M ilan N a t e k se je v zadn jih le tih uspešno lotil tud i p reu čev an ja stopn je razv itosti slovenskih področij, k a te reg a rez u lta t je razp rav a v GO XVI/1969. Za ravensko posvetovan je je s te s tran i posebej podrobno obdelal koroško reg ijo v odnosu do celotne S lovenije v re fe ra tu z naslovom »Razvi­ tost koroške reg ije v okv iru SR S lovenije. Za tovrstno delo je po treben kom pleksen pogled na gospodarske silnice in z n jim i zvezane p reb iva lstvene in socialne sprem em be. Z b iran je in obde­ lava m nogoterih podatkov, k i so za ta k e analize po trebn i, zah teva pri našem načinu dela veliko tru d a in časa. A vtor je upošteval štev ilne elem ente, na osnovi k a te rih je b ilo mogoče podati končno sodbo stopn je razvitosti koroške regije. V ečina teh je p rik azan a m ed tekstom tud i v desetih tabelah . N azaj je posegel n a jd lje do le ta 1948, večidel p a p rik az u je s tan je zadn jih n eka j let. Končni rez u lta t analiz je : ko roška reg ija spada danes med razv ita pod­ ročja S lovenije; n a jb o lj je razv ita ravenska občina, d rav o g ra jsk a in slove­ n je g ra šk a pa sta pod repub lišk im povprečjem , zato jih je N atek uvrstil med sred n je razv ite občine. 3\'a zadnjem m estu je o b jav ljen re fe ra t M irka P a k a N ekateri e le­ m enti geografskega razv o ja n ase lja R avne po letu 1945«. Ravne, danes n a j­ več je n ase lje v korošk i reg iji, so doživele n a jv eč ji razm ah šele v povojn ih le tih (od 2253 preb ivalcev , k o liko r so jih im ele le ta 1948. so se do le ta 1968 povzpele na 6146 prebivalcev). K ako se je m esto razv ijalo , kakšne sprem em be so nasta le v funkciji, zgradbeni s tru k tu r i te r fiziognom iji naselja , kakšna je s ta ro s tn a s tru k tu ra zgradb, k ako je s s tru k tu ro p reb iva lstva in tendencam i n jegove transfo rm ac ije te r z n jegovo starostno in socialno-poklieno stru k tu ro , o vsem tem govori P akova š tud ija . O bogatena je s štirim i kartog ram i in dve­ m a tabelam a. Z bornik »Jugovzhodna Koroška« veliko p rispeva k poznavan ju te zan i­ m ive obrobne in m ejne slovenske po k ra jin e . D ostopen je tud i inozem stvu, saj im a vsak p rispevek izvleček v angleškem in nem škem jeziku . O pozoriti pa želim na n ek a te re pom anjk ljivosti. Če ko roška reg ija res v k lju č u je tudi občino R ad lje , je v zborn iku slika reg ije nepopolna, k e r p redvsem p r i druž- benogeografskih analizah rad e ljsk a občina ni z a je ta v obravnavo. N eenotnost se kaže p ri p rik azo v an ju geografske podobe onstran državne m eje (velikov- ški ok ra j), sa j so ga p ri opisu reg ije kot celote le n ek a te ri re fe ren ti v k lju ­ čili v okv ir obravnave. V zborn iku močno pogrešam o opis narodnostn ih raz­ m er na nacionalno m ešanem te r ito r iju jugovzhodne K oroške, o k a te r ih je bil govor na ek sk u rz iji; čep rav je v načrtu p rik az teh razm er za celotno Slovensko Koroško, mislim , da bi zarad i popolnosti geografske podobe v geo­ grafski zbornik , k ak ršen je p riču joči, sodil za obravnavan i te r i to ri j posebej opis narodnostn ih razm er.* P ri op isovanju gospodarstva in preb ivalstva , ki se ga ob različni tem atik i poslužu je več av to rjev , m oti n as lan jan je na ča­ sovno različne podatke tam, k je r bi ti lahko bili isti. D rago Meze Koroška in koroški Slovenci. Zbornik po ljudnoznanstven ih in leposlovnih spisov U redil dr. V. K lem enčič (geografsko-socialni del), dr. J. P le te rsk i in dr. T. Zorn (zgodovinski del) in dr. J. Kos (jezikovno-leposlovm del). Izdala Založba O bzorja . M aribor 1971, 590 stran i. . V zadn jem času se tud i v širših p lasteh slovenskega ljuds tva p o ja v lja izredno močno zan im an je za naše ro jak e , k i žive izven m e ja Jugoslavije. Še p rav posebna pozornost je posvečena poznavanju p rob lem atike S lovenske K oroške, k a r se n avsezadn je kaže tud i v tem, da so naše založbe samo v prvih m esecih le tošn jega le ta izdale o tem našem narodnostnem ozem lju k a r tr i za je tn e pub likacije . K ljub tem u pa se mi vendarle zdi, da je v naši zavesti, m islih in besedah že vse prem očno za risana d ržavna m eja, k i je po p rv i sve­ tovni vo jn i razkosala naše etn ično ozem lje in ga p risod ila š tirim državam * K er b o d o r e f e r a t i z z b o r o v a n j a , k i so po s eb e j o b r a v n a v a l i n a r o d n o s tn o p r o b l e m a t i k o ne s am o a v s t r i j s k e K o ro ške , t e m v eč t u d i d r u g i h z a m e j s k i h s lo v en s k ih p r e d e lo v , o b ja v l je n i p o sebe j , j e m o r d a v rze l , k i jo o m e n j a r e f e r e n t , b o l j o p r a v i č l j i v a . — P r i p o m b a u r e d n i š t v a . z različno gospodarsko, družbeno, socialno in ku ltu rno usm erjenost jo in raz- vitostjo. Na naše prebivalstvo, ki živi na svojem narodnostnem ozemlju, resda izven državnih m e ja naše domovine, vse prepogoste je gledamo in ga v redno ­ timo kot narodnostno m anjšino in 'vse p rem a lok ra t se zavedamo, da je n e ­ ločljivi, tudi v zgodovini utemeljeni , integraln i del Slovenije in slovenskega naroda. Zbornik »Koroška in korošk i Slovenci« je v vsebinskem pogledu raz­ d e ljen v tr i dele z dodatkom , in sicer: I. G eografsko-socialni del, II. Zgodo­ vinski del in 111. Jezikovno-leposlovni del. V našem poročilu bomo zaje li le p rv i del zbornika, pa čeprav je za poznavan je in razum evan je celo tne p ro b le ­ m atike tega p red e la S lovenije izredno koristno irr potrebno, da bi se sezna­ n ili tudi s p rispevk i v d rug ih dveh delih kn jige . Uvodni p rispevek v »geografsko-socialnem delu« zborn ika je napisal akadem ik prof. dr. S. I l e š i č z naslovom Pokrajinsko okolje na Slovenskem Koroškem (str. 11—28). V njem avtor podaja podrobnejši pregled pokrajin na Slovenskem K oroškem . S lovenska K oroška je razč len jen a v tr i več je p o k ra ­ jin sk e enote, ki so jim posam ezna urbanskp-gospodarska sred išča bo lj ali m anj jasno začrta la n jihovo g rav itac ijsko za led je : a) p o k ra jin e zahodnega dela južne Koroške (K analska dolina, ki je danes p rik lju č en a I ta liji, sloven­ ska Z iljska dolina te r Bel ja šk a sovodenj); b) p o k ra jin e o sredn je južne Ko­ roške (Osojsko-glinsko podolje in O sojsko-vrbsko hribovje, Vrbsko podolje, C elovška ravan z obrobjem , G ure in K aravanško podgorje); c) p o k ra jin e vzhodne južne K oroške (Velikovško C ezdrav je, P od juna, M ežiško P o d rav je z M islinjsko dolino, tj. ko roška reg ija v SR S loveniji). Ta shem atski okvir p o k ra jin južne K oroške je av to r iznopolnil še z n ad a ljn jim i razčlen itvam i na m an jša področja , ki iz raža jo pokrajinsko-fiz iognom sko individualnost. Da je ta členitev slovenskega ozem lja podana z izredno širokega geografskega v id ika , spoznamo tud i po tem, da je vseskozi p rik azan funkcijsk i in družbe- no-gospodarski pom en posam eznega obm očja ali v p re tek lo sti ali v sedan jo ­ sti in to bodisi s k ra je v n e g a bodisi s širšega, to je in te rreg ionalnega v id ika (v prom etnem , gospodarskem pogledu itd.). K ako je nastal relief Celovške kotline je prispevek dr. I. G a m s a (str. 29—38). V njem so prikazan i glavni geom orfološki procesi, k i so v reliefu ob­ ravnavanega področja zapustili svoje sledi. Med najpom em bnejše dejavnike prišteva avtor tektoniko ter k lim atske sprem em be oziroma poledenitev. To je vplivalo na izoblikovanje rečnega om režja (koncentracija rek v Celovški kotlini je že starejšega porekla, najb rž je iz oligocena), teras ozirom a nivojev. Po­ drobneje je p rikazana zadnja poledenitev (wiirm), ko je led segal sem kaj po dolini Z ilje iz D olom itov, nastanek je z e r (oziroma m očvirij), k i so danes za tu ­ rizem izrednega pom ena. Č lanek je nap isan pregledno. K ra jev n a in d ru g a im e­ n a so zap isana s slovenskim in nem škim poim enovanjem , k a r p red s ta v lja tudi lažjo orientacijo na kartali. Očitno pa je. da med tekstom m anjka k a rta umi- D r. J. M e d v e d je nap isal članek o koroškem km etijs tvu (str. 59—53; kaln ih stadijev poledenitve, na katero se pisec sklicuje mi str. 36. zdi pa se mi, da bi bil naslov »K m etijstvo n a Koroškem«, ustreznejši). Ta p rispevek m orem o po vsebinski s tru k tu r i razdeliti v dva dela. V p rvem delu govori bo lj z načelnega (in splošnega) v id ika o dejavn ik ih in procesih, ki u sm e rja jo in sp rem lja jo razvoj km etijs tva . S icer pa je av to r o tem že tako obširne je p isal v G eografskem obzorniku (Osnovne faze razvo ja ag ra rn eg a gospodarstva, le tn ik XVII, št. 2, str. 1—6.) ozirom a v Sodobnem k m etijs tv u (N ekatere značilnosti v razvo ju slovenskega km etijs tva , le tn ik III. št. 1 in 2). V drugem delu p rispevka pa so p rik azan e sprem em be zem ljišk ih k u ltu r v zad n jih petinšestdesetih letih , sprem em be v s tru k tu r i n jiv sk ih posevkov in v h ek ta rsk ih donosih p ri posam eznih po ljedelsk ih p ride lk ih , razvoj števila dom ače živine v zad n jih petinsedem desetih letih . N ada lje je p rik azan a s tru k ­ tu ra zem ljiške posesti (najb rž po s ta n ju leta 1951?) in sledn jič je podana tud i k la s if ik ac ija k m e tijsk ih gospodarstev, k ak ršn a so b ila v le tu 1951 (8 k a ­ tegorij k m e tijsk ih gospodarstev, gl. skico na str. 50). P ripom niti ve lja , da bo po trebno v p rih o d n je p ri p rik azo v an ju ag ra rn e p o k ra jin e p recej večjo pozornost posvetiti osnovnem u izhodišču, k i nam bo služilo k o t baza za p r i­ m erjavo n a jra zn o v rs tn e jš ik pokazate ljev , v k a te r ih se k aže jo razvo jne stop­ n je in težn je našega km etijs tva . U r. M. J e r š i č ob jav lja k ra jši prispevek z naslovom V pliv odprtosti m eje na prostorsko m obilnost prebivalstva Koroške in SR Slovenije (str. 54 do 59). V n jem nam p o d a ja analizo čezm ejnega cestnega po tn iškega prom eta, v k a te r i ugotav lja , da se je ta v zadn jih osmih le tih (i960—1967) povečal 25-krat. Iz razčlen itve podatkov se nazorno pokaže, k ako pom em bni so za prehod d ržavne m eje raz ličn i p razn ik i: bodisi državni bodisi cerkveni. Pa tud i razne p rire d itv e (npr. d u n a jsk a d rsa ln a re v ija n a ledu v Celovcu) v m nogočem p rispevajo , d a naše p reb iva lstvo »masovno« ob isku je sosednje de­ želno središče — Celovec (prim. tabelo 2 in podatke za feb ru ar 1967. leta). Sklepni p rispevek v geografsko-socialnem delu zborn ika je napisal dr. V. K l e m e n č i č , glavni urednik publikacije. Prispevek im a naslov Spre­ m injanje gospodarske in socialne strukture in narodnostni problemi Slovencev na Ju žn em K oroškem (str. 60—69). Razdeljen je v dve poglavji. V prvem p r i­ k azu je družbeno-gospodarski razvoj Južne Koroške, ka te reg a je o-risal s k a ­ rak te ris tičn im i potezam i razv o ja km etijs tva , in d u strije , tu rizm a in prom eta. V drugem delu č lan k a p a so p rik azan i učink i socialnega in gospodarskega razvo ja na nacionalne razm ere Slovencev n a K oroškem . P rin aša nam n a ­ zoren p rik az ra z k ro ja k lasične ag ra rn e s tru k tu re in u v eljav itev in d u strijsk e družbe. Ta proces je n a Južnem K oroškem po tekal v tre h g lavnih fazah, ki jih je av to r razm ejil s popisi p reb iva lstva . V p rv i fazi (1921—1954) so že iz ­ raz ite m eje m ed podeželjem in m esti; dom ače (Slovensko) preb ivalstvo , k i se želi zaposliti izven km etijs tva , se iz se lju je , zato se število lju d i m anjša. Za drugo fazo (1954—1951) je značilna em ig racija slovenskega živ lja , istočasno pa se u v e lja v lja p rise lje v a n je Nemcev, k i se zaposlu je jo ali v in d u s trij i ali v turizm u. Za to obdobje je značilna depopu lac ija slovenskih predelov. T re tja faza ra z k ro ja ag ra rn e d ružbene s tru k tu re in dokončna u v eljav itev in d u s tr ij­ ske družbe se začne po le tu 1951, ko dobijo in d u strija , turizem , p rom et in kom erc ia liz irano k m etijs tvo povsem nove razsežnosti. Skozi vsebino celo t­ nega p risp ev k a se vidi, da je pisec zelo dobro seznan jen s sodobnim i procesi in prob lem atiko na K oroškem . To je v k ra tk e m vseb ina geografsko-socialnega dela zborn ika »Koroška in koroški Slovenci. Zanim ivi in za vsakogar izredno dragoceni so v zbor­ n iku še drug i p rispevk i bodisi v zgodovinskem bodisi v jez ikovno-literarnem delu, k i nam d a je jo dokaj zaokroženo podobo o K oroški. Ob sklepu p a se mi zdi po trebno zap isati še to-le v p rašan je : zak aj je p rv i del zborn ika ozna­ čen z nazivom »geografsko-socialni del«, čep rav n jegova vseb ina bo lj u streza le posam eznim izsekom geografije? C elov ita socialna p rob lem atika K oroške v p rispevk ih ni p rikazana , v sa j ne v sm islu opredelitve socialne geografije, k a k o r jo zas tav lja jo nem ški (m iinchenski) geografi. P rep ričan p a sem tudi, da za kom pleksnejši geografsk i p rik az Južne K oroške le m a n jk a jo še n ek a te ri p rispevki, k i bi nam osvetlili n a se lja in še posebej m esta in in d u strijsk a središča, prom etno ožilje, tu rizem . P ra v tako v zborn iku pogrešam prispevek o e tnografsk i podobi K oroške (dr. P. Z ab latn ik sicer piše o N arodopisju in korošk ih Slovencih, str. 281—288). K ljub navedenim pom islekom pa je k n jig a »K oroška in korošk i Slovenci« ven d ar zelo ko ristno delo, k i nas obsežno in z različn ih zornih ko tov seznan ja s tem delom slovenskega ozem lja. Milan N atek Marjan Mušič, Arhitektura slovenskega kozolca. C a n k ar je v a založba, L ju b l ja n a 1970, 172 strani. Štir ideset le t po Melikovi monografiji »Kozolec na Slovenskem« smo dobili novo delo, k i z a rh itek tonskega v id ika osve tl ju je to tako samoniklo obliko gospodarskega poslopja, ki nas sp rem lja po p retežn i večini sloven­ skega etn ičnega ozemlja. Čeprav bi m orda po naslovu sodili, da k n j ig a za geografa ni pomembna, pa kasneje , ko z na tančnostjo prelis tam o to re p re ­