aBBaMMMMajjla^a^aMMaMMaMMMa^MMjlMaMM1L* IS T Ł) JtL., Grad Ojstrioa v Savinjski dolini. JugozahodiiO od Št. Jurija ob Taboru se dvigaVelika planina, pred njo pa strma lvrvavica, Navr-hu Krvavico ]e stala stara graščiiia Ojstrica. Kdaj so sezidali ta grad, se danes ne da več¦ilognati. Razvidi pa se iz listin, da je obstojal že pred letom 12JS8, Da bi bil obstajal že v 9. stoletju , ne moremo dokazati, kajti listine iz tega stoletja se najbrže uanašajo Io na grad_ Ostrovico (Hoch-Osterwitz) na Koroškem. Rodovnica vilczov Ostervici se ,,(: i/.^ubilu. \ srednjem veku so poznali dve rodbiui s tem imenoiu.!A uobena ni več lastnicu Ojstriškega grada, ki je prešel fia.jbrže preko lastnikov iz rodu Breže-Selških v roke Soneških gost/Odov, j;oznejših groiov celjskih. K- $0 slednji izumrli, je postalo Ojstriško gospodstw cesarjeva zastavna imovina. Iz listin« leta 1308 razvidimo, da šo takrut Savinjska dolina ni sjiadala li koroiki marki, iz katere j« nastala pozneje dežola Stajerska, temvefi še k vojvtjduii koroski. gele leta 1311 ic bila prideljenak Štaierski, vendar pa meje niso bilt: |iovsem jasne postboo ne proti Kranjski, vsled 6esar so nastali že v 38 stoletju mejni prepiri. Celjsko okrožje je bilo razdeljeno v celo vrfsto sodaih okra]«v. Sodili so posestniki onega zemljišča. h kateremu je pripadala sodna oblast. Tudi Ojstiica je imela to pravico, a ne v^emo nd kedaj. V 5asu, ko je pripadala Ojstrk-a oeljskini gmfoin, se je zgodilo tu marsikatero grozodejstvo, radi (^esar je dobil tudi hrib svo_;e ime. Imenuie se ,,Krvavica." V .3. desetletju 15. stoletja douodila se je tukaj ona žaloigra, ki še živi danes kot edin spomin n;i Ojstrišlci griul me<l preprostim ljudstvoiu. 0 hrvatfjki plemkinii Veroniki Deseniški, drugi ženi Friderik;. II., narn poroča celjska kronika: ,,Ko so i>retekla tri leta, izbral si je grof Friderik drugo ženo, jilemenito Veroniko, ki je bila sicer lepa deidioa iz Deseniškega rodu, a le viteškcga. torej ne enako iinemi.tiiqga rocHu. Ker jo je poročil brez dovoljen.ia svojega očeta Hermana in svojegu s\"aka ogrskega kralja Sigmunda, jtaklioal ga je poslednji k sebi na odgovor, ga vjel in izročil njegovomu dftetu Hermaiiu. Ta ga je |X>slal uklenienega \ vozu domov in ga za()rl v stolpu Ojstriškega grada. Nato so g;i p.eljali v Cel.jski igrad, kjpr sa je moral stražiti vitez Jobst Helfenberški. Tukaj je bil od ftpta prisiljen odstopiti mu svoje gradove. Ker je bila tako Veronika oropana svojega spoda in soproga in tudi vtseh gradov iln poseste^ ni imela mesta, jtjer bi se bila mogla Suvati in bip. niti pred jezo svojega tasta* Potikati se Je mora!svojimi dvorjankami po gozdovih in je trpela velik Domanjkanje m silne muke. fConečno je bila tiho peljana v grad, ki lejii na |H>l,]u blizu Ptuja; tukaj pa so jo zasledili in v.jeli. Ker je bil Friderik zaprt v Celiu, so peljali Veroniko na Ojstrico, kj«r je bila zaprla daJje Časa brez jedi in pijafie. Nato j.o je pustil peljati grof Herman v Celje ter postaviti pred sodiSce, ker je hotel imeti obsodbo, da bi jo mogel usmrtiti. Obtožba pa se je glasila: da je ona z zvijačo zmotila njegovega sina Friderika, da jo je vzei in poročil, in da ga je hotela zastrupiti in ugonobiti. Tako jo je obdolžil groi Herman, samo da bi jo soiel u&mrtiti. Veroniki je bilo dovoijjeno, da se je bTanila, in tako je dosegla s svojim zagovarom svojo pravico. Zopet so jo peljali na Ojstriuo, kjer so jo hotelipaz gladom pokončati. To se pa ui zgodilo, ker je poslal grol Herinaii dva viteza, ki sta jo pod Ojstrico — utopila. Utopljeno so pokopali v' Braslovčah. Nekaj let pozneje jo je pustil njeii soprog Friderik TT. zopet izerebsti iu pokopati v Jurkloštru." ~Ko se je po smrti zadnjega Celjskega grofa pričela borba za ujihovo dedščino, se je tudi Ojstrica dalje 6asa branila. KoneSno jo je cesar Friderik II vendar zavzel in postala je, zasta\iia last cesarjeva in prehajala v roke dolge vrste zastavnikov. Proti koncu 15. stoletja je bila jtroti bližajoči se turški nevarnosti utrjena tudi cerkev sv. Jurija pod Ojstrico in se imenuje odslej naprej Št. Jurij ob Taboru. Leta 1535 je priSel grad po plačilu zastavuine v znesku 1700 fl. zoj)et v last kraljevega svetovaloa. Dne &. aprila 1566 pa je prešlo gospodstvo s sodno oblastjo vred ter ribolovom in mitnico na Vranskem v roke Maksimilijana Schrattenbacha in je ostala v tej rodbini do leta 1767. Schrattenbachi pa so bili postavili v dolini pod ataro Djstrioo nov grad; tako je začel cornji Ojstriftki grad propadati in nov grad je nastal srertiSCe sn» anega okraja. Poleg Djstriške sodne oblasti je nastala okrog srede 16. stoletja nova sodna oblast gospode Preboldske (Pragwald). V teku 19. stoletja pa je prešlavsa sodna obJast iz Ojstrice v Pragwald. Izmed dogodkov Ojstriškega gospodstva pod Schrattonbachi je j>a8 najvažnejši kmetska vstaja ix leta 1635, ki se je tukaj prifiela vsled krutega postopanja barona Feliksa Schrattenbaoha in se ]e razSirila čez vso Celjsko okrožje do Foborja in Dnave, ter sesla celo na Kranjslco. PoznejŠi lastniki gradu so: Janez Jakob plem. Chusrnok, Maks Kobida, JHelena Robida poroSena 8«n5ar, na to Janez Kircher, Jožef Omersi, Matija Im Anton Vincenc Perko. Nnjbrže za ftasa zadnje imenovanega so podrli od Sohraltenbachov okoli leta 1600 sezidani grad in •d takmt Moi samo gospodarsko posllopj«, katerega l« kupll leta 1846 Gustav baron Wittenbech in proctel )aXlninTi lpRnPmu trgovou Prnssiju. Zft 6asa aedan;e svetovne •vojne pa )t to zgo•jjterinsko rnestn popolnomr. osamljeno ia zapufflfoap. Po daljSi raaipravi 0. 8traVTJ»w» t ..Ca»OBJHn aa agoaoria« >n oaroclopi!^«" 14. T. ponril P. R.