PoStnina platana t golovinL
Cena Din l*—
Izhaja vsak dan zjutraj razvea
V ponedeljkih ln dnevih po pra*« nikih. — Posamezna Številka Din 1'—, meseCna naročnina Din 20*—, za tujino Din 80*—• DredniStvo v Ljubljani, Gregor« tičeva ulica SL 23. Telelon pred« ništva 80-70, 80-69 ln 8Q-7L
Jugoslovan
Rokopisi se n« vračajo. — Oglat! po tarifi in dogovoru. — Uprava f Ljubljani, Gradišče 4,tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksa n« Irova cesta St. 24, telefon 29-60 Podružnica t Celju, Samostan« ska ulica St. 4.
St. 29
Ljubljana, torek dne 8. julija 1930
Leto I.
Grozni učinki katastrofe parnika Jaradjordje”
Maše uradno poročilo o Ijeno - Večjo katastrofo
Beograd, 7. julija. Prometno ministrstvo je izdalo o nesreči v Pašmanskem prelivu tole uradno poročilo:
V nedeljo ob 2. zjutraj sta zadela drug v drugega v Pašmanskem prelivu brzo-parnik Jadranske plovidbe »Karagjorgje« in italijanski brzoparnik družbe »San Mar-co« z imenom »Francesco Morosini«. »Karagjorgje« je na brzi progi št. 2 plul iz Šibenika proti Sušaku. »Francesco Morosini« pa na redni progi iz Zadra proti Splitu.
V bližini otoka Galešnjaka 3 in pol morska milje severno-zapadno Biograda na morju je parnik »Francesco Morosini« zadel v levi bok »Karagjorgja« ier ga prebil do polovice palube. Hudo poškodovanemu parniku se je vendarle posrečilo se približati kopnemu, kjer je nasedel na pesek pri vasi Kručin, približno eno morsko miljo od kraja nesreče.
Parnik »Francesco Morosini«, ki je tudi dobil poškodbe na podladju, je takoj pričel z reševanjem potnikov, med katerimi so bili mrtvi in ranjeni. Odplul je v Zader, kamor sta takoj odplula na pomoč tudi parnika »Jug« in »Krka s Preka«.
Kraljevska mornarica je takoj poslala svoja tenderja »Spasilac« in »Močni«, direkcija pomorskega prometa pa svojega reševalca, ladjo »Plavnik«.
Žrtve katastrofe
Na »Karagjorgju« so ugotovili 5 mrtvih,
7 težko ranjenih in 20 lažje ranjenih. Imena mrtvih so:
Novotnv Ljudmila, rojena 3. februarja 1909 v Belovicah pri Plznu,
Marija švejdova-Františkova, rojena 13. decembra 1894 v Bukovi Novi,
Federer Rihard, rojen 9. septembra 1897 na Dunaju,
Federer Ana, rojena 27. februarja 1906 na Dunaju in Mihajlovič Juraj, rojen 19. julija 1913 v Vrbovški Rezini.
Parnika Jadranske plovidbe »Slovenec« in »5eograd« sla odplula v toku včerajšnjega dne v Zadar, da prevzameta brodolomce. »Slovenec« je prispel na Sušak davi ob 1. s 176 potniki, a davi ob 5.45 je pripeljal »Beograd« 141 potnikov. Med njimi so tudi trije ranjenci, ki so jih takoj odpremli v sušaško bolnico.
Reševanje Karagjorgja
Storjeni so bili vsi ukrepi, da se reši »Karagjorgje«. Parnik je pod vodo do promenadne palube nagnjen za 8 stopinj na desni bok.
Uvedena je od naših oblasti sodna in disciplinarna preiskava, ki bo dognala krivdo.
Na kraju nesreče se nahaja direktor direkcije pomorskega prometa v Splitu.
Prometno ministrstvo je izdalo odlok, da se vsi brodolomci brezplačno prepeljejo po železnici.
čeprav je s to nesrečo največjega parnika Jadranske plovidbe hudo prizadet naš pomorski promet, vendar se obstoječe redne proge ne bodo izpremenile.
Pripovedovanje očividcev — Nepopisni prizori panike
Sušak, 7. julija, k. Danes ob 1. uri ponoči je priplul iz Zadra na Sušak parnik »Slovenec« s brodolomci. Na Sušaku se je kljub pozni uri zbralo okrog 1000 ljudi, ki eo pričakovali brodolomce z raznimi prevoznimi sredstvi. Na parniku je bilo 180 ponesrečencev, ki so bili vsi do sinrti utrujeni in onemogli.
Videti je bilo žene v dežnih plaščih in sjjijcali, deco napol nago, ljudi brez klobukov, bose in gole. Večino svojih stvari, denar in obleko, so zgubili. Z avtomobilom so bili odpeljani na železniško postajo, kjer jim je Jadranska plovidba pripravila železniške vozove z ležišči in hrano.
nesreči - Neizrečeni prizori panike - Število mrtvih ni še končno ugotov-preprečilo le vzorno in divno držanje poveljnika in posadke »Karadjordja«
Navsezgodaj, okrog 5. ure, je iz Zadra priplul parnik »Beograd«, ki je pripeljal nadaljnjih 141 ponesrečencev. Tudi tl oo bili onemogli, brez obleke in obutvi, deloma v samih srajcah in pižamah. Jadranska plovidba je zanje poskrbela in jim pripravila hrano ter najpotrebnejša sredstva, da se bodo mogli vrniti na svoje domove. M .ogi so izgubili vse, celo svoje dokumente in potne liste, pa jim je obmejna policijska oblast izstavila začasne osebne liste.
Češkoslovaški in poljski Sokoli tvorijo 90 odstotkov vseh ponesrečencev. Poieg njih je tudi nekaj naših ljudi in avstrijskih turistov. Na Sušak je s temi poslednjimi brodolomci prispelo tudi nekaj ranjenih. Trije od njih so bili prepeljani v bolnico. Med njimi je tudi Poljak Edmund Nowa-kowskjr, ki si je pretresel živce. On je na lastne oči videl, kako mu je bila žena raztrgana na kose.
Vsi brodolomci, ki so ostali brez sredstev, so dobili nekaj denarja in oblek© za pot. Prometno ministrstvo jim je stavilo na razpolago tudi vagone in dovolilo brezplačno vožnjo.
Očividci katastrofe opisujejo v živih in strašnih barvah to nesrečo.
Kapitana Prodana, katerega prisotnosti duha se jo treba zahvaliti, da je rešil ladjo in ž njo veliko večino potnikov, ne more nihče prehvaliti. Le malo je manjkalo, da se parnik ni potopil in da ni ž njim utonilo 500 ljudi.
G. Miro Jurasin, uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Splitu, pripoveduje, da je on bil za časa nesreče na krovu in da je z lastnimi očmi videl, kako se je »Morosini« zaril v naš »Karadjordje«. Nastal je silen ropot, ljudi se je polastila blazna panika, vsi so drli po stopnjicah na krov. Neka žena, ki je hotela skočiti s »Karadjordja« na »Morosinija«, je bila raztrgana na tisoč kosov. Stroji so nenadoma obstali. Luči so ugasnile. Rešilna akcija je potekla precej gladko, toda le težko je bi-
lo	mogoče pomiriti vznemirjene potnike. S »Karadjordja« je bilo prenešenih na »Morosinia« 6 mrtvih in 21 težje ranjenih ponesrečencev.
Neki gospod, ki mu je bila ubita soproga, je ves obupan skočil v morje. Ko so mu poslali na pomoč barko, da bi ga rešili, se je nenadoma potopil in žalostno utonil.
Mrtvih mora biti več, ker so po kabinah mnogi spali. G. Rihar čulič, ki je prav tako doživel katastrofo, pripoveduje, da ga je silni udarec vrgel s postelje na mizo. Ko si je nekoliko opomogel in se zavedal nevarnosti, je skočil skozi vrata, pa videl množico napol blaznih ljudi, ki so drli po stopnjicah na krov.
Da prepreči eksplozijo kotlov, je kapitan Prodan ukazal, da se takoj izpusti para iz kotlov. Potniki v spodnjih kabinah so bili
oo	pasu v vodi. Razbite in poškodovane so bile najbolj kabine I. in H razreda, kamor jo udrla voda z vso silo.
Češkoslovaški konzul o katastrofi
Split, 7. julija, k. Snoči je dospel v Split g. dr. BirmiSa, odvetnik iz Dubrovnika in tamošnji češkoslovaški konzul. Potoval je iz Trsta. Vozil pa se je v Dubrovnik prav na parniku »Francesco Morosini«. V Splitu je pripovedoval podrobnosti o težki katastrofi na morju. Globoko je bil pretresen od strahovitih prizorov, ki so se odigrali na par-robrodu »Karagjorgje«. Spal je v kabini, ko ga je nenadoma prebudil silen udarec, lomljenje železa in drobljenje stekla, ki je bilo naravnost oglušno. Odšel je takoj na palubo, da vidi, kaj se je primerilo. Noč je bila jasna, čeprav brez mesečine. Oba parnika sla vozila v močni električni razsvetljavi. Ko je prišel na palubo, se mu je nudil stra-
šen prizor, M mu ga je težko opisati in še težje pozabiti.
S parnika »Karagjorgja« se je čulo strašno kričanje in vzdihovanje množice, med katero je nastala strahovita panika. Ko smo se zavedeli, je »Karagjorgje« že vozil proti kraju, vendar se je še dolgo časa čul bolesten jok in plač. Neko deklico so mrtvo in popolnoma ponakaženo vrgli s »Karagjorgja« na parnik »Morosini«.
V paniki so mnogi iskali rešitve s skokom v morje. Pripovedujejo, da so videli neko deklico, ki je skočila v morje, za njo pa takoj njena mati. Potniki so se po prvem momentu katastrofe šele polagoma malo pomirili, kar je pripisovati izrednemu duha prisotnemu postopanju posadke na »Karagjorgju«.
Katastrofa bi bila na vsak način mnogo večja, če ne bi bil poveljnik parnika »Karagjorgje« kapetan Prodan toliko duhapri-soten, da je na diven način zapeljal parnik proti plitvini. Pravi čudež je, da je mogla ladja s tako veliko odprtino še priti do plitvine. Ko so si na prvem in drugem parniku nekoliko opomogli od panike, so začeli takoj izkrcavati potnike s »Karagjorgja«. To je trajalo od 2. ponoči pa do pol 8. zjutraj. Čeprav so bili potniki zelo vznemirjeni, se je prekrcavanje vendar vršilo v največjem redu kljub velikim naporom in težavam. Okrog pol 8. zjutraj je parnik »Morosini« odplul proti Zadru. Krma tega parnika je bila silno oškropljena s krvjo. Potniki so dospeli v Zader silno vznemirjeni in napetih živcev, ker so vso noč prebdeli. V Zadru so se začeli razgovarjati in spraševati o tem, kako je nesreča nastala.
Prvi brodolomci v Zagrebu
Zagreb, 7. julija. Že včeraj popoldne so se po Zagrebu raznesli prvi glasovi o težki nesreči, ki je doletela naš potniški parnik. Te vesti so izzvale v mestu veliko razburjenje, še posebno, ker so se s tem parnikom vračali domov tudi mnogi Zagrebčani. Njihovi sorodniki in prijatelji s?o bili v velikih skrbeh.
V Zagreb so med tem danes ob 1*2 55 prispeli prvi brodolomci, 15 poljskih Sokolov in Sokolic, oni, ki so bili na parniku najmanj preplašeni. Na postaji so jih sprejeli zastopniki našega Sokola in uradnik poljskega konzulata. Poljski Sokoli so pravili, kako je prišlo do nesreče. Oni so se mudili baš na krovu, ker je bila noč topla in mesečna.
Danes popoldne so si gostje ogledali mesto, zvečer so skupno z našimi Sokoli pričakovali vlak s Sušaka, s katerim je prispelo 150 češkoslovaških Sokolov in Sokolic. Tudi ti niso utrpeli pri nesreči večjo škode. Doživeli pa so splošno paniko. Izgubili so svoje reči. Ostali Sokoli pridejo tekom noči in jutrišnjega dne v Zagreb, ki pripravlja prisrčen sprejem.
Prihod potnikov »Karagjorgja« v Zagreb
Zagreb, 7. julija, k. Nekoliko po osmi uri je prispel v Zagreb posebni vlak s poljskimi in češkoslovaškimi Sokoli. Na glavni postaji so jih pričakovali zastopniki vojnih in civilnih oblasti. Odsotnega bana, ki je odpotoval v Karlove Vari, je zastopal g. Sava Stojanovič z načelniki banske uprave. Na postaji so bili tudi češkoslovaški konzul, zastopnik poljskega konzuli, zastopnik divizijskega komandanta brigadni general Be-limarkovič, nadalje dr. Ražem, predsednik društva Istre, ki je ob tem času imelo žalno sejo. Mnogo je bilo tudi Sokolov. Na postaji je bila pripravljena tudi ambulanca za vsak slučaj.
Poljskim Sokolom, ki so prispeli opoldne, so Zagrebčani posvečali največjo pažnjo, Poljaki so pripovedovali svoje doživljaje in izredno hvalili kapitana Prodana.
Ko je po osmi uri prispel na postajo vlak, je množica z burnimi živijo-, nazdar- in ezolen klici pozdravljala prihajajoče goste. Ko se je vlak ustavil, so pričeli izstopati zdravi in lažje ranjeni Sokoli. Oni, ki so bili težje ranjeni, so ostali na Sušaku.
V	kolodvorski restavraciji je banska uprava priredila Sokolom večerjo in je imel ob tej priliki govor prof. Rudnicki iz Varšave, ki se je najlepše zahvalil za sprejem in prav tako našim mornarjem, ki so ob težkih urah mnogo pripomogli, da katastrofa ni bila še vse večja.
Poedinim ponesrečencem, ki so izgubili svoje potne liste, je češkoslovaški konzulat izdal nove potne liste, da so se mogli tudi oni vrniti v domovino.
Sožalje češkoslovaških Sokolov
Split, 7. julija, k. Na češkoslovaške Sokole, ki se mude v Splitu, je napravila katastrofa v Pašmanskem kanalu najmučnejši vtis. Češkoslovaška Sokola Flajšman in Poudela sta posetila dane: bana Primorske banovine in mu izrazila svoje sočustvovanje v imenu češkoslovaškega Sokola. Brž ko so dospele vesti o katastrofi, je bilo sklenjeno, da se sokolska akademija, ki se je imela vršiti včeraj, odgodi na torek. Češkoslovaški Sokoli odpotujejo, kakor je bilo žp prej določeno, s tremi posebnimi vlaki preko Zagreba domov.
Kratko italijansko poročilo
Rim, 7. julija. A A. Radio objavlja. Prošlo noč je motorna ladja »Francesco Morsini« trčila ob jugoslovanski parnik »Karagjorgje«, ki je bil težko poškodovan in ki je obtičal na plitvini v bližini Pašmanskega otoka.
Zanikernost in krivda Morosinija
Reka, 7. julija. Parnik »Francesco Morosini« je imel že lani več nezgod spričo svojih zastarelih strojev.
Tako je ob neki priliki odplul iz Splita in zadel v dve ladjici, ki ju je težko poškodoval.
Pomorsko sodišče je takrat lastnike parnika obsodilo na globo 300.000 Din, ki so jo morali tudi plačati.
Nekoliko mesecev kasneje je parnik »Francesco Morosini« v kanalu Solte trčil ob jadrnico, ki se je seveda takoj potopila. Tudi ob tej priliki je bilo dognano, da je bil nesreče kriv italijanski parnik, ki je moral znova plačati globo.
Predvčerajšnji slučaj, ki se je dogodil v Pašmanskem kanalu, sredi mirne noči, ko ni bilo megle, je silno razLurii prebivalce Dalmacije.
Mnenje strokovnjakov je, da so stroji italijanskega parnika zastareli in nesposobni za plovbo, ker nimajo direktne prestave za obratno vožnjo.
Po dosedanjih ugotovitvah je »Morosini« trčil ob jugoslovanski parnik v kotu 60 stopinj. Morje je bilo popolnoma mirno, noč jasna in svetla, zato se ne more govoriti n kakem slabem razgledu.
Frivdo nosi le »Morosini«, kar tudi tukajšnji pomorski krogi zatrjujejo.
Značilno je tudi, da »Morosini« ni h )tel mrtvecev, ranjencev in drugih potnikov »Karadjordja« izkrcati v bližnji luki Bio-gradu, marveč jih je peljal dalje v Zader.
Prva sokolska pomoč
Beograd, 7. julija. AA. Na parniku »Kara-gjorgje«, ki je bil po nesrečnem naključju težko poškodovan, je bilo večje število češkoslovaških in poljskih Sokolov, ki so že prispeli na Sušak. Mnogi so ostali brez sredstev in brez prtljage. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je danes sklenil, da odpošlje kot svojo prvo pomoč ponesrečencem 50.000 Din. Ta vsota je bila danes brzojavno nakazana na Sušak. p
Preprečeni računi temnih elementov
Sedanji režim sloni na dveh irdnih temeljih: na kraljevem manifeslu z dne 6. januarja in na zakonu z dne 3. oktobra.
Z manifesiom je bila izrečena zadnja beseda o starem sistemu uprave, z oktober-skim zakonom pa je bila izvedena nova upravna razdelitev kraljevine in postavljeno kot absolutno načelo državne politike: en narod — eno čustvovanje, pri čemur pa veljaj vse spoštovanje plemenskim tradicijam. Na teh temeljih sloni novi režim in te temelje je pozdravil naš narod in zato se je vse naravnost oddahnilo, ko je izšel kraljev manifest.
Z močno roko je vlada takoj pričela izvajati ta program in s celo vrsio zakonov, pravilnikov in uredb utrdila vedno bolj rastočo konsolidacijo naših notranjih razmer. Vse zakonodajno delo vlade je jasno pričalo, da smo prišli v zdravo dobo ustvarjajočega dela.
Ni se pa seveda dalo preprečiti, da nekateri organi državne uprave niso takoj razumeli vse globine svoje dolžnosti z ozirom na novo stanje. Enako se ni moglo pričakovati, da bi se tudi v detajlu kar čez noč odpravile vse napake, ki so se delale za časa bivših režimov. Kakor pač ni drugače, so se nekatere napake še vršile naprej in to dejstvo so skušali uporabiti nekateri temni elementi, da bi vznemirili javnost in ji vlili nezaupanje do režima. Javno se ti elementi seveda niso upali na dan, ker ;e režim, kakor je bilo neobhodno potrebno, nastopil tako močno, da si z javno kritiko sploh nihče ni upal na dan. Zalo so se ti temni elementi tem bolj zatekli k razširjanju raznih govoric.
Ni težko uganiti, iz katerih vrst so se rekrutirali ti elementi. Novi režim pomeni največje jamstvo za konsolidacijo Jugoslavije, zalo je naravno, da so izšli tudi ti elementi iz onih ljudi, ki naravnost špekulirajo na notranji polom v vsaki državi. Nihče zato tudi ni bil tako protiven novemu režimu, ko komunisti, saj je novi režim prekrižal vse njih račune. Danes pa je tudi vse ugotovljeno, da so razširjevalci vznemirljivih vesti izšli iz komunističnih vrst. A tudi nekatere tuje sile ne morejo trpeli našega napredovanja n zalo so tudi te povzročile razširjevanje vznemirljivih vesti.
Z izredno spretnostjo so se spravili ti elementi na posel. Širili in prišepetavali so vesli, za katere so upali, da jih nekateri radi slišijo. Zlasti so pa skušali, da ustrežejo z veslmi bivših strankarjev. Tako so govorili o s premembah v vladi in v ministrstvih, po banovinah pa o novih banih in o spremembah na visokih uradniških mestih. A govorili so tudi o novi uslavi, o novi upravni razdelitvi države in vsem tem govoricam pridružili še kopo inlriganlskih vesli, da so zamotili tudi celo vrslo bivših slrankarjev. Mnogo od njih je nasedlo iem temnim elementom in pričelo te vesli širiti dalje, čeprav morda brez slabe volje. Toda početek teh vesli je izhajal iz zlonamernih krogov, da bi se namreč vzbudilo povsodi v državi nezaupanje do vlade in do njenih ukrepov. Nevarnost je bila, da se ta zlonameren cilj tudi v znatni meri posreči in zato je bilo treba vse te vesti z energičnim korakom presekali.
Na dva načina bi se moglo to zgoditi. Mogla bi vlada s posebnim in ostrim zakonom, na kar se je tudi mislilo, čisto onemogočiti take vesti, mogla pa je tudi samo z močjo svoje avtoritete doseči isto. In z jasno ter lapidarno deklaracijo vlade, kateri so enodušno pritrdili vsi gg. ministri, je to tudi dosegla.
To je bil razlog za tudi programalično tako važno izjavo g. predsednika vlade, povod za njo pa je bil v imenovanju banskih svetov. Jasno je bilo, da bodo uvodoma omenjene temne sile tudi ta imenovanja zlonamerno izkoriščale. To tem bolj, ker je velik del novih banskih svetnikov pripadal nekdaj bivšim strankarjem. Zalo je bilo treba poudariti, da ne bo nobenih sprememb in da se stari časi ne povrnejo več. Jasno je, da je mogla vlada poklicati v banske svete le ljudi, ki so bili znani kot javni delavci. Skoraj vsi javni delavci pa so nekoč pripadali eni od bivših strank in ker kljub pozivom drugi javni delavci niso izjavili svoje volje do sodelovanja, je morala vlada pač vpoklicati bivše stran-karje. Toda poklicala jih ni kot bivše stran-karje, ki poznajo samo interes kralja in naroda. Zalo tudi banski svetniki nimajo nobene pravice do interveniranja. In da bo namera vlade še bolj jasna, je podčrtal ministrski predsednik g. Zivkovič v svoji
Resnosi oJnošajev med Francijo in Italijo
Pari«, 7. julija. >Temps< je posvetil zopet en uvodnik francosko - italijanskim od-nošajem. V njem graja italijanski trik, ki izrablja francoske izdatke za narodno bram. bo za šču vanje prebivalstva protii Franciji, in potem nadaljuje: Če bi se hoteli staviti na stališče, s katerega Italijani vpijejo proti pret veznemu oboroževanju Francije, bi bili prej upravičeno vznemirjeni, ko čitamo italijan. proračun, kateri ni podvržen pravi kontroli parlamenta ter dovoljuje razne prenose iz enega resora v drugega, kot že nanaša potreba. Na ta način predstavlja proračun le številke oelotnih dejanskih izdatkov. Toda tudi neodvisno od tega položaja, ki dovoljuje znatne izdatke za vojsko, ne da bi to bilo javno razvidno, izkazujejo italijanski proračuni, kot so bili sprejeti v parlamentu, od 1. 1927. dalje 23% porasta izdatkov za vojaške namene Ti stroški so poskočili od 4.837 v 1. 1927./28. na 5.964 milijonov lir za 1. 1930./31. Če pa se upošteva
dejstvo, da so cene na debelo v Italiji že štiri leta v stalnem padanju, je vrednost vojaških izdatkov narastta v oeloti za 31%.
Italijanski izdatki za armado so znašali v 1. 1927./28. 3.119,299.000 lir, dočim znašajo za 1. 1930./31., vštevši nove kredite, 3 milijarde 607,000.000 lir. Za mornarico so znašali izdatki 1. 1927./28. 1,106.000 lir, a za leto 1930./31. so določeni na 1,576.000 lir. Za letalstvo je bilo izdano 1. 1927./28. 648 milijonov 720.000 lir, a za leto 1930./31. so ti izdatki določeni na 781,000.000 lir.
London, 7. julija. AA. Današnji »Sunday Times« prinaša članek Steeda, ki veli, da postaja francosko-italijanski nesporazum čedalje nevarnejši in da Mussolinijeva Italija z raznimi pretiravanji ne more dati garancij za Evropo. Med Francijo in Veliko Britanijo so v tem pogledu skupni interesi in če bi se to dovolj objasnilo, bi mogli zabeležiti padanje temperature v atmosferi, ki vlada v Rimu.
Biancelar dr. Schober v Budimpešti
listi pripisujejo obisku velik pomen - Avsirijsko-madjarski odsiošaji in Italija
Budimpešta, 7. julija, n. Danes ob 13. uri je prispel z dunajskim brzovlakom avstrijski državni kancelar dr. Schober. Na postaji so ga sprejeli zastopniki vlade z ministrom Walkom in državnim tajnikom v ministrskem predsedništvu Bartocsyjem na čelu. Sprejema na postaji se je udeležilo tudi veliko število diplomatov in drugih uglednih osebnosti. Po obojestranksih pozdravnih govorih se je dr. Schober z avtomobilom odpeljal v hotel »Dunav-palacec, kjer mu je madjarska vlada rezervirala nekaj sob.
Ob 17. uri bo državnega kancelarja dr. Schobra sprejel državni upravitelj Horthy, zvečer pa bo v predsedništvu vlade avstrijskemu državnilui na čast prirejena slavnostna večerja. Ob 23. uri pa priredi dr. Schober cercle v predsedništvu vlade.
Povodom Schobrovega prihoda v Budimpešto so prinesUi vsi listi uvodne članke, v katerih prinisujcjo posetu avstrijskega dižavnika velik pomen. Ta poset znači, kot pravijo, poglobitev onih prijateljskih odno-šajev, ki sta jih začela ustvarjati med seboj avstrijski in madjarski narod. Ti dve državi prej nista mogli živeti v dobrem prijateljstvu, ker ju je družil divji zakon, sedaj pa, ko sta se razstali in še posebej, odkar je dr. Schober pričel vodit Avstrijo, so se ti odnošaji temeljito izpremenili in zboljšali. Dr. Schober je rešil Avstrijo priključitve k N' nčfji boljševizma. Njegova zasluga je, da so se odnošaji med Avstrijo in Italijo tako poboljšali in da je Italija na ta način pripomogla k uravnovešen ju srednje Evrope. Tako piše legitimistično glasilo «Magyar Orszag«.
Italijanski odgovor na Briandovo
spomenico
Fasistovska vlada predlaga, naj se povabita tudi Rusija in Turčija
Rim, 7. julija. AA. Odgovor italijanske
vlade na spomenico g. Brianda je bil izročen v soboto zvečer francoskemu odpravniku poslov v Rimu, da ga izroči francoski vladi.
Odgovor ima tri dele: V prvem delu jemlje fašistična vlada na znanje, da gre za sodelovanje na podstavi unije, ki spoštuje absolutno suverenost in politično neodvisnost vseh držav. V tem zmislu fašistična vlada želi, naj odpade vsako razlikovanje med zmagovalnimi in premaganimi državami. Fašistična vlada za tem predlaga, naj bosta tudi Rusija in Turčija povabljeni k ustanovitvi evropske unije, ker bi so sicer delovalo v nasprotju s cilji evropske solidarnosti.
V	drugem delu tolmači fašistična vlada razmerje med evropsko unijo, savezom držav izven Evrope in Društvom narodov. Pri tem smatra z vso določnostjo, da je treba v vsakem primeru opustiti kakršnokoli oslabitev solidarnosti med narodi, ki tvori podlago za Društvo narodov. Nevarnost prihaja odtod, ker bi mogla ustanovitev kontinentalne skupine, kot si jo zamišlja g. Briand, povzročiti osnutek druge
skupine in bi bili s tem ogroženi osnovni temelji Društva narodov. Vsekakor pa fašistična vlada ne soglaša s tem, naj bi bila evropska federacija organizirana po primeru Društva narodov, ki ima skupščino in svet z zastopniki samo nekaterih držav. Pač pa misli, da bi morale • biti v svetu evropske federacije zastopane vse države brez razlike na velikost.
V	tretjem delu veli odgovor italijanske vlade, da bodi glavna teza za ustanovitev evropske federacijo varnost evropskih držav. Fašistična vlada je mnenja,, da bodi glavni politični smoter evropske unijo v omejitvi oboroževanja, v jamstvu pred eventuelnimi napadi in v mirnem reševanju mednarodnih sporov. Varnost brez razorožitve nima pravih temeljev. To varnost tvorijo zaenkrat ta-le jamstva: pakt Društva narodov, pogodba, s katero se izločuje vojna, in locarnski pakt. Razorožitev je po mnenju fašistične vlade izhodišče za učinkovito izvedbo moralnega zbližanja in za načelno rešitev varnostnega vprašanja in je ta varnost glavni razlog za ustanovitev evropske unije.
Rladgarsid državniki postajajo tfreznepi
IBteiEilen o kočljivosti vprssšania madžarskega kralja -Vojni minister <Sombosz En Sabor Eckbar«! proti
Habsburžanom
Budimpešta, 7. julija, d. Na velikem zborovanju v Debreczinu je govori! mini..Irski predsednik grof Bellilen o politični situaciji. V svojem govoru se je dotaknil tudi vprašanja madjarskega kralja. Izjavil je, da se v vprašanju ni ničesar izpremenilo. Velesile zavzemajo v tem pogledu isto stališče kot svoječasno. Ugotovil je, da bi oni, ki žele to vprašanje rešit z državnim prevratom, povzročili največjo nevarnost za Madjarsbo. Sam je spoznat, ko je potoval po raznih državah, mnenje mnogih odličnib politikov in tudi stališče posameznih vlad. Ministrski predsednik grof Bethlen je nazadnje s posebnim poudarkom naglašal svoje stališče, da se to vprašanje ne more nikakor rešiti s kakim državnim prevratom, marveč se mora rešiti edinole legalnim
deklaraciji, da ne bo nobenih sprememb.
Tako so bile čisto razbite vse vznemirljive vesti, ki so se širile — kar je nagla-šeno v deklaraciji — zlonamerno. V tem je tudi opomin na vse dobromisleče, da z vso ostrostjo nastopijo proti takšnim vestem, da ne trpi celota škode. Temne sile ne smejo najti pri nas nobenih pomagačev, iudi neprostovoljnih nel
potom, to je s pomočjo madjarskega parlamenta.
Berlin, 7. julija, d. Današnji >Montag« priobčuje razgovor svojega dopisnika z ma-djarskim vojnim ministrom Gomboszem, ki je izjavil, da je bil vedno proti temu, da bi postal Habsburgovcc Oton madjarski kralj. Priznava se k svojim načelom, ki jih je že jasno podal in udejstvil oktobra l. 1921. (Takrat je bil znani Karlov puč, v katerem je Gombosz igral važno politično vlogo). Jaz sem bil takrat in sem še vedno za legi-timistična načela. Minister je dalje poudarjal, da jo za svobodno volitev madjarskega kralja. Čas za volitev kralja še ni prišel. Madjarska ima v osebi upravitelja Hortby-ja najboljšega regenta. Je iz raznih razb ,ov
Šroti povratku Otona na madjarski prestol, jegov povratek bi bil le začetek habsbur-govske propagande, da bi Habsburžani prišli preko Madjarske do moči tudi v nekoliko zmanjšani avstromadjarski monarhiji. Merodajni pa so še drugi razlogi, zlasti kako naj bi 181eten mladenič samostojno viladal brez vpliva gotove kamarile.
Budimpešta, 7. julija, d. »Regely Ujszag« objavlja izjavo glavnega voditelja tako zva-nega revizionističnega gibanja Tibor Ek-harda, ki se j^ odločno izjavil proti vsem poskusom restavracije Habsburžanov.
Jugoslovani in Čehoslovaki v spomin Wil8onu
Zagreb, 7. julija. AA. 'Povodom svetovnega kongresa Rotari-klubov so posetile evropske delegacije na potu v Chicago 21. junija tudi ameriško prestolnico Washington. Jugoslovanska in češkoslovaška delegacija sta se poklonili na grobu predsednika Wilsona ter sta v katedrali sv. Pavla položili dva venca in sicer v imenu jugoslovanske delegacije dr. Edo Markovič, v imenu češkoslovaške pa dr. Zajiček na ploščo, pod katero počiva rajnki predsednik. Ameriški tisk s simpatijo beleži to gesto hvaležnosti slovanskih narodov.
Ustanovljen je nas konzulat v Aleksandriji
Beograd, 7. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra zunanjih zadev je ustanovljen častni generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Aleksandriji. Za častnega generalnega konzula je z ukazom Nj. Vel. kralja postavljen Filip Mušič-bej, odvetnik pri mešanem sodišču v Aleksandriji.
Indijska konferenca začne 20. oktobra
London, 7. julija. AA. Poučeni krogi trde, da bo še ta teden objavljen dnevni red indijske konference, ki se sestane v Londonu 20. oktobra t. L Dnevni red in sestava te konference bosta objavijena istočasno v Londonu in v Indiji.
London, 7. julija. AA. Za napovedano vladno objavo glede indijske konference, ki bo oktobra meseca v Londonu, vlada v javnosti veliko zanimanje.
Katastrofalna matura v Bukarešti
Bukarešta, 7. julija. AA. Zrelostne skušnje v Bukarešti so dale letos katastrofalne rezultate. Število palih kandidatov je tolikšno, kakor ga ne pomnijo. 14 srednješolcev je napravilo samomor, 8 pa jih pogrešajo.
Odbor za balkanski pokal
Sofija, 7. julija. AA. Na včerajšnji seji odbora za balkanski pokal je bil izvoljen za predsednika Romun Lukič, za tajnika pa Jugoslovan Andrijevič. Na današnji seji bo razpravljal odbor o grškem protestu.
Mac Donald o pomorskem sporazumu
London, 7. julija. AA. Ministrski predsednik Mac Donald je v intervjuvu dopisniku lista »Daily Herald« izrazil svoje zadovoljstvo nad pomorskim dogovorom. V razgovoru o notranjem položaju je obsojal odklonilno stališče Baldwina glede udeležbe na konferenci treh strank zastran brezposelnosti.
Francosko - nemška pogajanja zaradi Posaarja odgodena
Pariz, 7. julija. AA. Zadnji razgovori med francosko in nemško delegacijo za saarska pogajanja so pokazali zelo velike divergence. V nekaterih vprašanjih, ki jifi smatrajo za bistvena, je prišlo do sporazuma. Obe delegaciji sta za to, da se pogajanja odlože. — Francoska in nemška vlada bosta porabili počitnice za proučevanje položaja, ki je nastal po delu obeh prvih nadkomisij, da ugotovita, ali bi bilo koristno obnoviti pogajanja v oktobru.
OdSikovani Sokoli
Beograd, 7. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra prosvete odlikovani: z redom Karagjorgjeve zvezde II. stopnje Dragotin Priča, član zletnega odbora, z istim redom IV. stopnje Stevan Nikšič, član uprave Saveza SKJ- z redom Belega orla IV. stopnje med drugimi: dr. Ivan Ražem, član uprave in Lazar Markovič, revizor Saveza. Z redom sv. Save I. stopnje: Engelbert Gangl, prvi namestnik starešine SKJ, Gjuro Panuko-vič, drugi namestnik starešine, Križ Lado, tretji namestnik starešine, dr. Pavel Morgentalcr, četrti namestnik. Z istim redom II. stopnje: dr. Viktor Murnik, načelnik saveza SKJ, in dr. Hugo Werk, član uprave, Momir Korunovič, član uprave, Stevo Milič, starešina SKJ župe v Mostarju, dr. Ignjat Pavlak, starešina župe v Sarajevu, Branko Živkovič, starešina s. župe v Beogradu.
Z istim redom III. stopnje med drugimi: Elza Skalarjeva, načelnica saveza SKJ, dr. Riko Fux, dr. Janko Olip, dr. Joža Ravnik, Saša Šantcl, Joža Smrtnik, starešina s. župe v Celju, dr. Josip Pipenbacher, načelnik s. župe v Ljubljani, dr. Maks Kovačič, načelnik s. župe v Mariboru in dr. Ivan Vasič, načelnik sokolske žu-pu v Novem mestu.
Z istim redom IV. stopnje: Milan Sterlekar, dr. Maks Obcrsnel, Mate Pavlič, Lojze Jerina, načelnik s. župe v Celju, A. Gruden, načelnik e. župe v Celju, Marija Mozetič, načelnica s. žu-pu na Cetinju, Franc Ažman, načelnik s. župe v Kranju, Mira Pečnik, načelnica s. župe v Kranju, Lojze Vrhovec, načelnik 8. župe v Ljubljani, Adela Možinova, načelnica s. župe v Ljubljani, Franja Močanova, načelnica s. župo v Mariboru, Nada Žitarjcva, načelnica s. župo v Mariboru, Ludovik Papež, načelnik e. župe v Novem mestu, I-vana Murnova, načelnica s. župe v Novem mestu. Jojze Pogačnik, načelnik s. župe v Velikem Bečkereku.
Imenovanja
Beograd, 7. julija. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prometa in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavljen pri direkciji državnih železnic v I./3 za pomočnika direktorja inž. Božidar Jovanovič, dosedaj uradnik iste skupine In kategorije in višji svetnik ministrstva za gradbe po potrebi službe.
Za zvezo Slovenije z morjem
Nad vse uspešen poiek konference gospodarjev iz Dravske in Savske banovine -Strokovnjaško poročilo inž. Klodiča - Nujna potreba zveze Slovenije z morjem in izgraditve sušaške luke
Skoraj bomo letos praznovali že mal jubilej, odkar se vodi boj za zvezo Slovenije z morjem. Kot naravna posledica rapallske pogodbe, ki je odrezala Slovenijo od morja, je nastal ta boj in zato tudi ni imel nikdar samo lokalnega značaja, temveč je tudi za časa najbolj ostrih polemik opozarjal tudi na vsedržavni pomen te nove železnice. Boj sam se je vodil včasih skoraj prestrast-no in kakor je že pri nas bila navada, se prenesel tudi na politično polje. Ni pa to bilo stvari v korist in samo pozdraviti je, da je sedaj ta moment čisto odpadel. Na drugi strani pa treba tudi priznati, da se je vodil boj z idealizma in baš zasluga teh idealnih mož je, da smo danes že tako daleč, da ni več nasprotij glede krajev, po katerih naj teče nova proga in da je prišlo že v tej stvari do popolnega soglasja med gospodarskimi krogi Savske, Dravske in Primorske banovine.
Baš v tem pa je tudi veliki pomen sušaške konference, ki se je vršila v nedeljo. Najodličnejši gospodarji Savske in Dravske banovine, deloma tudi Primorske, so se sestali ta dan v Sušaku, da manifestirajo svojo enotno voljo, da pride čim preje do uresničenja zveze Slovenije z morjem. Ta enotna volja naših najmerodajnejših gospodarjev pa nam je jamstvo, da bo ta ideja tudi uresničena.
Potek konference.
Predno pričnemo poročati o konferenoi sami, je treba, da izrečemo svoje priznanje sušaški občini in njenemu načelniku gosp. Ružiču zahvalo javnosti za sklicanje konference, za njeno temeljito pripravo in za veliko gostoljubnost, ki so jo bili deležni vsi udeleženci konference. Vsa čast in priznanje Sušaku ter njegovemu odličnemu načelstvu.
Otvoritev konference.
Točno ob 9. dopoldne je otvoril konferenco v monumentalni novi palači sušačke občine načelnik
župan g. Ružič.
Pozdravil je vse navzoče: imenoma pomočnika bana Savske banovine g. Stojanoviča, pomočnika bana Dravske banovine dr. Pirkmajerja, delegata železniškega ministra g. direktorja Sinjanoviča, zastopnika ministrstva za šume in rude dr. Perušiča, župana ljubljanskega dr. Donka Puca, predsednika zagrebške zbornice za TOI dr. Vrbaniča in predsednika ljubljanske zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, dalje zastopnike drugih zbornic in gospodarskih korporacij.
Nadalje je javil, da je opravičil svojo odsotnost s posebnim pismom minister dr. Švegelj, ki zagotavlja v svoji brzojavki, da bo podpiral delo konference z vsemi silami. Minister za javna dela pozdravlja konferenco ter naroča, da se mu o njej poroča. Svojo odsotnost so nadalje opravičili savski ban Šilovič, dravski ban inž. Scrneo in minister na razpoloženju Niko Županič. Nato je prečita! tajnik ljubljanske zbornice dr. Pless številne pozdravne brzojavke, ki so došle od županstev iz Koprivnika, Nemške Loke, Vinice, Sodražice, celjskega župana dr. Goričana, kranjskega župana g. Pirca, od udruženja inženerjev inž. Kro-vata, od gremija trgovcev v Ribnici in g. ministra v p. Ivana Hribarja.
Na predlog g. Ivana Jelačina je bil nato soglasno z odobravanjem izvoljen za predsednika konference g. načelnik Ružič. Ta se je nato zahvalil za izkazano zaupanje ter poudaril, da ima današnja konferenca v prvi vrsti manifestanten pomon. Gospodarski krogi obeh banovin hočejo poudariti potrbo čimprejšnje izgradnje zveze obeh banovin z morjem. Obenem pa se naj najdejo tudi pota, da bo ta zahteva čimpreje uresničena. Zavedati pa 9© je treba tudi, da z zgraditvijo železniške zveze Slovenije z morjem še niso rešena vsa vprašanja. Kapaciteta sušačke luke je danes že izčrpana, vsled česar je nujno, da se dogradi železniška zveza nad sušačko in bakarsko luko, ter zveza med Sušakom in Martin-čico. Sele s tem bo imel gornji Jadran pristanišče, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam. Zupan Ružič je nadalje poudaril, da ne bo pripustil na konferenci nobene debate o prednosti te ali one trase, kajti borba za posamezne trase je končana. Končno je javil, da bo podal kratek pregled vsega prizadevanja za dosego zveze Slovenije z morjem, g. inž. direktor Klodič.
Živahno pozdravljen je nato dal inž. Klodič svoj referat, čegar glavne misli podajamo:
Slovenija je_ odrezana od morja, pot skozi Karlovec pa je predolga. Vsled tega smo morali misliti na novo zvezo z morjem. Gre torej za zvezo vse Dravske banovine z morjem, Ko bo ta zveza zgrajena, bomo mogli velik del blaga in to lastno in tuje, ki za-
?ušča danes našo državo skozi Rakek in ostojno, instradirati na Sušak in na železnico, ki je v dolžini 224 km na našem
ozemlju. Pri tem bomo pa še skrajšali pot na Sušak za celih 106 km. To bo silno povečalo promet v sušački luki. Efekt lega bo ta: ker vozimo naše blago iz Slovenije v tuja pristanišča, izgubljamo letno sigurno 50 miljonov dinarjev in to nizko računano. Če bi mi samo za pristanišče v Sušaku investirali recimo 50 milijonov dinarjev, potem pomeni to, da smo sebi prihranili prejšnjo izgubo. Ker pa do sedaj nismo nič oziroma malo napravili za Sušak, smo zgulili v preteklih desetih letih lOkrat po 50 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da treba priporočati investicije v teh krajih brez ozira na državno mejo.
Novo progo moramo graditi samo s stališča zboljšanja prometa našega najbolj severnega dela države s tujino. Zato nova železnica ne sme biti vicinalna. Od nove železnice je večji del na ozemlju Dravske in vske banovine, zato pozdravljamo skupno delo obeh banovin. Štiri važne zahteve so rabile idejo nove železnice.
1. Zveza Ljubljane s Sušakom.
Ta zveza se more pričeti samo v Kočevju. Težava nove proge pa leži v tem. Južno od Kočevja tvori veliko zapreko 300 do 400 m globoka dolina Kolpe odnosno Ča-branke. Problem je v tem, ali naj obvladamo dolino z velikim in visokim mostom ali pa naj se spustimo na dno doline in zgradimo samo nizek most. Samo stvar računa je, katera stvar je prikladnejša. Druga velika zapreka je slab teren med Ča-brom in Vrbovškim. Strokovnjaško mnenje geologov Kocha in Lukoviča o tem terenu je zelo nepovoljno. Tretja težava pa je bližina državne meje.
Varjanto Kočevje s sušaško progo delimo v tri skupine. Prva skupina je proga Kočevje—Brod Moravice, druga Kočevje— Vrbovško oz. Srbske Moravice in tretja Kočevje ali Ribnica—na Delnice. Boj za posamezne trase je trajal več let. Nato je posegla v njega direkcija oz. uprava za gradnjo nove železnice ter trasirala v terenu vse možne varijante. Leta 1926 se je sestala velika državna konferenca za nove železniške proge. Na tej konferenci je bila sprejeta resolucija, da se ima zvezati Kočevje s sušačko progo s priključitvijo na Brod-Moravica in Vrbovško. S tem je bilo jasno, da so prišle samo vzhodne varijante v obzir. Istočasno je nastala nova vari-janta, ideja veze Kočevje—Čabar—Delnice. Ministrstvo za promet je poslalo na teren komisijo, da določi definitivno traso. Večina članov konference se ni izrekla za nobeno traso, temveč je priporočala, da se vprašanje še nadalje proučuje. Samo en član komisije g. inž. Alačevič, prof. v Zagrebu, se je odločno izjavil za zvezo na Vrbovškem. Tako se je morala direkcija sama odločiti. Po mnogih preiskavah in zaslišanju strokovnjakov se je direkcija odločila za traso Kočevje—Vrbovško pod pogojem, da odpade visoki most pri Radencu in da se skrajša tunel pri Vrbovškem od 5 na 2 in tričetrtine kilometra. S tem se je ta trasa podaljšala od 45 na 58 km. V izčrpnem poročilu je predložil direktor Kuz-manovič vso stvar železniškemu ministrstvu v podpis in nato je 8. novembra 1927 podpisal tedanji železniški minister general Milosavljevič tozadevni akt.
Druga važna stvar, ki je rodila idejo zveze z morjem je bila veza Maribora s Sušakom. Tu potrebujemo samo še kratko zvezo Sevnica—&t. Janž (13 km) in Črnomelj—Jadrč (26 km). S tem bi dobili samo malo daljšo zvezo Maribor—Sušak (318 kilometrov), kakor je zveza Maribor—Trst (300 km). Glede proge Sevnica—Št. Janž, sploh ni bilo nobenega nasprotja. Kar se pa tiče veze Črnomlja na sušaško progo, pa je nastal proti-projekt zveze Straža— Kočevje in Črnomelj—Ogulin. Tako sta nastala dva sistema prog za zvezo Slovenije z morjem, namreč prva proga Kočevje— Jadrč—Vrbovško in proga Omomelj—Vinica—Jadrč ter proga Sevnica—Št. Janž, skupno 96 km proge z gradbenimi stroški od 370,000.000 Din, in druga zveza proga Ribnica—Delnice, Straža—Kočevje, Črnomelj—Ogulin, Sevnica—Št. Janž, skupno 170 km z gradbenimi stroški 630,000.000 dinarjev. Prva zveza bi dala popolnoma isti rezultat ko druga, a bila bi za 100 odstotkov cenejša. Ko bo sistem teh prog zgrajen, bo ves promet Dravske banovine, pa tudi tranzit šel na Sušak in vsled tega bodo dohodki tako veliki, da se bo investirani kapital 9igurno rentiral.
Dovoljena hitrost vlakov bi znašala na novi progi 60 km na uro in iz Ljubljane na Sušak bi se prišlo v šestih urah, dočim potujemo danes skozi Karlovac 11 ur. Načrt za progo Kočevje—Vrbovško ima tudi svojo pravno podlago v zakonu o Blairovem posojilu iz leta 1922 in v finančnem zakonu iz leta 1927. Nazadnje moram še reči, da je direkcija za gradbo novih železnic
oddala z licitacijo delo za izdelavo detajli-ranega projekta zasebni tvrdki inž. Dukič v Ljubljani, ki je svoje delo lansko leto dokončala. Direkcija je ta načrt odobrila in sedaj je ta načrt pri oddelku za gradbo železnic pri ministrstvu za javna dela.
Z odobravanjem je bil sprejet referat inž. Klodiča, nakar je prečital predsednik
pozdravno brzojavko N j. Vel. kralju, ki jo naj odpošlje konferenca, in ki se glasi: »Konferenca zastopnikov gospodarstva Savske in Dravske banovine, sklicana po mestni občini s Sušakom, da razpravlja o železniški zvezi Dravske banovine z našo obalo, pošilja Vašemu Veličanstvu pozdrave naše globoke udanosti in zvestobe.« Stoje in s klici »Živio kralj« je sprejela konferenca to brzojavko.
Nato so bile poslane še pozdravne brzojavke predsedniku vlade gen. Živkoviču, železniškemu ministru Radivojeviču, ministru za šume in rude dr. Korošcu, trgovinskemu ministru dr. Demetroviču, finančnemu ministru dr. Šverljugi, ministru za javna dela Trifunoviču, ministru Šveglju, bivšemu železniškemu ministru in generalu Milosavljeviču, banoma Šiloviču in inž. Sernecu, s prošnjo, da podpirata započato akcijo.
Vse brzojavke so bile pozdravljene z odobravanjem.
Debata.
Predsednik zagrebške zbornice za TOI dr. Vrbanič se je zahvalil županu Ružiču za sklicanje konference. Ze leta 1920 na konferenci gospodarskih krogov v Beogradu, pozneje leta 1922, ko se je šlo za Blairovo oosojilo, in lota 1927 na konferenci inženerjev, se je poudarjala nujna potreba zgraditve železniške zveze, ki bo vezala Slovenijo z našim severnim pristaniščem. Toda istočasno s progo Kočevje—Sušak pa je treba dovršiti bakrsko železnico, zvezati Sušak z Martinščico, zgraditi železnico Št. Janž—Sevnica in Črnomelj—Vrbovško ter pristanišče v Bakru. Za vse te zahteve se bo zagrebška zbornica zavzela z vso silo.
V temperamentnih in efektnih besedah je nato govoril o potrebi nove železnice predsednik ljubljanske zbornice Ivan Jelačin. Zlasti je poudarjal, da mora današnja manifestacija izreči tudi to, da je bilo že dosti besed in da je treba preiti k dejanju. Današnja manifestacija pa je tudi lepa manifestacija skupnih interesov Primorske, Savske in Dravske banovine. To sodelovanje se naj vrši tudi v bodoče in nobenega dvoma ni, da bo rodilo popolen uspeh. Nato se govornik spominja zaslug, ki si jih je pridobil za zvezo Slovenije z morjem bivši minister Ivan Pucelj. Ko se danes otvarja proga Koršumlje—Pločnik— Prokuplje, se mi veselimo tega napredka južnih krajev. Obenem pa pozivamo vlado, da uvažuje tudi naše zahteve in da se takoj pristopi k graditvi te proge.
Kot načelnik obrtnega odseka ljubljanske zbornice je govoril g. Ivan Ogrin, ter izjavil, da vse obrtništvo zahteva novo progo.
V imenu zveze industrijcev je govoril njen predsednik g. Dragotin Hrib« in podal kratko remiscenco boja za zvezo Slovenije z morjem.
v so. 80v°rili še za zvezo gremijev g. Kavčič, ki je predložil resolucijo, ki jo je glede nove železnice že sprejel občni zbor gremijev v Ribnici, nadalje g. Rebek, ki je govoril kot predsednik zveze obrtnih za-
kIIS m3- ^ravs^° banovino in izjavil, da 90 obrtniki enodušno za novo progo, nadalje tajnik udruženja domače industrije Savske m Dravske banovine g. Bradetič in župan mesta Kočevje g. Kostanjevec, ki je pouda-
» V-aAe paž Kočevje najbolj za novo progo, ljubljanski župan dr. Dinko Puc je poudaril, da ne sme biti naš tovorni in osebni promet odvisen od dohre volje tranzita m tujskega prometa. Nadalje so še govorili: tajnik saveza trgovcev in idustrijcev šuniskih proizvodov g. Mautner, inž. Franc Zupančič za zvezo slovenskih zadrug, ki je zlasti opozarjal na složnost, ki je potrebna pn dosegi nove zveze, dr. Pandakovič, Janko Bukovec v imenu Kmetijske družbe,
2r ?. as,fne2a odbora narodne odbrane g. Malinar, načelnik mesta Bakra profesor Tanjuga in končno direktor zagrebške direkcije inž. Sevjanič, ki je tudi govoril kot zastopnik železniškega ministrstva, ter poudaril, da bo z mimo vestjo zastopal želje konference ter tolmačil prometnemu ministrstvu resolucije konference, ki ni samo lokalnega pomena.
Nato so bile soglasno sprejete te resolucije.
Gospodarji Savske in Dravske banovine, zbrani na konferenci dne 6. julija na Sušaku, ugotavljajo tole:
1.	Današnje zveze dravske banovine s primorsko obalo so take, da nikakor ne morejo pritegniti izmenjave dobrin te industrijsko in gospodarsko napredne banovine v naše luke,
zaradi česar se promet usmerja po krajših potih v tuje luke in se odvaja pod tuje vplive.
2. To stanje povzroča veliko nacijonalno in gospodarsko škodo ter je nevzdržljivo za interese našega skupnega gospodarstva in za prestiž države, ko moramo sicer neodvisni od tujih luk nuditi zaslužka tujim delavcem, dočim je v primorskih sicer pasivnih krajih nindnih luk in nezaposlenih delavnih moči v izobilju.
3. Promet, ki nam zaradi pomanjkanja direktne zveze Slovenije z našim Kvamerom odhaja preko tujine, znaša na leto 400.000 ton. Če računamo, da izgubi s tem naša država in naš kapital pri toni 200 Din, kar je minimum tedaj propade našemu narodnemu gospodarstvu in naši državi najmanj 88,000.000 Din na leto.
4. V takih okoliščinah ne morejo naše luke pritegniti niti tranzita srednjeevropskega zaledja. V interesu našega narodnega gospodarstva je, da ta tranzit, posebno iz držav, ■ katerimi stojimo v ožjih gospodarskih zvezah, čim bolj usmerimo na naša pristanišča.
5. Tudi promet tujcev iz srednje Evrope, namenjen naši obali, je usmerjen v veliki večini na tuje luke in železnice na gornjem Jadranu, s čemer so oškodovani interesi naših železnio, našega parobrodarstva in vseh ostalih komponent gospodarstva.
Na podlagi teh ugotovitev konferenca Savske in Dravske banovine:
1. Apelira na kraljevsko vlado, da čim prej osvobodi blagovni in osebni promet in sploh vse gosjKKiarsko življenje zapadne Jugoslavije, kar se bo zgodilo v onem času, ko se bo izvedla uzakonjena zveza, ki bo direktno vezala Dravsko banovino s sušaško progo.
2. Znesek 2,000.000 dolarjev, ki je bil v to svrho zagotovljen iz Blairovega posojila in ni bil uporabljen, naj se likvidira in naj se z grajenjem brez odlašanja prične.
3. Da bi sušaški luški sistem mogel zadovoljiti potrebam prometa namenjenega nam, nai-se že letos dogotovi proga Bakar—Bakar pristanišče in izvede zveza z Martinščico.
Na vse merodajne činitelje se naslavlja ta resolucija s prošnjo, naj ji posvete največjo pozornost, ker bi rešitev v njej poudarjenih vprašanj zadovoljila nujne in splošne nacijonalne ter državne in gospodarske potrebe.
Na predlog predsednika Ružiča se je izvolil posebni
akcijski odbor* ki naj pospeši graditev proge. Po kratkem odmoru so bili nato izvoljeni v akcijski odbor ti gospodje: predsednik sušaški župan dr. Ružič, podpredsednik dr. Milan Vrbanič, predsednik zagrebške zbornice za TOI, Ivan Jelačin, predsednik ljubljanske zbornice za TIO, kot član pa Josip Premru, predsednik saveza sušaških lesnih trgovcev, S. D. Aleksander, predsednik zagrebškega saveza industrijcev, Dragotin Hribar, predsednik zveze industrijcev v Ljubljani, Anton Lovšin, borzni senzal v Ljubljani; za namestnike pa: dr. Čuvaj, generalni tajnik zagrebške zbornice za TOI, Ivan Mohorič, tajnik ljubljanske zbornice za TOI, Maks BaHer, generalni tajnik zagrebškega saveza industrijcev, Ivan Bradetič, tajnik saveza šumske industrije Savske in Dravske banovine, inž. Zupančič, predsednik zveze slovenskih zadrug, inž. Milan Suklje, tajnik zveze industrijcev v Ljubljani in Viktor čerifc, tajnik saveza industrijcev in trgovcev lesne stroke na Sušaku.
Sožalje h katastrofi »Karadjordje«.
Ob sklepu konference je javil dr. Vrbanič o nesreči, ki je zadela našo ponosno ladjo »Karadjordje«. V rokah preizkušenih mornarjev je bila ta naša najlepša ladja in nobenega dvoma ni, da naših ljudi ne zadene za nesrečo nobena krivda. Predlaga sožalno brzojavko, ki se naj odpošlje »po-dunavski plovidbi«, čimur konferenca soglasno pritrdi.
Banket.
Popoldne se je vršil v hotelu »Jadran« svečanostni obed, katerega so se udeležili vsi člani konference. Na banketu je bilo izrečenih več govorov, od katerih so napravili zlasti globok vtis govori bivšega ministra Puclja, generalnega tajnika zagrebške 7'omice Čuvaja, predsednika ljubljanske zbornice, župana Ružiča ter novinarja Mali-narja. Glavna misel vseh govornikov je bila, da naj čimpreje pride do ozkega sodelovanja gospodarjev k Savske, Dravske in Primorske banovine.
Popolen uspeh je bila sušaška konferenca in k temu čestitamo vsem udeležencem.
Nenavaden poizkus samomora
Gospod Anten Gregori je italijanski državljan, lesni trgovec. Stanuje tam nekje v severovzhodnem delu mesta. Včeraj popoldne je odšel proti Stepanji vasi ter se ustavil tam na tako zvanih štepanjskih njivah kjer se izliva Grubarjev kanal v Ljubljanico. Tam je nenadoma skočil v vodo in še naperil samokres proti sencam in sprožil. Meril ni dobro, krogla se mu je zapičila v očnice. Zgrudil se je nezavesten v vodo. Nekateri domači kopalci so pa opazili samomorilnega kandidata ter obvestili o dogodku policijsko stražnico. Prvi je javil policijski stražnici o poskušenem samomoru železničarski uslužbenec g. Jernej Rupnik. Reševalna postaja v Ljubljani je nesrečnega samomorilnega kandidata prepeljala v javno bolni cx).
Dogodek, ki je bil prava senzacija za Vodmat in Moste, se je primeril okoli 14. popoldne. G. Anton G. je bil proti večeru še pri življenju. Bori se s smrtjo.
Počastili smo spomin našega najbolj pristiiega ljudskega pisatelja
Krašnja, 6. Julija.
današnja nedelja je bila za naa praznik, ponosen, lep, solnčen praznik, ko smo počastili spomin našega rojaka, najbolj naravnega, najmočnejšega ljudskega pisatelja Andrejčkovega Jožeta-Podmiljšaka. Odkrili smo mu na skromni bajtici, kjer se je rodil in katere se ni nikoli sramoval, skromno spominsko ploščo in to tako preprosto in domače, a vendar prisrčno; narod se Je oddolžil svojemu sinu, ki je bil narodu, v katerem je rastel, tako zvest kakor malokateri, ki je v svojih spisih vpodobil svoje ljudstvo, svoje okolje, vse ono, kar je pristno našega, tako živo in verno, kakor nihče pred njim in morda tudi ne za njim, tako da lahko rečemo, da je Andrejčkov Jože naš kakor nobeden ostalih ljudskih pisateljev, čeprav ga je pobrala smrt sredi dela, v težnji za še čistejše, še popolnejše pisateljsko ustvarjanje.
Gostje od blizu in daleč.
Po osmi uri so se pripeljali s kamničanom gostje iz Ljubljane, častilci našega Jožeta, prijatelji prelepih dolin nekam skrivnostne prirode z bogato domačo zgodovino, kjer so se skrivali rokovnjači, kjer so zagledali luč sveta najvernej-ši glasniki slovenske besede, Podlimbarski, Detela ... Sprejeli so jih domačini in gostje, ki so prišli že prejšnji dan in v nedeljo zgodaj iz Kamnika, iz Moravč, z Brda, iz vseh vasic in trgov črnega grabna. Prišli so rodoljubi od blizu in daleč, ki jim je bil Andrejčkov Jože v mladosti najpriljubljenejši pripovednik. Preprosti Krašnjani so goste sprejeli prisrčno domače, da z njimi proslave brez pompa, brez zlaganega ln potvorjenega navdušenja, brez tistega osebnega bahaštva, s katerim osmešijo pri nas marsikatero proslavo. Ljudstvo, ki je ostalo samo sebi in^vojim svetinjam zvesto je odkrilo ljudstvu zveRmu sinu spominsko ploščo in s tem potrdilo, da se samega sebe zaveda in da spoštuje res svoje sinove in da so samo še žalostni spomini na dobo, ko je moralo hlapčevsko in potrpežljivo prenašati vsiljivost narodu odtujene in narod izkoriščajoče jare gospode.
Najraje sem se pečal z ljudstvom.
Po daritvi sv. maše ob 9. uri, ki jo je bral župnik Breceljnik in na kateri je zapel moški zbor »Sloge« Medvedovo »K tebi srca povzdigujemo«, so gostje in domačini odšli v spremstvu godbe Sloge na rebro nad vasjo imenovano »Konj«, kjer je hišica, v kateri se je rodil Pod-miljšak. Okoli okrašene kmetske koče se je zbralo častno število ljudstva; onega ljudstva, ki ga je Andrejčkov Jože najbolj ljubil. »Sloga« z dirigentom g. Svetkom je zaigrala koračnico, po njej je pa g. Mas el j otamril proslavo. Govor prof. Maksa Pirnata in besede prof. V. Rožiča so pa priklicale Andrejčkovega Jožeta zopet med ljudstvo, s katerim se je najraje pečal, kakor je sam napisal. V duhu je bil med nami, v božji prirodi, ki se je kopala v solncu, med zlatimi polji, kjer se je začela in končala njegova življenska usoda.
Življonska usoda Andrejčkovega Jožeta.
Po otvoritvenih besedah g. Maslja, nečaka pisatelja Podlimbarskega, ki je kot predsednik pripravljalnem odbora z veliko požrtvovalnostjo
pripomogel k uresničenju načrta, da se odkrije Podmiljšaku primeren spomenik, je govoril profesor Maks Pirnat, sam sin doline, ki je dala slovenskemu ljudstvu pripovedništvo Andrejčkovega Jožeta. Z izbranimi toda domačimi, tudi najbolj preprostemu rojaku v dušo segajočimi besedami Je slavnostni govornik opisal prijazno okolje, ki se razprostira pod rojstno bajtico. Lep, tih košček naše domovine, katerega obdajajo hribi, s katerih se odpre pogled daleč do Ljubljane, Kamnika, Snežnika, če ti postane pretesno v dolini. Opojno lepoto v vseh letnih časih prepletajo zvoki z zvonikov cerkve na Limbarski gori, iz Blagovice, iz St. Vida in Krašnje ter ustvarjajo harmonijo, v kateri se spočije naš kmet po težkem delu s pipico v ustih. Tu se je rodil Andrejčkov Jože 24. marca 1845. Zuljave roke očeta so ga prve pobožale, kmetska mati, Trdinova Micika, mu je prva počepnila slovensko besedo, ki nam je in nam ostane najdražji biser.
Slavnostni govornik je nato orisal trnjevo živ-ljensko pot Andrejčkovega Jožeta. Leta 1860. je šel fant v svet, spremljal ga je le materin blagoslov. V gimnaziji se je z vso vnemo učil slovanskih jezikov, bil je mnogo obetajoč študent, dokler ga ni vrglo v trdo življenje, ko so ga poklicali k vojakom na Madjarsko v Komora. Tri leta pozneje se je začel boriti za vsakdanji kruh s službami v Celovcu, Trstu in ko si je priboril stalen košček kruha, je bil že telosno strt in težko bolan. Leta 1874. je dne 24. decembra dogorela luč njegovega trpljenja in razočaranja polnega življenja. Star je bil komaj 29 let, odšel je, toda izpolnil je svojo nalogo. Sedaj je pokopan v grobnici na pokopališču pri sv. Krištofu v Ljubljani. Napisal je 150 spisov, med temi 4 večje povesti.
Po vznešenih pesniških besedah prof. M. Pirnata je zbrano ljudstvo zaklicala Andrejčkovemu Jožetu »Slava«, »Sloga« je zapela »Ti, ki si ustvaril«, nakar je povzel besedo prof. V Ho-Žič. Pozdravil je navzoče v imenu»Probude«, ki zbira, kar je pristnega našega ln ohranjuje naše svetinje med narodom, kakor nekoč Andrejčkov Jože. Spomnil se je tudi neodrešenih naših bratov in njegov govor je zaključila »Sloga« s pesmijo »Buči morje Adrijansko«. G. Maselj je če prebral pozdravne besede, ki jih je poslal za »Slovensko Matico« predsednik dr. Dr. Lončar, pisatelj Josip Kostanjevec in Drolc Martin, župnik v Boh. Beli in Podmiljšča-kov rojak. Navzoči so bili zastopnik kamniškega sreza dr. Orožen, zastopnik ljubljanske mestne občine g. Likozar, inšpektor g. Wester, zastopnik društva književnikov urednik »Odmevov« g. Petruška, poročevalci ljubljanskih časopisov
i.	t. d.
Slavnost je končala z državno himno, ki jo je zaigrala »Sloga«. Lepa spominska plošča ima napis: V tej hiši se je rodil slovenski pisatelj Jože Podmiljšak, Andrejčkov Jože, dne 24. marca 1845., umrl 24. decembra 1874.
Popoldne je bila na prostem ljudska veselica z bogatim sporedom. Nastopili so tudi Sokoli in Sokolice z naraščajem in želi obilo pohvale za lepo telovadbo.
25le4 rožnodolskega Olepševalnega drušiva
Ko Je pred 35. leti potres pognal Ljubljančane spod streh, se je zbralo nekaj delavcev in se umaknilo v močvirje in blato pod Rožnikom. Marsikdo je omahnil, Matevž Perne je z žilavo voljo skrčil močvaro ln si zgradil hišo. Predvčerajšnjim so tekli mladoi po tem svetu, med vrtovi in belimi hišami sredi njih.
Rožnodolci so imeli v nedeljo poseben praznik. Cez trideset let je za njimi, odkar je zrastia Pernetova hiša na njihovem svetu, pet let manj, odkar utira Olepševalno društvo poti in odceja močvaro. In v teh letih je vstalo na tem svetu nad 300 hiš. To je delo Perneta in župana Petrovčiča, stavbenika Stanovnika in učitelja Majerja, Škofa in Žigona, Jeločnika, Oroszya, Kran-ca, Žigona, Brodnika, Ceha, Galeta, Cer-vana in toliko drugih. Štiristo trideset hiš je danes.
Tako in še vse več se je spominjal predsednik Jeločnik, ko je predvčerajšnjim popoldne otvarjal slavje po štafetnem teku »Reke« in »Svobode«, ki si je priborila prehodni pokal Olepševalnega društva. Zahvalil se je Viču in njegovemu županu g. Petrovčiču, pa ljubljanskemu županu dr. Pucu in nazadnje še prof. dr. Rožiču za njihovo gospodarsko in kulturno pomoč. Potem je odkril mramornato spominsko ploščo na Pernetovi hiši. Na njej je vrsta imen delavnih ljudi, prvih odbornikov Olepševalnega društip.
Za predsednikom se je oglasil prof. dr. Rožič. Kratko je povedal, da so Rožnodolci delavni ljudje, katerih delo doslej ni bilo haska. Tudi g. Likozar je govoril. Zastopal je Ljubljano, čestital je Rožnodolcem in jim napovedal, da bo Rožna dolina morda v kratkem postala del Ljubljane. Zatem je povzel besedo viški župan Petrovčič, ki se je branil Jeločnikove hvale, češ da ni
1	on delal, marveč vsi Rožnodolci.
Predsednik Jeločnik je nazadnje preči-tal še čestitke Olepševalnega društva na Glincah, ki je v njih izpovedal svojo soli-
darnost do rožnodolskega društva pri bodočem delu.
Govorom, ki jih je čula velika množica Rožnodolcev in ljubljanskih pa drugih gostov, so prisostvovali poleg odbornikov Olepševalnega društva gg. Likozar in Lovša, zastopnika Ljubljane, dr. Rožič in g. Petrovčič, viški župan, pa g. Kogovšek, odposlanecOlepševalnega društva,in drugi.
In potem je bil velesejm. Devetega so letos praznovali Rožnodolci. Po žilavem delu so si privoščili tudi pošteno zabavo in veselje ob petju in godbi, da ne pozabim »Gradaščice«, ki je že v soboto zvečer zaigrala podoknico županu Petrovčiču.
Pismo iz Škofje Loke
Škofja Loka, 7. julija.
Letošnja vročina in prijetna topla voda Poljanške vabi ljudi na mestno kopališče. Kopa se staro in mlado v vodi in na žgočem solncu in se pri tem po svoje zabava. — Kopalne urice v prijetni tovarišiji in zabavi kaj hitro minejo. Pripomnimo pa, da ni nič kaj prijetno kalenje vode in tisto kričanje in popevanje zvečer, ki naj neha.
Dva meseca traja vročina in suša. Naročenih je več sv. maš za dež, a da ne bi ga bilo preveč naenkrat, hočemo Ločani le »potreben dež« in nič več. — Zaključni izpiti na samostanski meščanski šoli so pokazali v primeri z drugimi meščanskimi šolami jako dobre uspehe. Napravile so vse učenko izpit z dobrim oziroma prav dobrim, 3 z odličnim uspehom.
V	nedeljo dopoldne je na ozki cesti pred Otovo gostilno žirovski avtobus do smrti povozil 41etnega Mravljetovega otroka. Dočim so dosedanje nesreče izučile domače avtomobiliste, da v mestnih ozkih ulicah kretajo z avtom z največjo pažnjo, so tuji avtomobilisti še vedno brezobzirni do domačinov. Bo treba zaropotati! potrebe vozijo ob straneh ceste, koder hodijo pešci in venomer zvonijo in s tem pasante nadlegujejo.
Pred dnevi je orožništvo izsledilo mlado detomorilko in jo izročilo Bodišču. Nedolžno žrtev morilke so zakopali. Dekle je služilo pri nekem posestniku v škofjeloški okolici, ki jo je odpustil iz službe. To in še marsikaj je vplivalo, da se je zgodil zločin nad nedolžnim otrokom. Skrajni čas je, da se detomori s takimi vzroki v našem narodu onemogočijo, rnkakor n> Da me-
stu, da take nesrečnice preganjajo in zaničujejo. Ni čudno, da pri usodnem dogodku vse zbegane in obupane zagreše zločin, misleč, da bo s tem madež zbrisan. Take zločinke imajo na vesti hudobni in brezsrčni ljudje!
Nastop luksemburške yis<e
Včeraj popoldan ob 18. uri je nastopila pod vodstvom saveznega načelnika dr. Viktor Murnika jugoslovanska sokolska vrsta, ka odhaja na mednarodno telovadno tekmo v Luksemburg. Po ponovni izbirni tekmi je bila vrsta sestavljena sledeče:	Gregorka
Boris, Zilič Stane, Zupančič Gabe, Šumi Peter, Ban Rafael, vsi člani Ljubljane matice, Malej Anton, član Sokola I. ter Primožič Jože in Štukelj Leon, člana sokolskega društva v Mariboru.
Izvedli so najprej vzorno obvezne proste vaje, ki zahtevajo v težkih položajih popolno obvladanje telesa. Na orodju so pokazali prostovoljne vaje, ki so jih tekmovalci dobro sestavili ter odgovarja težkoča in izvedba strogim mednarodnim zahtevam. Telovadili so na bradlji, na drogu, na konju in na krogih in povsod želi zasluženo priznanje publike. Nato so izvedli še nekoliko dobrih skokov s palico. Javni nastop je bil zaključen s prekrasnimi prostovoljnimi prostimi vajami Gregorke, Primožiča, Bana in Štuklja, ki so gledalce očarale.
Našo mednarodno vrsto, ki odhaja jutri, vodi v boj br. dr. Murnik, preizkušeni vodnik v skoraj vseh mednarodnih tekmah. Kot sodniki bodo fungirali bratje Smrtnik Jože iz Celja, Drganc Stane in Osvald Miha iz Ljubljane ter Macanovič Hrvoje iz Zagreba.
Lokalne nevihte v Dravski banovini
Ljubljana, 7. julija. Zadnje dni se je pojavila v krajih Dravske banovine nenavadna vročina, ki je ponekod na rast poljskih pridelkov vplivala katastrofalno. 2e v soboto so vremenoslovci opazovali nenavadne oblake nad Šmarno goro, takozvane »ci-rus« in »cirustratus« oblake. Ti oblaki so se pozneje razpršili. Včeraj, v nedeljo, so se proti polnoči zopet pojavili gosti, temni oblaki in opazovati je bilo tudi bliskanje. Toda dežja, ki si ga je naš kmetovalec zaželel, vendar ni bilo.
Opazovali so dalje, da barometer pada, a termometer se naglo dviga. Zračna depresija, ki je vladala zadnje dni nad Atlantskim oceanom, se je polagoma pomikala od severo-zapada proti našim krajem preko gorenje Italije in Primorske.
Danes dopoldne je bilo sila soparno. 2e zjutraj je ob 7. v Ljubljani kazal termometer 28 C. Vse zadnje dneve so pihali jugo-zapadni vetrovi, ki so bili vzrok, da je začelo danes ob 11. dopoldne silno deževati. Nad Ljubljano in okolico se je vlila sicer silovita, a blagodejna ploha, ki ni imela nikakih katastrofalnih posledic. Med ploho je bila tudi takozvana »mokra toča«, ki ne dela po kulturah in poljih nikake večje škode. Zanimivo je, da je padlo v 30. minutah v Ljubljani in bližnji okolici nad 15 mm padavin.
Vsak je pričakoval, da bo današnja nevihta naredila v ljubljanski okolici ln v krajih proti jugu veliko škode. Po poročilih, ki smo jih prejeli iz Litije, Ježice, Grosuplja, Vrhnike in Logatca, ni nevihta nikjer povzročila večje škode. V Grosupljem je bila sicer toča, toda ni pustošila tako, kakor zadnja 4. junija. Toča je trajala tam le 10 minut. Pihal je silen veter, trajajoč nad 1 uro. V Litiji in v bližnjih krajih nevihta ni napravila posebne, omembe vredne škode. Hujše je bilo baje v Višnji gori, kjer je padala toča, debela kot oreh. Nevihta je tam trajala pol ure. V Novem mestu je bila zopet nevihta, ki pa ni nikjer napravila večjih mate-rijalnih škod.
Zanimivo je
POROČILO IZ MARIBORA,
ki javlja:
Včerajšnja nedelja se je že zgodaj zjutraj začela s silno soparico, ki je vedno bolj naraščala, dokler ni okrog poldneva, posebno pa okrog 13. in 14. ure dosegla viška. Pritisk soparice je bil tako močan, da se je vse naravnost kuhalo. 2e zgodaj dopoldne so se pa zbrali nad Mariborom in okolico temni oblaki in pričelo je neprestano bliskati in grmeti. Vse je pričakovalo, da se bo zdaj pa zdaj usula ploha, toda vse pričakovanje je bilo zman. Tako smo doživeli velezanimiv vremenski pojav, da je rano od predpoldneva do preko polnoči neprenehoma bliskalo in grmelo — brez dežja. Šele po polnoči se je tudi nad mestom vsula silna ploha, ki je nenadoma napolnila z vodo vse ulice, da so jo odprtine kanalov težko požirale.
POŽARI.
V	zvezi s silno nevihto in vročino so bili tudi požari. Prvi je nastal že v nedeljo zjutraj pri posestniku Petru Leskovarju v selu Crešnjevci pri Fali, kjer se je vnelo gospodarsko poslopje, ki je do tal pogorelo, dočim je pri stanovanjski hiši vsled marljivosti gasilcev, ki so prihiteli iz Maribora in vse okolice, pogorelo le podstrešje. Rešeno pa je bilo pohištvo in tudi živina je bila oteta. Škoda, ki je z zavarovalnino le deloma krita, znaša okrog 100.000 Din.
Med besno nevihto tekom dneva je nastal v Orehovi vasi now, velik požar. Povzročila ga je strela, ki je udarila v gospodarsko poslopje gostilničarja in posestnika Josipa Bandurja v Orehovi vasi pri Slivnici. Ogenj, kJ ga je zanetila,
se je tako naglo razširil, da je zajel tudi poslopje Bandurjevega soseda, bivšega narodnega poslanca Štefana Faleža. Pozvani so bili takoj gasilci, ki so prihiteli iz Rač, Hoč, Radvanja, Pobrežja, Zrkovcev, Studencev, Sv. Miklavža, Frama in Maribora, toda vsled oddaljenosti vode je bilo gašenje zelo težavno. Akcija gasilcev se je morala v prvi vrsti usmeriti na očuvanje sosednjih objektov, ker je obstojala nevarnost, da se vname vsa vas. Bandurjeva poslopja so zaradi tega vsa pogorela in znaša nastala škoda okrog 300.000 Din. Posestniku Faležu so pogorela gospodarska poslopja; škoda se ceni na 200.000 Din. Zavarovalnina bo škodo obeh le deloma krila. Pri reševalnih delih se je nevarneje ponesrečil tudi neki gasilec iz Radvanja in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico.
Tretji požar je nastal proti večeru v bližini Selnice ob Dravi, kjer je strela udarila v cerkev sv. Janeza na Janževem vrhu. Gasit so jo prišli gasilci iz Selnice, Ruš in Maribora, ki so s svojo izredno požrtvovalnostjo dosegli, da objekt ni bil popolnoma uničen. Zgorela je le streha na stolpu in na cerkvici. Nastala škoda se ceni na približno 60.000 Din, a je krita le z zavarovalnino v višini 35.000 Din. Mimo tega je tekom včerajšnje nedelje udarila strela tudi še v druga poslopja po deželi, kjer pa baje ni napravila toliko škode. Podrobnejša poročila še manjkajo.
Gorske moiocikfiške ^irke na Gorjance
Novo mesto, 6. julija.
Motokolesarski klub »Ilirija« jo je priredil v nedeljo, 6. t. m. na 12-3 km dolgi progi Novo mesto—Gorjanci sedlo. Bil je diven nebeški popoldan. Kmalu po 13. uri se je zaslišalo grmenje in pokanje po državni cesti, ki se je v smeri 2abja vas zavijala v neprodime oblake prahu. Ob 2.13 start. 300 m proč od križišča Zagreb — Karlovac — Ljubljana. Ob obeh straneh ceste je bdlo polno ljudstva in to gori do cilja. Na prehodih in na ovinkih stoje orožniki, gasilci ali pa novomeški kolesarji, vmes kontrolorji. Rediteljsko službo je novomeški moto-klub dobro aranžiral.
Izredno mnogo ljudi je bilo pri »Zajcu«. Dva zdravnika sta bila pripravljena za nesreče. Tekma je pa potekla brez nezgod.
Streljaj od cestarjeve hiše ob cesti dva mlaja in počez ogromna plahta: cilj. Levo od njega improvizirana tribuna za častno predsedstvo in športsko komisijo. Zadaj cel park motornih vozil, avtomobilov koles in ljudi se je kar trlo.
Od hrvaške strani prihajajo motociklisti, avto-zdirjal skozi cilj. Ivan šiška na 250 ccm Arielu. Nosi številko 1. Kmalu za njim številka 9, precej kasneje se pripodi številka 10, ki je imela spotoma defekt.
Od hrvaške strani prihajajo motociklisti, auto-mobili. Stoj! Pa čakajo pol ure, eno uro, pa se jeze, groze. Nič ne pomaga, red mora biti. Med daljšo pavzo spuste v dolino vsakogar, kdor hoče.
Ob pol 5. uri popoldne je zdrknil zadnji tekmovalec čez široki trak pod belim ciljem.
Nazaj v dolino. To vrvenje, to hitenje. Voz za vozom, kolesa, pešci, prah do nebes. Sreča, da je pihal veter.
Nepozabna vožnja po serpentinah nad »Zajcem«. Kaj sličnega se v Sloveniji tudi v Alpah težko najde, v našem sredogorju pa prav gotovo ne.
Zagrebčani so bili vzhičeni. In teh ni bilo malo. Mnogo več od Slovencev, pa tudi ti so bili prav častno zastopani.
Novo mesto je bilo v slavnostnem razpoloženju, najlepše se je okrasil prostorni vrt hotela Windischer, kjer sta se gorsko slavje in tekma nadaljevala v obliki športne veselice. Vse v belozelenih zastavah, simbol novomeškega športnega kluba »Elan«, ki je s svojim članstvom stal prirediteljem uslužno na razpolago.
Stroga savezna in športska komisija je kmalu zaključila svoje posvetovanjeh, zbrali so se na vrtu. Komisija in tekmovalci, vmes nebroj občinstva. Predsednik Moto-saveza kraljevine Jugoslavije g. Edo Funk je po kratkem jadrnatem nagovoru na športnike ugotovil, da se ni zgodila nikaka nesreča ter nato službeno v imenu predsednika »Ilirije«, ki ga je zastopal, razglasil izid dirke ter razdelil darila. Gromoviti »Živijo« in po trikratni »Zdravo!« so spremljali vsako darilo ali priznalno diplomo, vsak odlikovanec je romal na rame, veselja in navdušenja ni hotelo biti konec.
Najboljši čas dneva je dosegel Ivan šiška v
11	minutah 52 sekundah. Darilo velika srebrna vaza. Kategorije do 250 ccm: I. Ivan šiška, I. Ariel 250 ccm, 11 min. 52 sek. (srebrna vaza). II. Manfred Rist, J. Januš 172 ccm, 14 min." 24 sek. Kategorija do 350 ccm: I. Ivan šjška, J. Ariel 250 ccm, 12 min. 18 sek. (srebrna doza). II. Ivan Zalaznik, I. A. I. S. 850 ccm, 12 min. 80 sek. (imel smolo z nekim starcem na cesti).
Kategorija do 500 ccm: I. Ivan Sarutančec, I. Hrv. Motoklub, 12 min. 58 sek. (srebrna vaza).
Kategorija do 1000 ccm: I. I. Kunej, I. Hrv. Motoklub, Zenit 1000 ccm, 12 min. II2L sek. (srebra pokal). II. dr. Lujo Weissman, I. Hrv. Motoklub, Brough Sup., 12 min. 12 sek.
Prikolice: I. I. Kušar, I. AJS, 500 ccm, 12 min. 54 kse. (bronast motociklist, podstavek).
II.	Vladimir Jakušič, I. Hrv. Motoklub, Brough Sup., 13 min. 58 sek. III. Crnokrak, I. Hrv. Motoklub, Indian 750 ccm, 14 min. 8 sek.
Turna kategorija: I. Malutin Oparušič, I. Hrv. Motoklub, Ariel 500 ccm, 13 min. 6 sek. (srebrna šatulja). II. Kopič-Kralj, I. Hrv. Motoklub,
F.	N. 350 cm, 14 min. 22 sek. ,
Za najboljši čas na Harley motorju je prejel darilo tvrdke Harley Davidson: muza z lovor-jevim vencem na visokem podstavku Mandi Rist.
Po razdelitvi nagrad so se začeli oddaljeni športniki razhajati, osial, pa so vztrajali ob najboljšem razpoloženju na veseličnem prostoru še pozno v noč.
Lepa in dostojna športna prireditev je gotovo mnogo pripomogla do spoznavanja lepih podgorskih krajev in vsekakor ne bo zadnja, temveč prva v številni športni seziji.
V. P.
Staevne v&sfi
— Objave »Službenega lista<. »Službeni list«
■ dne 7. julija objavlja: 1. Pravilnik o delokrogu zavodov za zdravstveno zaščito mater in otrok; 2. Pravilnik o delovanju zdravstvenih domov; 8. Objavo ministrstva za trgovino in Industrijo o uveljavljanju zakona o pobijanju nelojalne konkurence; 4. Navodilo ministrstva n trgovino in industrijo glede tolmačenja § 32. Eakona o nelojalni konkurenci; 5. naredbo gospoda ministra za poljedelstvo o prepovedi do-gona neosnažene in blatne živine in živinske ■ejme; 6. Popravek naredbe ministrstva o odvračanju in zatiranju ovčjih osepnic in 6. Razne objave.
— Iz Narodnega gledališča. Operni pevec Jo-■ip Križaj je imenovan za Člana Narodnega gledališča v Zagrebu b pravicami uradnika 1. •kupine II. kategorije.
— Razpisano sodno mesto. V smislu objave ministrstva za pravosodje je razpisan natečaj za popolnitev sodniškega mesta pri deželnem sodišču v Ljubljani.
— 8 kakšnimi cveticami bomo okrasili okna »roti severu. Na taka okna bomo posadili cve-ttoe, ki potrebujejo dosti sence. Take so: krasno «vetoča drevesna potonka (Paeoniaarborescens), lareče gomoljaste begonije, gardenije, stabakant (Thyrsacanthus rutilans), hortenzije, kamelije, bršljan, sobna lipa (Sparmania), zelena in pisane tradeskancija, aspidistra, asparagus, ficus, »ralia, philodendron, praproti. Gomoljaste begonije, ki cveto od junija do zime in hortenzije prav dobro uspevajo tudi na zahodni in vzhodni fttrani. Teh vidimo še premalo na oknih.
— Blagoslovitev motorne brizgalne v Pilštanju. Na škapulirsko nedeljo, dne 13. julija 1930. M vrši pri nas blagoslovitev motorne brizgalne
■ naslednjim sporedom: 1. Ob 9. uri sprejem in
rzdrav gostov na križišču cest v Starem trgu. Skupen pohod vseh došlih društev z godbo na čelu do cerkve na Pilštanju. 3. Procesija, katere se udeleže vsi uniformirani gasilci. Častna ■traža. 4. Sv. maša. Blagoslovitev motorne brizgalne v prisotnosti vseh navzočih društev. 0. Nagovor. 7. Trikratni defile motorni brizgalni ln dostojanstvu. 8. Razhod k obedu. 9. Skupna ▼aja vseh udeleženih društev na obč. pašniku v Lesičnem. 10. Veselica v prid gasilnega društva
■ bogatim sporedom. Celotna prireditev je tako pestra, da pač ne bo nobenemu žal, ki se bo la dan pomudil pri nas. Tovariši gasilci in vsi prijatelji gasilstva prijazno vabljeni.
Kuhinjsko posodo
po najnižjih cenah in v največji iz* beri, kot emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra c. 35
— Odličen gost na Bledu. Včeraj se je zagreb-»kl župan dr. Stjepan Srkulj b svojo soprogo mudil na Bledu. Nj. Vel. kraljica Marija ga je sprejela tudi v avdijenci, ki je trajala 20 minut.
— Proračun splitske občine. V soboto je bil aprojet proračun splitske mestne občine za leto 1030. Proračun maša 97,076.580 Din 47 p.
— Gostovanje članov mariborskega Narodne-
S gledališča v Konjicah. Člani Narodnega gle-lišča v Mariboru Štefka Fratnikova, Stjepan Ivelja, Pavel Rasberger in Franjo Tovornik gostujejo v torek, 8. julija v Konjicah, v sredo,
9.	julija v Šmarju pri Jelšah, v četrtek, 10. julija v Laškem, v petek, 11. julija v Slov. Bistrici, v Boboto, 12. julija v Slov. Gradcu, v nedeljo, 18. julija v Vojniku, v torek, 15. julija v Brežicah. Na programu imajo koncertne, operne in operetne arije ter komedije.
— Zemljarini, zgradarini, pridobnini, rentnini ln družbenemu davku podvrženi davčni zavezanci se opozarjajo na tozadevni razglas za tekoče leto (čl. 147 zakona o neposrednih davkih), ki je nabit na mestni deski in na deski bivše občinske hiše v Sp. šiški od 4. julija do 15. avgusta 1930.
— Vreme. Zadnje dni trajajoča silna vročina je včeraj proti poldnevu nekoliko ponehala. V nedeljo je termometer v Dravski banovini kazal od 32 do 35 C. Relativna vlaga je znašala v naši državi včeraj od 55 do 85%. Drugače je bilo včeraj mirno, nevihte so se pojavljale le lokalno. Barometer je začel povsod padati. Včeraj je barometer ob 7. zjutraj kazal: Ljubljana 759-9, Maribor 759'5, Zagreb 760-7, Beograd 790-1, Sarajevo 761-2, Split 761, Rab 760‘2 in Vis 760-6. Temperatura je včeraj ob 7. znašala:
Ljubljana 23, Maribor 20, Zagreb 23, Beograd 24, Sarajevo 20, Split 26, Rab 26 in Vis 25. V nedeljo je proti polnoči deževalo v Mariboru in Beogradu. Najvišja temperatura v Ljubljani je bila včeraj 30-3 C, a najnižja 19-7 C.
£>jubljtma
■ Prihod profesorjev iz Poljske. Danes prispe s popoldanskim brzovlakom ob 5. uri v Ljubljano na svojem večdnevnem potovanju po Jugoslaviji 57 profesorjev in profesoric iz Poljske. Prenočili bodo v Akademskem kolegiju. Profesorsko društvo in Društvo ljubiteljev poljskega naroda jim priredita prijateljski večer v restavraciji hotela »Union« ob pol 9. uri zvečer. Obe društvi vabite kolege, oziroma člane k obilni udeležbi pri sprejemu na kolodvoru.
■ Učiteljski tečaj za deška ročna dela. Včeraj so otvorili na srednji tehnični šoli v Ljubljani učiteljski tečaj za deška ročna dela pod vodstvom strokovnjaka g. Novaka, ravnatelja meščanske šole. Tečaja se je udeležilo 40 učiteljev oziroma učiteljic.
■ Aretacije. Od nedelje do včeraj bo bile aretirane tri ženske, ena zaradi prepovedanega povratka in dve zaradi tajne prostitucije. Usoda ene teh mladenk je taka, da bi bilo želeti, da bi za njo poskrbela naša ženska društva.
■ Policijska kronika. Od nedelje do ponedeljka je bil prijavljen vlom v neko zasebno stanovanje, dalje je bil prijavljen neki človek zaradi trpinčenja živali, ogenj na polju, 2 kršitvi naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, poskus Bamomora, 4 prekrški avtopredpisov in 7 prekrškov cestnopolicijskega reda.
■ Čigavo je kolo. Posestnikova žena v Dravljah Pavla Černivec je že 3. t. m. našla na cesti med Kosezami in Podutikom črnopleskano kolo znamke »Tribuna«. Balanco ima obrnjeno navzgor. Lastnik kolesa naj se javi na policijski upravi.
■ Ogenj na polju. Zaradi več dni trajajoče suše so se polja in zlasti žitne njive silno osušile, tako da je v bližin železniških prog stalna nevarnost za požar. Zahvaliti je previdnosti našega železničarskega osobja, da ni nastalo več požarov zaradi isker, ki uhajajo iz lokomotiv. V soboto je popoldanski kopalni vlak, ki vozi proti Medvodam, zanetil z iskrami iz lokomotive večji požar. Med Gorenjskim kolodvorom in Vižmarji je pri km 98-6 zanetila na žitnem polju iskra požar, ki je povzročil precejšnjo škodo. Posestniku Feliksu Černetu iz Dravelj je pogorela njiva v obsegu 1500 kv. m in ima škode okoli 1200 Din na uničenem žitu, dalje posestniku Franu Jenku žitna njiva v obsegu 300 kv. m. Ima škode 3000 Din. Da se je silno razširjajoči se požar hitro udušil, gre zahvala železničarskemu osobju pod vodstvom progovnega obhodnika Alojzija Gabrovška iz Zapuž.
SMopibcip
m Obvestilo magistrata. Občinstvo se opozarja, da je dovoljeno voziti z avtomobili in drugimi vozili po dovozni cesti od odcepa dravograjske (koroške) ceste in čez most na Mariborski otok le z brzino 6 km. Vozniki, ki bi ne vpošte-vali gornje odredbe, se bodo najstrožje kaznovali in se občinstvo naproša, da vsakogar, ki bi b hitro vožnjo ogrožal telesno varnost, naznani mestnemu načelstvu mariborskemu.
m Češkoslovaški učitelji v Mariboru. V nedeljo popoldne je prispelo na tukajšnji glavni kolodvor 60 češkoslovaških učiteljev in učiteljic, ki potujejo v studijske namene po naši državi. Po prisrčnem sprejemu, oddihu in okrepčilu, so se Cehoslovaki odpeljali dalje proti Zagrebu.
m Tujski promet. V drugem četrtletju je bilo v Mariboru prijavljenih 9752 oseb, odjavljenih pa 9869; od teh v zasebnih stanovanjih: prijavljenih 6192, odjavljenih 6183. Med temi je bilo prijavljenih 3356 naših državljanov in 204 tujci, odjavljenih pa 3471 Jugoslovanov in 215 tujcev. Med tujimi državljani je bilo: 1418 Avstrijcev, 86 Italijanov, 128 Nemcev, 161 Cehoslovakov, 50 Madjarov, 1 Romun, 4 Švicarji, 2 Francoza, 3 Belgijci, 2 Angleža, 5 Holandcev, 7 Rusov, 1 Poljak, 6 Amerikancev in 1 Grk.
m Mariborski otok. V nedeljo je bil obisk v kopališču in na otoku naravnost rekorden. Avtobusi so ves dan vozili tja in nazaj, pa tudi motorni brod »Maribor« je neprestano plul otovorjen s potniki in potnicami. Poleg Mariborča-
nov pa so bili v nedeljo na otoku tudi okoličani in gosti iz Ptuja, Rogaške Slatine, Celja, Slovenskih goric, Dravske doline in celo tudi iz Avstrije, posebno iz Gradca.
m Podpore brezposelnim. Tukajšnja borza dela je izdala v mesecu juniju te-le podpore:
10	delavcem redne 1806 Din, 14 delavcem izredne 1810 Din, 6 delavcem potnine 256-50 Din. Razen tega je dala 133 delavcem vozne listke s 50% popustom v višini 6452 Din.
m Samomor. V nedeljo proti jutru se je na svojem stanovanju v Pristaniški ulici št. 4 na ovratnico obesil 681etni brezposelni zidar Tomaž Kumwald, katerega je v petek nekdo osumil, da mu je v gostilni Lešnik na Glavnem trgu iz žepa ukradel 100 Din.
m Ranam podlegla. V soboto zvečer jo v bolnici umrla 841etna Ana Klampferjeva iz Nove vasi, katero je v petek dopoldne na Glavnem trgu povozil neki kmečki voz.
m Promet na cariuarnici. Mariborska carinarnica je imela v prošlem polletju 65,785.779-72 dinarjev dohodkov, na uvozni carini 65,555.902 m Predpisi o pseh. Mestno načelstvo je ponovno odredilo, da se psi ne smejo jemati v gostilne, kavarne in druge javne prostore, kakor tudi ne ob tržnih urah na živilski trg. V javnih nasadih morajo biti psi na verižici in morajo imeti nagobčnike. Psi volčje, dobermanske pasme in vsi tisti, ki so nezanesljivi, se pa morajo tudi po ulicah voditi na verižici in z nagobčniki. Vsi psi, ki se bodo zalotili brez nagobčnika in spremstva, se bodo polovili in pobili, njih lastniki pa bodo kaznovani z globo do 900 Din in zaporom do 30 dni.
m Poravnalno postopanje. Nad znano trgovino Josipa Martinza v Gosposki ulici je bilo s 1. t. m. uvedeno poravnalno postopanje.
m Splavarjem. Zaradi popravil in čiščenja v elektrarni na Fali. bo prehod za splavarje 14., 15. in 16. t. m. zaprt.
m Nesreča pri požaru. Pri gašenju požara v Orehovi vasi v nedeljo popoldne je padel gasilec Franc Lobanjša iz Radvanja tako nesrečno na pogorišče, da je dobil težke opekline. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico.
m Tatvine v kopališču. V kopališču na Mariborskem otoku je bilo te dni kopalcem ukradenih več predmetov. Uvedeno je bilo najstrožje poizvedovanje.
m Poroka. V soboto sta se v stolnici poročila profesor na tukajšnji gimnaziji in znani potopisec dr. Fran Mišic in privatna uradnica gdč. Milica Pušenjakova, sestra bivšega narodnega poslanca Vladimirja Pušenjaka. Obilo sreče 1 m Z avtomobilom v železniško zapornico. V noči od nedelje na ponedeljek je na Tržaški cesti avtomobil z vso silo zadel v železniško zapornico in jo prebil. Zapiranje in odpiranje naj bi bilo ponoči signalizirano z lučjo, kar bo v bodoče preprečilo slične nesreče.
Jg^indeziec
Dne 28. in 29. junija je bila na tukajšnji osnovni šoli razstava ročnih del. V dveh učilnicah so bili natrpano razstavljeni izdelki iz risanja, modeliranja, deški ročni izdelki iz lesa, dekliških ročnih del in vseh pismenih izdelkov. Učiteljstvo je pod vodstvom novega in zelo agilnega šol. upravitelja Ivana Vouka podalo bilanco svojih trudov, ki prikazujejo v delih visok plus.
Priključeno k šolski razstavi v posebni sobi je razstavila soproga šol. upravitelja ga. Gro-zdana Voukova lastne izdelke ženskih ročnih del in to na željo našega ženstva. Tu si videl vse mogoče tehnike, kot n. pr. baliko, tene-rifo, reliefno barvanje itd. Razstava je bila velika pridobitev, saj si jo je naše ženstvo hodilo ogledovat po dvakrat in trikrat. Največje zanimanje je bilo za perilo, blazine in vezenine.
Obe razstavi je posetilo obilo obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. S tem je pokazano, da je stik šole z domom dosežen. Dela sama prikazujejo nadarjenost izdelovalcev v obilni meri in le škoda, da Ig premore samo osnovno šolo. Razstavljalcem in marljivemu učiteljstvu čestitamo.
Ormož
Nevihta. Po neznosni vročini je v nedeljo opoldne nastala nevihta z gromom in treskom, ki pa je trajala jedva 10 minut. Tako zaželjeni dež je komaj očistil ceste prahu. V nekaterih krajih okolice že nekaj mesecev niso imeli dežja (Jeruzalem, Runeč itd.), medtem ko je v Ormožu že parkrat nekoliko deževalo. Suša je uničila skoraj vso vrtno zelenjavo. Tudi drugi pridelki, kakor krompir, koruza radi suše slabo kažejo. Največ suše prenese vinograd, a tudi po teh se najde velo trsje.
Počitnice.. Zdravnik g. dr. Majevič je odšel na znanstveno potovanje v inozemstvo. — Učiteljstvo, posebno samsko, se je odpeljalo k svojcem na počitnice.
jG/ufomci?
—	Za člana banskega sveta je imenovan tukajšnji ugledni posestnik, načelnik Okrajne po-eojilnice in bivši podpredsednik oblastne skupščine v Mariboru g. Jakob Rajh. — Kaplan g. Jožef Presnik je imenovan za župnika v Šmihelu pri Mozirju. — Dne 22. t. m. slavi dekan v Kapeli pri Radencih g. Meško svojo diamantno mašo. Spoštovanemu jubilantu naše iskrene čestiikel — Na predvečer sv. Cirila in Metoda je prižgalo tukajšnje Sokolsko društvo na Sku-halovem bregu veličastne kresove, nakar se je na letnem telovadišču vršila veselica z sodelovanjem mestne godbe. — Novi mestni tajnik g. Vrščaj, višji šolski nadzornik v p., je nastopil svojo službo.
muf
Silno neurje. V nedeljo popoldne je divjalo nad našim mestom in njegovo okolico silno neurje z bliskom, gromom, viharjem in nalivom. Med tulečim viharjem, ki je celo hiše ogrožal, je pričela padati tudi toča, ki je napravila po poljh, vinogradih in sadovnjakih precej škode. Padala je kakih 10 minut. Nevihta je naglo pojenjala in nebo se je spet zjasnilo. Škoda še ni ugotovoljena.
Promocija. Na vseučilišču v Gradcu je te dni promoviral domačin g. Teodor Starkel za doktorja prava. Čestitamo I
Bledf
Novice ji Bleda. Pod blejskim gradom nad grajskimi kopeli regulirajo staro cesto, ki bo gotovo ena najlepših promenad na južni strani okoliške ceste jezera. Škoda, da grade cesto ravno v glavni sezoni in se občinstvo, posebno letoviščarji upravičeno pritožujejo, da bi se regulacija te ceste nadaljevala jeseni. Danes ni mogoče priti s postaje Bled pod jezerom v središče. Posestnik in graščak Bleda, ki je lastnik tričetrtine blejskega letovišča, zastavlja vse sile, da bi moderniziral Bled, a sam n«> more vsega. Več oči več ve in vidi.
Osebna vest. Med 31 absolventi V. razreda Pomorske vojne akademije v Dubrovniku, ki so bili 1. julija imenovani za poročnike korvete, sta kar dva Novomeščana gg. Misjak Fran in Saje Baldo. Čestitamo!
Zlomil si je levo nogo pod kolenom 36-letni tesar Ivan Blažič iz Češnjic pri Škocjanu. Pri Andrejčiču v Gor. Dolu je na novem skednju nabijal podnice, pri čemer mu je spodrsnilo in je padel v živinski hlev ter se precej poškodoval.
Fantovski pretep. 19-letnega Ivana Maurina e pri plesu Rudolf Majerle sunil z nožem v evo roko ter mu prizadejal precejšnjo rano. Prvo pomoč je ranjenemu Maurinu nudil črno-meljski zdravnik dr. Malnerič. Ker pa se mu je rana čez nekaj dni vnela, je moral iskati pomoč v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji, kjer zdaj razmišlja, kako drago ga je stal prepir, ki ga je povzročil, ko je hotel zastonj plesati na gasilski veselici.
S češnje je padel 72-letni Vovk Anton iz Bršljina pri Novem mestu in to tako nesrečno, da se je pri padcu nataknil s čeljustjo na plot in si jo preklal od brade do nosa.
Ciril-Metodovi kresovi so plamteli tudi po naših vrhovih in brdih, veselo petje se je razlegalo v poletno noč, na Grmu pa so žarele bengalične luči v vseh barvah in objemale z dolgimi venci častitljivo grajsko zidovje.
Mud karambol
To nedeljo okrog poldruge ure popoldne se je zgodila na Sv. Petra cesti nesreča, ki bi lahko imela hude posledice. Iz dvorišča znane gostilne »Pri Jerneju« se je odpeljal počasi hlapec K. na zapravljivčku, v katerega je imel vprežena dva konja, da bi ju gnal okopat k Savi. Komaj pa sta konja prestopila prag dvorišča, ju je udaril mimodrveči avto, razbil levemu konju čeljust, mu izruval tri sprednje gornje zobe, zlomil novo brezovo oje na tri kose in s tem desnega konja občutno poškodoval po trebuhu in sprednjih nogah.
Kakor eo očividci takoj na mestu ugotovili, je avto po tej ozki ulici vozil mnogo prehitro: drvel je z brzino 50—60 km, dočim je dovoljena le hitrost 12—15 km. Tudi ni dajal nobenih signalov že od križišča Škofje ulice in Sv. Petra ceste naprej. Ulica je ravno na tem mestu široka komaj 3 metre. Ako bi bil voz zapeljal iz dvorišča le eno desetino sekunde poprej, bi avto, v katerem je sedelo več oseb, konja naravnost prerezal, sam pa se zaletel na levo v obzidje Pollakove tovarne in razbil Res, velika sreča v nesreči 1 Ravno na tem mestu se je lansko leto zgodilo radi nepregledne ulice smrtna nesreča. Neka starka (sorodnica tedanjega občinskega svetnika ljubljanskega g. J.) je ravno hotela obiti vogal nizke hišice, ki sega 1 m izven črte na ulico; v tem po pridrvi mino kolesar in jo podre na tla, pri čemer se je pobila na glavi tako, da je prihodnji dan umrla. Seveda je nesrečo zakrivil kolesar, ker je vozil preveč ob obzidju; toda on ni mogel starke videti, ona pa njega ne (prim. slučaj, da se dve osebi, hitro idoči, srečata na kakem pouličnem oglu; tudi tu nastane včasih »karam-bolc). Krivda tedSinje in nedeljske nesreče pa zadene občinsko upravo ljubljansko, ki dotične hišice ne pusti podreti, dasiravno ji je bila še pred kratkimi tedni za naravnost bagatelno odkupnino na razpolago.
Policijsko upravo ljubljansko pa bi prosili, da uredi avtomobilni promet po cesti Sv. Petra. Na obeh koncih (na Marijinem trgu in na križišču s Škofjo ulico) naj se postavi vidno opozorilo: Vozi počasi! Seveda najboljše bi bi-
lo,	ako bi se ves avtomobilni promet usmeril iz Škofje ulice na Vidovdansko cesto in od te po drugih stranskih širokih ulicah. Zaenkrat pa prosimo policijsko upravo, da malo bolj pazi na dirjanje nekaterih šoferjev in vsak prestopek kar najostreje kaznuje. Nismo ni-kakl nasprotniki avtomobilizma, toda kakor v vsaki stvari, mora tudi tukaj biti red! — In življenje je le življenje, pa bodisi ali človeško ali živalsko.	J. St.
Stalin od blizu
Zadnji veliki kongres ruske komunistične stranke je znova vzbudil zanimanje evropske in svetovne javnosti za sedanjega diktatorja sovjetske Rusije Stalina, ki se je do svojega sedanjega vplivnega položaja povzpel od priprostega tovarniškega delavca in ki je znal s tako neverjetno energijo streti vsak odpor svojih nasprotnikov.
O	Stalinu je že vse svetovno časopisje mnogo pisalo, toda ie malo ljudem je znano, kako živi privatno. Kakšen človek je to, ki ima v svojih rokah tako moč, o kakršni se mu pred nekaj leti kot navadnemu revolucijonarju ni niti sanjalo? Grigorij Besedowski, znani sovjetski diplomat v Parizu, ki se je nedavno na senzacionalen način sovjetom odrekel, opisuje tudi Stalina z doslej nam popolnoma neznane strani.
Besedowski pravi, da veže ljudi na Stalina najbolj njegova nedvomna poštenost, njegova neupogljiva volja, zaupanje v lastno organizator-no moč, končno pa strah pred njim.
Stalin stanuje v moskovskem predmestju Gorki, v tisti hiši, kjer je preživel Lenin svoje zadnje dni. On živi zelo samotarsko in čisto ločen od sveta. Osebno občuje le z redkimi izbranci. Eno pa ljubi: on ima rad okoli sebe mladino, v kateri gleda bodočnost svoje ideje.
Včasih povabi več svojih prijateljev tudi na kakšno gostijo, a to se zgodi le tri- do štirikrat na leto. Kvarta ne, pač pa rad mnogo bere, da se čim bolj izobrazi. Nedavno se je začel učiti angleščine. Uspeh pa je bil mal; le s pomočjo besednjaka more prevesti kakšno časopisno beležko iz angleških listov v ruščino. V predmestju Gorkem ga čuva 15 detektivov. Zjutraj se zgodaj odpelje z velikim, razkošnim avtomobilom v Moskvo. Na sprednjih dveh sedežih avtomobila sedita dva agenta čeke. Za Stalinovim avtomobilom se vozi še drugi avtomobil, poln policijskih agentov. Vsa pot, kjer se vozi Stalin, je strogo zastražena. V Kremlu dela Stalin cel dan; domov se vrača navadno zelo kasno. Na dan dela po 16 do 18 ur.
Za svoje privatno življenje nima skoraj nič %sa. Pred tremi leti se je ločil od svoje žene
Naivečfa zakladnica: sveta
O	indijskih maharadžih pripovedujejo, da so največji bogataši in da imajo tl največja zaklade dragega kamenja in zlata shranjenih v svojih zakladnicah. Te neizmerne zaklade čuva baje na tisoče ljudi, ki skrbe samo za to, da ostane vse bogastvo neizkoriščeno.
Veliko zakladnico pa Imajo tudi v Parizu. To je znana palača Louvre, kjer so tudi nakopičeni velikanski zakladi, razlike med zakladnico v Parizu in med indijskimi maharadžami pa je ta, da so pariški zakladi vsakomur dostopni, indijske zakladnice pa ne. V Parizu zadostuje samo “550 čuvarjev, da branijo zakladnico v Louvre-u.
Zakladov, ki jih čuva Louvre v Parizu ne more kupiti noben ameriški miljarder, ker reprezentirajo, nizko cenjeno, do 50 milijard frankov vrednosti. Teh 50 milijard pa čuva komaj 40 let stari gospod IIenry Verne.
Tega gospoda imenujejo na kratko -»gospoda direktorja«. Ta sprejema tujce v svoji ravnateljski sobi. Na eni steni njegove sprejemnice visi najnovejša pridobitev zakladnice, slika kardinala Mazarina od Filipa de Champagne.
Poročevalec graške »Tagespost«, ki je nedavno obiskal ravnatelja Verne-a, je vprašal ravnatelja med drugim, kako dolgo potrebuje obiskovalec, da pregleda vse znamenitosti zakladnice Louvre-a.
»Odgovoriti na to vprašanje je težko«, je odgovoril g. ravnatelj. Razni predmeti so razstavljeni v 7 muzejih, ki imajo 125 soban. Kdor hoče prehoditi vseh 125 sob, mora prehoditi nad 7 kilometrov, za to pot, če jo hoče izkoristiti, pa potrebuje najmanj 7 dni; vsaj visi samo v galerijah nad 3500 dragocenih slik. Pa tudi dragocenosti iz Egipta, iz Japonske, iz Mezopotamije in sploh iz Azije nudijo celo vrsto zanimivosti.
■	»Kako pa to, gospod ravnatelj, da so vse te dragocenosti nameščene po vseh dvoranah brez vsakega sistema?«
»To je zelo lahko razumljivo,« je rekel gospod ravnatelj, nam manjka denarja za tol Ce bi mi hoteli napraviti red, kakor ga potrebujemo, bi potrebovali 80 do 40 milijonov frankov. Mi pa imamo na razpolago komaj 2 do 3 milijone frankov, a ta denar rabimo le za vzdrževanje umetnostnih zakladov in za plače naših nameščencev in za laboratorije. Louvre smo si namreč zamislili spočetka le kot muzej. Dovolil pa je že Ludvik XIV., da si je občinstvo smelo ogledovati zaklade ob gotovih dneh. Dovolil pa je obisk lahko le kralj sam. Šele revolucija Je napravila iz Louvre-a pravi muzej. Vsled raznih daril in volil je Louvre vedno bolj rastel in zato so izpreminjali vedno več dvoran v muzejske prostore. Vsi ti prostori pa še niso zadostovali in če bi hoteli danes spraviti vse zbirke v red, bi morali Louvre popolnoma prezidati. To pa stane mnogo denarja. Louvre je pa reven. Zbirke v Louvre-u so vredne okoli 50 milijard frankov, 30 do 40 milijonov za preureditev pa nimamo.
Proti tatvinam so vse zbirke dandanes sijajno eavarovane. Nobenemu tatu ne pade več danes ▼ glavo, da bi hotel ukrasti kako dragoceno sliko. Varnost je zasigurana. — Predvsem smo preložiti vse preproge, je rekel g. ravnatelj, da se nihče ne more skriti za njimi. Vsak večer pa tudi sluge vse prostore natanko pregledajo.
in se oženil drugič, toda niti k ločitvi niti k novi poroki ni prišel sam osebno, ampak so mu morali uradne listine dostaviti na dom.
Njegova despotska narava se kaže tudi v občevanju s prijatelji. V veselju in v jezi ne pozna njegova azijatska kri nobenih meja. Ko je nekega njegovega strankarskega sobojevnika še iz carističnih časov povozil v Tiflisu avtomobil, je brzojavil Stalin v svoji jezi Sefu čeke v Tiflisu: »Šoferja ustrelite!«
Ko je Stalin zvedel, da je njegov tovariš Pjotakov popolnoma onemogel zaradi prevelikega uživanja alkohola in nikotina, je poklical zdravnike in jim ukazal: »V dveh tednih mora biti bolnik zdravi« Tako se je tudi zgodilo. Ostro zdravljenje je Pjotakova spravilo sicer na noge, toda čez tri dni se je zopet zrušil in umrl.
Ce Stalin izve, da je kakšen njegov tovariš zbolel, mu pošlje 50 kg surovega masla, škafček medu in pismo: »Jej in ozdravi, ker te potrebujemo!«
Stalin ni prav nič ljubezniv; on je dober le z onimi, ki jih neobhodno potrebuje. Politično pa je silno pošten. On sicer noče biti Napoleon, ampak za svojim ciljem stremi z jekleno odločnostjo.
Njegova glavna napaka je njegova pomanjkljiva izobrazba. Zapadne Evrope sploh ne pozna in
o	evropskem življenju nima niti pojma. Zato dela v svoji politiki napram Evropi dostikrat velike napake. Napram ljudem ne pozna nobene milosti, je pa prepričan, da bo obdržal svoj politično-strankarski aparat vsaj dotlej, dokler se ne bo začela svetovna revolucija.
Na vprašanje, kdo bi utegnil biti Stalinov naslednik, odgovarja Besedovski, da je najverjetnejše, da bo Stalinov naslednik kakšen general. Zato pa že sedaj kaj hitro postavijo na hladno vsakega generala, ki začne postajati popularen. Glavna moč Stalinova pa se opira na čeko, ki šteje danes vEvropi okoli 65.000 članov. V moskovskem okrožju pa obstoji v varstvo diktature še poseben oddelek čeke, ki šteje 20.000 mož.
> • -n
Tudi dragocenosti so varne pred vlomilci. Vse dragocenosti so shranjene za steklenimi vitrinami, ki so debele po več centimetrov, da jih niti revolverska krogla ne prebije.
Pomembni tatvini sta se dogodili doslej le dve. — Ukradli so slike Mone Lise, delo Leonarda da Vincija, ki jo je ukradel, ker je mislil, da je sliko odnesel iz Italije Napoleon. Ko pa je zvedel, da je sljko kupil Fran I. od samega slikarja, je svoj čin obžaloval. Druga tatvina se je tikala neke zlate verižice. V splošnem pa tatovi ne kradejo radi muzejskih dragocenosti, ker jih težko prodajajo.
Glede falsifikatov slik pa je izjavil ravnatelj, da jih je prav malo, ker se v laboratoriju jako lahko ugotovi, ali je slika ponarejena ali ne. Vsako sliko namreč fotografirajo in rentgenl-zirajo in na ta način ugotove, ali je slika pristna ali ne.
Študent - milijonar
Te dni se je v Hamburgu srečno končala neka zelo mikavna ljubavna afera, polna tragičnih zapletljajev. Zadeva se je začela takoj po vojni, ko se je vrnil domov v Hamburg mladi študent kemije Hary Stenbock, sin nižjega občinskega uradnika. Ta se je slučajno seznanil z lepo 181etno Lizo Hastmanovo, hčerko veletrgovca in težkega milijonarja. Dekle se je namreč enkrat vozilo z malo jadrnico po pristanišču, pa je že hotela nesreča, da je padlo v vodo. Po pristanišču pa se je vozil tudi mladi študent, ki je takoj, čim je opazil nesrečo, skočil v vodo in dekletu rešil življenje. Tako se je začela ljubezen dveh mladih src. Oba sta se še večkrat sešla in sklenila, da se poročita.
Bogati oče tajne zaročenke pa o siromašnem študentu ni hotel nič slišati. Za rešitev hčerke se mu je pač lepo zahvalil in mu Je hotel izročiti prav lep ček, toda študent je denar ponosno odklonil. Nato je oče fantu kar na kratko povedal, naj si izbije vsako misel na ženitev z njegov hčerko iz glave, ker Je že on sam našel ženina za njo, nekega bogatega plemiča iz Holsteina. Ta vest je oba zaljubljenca zelo potrla in fant je hotel z dekletom že pobegniti v Ameriko, kar pa Je dekle odklonilo.
Mladi Stenbock je torej odšel sam v Ameriko in več let nihče ni vedel, kaj je ž njim. Nedavno pa se je nenadoma pojavil zopet doma. Posrečilo se mu je, da je v Ameriki napravil Bijajno karijero. Z največjim naporom Je končal svoje študije, nato pa je dobil službo v veliki kemični fabriki. Tu se mu je posrečila važna iznajdba, od katere Je prejemal ogromne dohodke.
Takoj po svojem povratku v Hamburg Je začel povpraševati po svoji nekdanji izvoljenki. Zvedel je, da se je pred leti res omožila z bogatim plemičem, toda za časa inflacije sta ona in njen mož prišla ob vse svoje premoženje. Končno je umrl Se mož. Kje pa sedaj živi vdova, ni mogel dolgo zvedeti, šele neki privatni detektiv, na katerega se je obrnil mladi Stenbock, mu je po dolgem poizvedovanju mogel povedati, da služi njegova nekdanja zaročenka v nekem baru v Bremenu. Stenbock se je brez obotavljanja odpeljal v Bremen, v bar pa Je Sel nalašč v zelo slabi, ponošeni obleki. Svidenje po tolikih letih je bilo res veselo, a tudi zaradi sedanjih razmer dokaj žalostno. Stenbock Je pripovedoval, da Je doživel v Ameriki velika razočaranja in da je priSel nazaj čisto reven, ter da sl mora poiskati kakšen zaslužek. Vdov*
mu Je vse to verjela, rekla pa mu Je, da ima nekaj malega prihrankov, ki mu jih da na razpolago, ker ji je pač rešil življenje. Stenbock je ponudbo sprejel; potem pa jo je vprašal, če bi hotela biti njegova žena, čeprav ji ne more nuditi nobenega razkošja. Ona Je na to pristala, toda Stenbock je rekel, naj bo poroka čisto priprosta. Vse se je zgodilo po dogovoru. Precej iznenadena pa je bila žena, ko je po poroki zagledala pred cerkvijo razkošen avtomobil, s katerim se je mladi par odpeljal v najodličnejši hotel v Hamburgu, kjer je bil že pripravljen sijajen ženitovanjski obed. Tako sta po dolgih letih neprilik in nesreč nekdanja tajna zaročenca le dosegla, po čemur so hrepenela njuna mlada srca.
Vsako noč zapravil 120.000 dinarjev
Pred trgovskim sodiščem v New Yorku se je te dni pojavil nenadoma znani bogataš Harold Ryder s prošnjo, naj sodišče proglasi nad njegovim premoženjem konkurz. Povedal je, da je prisiljen ustaviti poslovanje menjalnice Woody et Co. zaradi težkih izgub, ki jih je doživel pri zadnjem polomu na borzi.
Sodnik je vzel to izjavo na znanje, vprašal pa je ironično, kam je izginilo tistih 120 milijonov dinarjev, ki so bili pred tremi tedni še v blagajni. Kriminalno sodišče je bilo namreč proti Ryderju že vložilo tožbo zaradi poneverbe. Na to tožbo pa je odgovoril Ryderjev odvetnik, da je njegov klijent bolan, ker trpi na silni domišljavosti. Povedal je, da je Ryder, čim je prišel v kakšen nočni klub, denar na neverjeten način razmetaval. Za njega so zložili klubski muzikanti posebno himno, ki so jo zaigrali vselej, čim je vstopil v klubske prostore. Uslužbencem raznih nočnih klubov je dajal velike napitnine. Ryder sam pa je izjavil, da je samo za svojo osebo izdal na leto po 30 milijonov dinarjev, ta svota pa je bila majhna v primeri ■ tem, kar je zaslužil. Po svoji poroki s hčerko bogatega bankirja Woody-ja ga je le-ta sprejel kot družabnika tvrdke in odtod je imel tako velike dogodke. Takoj po poroki pa je začel živeti nad vse potratno iri zato je moral prositi za otvoritev konkurza nad ostankom svojega premoženja.
30 letnica »Zeppelina«
2.	julija so slavili v mestu Frledriehshafen ob bodenskem jezeru znamenito obletnico. Tega dne je minilo namreč 30 let, odkar se je prva po načrtih grofa Zeppelina zgrajena zračna ladja dvignila nad bodenskim jezerom v zrak. Skrivnosti, v katero je bilo delovanje grofa Zeppelina dolgo vrsto let zavito, je bilo tedaj konec, ker je zvedel ves svet, za kaj gre.
2e leta 1894. je objavil še sedaj v Friedrichs-hafenu živeči višji inžener Kober konstrukcijske risbe in račune za veliko krmljivo letalo. Minilo pa je še 6 let, predno je bila na poletje leta 1900. ladja pripravljena za polet. Ladjo so zgradili v Manzellu ob bodenskem jezeru v plavajoči ladjedelnici. Ladja je imela prostora za 11;300 kubičnih metrov plina in je bila komaj desetino tako velika kakor so moderni »Zeppelini«. Dva motorja sta razvijala le 82 konjskih sil, s katerimi se je dalo doseči komaj 25 kilometrov hitrosti na uro. Akcijski prostor je obsegal le kakih 250 kilometrov. Današnji »Zeppelini« pa imajo strojev za 2650 konjskih sil, ki razvijajo do 128 kilometrov brzine na uro, akcijski polumer pa znaša 14.000 kilometrov. Že te številke dokazujejo ogromen tehnični napredek v gradnji letal »trdega« sistema.
Omenjenega dne pred 30 leti so pripravili vojaki pruske letalske službe ladjo »L Z I.« za prvi let. Vojakom je poveljeval stotnik Bartsch, ki se je kasneje pri nekem letu ponesrečil Na ladji pa je poveljeval grof Zeppelin. Takrat je grof Zeppelin prvič dal svoje znano povelje »Hoch«, ki velja na »Zeppelinih« Se dandanes, da spusti osobje vrvi, s katerimi je ladja pritrjena na zemljo.
Na bregu bodenskega jezera se Je pri prvem poletu »Zeppelina« zbrala ogromna množica ljudi. Ogromna večina je dvomila v uspeh. Pripovedujejo, da jo tudi soproga grofa Zeppelina početje svojega moža opazovala bolj s strahom zanj in za njegovo življenje kakor pa z upom. Na splošno začudenje pa je zrakoplov izvršil nekaj dobro posrečenih vaj, samo stransko krmilo je bilo nekaj premajhno, tako da se je zrakoplov parkrat nevarno nagnil na Btran. Ko pa se je grof Zeppelin s svojim zrakoplovom celo spustil na gladino bodenskega jezera in gladko pristal v ladjedelnici, mu je množica prirejala velikanske ovacije.
Ko pa se je zrakoplov pomikal počasi v ladjedelnico, se mu je pripetila mala nezgoda, ker se je zadel ob steber v vodi in se nekoliko poškodoval, toda rezultat poskusne vožnje je bil ta, da je bila praktična porabnost Zeppelinovega sistema dokazana. Zato pomeni 2. julij v zgodovini nemškega letalstva sploh in v zgodovini gradnje zrakoplovov trdnega sistema važen mejnik.
»Zeppelini« so sicer doživeli še dokaj nesreč in nezgod, toda principi, na katerih je bil zgrajen prvi Zeppelinov zrakoplov, so ostali isti. Sistem so pa vedno izboljševali, njegov napredek pa je tesno zvezan z imeni Dilrr in May-bach, ki sta opremila zrakoplove z novimi, vedno boljšimi motorji, dr. Eckener pa Je dokazal, da ni zadnji v letalstvu.
Zrakoplovi tipa »Zeppelin« so preleteli do dane« fo nad 160-000 kilometrov, Jo je raz-
dalja, ki odgovarja štirikratnemu obsegu zemlje. »Zeppelin« je premagal oceane, zvezal je med seboj daljne dele sveta, obkrožil je zemljo in je v tropičnem deževju in na ledenem severu dokazal, da je svoji nalogi kos. Zato pa se ni čuditi, da je danes ves nemški narod tako silno ponosen na mojstrsko delo grofa Zeppelina in na svojo nemško tehniko sploh.
V	tridesetih letih je »Zeppelin« dozorel, kakor dozoreva človek v isti dobi. Danes je njegova tehnična izpopolnitev dovršena in gre le še za to, kako bo najboljše služil človeškemu napredku.
<$pcz>i
Iznenadenja v državnem prvenstvu. C0NC0RDIA—ILIRIJA 6 : 1 (3 : 1),
Prvak dravske banovine je pretrpel v nedeljo poraz, kakršnega ni nihče pričakoval Moštvo je odpovedalo skoro na vsej črti. Imelo je izredno slab dan in je imela Concordia, ki je igrala sijajno, prav lahko stališče. Igralci Ilirije se niso zavedali važnosti tekme, zaigrali so mlačno, brez ambicije in volje. V pogledu hitrosti, starta in taktika so absolutno zaostajali za Concordijo. Celoten vtis, katerega Je zapustilo moštvo, je naravnost porazen. Napadalna vrsta se je le na momente vzdramila, napravila nekaj obetajočih potez, toda pred golom je	bil	konec	slave.	Absolutna ničla je bil Kre«
II	na	krilu,	ki je	bil moštvu le ovira. Napad
je	bil	sploh	temna	točka Ilirije. V krilski vrsti	sta odpovedala	stranska krilca, Pogačnik je
igral samo defenzivno, stari rutiner Lado pa je delal neopravičljive taktične napake. Nikdar ni skušal igre prenesti, venomer je forsiral najslabšo točko — Kreča. V Varšku je imela Ilirija najboljšega moža, ki je opravil ogromno delo. Poleg Premerla je bil najboljši mož na polju. Obramba je bila stalno zaposlena, ni čuda, da je pri tem delala pogreške. Zadovoljil je Strehovec, ki je moral večkrat pomagati Berglesu. Urbančič ni zadosti pazljiv, nekateri streli so ga našli povsem nepripravljenega.
Conoordia je zadovoljila v vsakem pogledu.
V	moštvu ni bilo slabe točke, zmaga je bila popolnoma upravičena. Duša moštva je Premeri, na njem sloni vsa igra. Poleg njega je jako ugajal Pavelič II v desni zvezi. Ako bo moštvo obdržalo nedeljsko formo, bo vsekakor resen pretendent za naslov državnega prvaka.
Ilirija je dosegla vodstvo iz centra Iceta, katerega je poslal Ralič t glavo v lasten gol. Gost/ izenačijo po krivdi Berglesa, ki je nastreldJ Zivkoviča, od katerega se je odbila žoga v gol. Ostale gole so dali Pavelič II 2, Zivanovifi, Pavelič I in Premeri po 1. Sodil je g. G0W
HAŠK—SLAVIJA 3 : 3 (2 : 2).
Osječani so izsilili v Zagrebu nad vse časten neodločen izid napram prvaku ZNP. Po poteka igre, bi celo zaslužili zmago. V prvem polčasu so bili absolutno v premoči, mnogih Sans pa niso znali realizirati. Sodil je izvrstno g. Jokeid (Beograd). Hašk se nahaja trenutno v slabi formi in bo v Osijeku najbrže izgubil
BACKA—JUGOSLAVIJA 2 : 1 (0 : 0).
Jugoslavija je kljub boljši igri v Subotici izgubila. V polju je pokazala znatno lepšo igro, W pa je prešla pred golom v hiperkombina-cije. Napad je bil premalo odločen. Bačka Ja dala pred odmorom enakovrednega protivnika. Njeni napadi so bili brzi in nevarni, prišli ea pa do številčnega zraza šele po odmoru, ko je prevladovala Jugoslavija. Vratar Bačke Vi-rag pa je v tem delu igre onemogočil gostom vsak uspeh. V 33 min. doseže Suvajčič vodstvo za Bačko. Kopun o vi č poviša v 35. min. na
2	: 0. Miloševič doseže v 40 min. edini go1 m goste.
Sodnik g. Živanovifi (Novi Sad) Je napravi/ precej pogrešk, bil pa je objektiven.
MARIBORSKI NOGOMET. I. S. S. K. MARIBOR : S. K. STURM (GRAZ) 5 : 3 (3 : 1).
Nedeljska tekma je bila v znamenju izred' ne forme »Maribora«. Proti kompletnemu moštvu S. K. Sturma je »Maribor« nastopil v postavi: Koren II—Jež, Bertoncelj II—KoniJ, Kirbiš, Domicelj—Vodeb, Najžar, Priveršefc. Bertoncelj I, Starc.
Vso tekmo so prevladovali domačini, Id ao premoč tudi izkoristili. Zadovoljili so vsi igralci, izredno pa se je Izkazal vratar Koren II, ki je hladnokrvno reševal težke situacije. V obrambi je manjkal »kanon« Koren I, kat se je nekoliko poenalo na dobljenih golih. Kril-ska vrsta je bila na mestu, naravnost sijajem je bil Domicelj. Napadalni trio si je zopet utrdil svoj sloves. Starc na krilu dober, Vodebu se pozna, da je brez treninga.
Od Gradčanov bi bilo omeniti vratarja, srednjega napadalca in desno krilo. Borili so s* do zadnje minute požrtvovalno. Gole za »Maii bor« so zabili: Najžar 4, Bertoncelj 1.
Sodil g, Mohorko nekoliko nesigurno.
. V predtekmi je mladina »Maribora« porazila mladino »Železničarja« z 2 : 1 (0 : 1), Sodnik g. Jančič nemogoč.
Dopoldne je druga mladina »Železničarja« zmagala nad drugo mladino »Rapida« z 9 s 1.
•
S.	K. »Sava« v Sevnici, eden najagilnejSiK Športnih klubov v Posavju, priredi tudi leto« svoj veliki športni dan dne 10. avgusta t. 1. in je kot najboljšo točko programa povabil zopet 01d-Boys-moštvo »Ilirija« iz Ljubljane na prijateljsko tekmo, ki je že svoje sodelovanje obljubilo.
Razen te tekme se vrši tudi medklubska kolesarska dirka, Crosscountry tek, štafetni tek za ženske, ter razne druge prireditve in velika vsestranska prosto zabava s plesom.
Opozarjamo vse posavske klube na to veliko prireditev, in prosimo za čim večjo udeležb«
Možnosi izvoza naših klobucarskih izdelkov v Sirijo
Na podlagi statističnih podatkov za leto 1929 za ozemlje francoskega mandata v Levanti (Sirija, libanonski republiki Alauitu in Džebel Druzu) je razvidno, da bi se tudi naša klobu-čarska induotrija lahko uspešno uveljavljala na tem ozemlju. Posebno klobučarski izdelki kakor klobuki, čepice, orijentalska pokrivala itd. bi našli v teh krajih dovolj odjema. Za preteklo leto prikazuje uvoz tega blaga 31.949 kg v vrednosti 9,829.253 sirskih piastrov. Na temu uvozu sta bili predvsem udeleženi Francija in Italija. V manjši meri so zastopane Češkoslovaška, Avstrija, Švica, Egipt, Palestina, Indija, Nemčija, Japonska, Belgija in nekaj drugih manjših držav.
Dovoz tega blaga vsako leto narašča, ker vedno bolj prodira evropska moda, posebno v obljudenejših krajih. Italija uvaža v prvi vrsti slamnike, ki bi jih tudi mi ugodno prodajali v teh krajih. Tudi Francija uvaža v veliki meri Slamnike, toda največ uspeha je dosegla s svojimi klobuki iz prave klobučevine, posebno damskimi, češkoslovaška uvaža večinoma žen-«ke klobuke ter le v mali meri tudi moške.
Središče trgovine tvori Bejrut, ki narekuje cene in želje odjemalcev. Največje povpraševanje vlada razumljivo po letnih klobukih, ker je tam topla sezija zelo dolga in se nosi slamnik najmanj sedem mesecev. Krajevna produkcija ]e osredotočena v treh tovarnah, ki pa ne morejo zadostiti velikemu povpraševanju. Radi tega bi se ugodno prodajale razne vojaške čepice, čepice *•,> srednj-^lsko 'ladino, športne čepice (tkzv. ecoliers), iz modrega sukna s krajci iz celulojda ali povoščenega platna. V splošnem je cena italijanskega in francoskega blaga precej visoka. Uvoz angleškega blaga »extra quali-ty« stalno pada ter 6a nadomešča cenejša blago iz Češkoslovaške, Avstrije in Belgije, ki se plačuje srednje kakovosti od 25 do 40 frankov, za boljše vrste od 50 do 80 frankov. Posebno velik je konsum baskijskih čepic, katere uvaža po veliki večini Češkoslovaška. Slamnike (gi-rardi) dobavlja Italija, klobuke iz plutovine pa Francija.
Gospodarske vesifi
X Agrarni blok. Načelnik ministrstva za poljedelstvo dr. Stojkovič in inšpektor Milivoj Pi-lja sta odpotovala v Budimpešto, da tam stopita v zvezo s službenimi in privatnimi gospodarskimi krogi ter proučita možnost ustanovitve agrarnega bloka z Madjarsko. Romunija je že dala svoj pristanek za ustvaritev takega bloka.
X Žitna skladišča in elevatorji v naši državi. Izvozniška družba v Novem Sadu je zaprosila Privilegirano družbo za izvoz poljskih prjdel-ikov da zgradi v Novem Sadu potrebna žitjia skladišča in elevatorje, da bi se tako olajšal izvoz žitaric iz Vojvodine.
X Nemčija se zanima za naše sadje. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da vlada v Nemčiji v zadnjem času živahno povpraševanje po našem sadju posebno za jabolka, suhe češplje in češpljevo marmelado, ki prihaja iz naše države. To povišanje povpraševanja je posledica carinskih poviškov na industrijske izdelke, ki so jih uvedle nedavno nekatere države, ki So bile glavni uvoznik sadja v Nemčijo. Na ta Ugoden položaj opozarjamo naše izvoznike, istočasno pa jih opozarjamo tudi na pritožbe nemških uvoznikov, ki ugotavljajo, da naše pošiljke niso vedno v prvovrstnem stanju, posebno kar Be tiče sortiranja in pakovanja sadja. 2e večkrat smo v našem listu naglasili potrebo enotnosti blaga in zabojev. Skrajni čas bi že bil, da se v interesu našega narodnega gospodarstva energično odstranijo vsi nedostatki, če ne gre drugače, pa z državno avtoriteto.
X Dohodki mariborske glavne carinarnice. V prvem polletju t. 1. so znašali carinski prihodi Inariborske glavne carinarnice na uvoženo blago Din 65,555.902-72, na izvoženo blago Din 229.877, pkupno Din 65,785.779-72.
X Popolno upropaščenje Pulja. Pred dobrim tednom so pričeli v puljski luki z demontira-njem ladjedelnice »Scoglio Olivi«. Po fuziji trža-Skih ladjedelnic je postala ta nekdaj tako važna ladjedelnica povsem odvisna. Z demontažo te ladjedelnice je dovršena gospodarska tragedija nekdaj tako važne luke. Puljsko prebivalstvo se Je v zadnjih 10 letih italijanske nadvlade skrčilo za polnih 40 odstotkov, vsa nekdaj cvetoča industrija je izginila. Pulj je degradiran na malo ribiško pristanišče z istimi gospodarskimi pogoji ko ostali istrski kraji.
X Oddaja izmenjave kvadra pri mostu čez Gruberjev kanal se bo vršila pri Direkciji drž. Beležnic, gradbeni oddelek v Ljubljani. Ponudbe
Je poslati do 15. julija t. 1. (Oglas je na vpogled ' pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
i_.^ Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek
I	rekcije državnih železnic v Ljubljani sprejela do 15. julija t. 1. ponudbe glede oddaje Krovskih del na zgradbi vmesnega perona na S Jesenice; dne 21. julija t. 1. pa glede od-£el na zgradbi tovornega skladi-v nisarm?7.t P0li5une' <°g'asa Bta “ vpogled
SdeVu’,101 V	P”601'
Borzna poročila
dne 7. julija 1923.
Devizna tržišča.
, Ljubljana, 7. jul. Amsterdam 22-71. Berlin 53-4475-13-4775, Bruselj 7-8904, Budimnešta 6-8874, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7-9604 do t’9904, London 274-24—275-04, Newyork 56-245 Ido 56-455, Pariz 22.03, Praga 167-11—167-91, 'JTrst 295-68.
Zagreb, 7. jul. Amsterdam 22'68—22-74, Dunaj 796 04-799-04, Berlin 13 4475-13-4775, Bru-,ielj 789 04 bL Budimpešta 987-27-990-27, Milan
Pogoji na libanonsko-sirijskih tržiščih so torej za -plasiranje naših proizvodov ugodni, ker izdelujemo skoro vse blago, ki ga ta tržišča iščejo. Zastopniki oziroma potovalni agentje >-rajo v pričetku vsake sezije prinesti g seboj kolekcijo novitet, katero lahko prodajo po ' on-čanem potovanju na licu mesta z malim popustom. Komisijonarji običajno naročajo večje količine v početku meseca maja in meseca novembra. Pošiljateljem se priporoča čim skrb-nejše pakovanje, posebno poštnih paketov, ki morajo biti iz močne lepenke ali lesa. Na notranji strani naj se vloži moča-n, z voskom ali sličnim materijal^in prevlečen papir, da se ns bi vsebina pokvarila radi vlage. Blago iz klo’>u-čevine in sličnega m ^ferijala naj bo zavit i v svilen papir in poslano v kartonih z 1 do 2 ducata klobukov. Ka ' ni pa -rij bodo pakovani v zabojih.
Zastopniki zahtevajo za blago iz pločevine 3%, za čepice in barete 5%, za letne klobuke pa 10% provizijo. Italijanski trgovci prodajajo na kredit 60 do 90 dni od dneva izročitve dokumentov potom banke proti akceptu trate ter dovoljujejo 3% popust pri takojšnjem plačilu.
Pri pošiljkah je nuji n potrebno dostaviti uve-renje trgovske zbornice ter konzularno fakturo, katero vidira francoski konzulat brezplačno. Izstavljajoč fakture mora potrditi na fakturi sami, da je avtentična in izdana samo za blago navedeno v njej, n- ’ -Ijc mora izpolniti še druge formalnosti, ki se glase v francoščini: »Je cer-tifie que la prčsente facture est authentique et la seu’ /inise par nous pour le- n arclian1'- g qui sont y čnoncčes, qu'elle mentionne la valeur exacte de ces mar-^andises sans dčduction d'aucun aceompte et que 1'origine est ex.clusi-vement Jougoslave«. Izpolnitev teh formalnosti se ne zahteva pri poštnih pošiljkah v vrednosti do 1000 frankov ter pri običajnih prekomorskih pošiljkah z konosementom do vrednosti od 2000 frankov.
Uvozna carina znaša 25% vrednosti uvoženega blaga. K temu je treba vračunati še občinsko trošarino v Bejrutu v višini od %%.
ček 56-245—56-445, Pariz 221-03—223-03, Praga 167-11—167-91, Ziirich 1094-40—1097-40.
Beograd, 7. jul. Amsterdam 22-68—27, Berlin 13-4475—13-4775, Dunaj 796-04—799-04, Bruselj 787-54—791-54, Budimpešta 9-8727—9-9027, Curih 1094-40-1097-40, London 274-24-275-04, Milan 295-50—296-50, Newyork 56-2450—56-4450, Pariz 221-03-223-03, Praga 167-11-167-91.
Dunaj, 7. julija. Berlin 168.77, Amsterdam 284-88, Kopenhagen 189-55, Stockholm 190-15, Newyork, 708-05, London 34-4475, Pariz 27-84, Bruselj 98 90, Praga 21-0075, Budimpešta 123 96, Bukarešta 4-21, Varšava 79'34, Sofija 5-1312, Milan 37-0810, Curih 137-38.
Curih, 7. jul. Beograd 9-125, Pariz 20-26, London 25-06, Newyork 515-12, Bruselj 71-975, Milan 26-975, Amsterda m207-225, Berlin 122-825, Dunaj 72-76, Praga 15-285, Varšava 57-80, Budimpešta 90-225, Atene 6-68, Carigrad 2'44. Bukarešta 3-06, Helsingfors 12-965.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem trgu ni sprememb.
Zagreb, 7. jul. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87-50 bi., voj. škoda 432-75—433-50, kasa 433-50 blago, julij 433-50 bi.,, avg. 432-75—433-75, dec. 433—434, 4% agr. obv. 54—54-25 (54), 7% Bler pos. 84-25-84-50 (84-75), 8% Bler pos. 95-95-50, 7% pos. hip. banke 83-50—83-75. — Banke: Hrvatska 50, Praštediona 900—905, Udružena 194—195, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 62 denar, Narodna banka 8280 d. — Industrije: Sečerana Osijek 325—342, Trboveljska 407-50 do 417-50, Slavonija 200 d., Vevče 126 d.
Beograd, 7. jul. 7% invest. pos. 89-75, 4% agrar. obv. 55-75-56-25, 7% Bler. 86-25, Narod-na banka 8235—8250, Založna banka 520—550, vojna škoda 443-25, ultimo dec. 458—459.
Dunaj, 7. jul. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 12-35, prioritete 93, Leykam 4-70.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem trgu tendenca čvrsta, brez prometa.
Novi Sad, 7. jul. Pšenica nova 78 kg: baška 160—165, ladja Dunav 170—175, gornje-baška 167-50—172-50, gornjebanat. 160—162-50, sremska 157-50—162-50. — Ječmen: baški, sremska 63/64 kg 92-50-97-50. - Koruza: bačka sremska 112-50-117-50, ladja Dunav 118—120, ban. ladja Dunav, Bega 118—120, baška, sremska avgust 120—125, ban. 105—110. — Otrobi: baški, sremska pšen. 75—80. Promet: pšenica 22 vagonov, koruza 31 vagonov, moka 9 vagonov. Tendenca stalna.
Budimpešta, 7. jul. Tendenca mlačna, promet
živahen. — Pšenica: okt. 18-73—19-01 (18-86
j !	' ~ koruza: jul. 14-18—14-60 (14-20
7°i S’	14-25—14-70 (14-28-14-30), Trs.
1	M	/5 avg- 12-47—12-70. - Rž: okt.
11-66—11-85 (11-74—11-76).
»OVOSTS
Dirokolesa
7 lcgr
testa od
najlažjega ln najmodernejšega lipa najboljših svetovnih lovarn. Otroški vozički odnajpriprostejšega modela Izdelu|e)o se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, molorji, pneumatfka, posamezni deli. Veliko fzbera. nalnižfe cene. Prodala na obroke.
Ceniki iranko. .,TH1BU1VA‘- F. B. L., tovarna dvokoles In olroSkih vozičkov.
LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4*
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, zaključena sta bila 2 vag. buk. drv in 2 vag. mešanih drv.
Tržišče jajc.
Radi velike vročine je produkcija jajc znatno padla. Vsled splošne popustitve ruskega dovoza, je povpraševanje živahno, radi tega tudi cene čvrstejše. Nakupna cena (Sv. Jurij o. j. ž.) se kreče med Din 0'82 do 0-85.
Živinska tržišča.
Dunaj, 7. jul. Na današnji živinski trg je bilo prignanih 2216 komadov goveje živine. Od teh 1450 pitanih komadov. Promet je bil miren. Cene so se dvignile, in sicer za 5—10 grošev. Za jutri pričakujejo, da bo prignanih na trg približno 9500 mesnatih in 4000 mastnih pra-
Dobave.
Dne 17. julija t. L se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 7200 m lanene jadrenine. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave elektromotorja; do 19. julija t. 1. pa glede dobave 1 aparata za kopiranje načrtov.
Dne 23. julija t. 1. se bo vršila pri računsko-ekonomskein oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 377 tisoč kilogramov žice. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI vLjubljani, pogoji pa pri omenjenem odelku.)
Dive 22. julija t. lč se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave telefonskega materijala. (Oglas je na vpogled v pi-
sarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Računsko-ekonomski oddelek Direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija t. I. ponudbe glede dobave 800 kg lesnega cementa, 1000 kg karbo-lineja, 1000 kg katrana, 500 kg steklarskega kleja in 150 kg mizarskega kleja. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg steklarskega kita, 200 kg mangan kita, 200 kg kristalne sode in 30 doz čistilne paste »Globus«. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija državnega rudnika Velenje spreje-d,° l0-	t. 1. ponudbe glede dobave
1000 kg koruznega zdroba in 100 kg čaja; do 14. julija t. 1. glede dobave 1 stroja za košenje trave; do 21. julija t. 1. glede dobave 300 kg karbohneja, 50 bal krovne lepenke, 100 ke steklarskega kleja, 200 kg firneža in 270 kg raz-300 kub. metrov jamskega lesa. — Direkcija nlh barv; do 28. julija t. 1. pa glede dobave državnega rudnika Kakanj sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov pip za komprimirani zrak. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17. julija t 1 ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 100 komadov vrčev za vodo. - Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg kave; do 25. julija t. 1. pa glede dobave raznih pil. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do lul*la t- 1. ponudbe glede dobave 80.000 kg cementa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Lepa gasilska slavnost na Rakeku
Blagoslovitev novega gasilskega doma. - Uspele gasilske vaje s sekiricami.
Rakek, 7. julija 1930.
Naš notranjski obmejni Rakek, ki je bil in je sedaj važna ek s po rt n a postaja za izvoz lesa, je včeraj v nedeljo na proščenje sv. Urha doživel prav lepo gasilsko manifestacijo. Že lani pozno proti koncu leta je bil novi gasilni dom zgrajen, a letos spomladi popolnoma adaptiran. Spodaj so prostori za gasilno orodje, a zgoraj prostori za društvene seje in tudi dva lokala za občinsko pisarno. Se leta 1922. ustanovljeno gasilsko društvo je z vso požrtvovalnostjo članov in podpornikov zgradilo za Rakek prav lepo stavbo. Poudariti je treba, da se je slavnost vršila na prav dostojen način in da je tamošnje Sokolsko društvo radevolje prepustilo svoje prostore za popoldanski javna nastop gasilcev. Lepa in mična vas je bila vsa v državnih zastavah. Na prostoru pred kolodvorom so se začeli okoli 9. dopoldne zbirati gasilski oddelki iz vseh notranjskih , bn:_>jnih krajev. Zastopana so bila v prav častnem številu vsa gasilska društva, včlanjena v cerkniški gasilski župi, ki ji sedaj načeluje agilni g.- Otoničar iz Cerknice. Mnogoštevilno so prihiteli k proslavi gasilci iz daljnjega Starega trga, Loža, Pudoba, z Blok, Cerknice, Begunj, Dolenje vasi, Dolenjega jezera, Ivanjega sla, Grahovega, dalje iz logaške župe zlasti vrli Dobracevci, Hotederščani, Žirovci in drugi. Pred kolodvorom je pozdravil navzoče ga-silc3 v imenu domačega društva načelnik g. Vivoda. Formiral se je na to sprevod z godbo cerkniškega društva na čelu in s tremi praporji. Godba pod vodstvom gosp. Žuljana je zasvirala narodne koračnice, nakar je sprevod krenil po glavni cesti doli v vas pred novi gasilni dom, ki stoji na prav lepem prostoru. Itakovški vaščani in drugi podporniki so mnogo žrtvovali, da so sd postavili ’..iko lepo zgradbo, v ponos naši obmejni postojanki in občini sploh. Sprevoda se je udeležilo nad 200 gasile v kroju, a vsa vas je prijazno pozdravljala ,ze došlc goste, zlasti zastopnike JGZ z gosp. Milkom F^iinom na čeOu.
V	starodavni cerkvi sv. Urha je cerkniški dekan g. Juvane opravil sv. mašo, pri kateri sta str- -'a dva ljubljanska gasilca
fircsiilna
Tomšič
Sv. Jakoba trg 5
nudi najboljše zagrebško pivo, čez ulico vrček 4 Din. — Vsa vina čez ulico 2 Din ceneje od litra količine dalje.
Nasvete za nove zgradbe,
načrte, proračune in nadzorstva,izvršuje po zmerni ceni gradbena in arhilektonična in-ženerska pisarna; Tehnični biro „Tehna“ Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
(J. Ml&hš
<i. z o. z. Ljubljana Sv. Peira cesia št. 35 se priporoča za vsa soboslikarslta in pleskarska Jela. - Cene zmerne - Jelo preti garanciji.
gg. Ižanec in Gorše, nato pa se je vršila blagoslovitev lepega gasilnega doma.
GC R DEKANA G. JUVANCA.
G.	dekan Juvane je imel kratek nagovor, v kalerem je povdarjal vzvišene naloge gasilstva, ki praktično izpoljnjuje ljubezen do bližnjega v skrajni sili in žrtvuje celo svoje življenje za blagor bližnjemu. Dom, ki ga je blagoslovil, je viden znak vzajemnosti med gasilstvom in občinstvom. Dom bodi v čast gasilstvu in bližnjemu v koristi
DRUGI GOVORI.
Z balkona je na to navzoče pozdravil najprej župan g. Juvančič. Zlasti se je zahvalil vsem podpornikom, ki so pripomogli z denarnimi prispevki in drugimi sredstvi, da seje postavila tako lepa zgradba. Tajnik cerkniške župe g. Tratnik se je zahvalil v imenu vseh notranjskih gasilcev, nakar je čestital društvu v imenu JGZ in staroste g. Josipa Turka poveljnik g. Milko Hoja*, ki je bodral mlade gasilce k vztranjosti, da čim lepše us])e veliki vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani, ki se bo vršil začetkom meseca avgusta. Opisal je kratko zgodovino slovensk. gasilstva in njega napredek. Gasilstvo ni več samo paradno društvo, marveč stremi za kulturno in strokovno izobraz. bo članov. Gasilstvo bodi v podporo občini in naši državi!
Lope slavnosti so se udelžili obmejni komisar g. Markovič, postajenačelnik gosp. Petrovič ter botri in hotrice, tako lesni in-dustrijalec g. Fran Hmelak, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke gosp. Dekleva, podžupan g. Franjo Tavčar, gosp. Gornik z gospo, g. Martin Puntar z gospo in še mnogi drugi.
Popoldne so se vršile na prostoru pred Sokolskim domom lepo uspele gasilske vaje s sekiricami, katere je izvajalo okoli 100 mladih in krepkih gasilev. Poprej je bila še Pred gasilnim domom praktična vaja z av-tomotorno^ brizgalno ljubljanskega gasilskega društva. Lepa slavnost se je zaključila z animirano veselico.
Pripominjamo, da je k zgradbi mnogo prispevala tudi trgovska tvrdka Levstik & Oblak. Gasilnemu društvu na naši meji najiskreneje čestitamo k njegovi stavbi!
»Jugoslovan
se naroča t Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunsko cerkve), telefon št. 30-68.
TISKARNA
MERKUR U81BLJANA
Gregorčičeva 23
♦
Tiska časopise,
knjige, brošure, tabele, cenike i. 4. d.
USTNA
KNJIGOVEZNICA
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
 —
V. No. 3303/3,	3-3 1611
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del pri popravi upravnega poslopja kraljevske banske uprave v Ljubljani, BJeiweisova cesta,
I. javno pismeno olertalno licitacijo na dan 21. julija 19 3 0. o b 11. uri v sobi št. 17 Tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg št. l/III. Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stroškov pri istem oddelku v sobi št. 21.
Ponudbe naj se glase tako, da podajo v od/stotkih (tudi z besedami) popust ua vsote odobrenega proračuna, ki znaša za: I. Zidanrska dela pri
obnovi fasade . . Din 286.410*—
II. kleparska dela .	»	218.4801—
m III. krovska dela .	>	44.2001—
skupaj . Din 549.090'—
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Turjaški trg. št. 1.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. julija 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisalistasenastopnifirmi:
288.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. julija 1930.
Besedilo: Tovarna za ločenje dragih kovin, družba z o. z.
Obratni predmet: predelava odpadkov dragih kovin, rafinerija dragih kovin, nakup dragih kovin in odpadkov dragih kovin ter prodaja istih, topilnica zlata srebra in platina.
Družbena pogodba z dne 28. maja 1930., opr štev. 14.377.
Višina osnovne glavnice: 20.000 Din,
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodja: Avguštin Josip, Ljubljana, Jernejeva c. 8.
Za namestovauje upravičen: Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje vsak poslovodja samostojno tako, da pisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu firme pristavi svoj podpis; če se postavi prokurist, zastopa in podpisuje družbo samostojno, to pa vselej s pristavkom pp.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. junija 1930.
Firm. 1074/30 Rg C IV 165/1.
289. Sedež: Ljubljana, Medvedova ulica št. 21.
Dan vpiša: 11. junija 1930.
Besedilo: Unger & Ko.
Obratni predmet: Avtogensko in električno varjenje vsakršnih kovinskih predmetov z električnimi varilnimi stroji ter nabava in prodaja železnih in drugih kovinskih konstrukcij na drobno in debelo.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 21. maja 1930.
Družbenika: Unger Ivan, elektrotehnik pri A. E. G. Union na Dunaju, sedaj v Ljubljani Medvedova ulica št. 21, in Fuchs Friderik, monter v Schvvechatu, Pellergasse J0.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
Podpis firme: Družbino tvrdko podpisuje vsak družabnik samostojno na ta način, <*a lastnoročno napiše celo besedilo tvrdke. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. junija 1930.
Firm 1083/30 Rg A VII 21/1.
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
290. Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 2. junija 1930.
Besedilo: »Kladnik & Ko. družba z o. z.<
Na osnovi sklepa občnega zbora družbenikov z dne 14. maja 1930., opr. štev. 4825, se je izprenienila družbena pogodba z dne 19. decembra 1927., opr. štev. 3916., v odstavkih »Dvanajstič« in »Trinajstič«:
Družba ima enega poslovodjo, ki zastopa družbo in podpisuje njeno tvrdko na ta način, da se pod od kogarkoli napisanim, natisnjenim ali s štampiljo odtisnjenim besedilom tvrdke svojeročno podpiše.
Izbriše se poslovodja Novak Ferdo.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1930.
Firm. 1047/30 Rg CIII185/4 ♦
291. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. junija 1930.
Besedilo: »Alpeko« trgovska in industrijska družba z o. z. ali srbsko-hrvatsko v cirilici ali latinici: »Alpeko« trgovačko-indu-strijelno društvo s o. j.
Obratni predmet: neizpremenjen.
Besedilo firme v srbsko-hrvatskem jeziku v cirilici ali latinici se glasi:
»Alpeko« trgovačko-industrijsko društvo s o. j. V Zagrebu se je osnovala podružnica pod tvrdko:
»Alpeko« trgovačko-industrijsko društvo s o. j., podružnica.
Osnovna glavnica se je zvišala od Din 100.000'— na Din 200.000'— in je glasom notarskega zapisa z dne 30. maja 1930., posl. štev. 8889, prevzeta in v gotovini popolnoma vplačana. — Vpiše se pri centrali v Ljubljani in pri podružnici v Zagrebu poslovodja Matzner Bruno, direktor v Zagrebu, Haulikova 10.
Vsak poslovodja zastopa družbo in podpisuje tvrdko samostojno, kakor določeno v družbeni pogdbi.
Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 7. junija 1930.
Firm. 667/30 Rg C IV. 157/2.
292. Sedež: Logatec.
Dan vpisa: 2. junija 1930.
Besedilo: Maček, Gregorig, Hren, lesna trgovina s parno žago, Logatec.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in parna žaga.
Besedilo tvrdke odslej: Maček-Gregorig-Bren.
Obratni predmet odslej: Parna žaga, lesna in mlinska industrija in trgovina B temi izdelki.
Družabniki podpisujejo odslej tvrdko vsak samostojno na ta način, da napišejo lastnoročno celo besedilo tvrdke.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1930.
Firm. 1055/30 Rg A IV 219/3.
293. Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 2. junija 1930.
Besedilo: France Knailič, strojarija.
Besedilo tvrdke odslej: Pavel Franc Knaflič, tovarna usnja, Šmartno pri Litiji.
Imetnik odslej: Knaflič Pavel, posestnik in tovarnar usnja v Šmartnem pri Litiji.
Izbriše se dosedanji imetnik tvrdke: Knaflič Franc.
Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani,
odd. III., dne 2. junija 1930.
Firm. 898/30—Pos I 320/3.
Konkurzni razglasi
S 7/29-155
294.
1621
Oklic.
Konkurz prezadolžene zapuščine V i n k-šlja Franca, trgovca v Gradacu št. 47.
Ker se tudi za 2. julija 1930. odrejenega naroka za zborovanje upnikov ni udeležilo zadostno število upnikov in je bil zato narok brezuspešen, odreja konkurzni komisar na soglasni predlog tedaj navzočih upnikov nov narok za razpravljanje in sklepanje o istih predlogih na dan
16.	julija 1930. ob 13. uri v sobi št. 20.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. I..
dne 2. julija 1930.
S 9/30—79
Določitev
1618
UgO-
naknadnega tovitnega naroka.
Prezadolženec tvrdka Franc Fran-gesoh nasl. Rupert Jeglitsch, železnina v Mariboru.
Za preizkušanje naknadno prijavljenih terjatev se odredi narok na
17.	julija 1930. ob enajstih pri podpisanem sodišču v sobi št. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru^ dne 30. junija 1930.
Razne objave
1610
Objava.
Izgubila se je oz. ukradena je bila 2 Y*% srečka vojne škode serija 3954 št. 54, katero proglašam za neveljavno.
Rihter Anton s. r.
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. letnika tehnične srednje šole, kiparski oddelek, v Ljubljani na ime: Loboda Peter iz DomržaL rroglasain ga za neveljavno.
Loboda Peter s. r.
JSiEE FRANCE!
Ali hočeš, naj ti pomagam, da se dvigneš?« In Orest odgovori: Da, pomagaj mi, primi me in obriši te ostanke pene, ki se me drži okrog ust in oči. Pritisni svoje prsi k mojim in pogladi mi z obraza zmedene lase: zakaj zakrivajo mi oči...« Ves prežet te mlade, žive poezije, teh naivnih, krepkih izrazov, sem zasnoval sliko, ki jo vidite pred seboj, grajanka.«
Slikar, ki je običajno tako skromno govoril o svojih delih, se o tej sliki kar ni mogel nagovoriti. Grajanka Rochemaure je privzdignila lornjon ter mu pomignila, kar ga je osrčilo, da je nadaljeval:
»Hennequin je mojsterski obdelal Orestovo besnenje. Toda Orest nas gane se bolj v svoji žalosti nego v svojem besnenju. Kako strašna je bila njegova usoda! Iz otroške pietete, iz pokorščine do svetih zakonov je zagrešil zločin, od katerega ga morajo bogovi odvezati, toda katerega mu ljudje ne bodo nikdar odpustili. Da osveti žaljeno pravico, je zatajil naravo, zadušil v sebi človeške čute, si iztrgal drob iz telesa. Toda pod težo svoje strašne, a krepostne krivde, ostane ponosen... Vidite, to bi bil rad pokazal v tej skupini brata in sestre.
Približal se ie olatnu ter ga ogledoval z dopa-denjem.
»Nekateri deli, je dejal, so skoro dokončani; na primer Orestova glava in roke.«
»Prekrasno delo je to... In Orest je podoben vam, grajan Gamelin.«
»Mislite, je dejal slikar z resnim smehljajem.«
Vzela je stolec, ki ji ga je ponudil Gamelin. Mladi dragonec je stal poleg nje, opiraje se z roko ob naslonilo stola, na katerem je sedela. Po tem si mogel presoditi, da je Revolucija dovršena, zakaj pod starim režimom se ne bi bil moški v družbi nikdar niti s prstom doteknil stola, na katerem je sedela dama; vzgoja ga je bila priučila različnih, včasih prav neprijetnih premagovanj, ki jih nalaga vljudnost; v ostalem pa je bil tak moški lahko uverjen, da vzdržnost, ki si jo nalaga v družbi, daje posebno ceno tajni predanosti, in da treba spoštovanje najprej imeti ako ga hočeš izgubiti.
Luiza Masche pl. Rauchemaure, hčerka poročnika kraljevih lovcev, vdova po advokatu in celih dvajset let zvesta prijateljica finančnika Brotteauxa Otoškega, se je bila takoj oprijela novih naukov. Videli so jo, kako je v juliju 1790 kopala zemljo na Martovem polju. Imela je izrečno slabost za mogotce, in tako K lahkoto prenesla svoje simpatije od feljantov1 na *i-rondiste* in hribovce", dočim jo je nekak duh spravljivosti, želja po objemih in poseben dar spletkarjenja še vezal na aristokrate in protirevolucijonarje. Bila je oseba, ki je je bilo povsod polno: posečala je pivnice, gledališča, modne restavracije, igralnice, salone, uredništva, predsobe raznih komitejev. Revolucija jej je prinašala novosti, zabave, smeh, veselje, kupčije, plo* donosna podjetja. Pletla je politične in galantne spletke, igrala harfo, slikala pokrajine, pela romance, ple-
1	Stranka zmernih republikancev, ki je imelo svoj klub v starem samostanu redu feljantov (menihov).
* Srednja strarka (la Gironde).
* Montagnards, radikalna stranka.
sala grške plese, prirejala večerje, sprejemala zale zenske, kakor grofico Beaufort in igralko Descoings, pri njej se je vso noč hazardiralo, pri eni mizi »tride-set-ena«, pri drugi »biribi«, pri tretji »rdečo-črno«; pri se-ena«, pri drugi »biribi«, pri tretji »rdečo-črno«; pri vsem tem pa je našla še dovolj časa, da je delila svo-jim prijateljem osebne milosti. Radovedna, vedno na delu, prepirljiva, lahkomiselna, poznajoč ljudi in ne pojmujoč ljudskih množic, jej je bilo mnenje, ki ga je delila, prav tako tuje, kakor ono, ki ga je zavračala; razumela ni prav ničesar o vsem, kar se je godilo v Franciji, toda kazala se je vedno podjetno, drzno, polno smelosti, Kor ni poznala nevarnosti in ker je imel i neomejeno zaupanje v moč svojih mikavnosti.
Vojak, ki jo je spremljal, je bil v cvetu mladosti. Bronasta, s pantrovo kožo ovita čelada, okrašena na grebenu z živordečim ščetinastim šopom, je zasenčala njegovo kerubinsko glavo ter mu odkrivala na hrbtu dolgo, strašansko grivo. Njegov rdeči, stezniku slični suknjič, ni segal niti do ledij; kaj se! Da bi skril njihove elegantno zaokrožene obrise? Za pasom je nosil ogromno sabljo, z ročajem v obliki orlovega kljuna, ki se je svetil kar se da. Svetlomodre hlače z zaporo so se oprijemale elegantnih mišic na nogah kakor vlita, na njegovih bedrih pa so temnomodri našitki risali bogate arabeske. Podoben je bil plesalcu, ki ga je kak učenec Davidov, hoteč tesno ukleniti oblike, preoblekel za kako marcijalično ali galantno vlogo v »Ahilu na Skiru« ali v »Aleksandrovi svatbi«.
Gamelin se je nejasno spominjal, da ga je že nekje videl. Bil je to res tisti vojak, ki ga je srečal štirinajst dni poprej, ko je govoril narodu na galerijah Narodnega gledališča.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Michdlek. •— Urednik Janez Debevec, •— Za ioseratni del odgovarja Avgust Kozman, *— .Vsi * Ljubljani