS AIRES

Ijeni nepopustljivosti teh sosedov, ki bi
nom odmerili usodo kakršno so potem
krojili ubogim koroškim in primorskim
Slovencem. Italijanski vpliv v Veliki
antanti, ki je tako uspešno igral pro¬
ti nam ob priliki koroškega plebiscita,
bi poskrbel, da za slovenski narod ne
bi bilo svobodnega mesta pod solncem.

Naj v tej zvezi skušam pojasniti oči¬
tek, ki je bil napisan proti Dr. Korošcu.
Padla je trditev, da je Dr. Korošec za¬
nemaril svojo narodno dolžnost, ker je
tedaj, ko so se delale meje nove drža¬
ve na slovenski zemlji, ostal v Belgra-
du, mesto da bi bil v Parizu, kjer je
zborovala četvorica zmagovitih sil Veli¬
ke antante. Prepričan sem, da je ta oči¬
tek krivičen. Kako naj bi prišel Dr.
Korošec do vplivnega mesta in besede
pri odločanjih četvorice? To je bil zbor
zmagovitih sil. Dr. Korošec je bil za o-
ficielni svet državni poslanec parla¬
menta premagane Avstro-Ogrske. Kot
predsednik Slovenskega Narodnega Sve¬
ta in predsednik Narodnega Veča Slo¬
vencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu je
še vedno bil le zastopnik narodov pre¬
magane monarhije. Mednarodnega pri¬
znanja ta država ni dobila, pa tudi, če
bi ga, bi ne dobila priznanja zmagovite
države v vojni in le take so imele bese¬
do pri odločanju o povojni ureditvi.

Naš položaj je bil drugačen kot je bil
n. pr. položaj čehoslovakov, ki so se
sklicevali na svoje uporniške čete in pol¬
ke, ki so se vojskovali na strani Antan¬
te. Mi smo prišli v Pariz v zastopstvu
skupne države, ki je nastala v soglasju
z mirovnimi načeli predsednika Wilso-
na, ki jih je svet četvorice sprejel. De¬
legacija je bila vezana na navodila svo¬

je vlade v Belgradu. Srbi so poslali v
delegacijo svojega najstarejšega in naj¬
močnejšega državnika Nikolo Pašiča, s
skupnimi napori je prišel za delegata
Hrvat Dr. Trumbič in za njegovega na¬
mestnika Slovenec Dr. Žolger.

Kje je bilo pri takem položaju mesto
za Dr. Korošca? Ali v vladi, ki je kon¬
čno odločala o delu naše delegacije, ali
ob nedostojnem Pašiču v Parizu, istem
Pašiču, ki je komaj sklenjeni ženevski
dogovor mirno prekršil in povzročil, da
ni prišlo do njegove izvršitve. Ali naj
bi šel v Pariz kot izvoljeni, med na¬
mi sicer nesporni zastopnik slovenske¬
ga naroda, v mednarodnem svetu pa
vendarle zasebnik, ki bi — recimo na
kakih stopnjicah — v Parizu premišlje¬
val kako bi vtihotapil na mizo kakega
zastopnika velesil slovensko spomeni¬
co? Kdor malo pozna delo mednarodnih
teles, bo pritrdil, da je Korošec mogel
najučinkoviteje braniti slovensko stvar
kot podpredsednik vlade v Belgradu.
N'egov odhod v Pariz nam tam ne bi nič
koristil, na splošno pa nam bistveno
škodoval in oslabil vso našo stvar, tudi
našo borbo za narodne meje.

Na delo in uspehe slovenskih dele¬
gacij leta 1918 smo Slovenci opravičeno
ponosni. V tistih usodno kritičnih dneh
so slovenski zastopniki, zlasti pa Dr.
Korošec, nastopali s toliko smelostjo,
spretnostjo, ter vdanostjo stvari in toli¬
ko vodilno iniciativnostjo, da na kaj
podobnega nimamo pokazati v vsej naši
zgodovini. Narodnostna stran vsega živ¬
ljenjskega vprašanja je bila tedaj na u-
sodni tehtnici. In tedanji uspehi Dr. Ko¬
rošca so bili tolikšni, da še danes v ve¬
likem delu od njih živi vse, kar je slo¬
venskega.

12. OKTOBRA OB 17. URI

GALLUSOV

KONCERT

DVORANA Y A P E Y U 132

V ARGENTINI

Sedaj je že v domači oskrbi. V službo
še dolgo ne bo mogla, ker mora imeti
40 dni nogo v mavcu. Želimo ji skoraj¬
šnjo popolno ozdravitev.

Družinska sreča. V družini g. France¬
ta Krištofa in njegove žene ge Štefke,
roj. Petrič v Moronu so dobili hčerko,
čestitamo!

Vse udeležence koncerta Golobove
prosimo, da zasedejo dvorano že pred
6. uro. Začetek koncerta bo točen, ker
je v isti dvorani po koncertu Golobove
že drug koncert.

OSEBNE NOVICE

Ing. agr. Leopold Leskovar je odpo¬
toval v Evropo, kamor ga je poslalo na
študijsko potovanje tukajšnje Gospodar¬
sko ministrstvo. Ing. Leskovar, ki je av¬
tor prve v Argentini izdane knjige o
hmelju, bo obiskal Italijo, Švico, Angli¬
jo, Nemčijo in Francijo, kjer bo pregle¬
dal mehanično obiranje hmelja z najmo¬
dernejšimi stroji, ki jih mislijo zakupiti
tudi tukajšnja podjetja za svoje tukaj¬
šnje hmeljske nasade.

Poroka. V San Isidro sta se poročila
g. Alojzij Skubic in gdč. Nežka Kralj.
Poročil ju je kaplan g. Jože Puš. Česti¬
tamo in želimo mnogo sreče.

G. Jože Puš, dosedanji kaplan v San
Isidro v prov. Buenos Aires, je odpotoval
v Evropo, kjer bo deloval v dušnem skrb¬
stvu med slovenskimi izseljenci na Ni¬
zozemskem. Na novem mestu mu želi¬
mo veliko uspehov.

Huda poškodba. Gdč. Mimi Skvarča iz
Št. Jošta je zadela huda nesreča. Na po¬
ti v službo jo je dne 4. t. in. na ulico podrl
avto. Pri padcu je zadobila težje poškod¬
be. V sanatoriju so jo dvakrat operirali.

SLOVENCI

KANADA

Baragov misijonski krožek je imel dru¬
žabno prireditev, čisti dobiček je bil na¬
menjen za zidanje Baragovega misijoni-
šča v Slovenski vasi v Lanusu v Ar¬
gentini.

Župnija Marije Pomagaj v Torontu
je tudi letos priredila romanje v Mid¬
land. Vodil ga je misijonar Karel Wol-
bang C. M. Udeležba na njem je bila
od vseh dosedanjih največja.

Poročili so se: G. Franc Boštjančič in
gdč. Elizabeta Volk, oba iz Trnovega
pri Ilirski Bistrici; g. Josip Volk in gdč.
Mirela Logar, oba iz Trnovega pri Hi¬
ški Bistrici; g. Stanislav Levstik iz Do-

SAN MARTIN

Tudi družabne prireditve so potreb¬
ne. Po težkem dnevnem delu v tujem
okolju potrebujejo ljudje nekaj vesele
in poštene zabave v domači družbi. Ta¬
ka zabava vsaj za nekaj trenutkov pre¬
žene dnevne skrbi, razveseli človekovo
srce in mu vlije novega optimizna. To
je bilo čutiti tudi na družabni priredit¬
vi Slovenske Besede, ki je bila preteklo
soboto in je bila odlično obiskana kljub
slabemu vremenu. Domače razpoloženje,
dobra in cenena postrežba, domača pe¬
sem, izredno bogat srečolov — vse to je
napravilo, da so ljudje pozabili na skrb;
in težave vsakdanje življenja in so se
počutili kot doma. Rojaki so bili agil¬
nim odbornikom Slovenske Besede, ki
nadaljujejo tradicijo pok. svetnika
Škulja, hvaležni, da so jim pripravili ta¬
ko prijetno družabno prireditev.

LANUS

Slovenska mladina v Lanusu ima v
nedeljo 21. septembra mladinski dan.
Dopoldne ob 11. uri bo v kapeli mladin¬
ska maša. Začetek popoldanske priredi¬
tve bo ob 15. uri. Na športnem igrišču
bodo proste vaje fantov, simbolične va¬
je deklet, nastop otrok ter tekma v od¬
bojki. Po športnih nastopih slovenske
mladine bo družabna prireditev s srečo-
lovom.

P O

SVETU

lenje vasi in gdč. Magdalena Kolesa iz
Tržišča; g. Viljem Ficko iz Pertoče in
gdč. Albina Maljevac zi Podgraj v Prek¬
murju; g. Pavel Nosan iz Dolenje va¬
si in gdč. Jožica Erpič iz Št. Ruperta
na Dolenjskem; g. Anton Čuček in gdč.
Terezija Fras, oba iz Sv. Andraža v Slo¬
venskih goricah; g. Maksimilijan Šeber
iz Postojne in gdč. Gabrijela Tomšič iz
Knežaka.

Krščeni so bili: Elizabeta Ana

Muhič, hčerkica Janeza in Marije
rojene Vižintin; Marko Andrej Ple-
ško, sinček Izidorja in Cilke roj. Plat-
nar; Majda Ivanka Torkar, hčerkica
Franca in Ivanke roj. Petrovčič; Cynthia

Ann Ašič, hčerkica Mirka in Florence
roj. Muhvich; Tomaž Viktor Pirc, sin¬
ček Franca in Jožice roj. Kotar.

V župnijo Marije Pomagaj so se v zad¬
njem času vpisali naslednji rokaki:

Družine: ga Louisa roj. Gallego Al-
fonso de Villagomez, žena Dr. Petra
Klopčiča s hčerkicama Alojzijo in Mari¬
jo iz Madrida, Španija; g. Lojze Sve¬
tina iz Lokev pri Sežani in ga. Lojzka
roj. Šušteršič iz Savelj pri Ljubljani; g.
Anton Svetina iz Lokev pri Sežani in ga.
Roza, po narodnosti Portugalka, s
hčerkicama Rozo in Ivano Marijo; g.
Leopold Kofol in ga. Julijana Kofol, oba
iz Kanalskega Loma; g. Štefan Gombo-
ša iz Apač in ga. Marija roj. Kastelic
iz Stopič; g. Jože Šerbec iz Ormoža in
ga. Vida roj. Avguštin iz Godešča pri Re¬
tečah nad Škofjo Loko, s hčerkico Ma¬
rijo in sinom Vidom; g. Ignac Vinčec iz
Trnja v Prekmurju in ga. Marija roj.
Škafar iz Žižkov v Prekmurju; g. Franc
Smolič iz Zabukovja in ga. Ana roj. Lov¬
šin iz Zapotoka; ga. Marija Zabukovec
roj. Pečjak s sinčkom Jožetom iz žup¬
nije Šmihel pri Žužemberku; g. Franc
Pfeifer iz Cerkelj ob Krki (žena in otro¬
ci še v Sloveniji). — Fantje-poedinci; g.
Rudi Koren iz Kobarika; g. Izidor Ro¬
pret iz Šenčurja pri Kranju; g. Jože
Golob iz Mežice na Koroškem; g. Ignac
Kastelic iz Hinj; g. Ludvik Lovšin iz
Ribnice; g. Jože Večkovnik iz Skomarij
pri Vitanju; g. Viljem Ficko in njegov
brat Karel Ficko iz Ropoče pri Pertoči;
g. Anton Logar iz Vogelj pri Kranju;
brata Jože in Pavle Šterbenc iz Srednjih
Radencev ob Kolpi; g. Jože Jamnik iz
Velikih Lašč; g. Franc Gole iz Malega
Cirnika pri Novem mestu; g. Alojzij
Ban iz Vidošičev pri Metliki; g. Jože
žagar iz Ajbala pri Kočevju; g. Vinko
Podlogar; g. Jože Zornik. — Dekleta-po-
edinke: gdč. Pavla Dolanc iz Sv. Jurija
pod Kumom; gdč. Milena Skornšek iz
Škal pri Velenju; gdč. Katarina Recek
iz Trnja pri Murski Soboti; gdč. Fran¬
čiška Humar iz Godiča pri Mekinjah;
gdč. Magdalena Kolesa iz Tržišča, ki
se je v Torontu že poročila z g. Stani¬
slavom Levstikom; gdč. Terezija Frans
iz Vitomarcev pri Sv. Andražu v Sloven¬
skih goricah, ki se je v Torontu poro¬
čila z g. Viljemom Fickom; gdč. Julka
Zarnik iz Most pri Komendi.

AVSTRALIJA

Poroke. V Adelaidi sta se poročila To¬
ne Jesenko iz Št. Jošta nad Vrhniko in
Emilija Urh iz Ilirske Bistrice. Nevesta
je prišla v Avstralijo šele pred nekaj
meseci.

V Sydneyu so se pa poročili: Mirko
Muha iz Velike Bukovice pri Ilirski Bi¬
strici in Angela Stemberger iz Trnove¬
ga na Krasu, Ferdinand Pestotnik iz
Preserja pri Moravčah in Marija Pohlin
iz Zirovic pri Krašnji, Rudolf Simone-
tič iz Nakla pri Kraju in Andreana
Lužnik iz Tolmina, Alojz Hrvatin iz Ska-
danščine in Emilija Fabec iz Žabic-Pod-
graje, Anton štukej in Marija Skala iz
Semiča in Vid Stariha ter Cvetka Skala
prav tako iz Semiča.

..Družinska sreča. V družini Antona I-
vančiča in njegove žene Jolande, r. Ma-
glica v Adelaide so dobil Ano Marijo Le-
onoro. V Melbourneu so pa novorojenci
pomnožili srečo v naslednih družinah:

V družini Jožefa Zupančiča in Ane, r.
Božič so dobili sina Jožefa, družino Ma¬
rija Podgornika in njegove žene Vere, r.
Prelc je razveselila hčerka Vijolica Ma¬
gda Leopolda, v družini Ivana Prpiča in
Alozije, r. Skvarč se je pa rodil sin Vla¬
dimir Anton.

Mesto Perth je nedavno slavilo 129
letnico obstoja. Na ta dan je prejelo av¬
stralsko državljanstvo 41 priseljencev.
Med njimi je bilo tudi nekaj Slovencev.

Ob priliki oktoberskega koncerta
bo Gallus izdal posebno jubilejno bro¬
šuro. Kdor bi želel v brošuri objaviti
oglas, naj to sporoči katerikoli pisar¬
ni v Slovenski hiši najpozneje do 23.
t. ni. T. E. 69-9503.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 18. IX. 1958 - No. 38

PO ŠPORTNEM SVETU

Prihodnje leto se bodo pomerili pet
prvoplasiranih na šahovskem turniju v
Portorožu: Talj, Gligorič, Petrosian,

Benko, Olaffson, Fischer in Kores ter
Smislov. Zmagovalec tega turnija si
bo priboril pravico igrati s sedanjim sve¬
tovnim šahovskim prvakom Botvinikom
za naslov.

V Biaritzu v Franciji so svetovne igre
v baskovski igri z žogo. Sodelujejo
Francija, Španija, Argentina, Mehiko,
Cuba, Urugvaj in Italija.

Prejšnjo nedeljo je bilo več medna¬
rodnih nogometnih srečanj. Na Dunaju
je Jugoslavija premagala Avstrijo 4:3
(1:3); v Leipzigu je Vzhodna Nemčija
zmagala nad Rumunijo s 3:2 (1:1); v
Katowicach pa je Madžarska porazila
Poljsko z 3:1 (1:0).

Državna nogometna prvenstva so se
že pričela v Evropi. Tako v Angliji vo¬
di po 7. kolu Arsenal; v Franciji vodi
Racing iz Pariza; prvo kolo so v nede¬
lja odigrali v Španiji. Italijansko držav¬
no prvenstvo pa bo pričelo prihodnjo ne¬
deljo.

V Buenos Airesu so zadnjo nedeljo v
dežju končal prvenstvo v rugbyju. Prvak
je klub Buenos Aires, izpade pa klub
Los Matreros. Moštvo Colegio Champag-
nat, ki si je osvojilo prvenstvo 3. sku¬
pine, pa bo prihodnje leto igralo v dru¬
gi.

V hokeju na travi je v damskem pr¬
venstvu v Buenos Airesu ekipa Quilme-
sa tik pred ponovno osvojitvijo naslova.
Zadostuje, da osvoji v preostalih treh
tekmah samo eno točko.

V Melbournu je na kolesarkem tekmo¬
vanju na 220 km postal žrtev prometne
nesreče R. Mockbridge, bivši olimpijski
prvak. Kot profesionalec pa je pred ne¬
kaj tedni že tretjič zaporedoma osvojil
naslov avstralskega cestnega prvaka.

V Rafaeli (Santa Fe) so bile XXI
avtomobilske dirke na 500 milj. Tekmo-

1  DRUŠTVO SLOVENCEV

! Prosvetni večer, 20. septembra ;
i ob 20. uri

| Predava

I Ruda Jurčec

VZHOD IN ZAPAD

valci bi morali dirkališče prevoziti 172-
krat. Toda dež je onemogočil potek dir¬
ke in so prireditelji po 39. krogu za¬
ključili dirko in proglasili J. F. Gon-
zaleza, znanega avtomobilista, za zma¬
govalca.

Avstralski plavač John Konrads je
“plavalec leta”. Do 21 maja t. 1. je iz¬
enačil kar 26 svetovnih viškov, postavil
pa je naslednje nove viške: na 200m,
400 m, 800 m, 1500 m, 220 jardov, 440
j., 880 j. in 1650 j. Vse te rekorde je
priznala Mednarodna plavalna zveza na
zasedanju na Dunaju. Zveza je tudi skle¬
nila, naj na Olimpijskih tekmah vsako
državo v posameznih disciplinah zasto¬
pajo samo 3 plavalci.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. September 1958.
Vsebina: Boga ljubiti ni težko (Dr. Ja¬
nez Vodopivec); Papeški molitveni na¬
men za september (Alojzij Košmerlj);
Sveta Bernardka Soubirous (Alojzij Ko¬
šmerlj); Slomšek — sad verne sloven¬
ske družine (Fr. Kgl.); Domača hiša
(Gregor Mali); Meja (Gregor Hribar);
Jubilej ljubezni in zvestobe (Alojzij Ko¬
šmerlj); Kruh (—x); Edinstveno prija¬
teljstvo (Drat); Dekletu (M. Ireneja,
O. S. Urs.); Sodobna literatura o komu¬
nizmu; Po svetu; Nove knjige (Slavko
Srebrnič); Siete reglas de oro (Joe
Juck); Med Slovenci po svetu; Košček
izgubljenega raja; Don Kamilo (Guare-

AJUSTADOR MECANICO
dobi službo.

Dobra plača. — Nadurno delo.

Klavžar - Florjančič

Fabr. maquinas ind.

Bazurco 3595, T. E. 50-0808
General Paz — Avda San Martin

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanle

Escribano Publico

Uruguay 387

T. E. 40 -1605 Buenos Aires

Z namenom, da podpre revne rojake v njihovih materialnih potre¬
bah in pomnoži v naši skupnosti smisel za krščansko dobrodelnost

vabi Vincencijeva konferenca

pri Slovenskem dušnem pastirstvu na svoj

DRUGI DOBRODELNI DAN

ki bo v NEDELJO, 5. OKTOBRA v prostorih "SLOVENSKE HIŠE"
na Ramon Falconu 4158, Buenos Aires

Ker še vedno držijo Kristusove besede: "Kar ste storili naj¬
manjšemu izmed vas, ste meni storili," smo prepričani, da bo od¬
ziv velik in udeležba na prireditvi polnoštevilna.

schi-Jurak); Drobne: Jubilej moskovske¬
ga patriarha (R. Jc); Vesti iz domovine
in Božje stezice, priloga za slovensko
šolsko mladino.

Katoliški misijoni. Sept. 1958. Vsebi¬
na; Na poti do misijonskega poklica
(Karel Wolbang CM); Kruta dejstva
(Branko Bohinc); Misijonarji miru (Ala-
din); Najtežje vprašanje (Branko Bo¬
hinc) ; Kako je bilo včasih v Afriki (Ka-
mil Coguilhat-br. Karel Kerševan); Mo¬
litev za svete misijone; Maksimilijan
Kolbe-norček naše Ljube Gospe (Prire¬
dil Jurčec); To in ono iz Kalkute (O.
Jože Cukale); O narodih in ljudstvih v
misijonskih deželah: Corotegi (M. M.);
F. Portal C. M. — apostol zedinjenja
(Prof. Lojze Geržinič); Po misijonskem
svetu; Iz pisem slovenskih misijonar¬
jev.

OBVESTILA

Članski sestanek SKAS-a bo v sobo¬
to 20. t. m. ob 19. uri v Slovenski hiš'
na Ramon Falconu 4158, Capital.

Ga Franja GOLOBOVA, operna in

koncertna pevka, bo imela samostojen
koncert v okviru SKA v soboto, 27. sep¬
tembra t. 1. ob 18. uri v dvorani na
Charcas 1150. Koncert bo imel tri dele:
prvi del — slovenska umetna pesem,
drugi del — dela svetovnih avtorjev,
tretji del — slovenske narodne pesmi.
Vstopnice: sedeži 30 — 15 $ lože (šest-
desežne) 200 $, (štirisedežne) 100 $ v
predprodaji na Alvaradu 350, Ramos
Mejia in na Ramon Falconu 4158, Capi¬
tal. Rezervirate jih lahko tudi na tel.
štev. 76-9160 in pri Tabor 31-4462.

Bojevnik — društvo slovenskih proti¬
komunističnih borcev v Argentini bo pri¬
redilo v nedeljo 28. septembra t. 1. na
Pristavi v Moronu spominsko proslavo
padlim žrtvam Turjaka, Jelendola in
Grčaric.

Začetek točno ob 9,30 s sveto mašo,
potem spominski govor, recitacije in pe¬
tje. Vljudno vabljeni vsi rojaki, posebno
še člani.

Samo mesec dni nas še loči od kon¬
certa, ki ga pripravlja “Gallus” v pro¬
slavo svoje desetletnice. 12. oktobra nam
bo odpel v dvorani na Yapeyu 123 (pol¬
drugo kvadro od podzemske postaje Me-
drano) program slovenskih umetnih in
narodnih pesmi. Seveda bo tudi tokrat
nastopil “Gallusov” otroški zbor. Vstop¬
nice bodo kmalu v predprodaji.

Vsem rojakinjam in rojakom smo
že poslali vabilo na Gogolj-evo

ŽENITEV

ki se vrši v ciudadelski dvorani
v nedeljo 28 t.m. točno ob 18. uri

VSTOP imajo le tisti, ki so si pred¬
časno nabavili ženitovanjska darila
na Alvaradu 350 — in eno uro pred
slavnostjo pred vrati. Cene so maksi¬
malne: $ 12, 10 in 8.

CIUDADELSKI ODER

LOJZE NOVAK

izključno zastopstvo

BIJ M AR, S. K. L.

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Administracidn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

EIBAP

najfinejši, najmodernejši in najce¬
nejši šivalni stroj za Vaš dom.
Mesečna odplačila.

★

Posvetujte se pri direktnem
zastopniku tovarne

EIBAR

KROJAŠKI SALON NOVAK
Cerrito 2245 (višina San Martin
2200, kol. št. 2 in 223)
LOMAS DEL MIRADOR

Vsem našim vlagateljem in vsem morebitnim interesentom

sporočamo,

da zaradi notranje reorganizacije našega podjetja sprejemamo denarne
vloge v dosedanjih pogojih, to je

a 3 0 o/o letnih obresti  in
na enomesečni odpovedni rok

samo do vključno 30. septembra t. 1.

DAYDAM

Bs. As. 5. septembra 1958.

VIAMONTE 448 — T. E. 31-4462

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (103)

PESEM O BERNARDKI

S. Fiseher Verlag, Frankfurt am Main

“Ma Soeur... j’ai peur ... j’ai peur...
ma Soeur...”

Natalija poklekne k njej in jo prime
za roke.

“Zakaj se bojite, česa se bojite, prija¬
teljica?”

Prsi bolnice se dvigajo in trudoma
spet uplahujejo.

Sama raztrgano jeclja.

“Toliko milosti sem imela. . . Morala
bi jo izrabiti. .. Nisem je mogla...”

“Mislite vendar na našega ljubega Od¬
rešenika, ma soeur,” svetuje Natalija in
se bori proti joku, ki jo grabi. Bernard¬
ka pa more misliti samo na eno in isto,
na milost v svojem življenju, ki ji ni bila
dorasla.

“Bojim se,” stoka vedno znova. “J’ai
peur... j’ai peur... ma soeur...”

Natalija skuša, da bi jo pomirala, to¬
da nič ne more najti. Nazadnje položi
roke na Bernardkino glavo, da bi ji po¬
magala.

“Spet imate velike bolečine,” ji za¬
šepeče s stisnjenimi zobmi.

“Ne še dovolj... ne še dovolj...” so¬
pe Bernardka.

Natalija se globoko skloni k njej.

“Me vse vam bomo pomagale, draga
Marija Bernarda. .. Vse bomo prav zelo
marljivo molile za vas, ves čas, zdaj in
pozneje...”

* Oh, prosim, sestre, naredite to za go¬
tovo,” prosi Bernardka kakor otrok.

Sestra Natalija namigne materi Im-

berti, da gre zelo h kraju. Naj pokliče
doktorja Saint Cyra in očeta Febvera —
Bernardko bodo bolečine le še nekaj mi¬
nut stresale sem in tja. Nenadoma pa je
spet globoko dihnila in vprašala z gla¬
som kakor nekdo, ki vprašuje po uri.

“Kakšen dan je danes,?”

“Sreda velikega tedna, ma soeur,” od¬
vrne Natalija.

“Potlej je vendar jutri četrtek, zastr¬
mi Bernardka

“Da, jutri je četrtek, in kako velik
četrtek!”

“In kako velik črtrtek,” ponovi Ber¬
nardka in v očeh se ji posveti sreča cilja.
Natalija ne razume te sreče. Ne spomni
se, da je bil enajsti februar četrtek, ko
sta deklici Soubirous šli nabirat suhlja¬
di in je Bernardka sedela ob Savy poto¬
ku, z eno nogavico na nogi, z drugo v
roki in si mela oči, ali sanja, ali je bu¬
dna. In četrtek je bil, ko je Gospa po¬
vedala svoje ime. Četrtek je Gospejin
dan. četrtek je dan velikih darov. In ju¬
tri je spet četrtek...”

“Nič več se ne bojim, ma soeur, zdaj
bom mirna,” reče Bernardka kakor šo-
larček, ki se zaveda krivde in obljubu-
je poboljšanje.

Koj potlej se je zrušila v naslonjač.
Odnesli so jo v posteljo. Mislili so, da je
mrtva. Toda spet je pričela dihati v tež¬
kih, kratkih sunkih. Bolniška soba se
polni. Zdravnik in kaplan skušata poma¬
gati. Mati Imberta, mati Vauzous in dru¬

ge nune pokleknejo. Mati Marija Tere¬
zija je sama podobna umirajoči. Blizu
vrat stoji Marija Dominik Peyramale,
mnogo prevelik in vse preveč košat za
to sobo in za to nežno smrt. Njegove ro¬
ke so goreče sklenjene.

Bernardka je spet odprla oči. Vse ra¬
zume. Z neverjetno močjo, ki je že dol¬
go ni imela, je napravila preko celega
obraza velik križ, kakor jo je naučila pri¬
kazen. Pričeli so z molitvami za umira¬
joče. Abbe Febvre je začel z visoko pes¬
mijo Salamonovo, z besedami, ko dekli¬
ška duša pozdravlja ženina.

“Spim, toda moje srce je budno. To je
glas mojega prijatelja, ki trka. Odpri
mi, prijateljica, sestra moja, golobica,
zvesta! Moja glava je polna rose in moji
kodri polni rosnih kapelj...”

Bernardkine oči se čudno svetijo in so
uprte v praznino. Zdi se, da išče z očmi
križ na steni. Polože ji ga na prsi. Stra¬
stno ga pritisne k sebi. Njene oči pa kar
naprej strme v daljavo. Nenadoma se
ji strese telo. In iz prsi ji privre tresoč
ženski glas:

“J’aime... Ljubim!”

Globoko tresoč “J’aime” zveni v sobi
kakor udarec na zvon. Tako je močan,
da ustavi molitev. Vse v sobi molči. Sa¬
mo Marija Terezija Vauzous se plazi z
razprostrtimi rokami proti umirajoči, da
bi bila bliže blaženki. Njen obraz je raz¬
trgan od bolečine. Redki so bili, ki so
videli kdaj vzgojiteljico jokati. Sedaj
veruje: Gospa je v sobi. Preblažena,
Preljubljena, je prišla osebno, da sprej¬
me in odpelje svojega otroka. Med šti¬
rimi očmi, v mogočni samoti umiranja,
je zaklicala pozdravne besede, njej, ki je
toliko časa ni videla: “Ljubim! Ljubim

te!” Sedaj je tudi ona, nuna Vauzous,
zoperna dvomljivka, počaščena, da more
biti priča prikazanju. Ozri se name, na
izvrženko, trdovratnico, ki je bila polna
zavisti v svoji nemilosti! Jokajoči gla¬
sovi so privreli iz prsi Marije Terezije.
Z zlomljenim glasom je pričela moliti
Zdravomarijo. Bernardka s pazljivim
pogledom poišče staro učiteljico, ter se
trudi, da bi ubogala. Ve, da zdaj terjajo
od nje, da bi ponavljala molitev. Toda
ves dih, kar ga je še imela, je porabila
za vzklik svoji ljubezni. Bernardkine
ustnice se pridno gibljejo. Pri drugem
delu Zdrave Marije, se ji posreči, da
zamrmra:

“Zdaj in ob naši...”

Dlje ni prišla.

Ponavadi smrt z nenadnim posegom
ugasi človeški obraz. Obraz Bernardke
Soubirous pa je zasijal. Ravno v trenut-
ko, ko je napravila zadnji dih, je prišlo
na njen obraz znova zamaknjenje, ki je
skozi vse obraze in predmete sveta bilo
povezano z Gospo, ki jo je gledala. In
pred tem obličjem so vsi čutili isto, kar
'je nekoč čutil Antoine Nikolau, ko je
rekel: Nobena stvar se ne sme dotakni¬
ti takšnega bitja.

J’aime! Marija Dominik Peyramale ne
bo nikoli pozabil tega priznanja ljubezni.
Ne da bi se premaknil, poklekne v bli¬
žini vrat. Odprli so okno. Kakor sence
pokleknejo nune v molitvi okrog poste¬
lje. Druge se brezslišno gibljejo in so
oblekle mrtvo v habit in avbo, prinesle
dolge debele sveče, jih dele v svečnike
in jih nažgale. Klečeči ni veliko videl,
zakaj spoštljivo se je predal pobožnosti.
Večkrat je pogledal k oknu, v katerem
se je začel srebriti pomladni sij. Mogel

je videti nekaj cvetočih sadnih dreves
na vrtu, in obleke, ki so se premikale.
Celo življenje se zdi Peyremaleu tako ne-
opisano lahko, lahka se mu zdi cela te¬
ža lastnega telesa. Prav nič ne čuti, da
še vedno kleči na svojih starih, revma¬
tičnih kolenih, šele počasi začne sluti¬
ti, kakšno okrepčilo mu je dano po tej
smrti. Vse se je spremenilo. Ali more
v njem še naprej peči trn in bridkost?
Srebrna je dnevna luč. Zlata je luč sveč.
In dnevna luč ter luč sveč ozarjata Ber-
nardkin obraz, na katerem je ostalo za¬
maknjenje. Peyramale se ne more od¬
trgati od tega obraza in začuden sliši
šepetanje samega sebe:

“Tvoje življenje se pričenja, o, Ber¬
nardka!”

Te besede niso povedale samo: V ne¬
besih si, Bernardka. Povedale so več!
V nebesih si in na zemlji, o, Bernardka!
Tvoj« oči so več videle kakor naše. V
tvojem srcu je bilo več ljubezni, kakor
je moglo v naša trda srca. Zavoljo tega
si dejavna in prisotna vsak dan, da, vsa¬
ko uro, ne samo v massabiellskem stu¬
dencu, temveč v vsakem cvetočem dre¬
vesu zunaj. Tvoje življenje se pričenja,
o, Bernardka!

Čudovito lahko se velikanski Peyrama-
le dvigne, se z zadnjim pogledom in kri¬
žem poslovi od Bernardke Soubirous in
odide.

Petdeseto poglavje
PETDESETA ZDRAVAMARIJA

Cela množica Soubirousov se je zbra¬
la na ta največji svečani dan. Otroci,
vnuki, nečaki in nečakinje Bernardkine-
ga sorodstva. Pravo sredice pa niso tvo¬
rili pravi, telesni sorodniki, temveč prvo¬
rojenec čudeža, Bouhouhortsin otrok.

/