SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskesa društva za slovenski Štajer.“
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi lil Za oznnnlla se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol	I	stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. 60 kr.	II!	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Stajer.44
Štev. 24. V Mariboru 20. decembra 1875. Letnik III.
Mnenje o sedanji uredbi avstrijskega . šolstva.
(Posnetek iz govora deržavnega poslanca Dittes - a pri priliki debate o Wildauerjevem predlogu, zadevajočem Šolsko nadzorništvo.)
Sloveči pedagog dr. Dittes je govoril in glasoval v der-žavnem zboru za znani Wildauerjev predlog, po katerem se ima šolsko nadzorništvo tudi po onih avstrijskih kronovinah, katere nimajo še novih deželnih šolskih postav, tako osnovati, kakor se je uredilo po deželah, za katere so deželni zbori izdelale uže šolske postave v smislu deržavnih postav in v smislu sedanje vlade. Da se je Dittes za ta predlog potegoval, temu mu je bilo vzrok to, da smatra cerkveno in duhovsko nadzorništvo (kakoršno je bilo in je deloma še na Tirolskem) za večjo škodo pri šolstvu, nego pa „prenapeto centralistično šolsko birokracijo.“ On se pritožuje nad tem, da hoče deržava pri šoli več upljivati, starši pa, ki vso ljudsko šolstvo uzderžujejo, se pa prezirajo. — Velika napaka se mu vidi, da se na avstrijskih višjih šolah, zlasti univerzah pri vsaki svečanosti politično demonstrira. „Na ljudskih šolahu pravi govornik, „se taka izraže-vanja o dnevnih političnih zadevah ne godč, ker se v to prilike ue ponujajo in ker v to nihče ne daja povoda, najmanj pa pametni učitelji. Pa tudi se pri učiteljskih zborih birokratične m policijske berzde tako napenjajo, da so učitelji krotki dovolj; opazuje se jih korak za korakom, da se o čem ne govori, kar bi ne bilo ljubo sedaj vladajoči birokraciji. Da je to dobrota *a šolstvo, tega pač nihče verjel ne bo. S to strogo prenapetostjo deržavnega šolskega vladanja zgubi se vse veselje iu navdušenost za narodno omiko.“ — „Vsled tega“, pravi dalje, „utegne zopet nastati pravilo: Podverži se mogočnežu in skerbi za svoje gmotno dobro. Uže se tudi pokazujejo sledi te škodljive namere, katere je bilo pred več desetletij obilno videti.
Denesnji list ima n Kazalo “ za prilogo. "3K
Gotovo je	pač	to, da največji	faktor pri šolstvu je	učiteljstvo.
Mislite si,	kar	si hočete, delajte postave, kolikor	jih hočete,
urediti šolsko nadzorništvo če hočete tudi tako, da lehko vsak trenutek v Beču znate, kaj se v vsaki vesi po deržavi godi, zidajte šolska	poslopja, na	kratko rečeno, storite,	kar se le
storiti da:	ako	pa učiteljstvo	pritiskujete, učiteljstvo	ponižujete
in njemu njegov delokrog kerčite, škodujete le šolam. Ako hočete šole povzdigniti, morate učiteljstvu veselje do šole pustiti, to veselje more pa le tedaj imeti, ako ima potrebni upljiv na šolo.“
Govornik nadalje obžaluje, da imajo starši premalo upljiva pri šoli; občina sicer voli svoje zastopnike v krajni šolski svet, a ti niso vsikdar očetje šolskih otrok. Dittes je zato, da naj bi imeli starši pravico iz svoje sredine voliti nekakega šolskega ogleda, kakor je berž to v navadi tudi po drugih deržavah.
Dittes je nadalje tudi proti tej določbi, da bi moral ravno c. kr. okrajni glavar biti predsednik okrajnemu šolskemu svetu; on meni, da so glavarji že itak s poslom preobloženi, in da se ne more od vsakega glavarja pričakovati, da bi imel potrebno razumevanje šolskih zadev. Najboljše je, da se voli iz ljudstva mož, ki bi šolstvo v okraji vodil.
Dittes na dalje pravi: „Zelim naposled, da je strokovniški del, t. j. da so zdravniki in učitelji pri šolstvu bolje zastopani. Zdravnikov ni pri našem šolskem nadzorstvu čisto nič. V vsakem deželnem in okrajnem šolskem svetu naj bi imel zdravniški strokovnjak sedež in glas. Pogrešam pa tudi dovoljnega upljiva pedagogov. V deželnem šolskem svetu so — tako se nam pravi — učitelji zastopani. Toda v tem deželnem šolskem svetu sedeče šolnike imenuje vlada in vsled tega imajo ti uradni, birokratični značaj.“ Dittes se pritožuje dalje o okrajnih šolskih nadzornikih. Postava (Wildauerjev predlog) sicer reče, da morajo oni izvedeni možje biti; toda dosedaj so se imenovali učitelji ljudskih, srednjih in višjih šol, med katerimi nemajo vsi potrebne izvedenosti o ljudskem šolstvu, imenovali so se pa za ta mesta tudi duhovniki, odvetniki, notarji itd., kateri seveda nekaj o šolstvu vedč, a ne zadoBta. Dittes pravi: „Po svedočbi šolske zgodovine se je napredek pri šolstvu le po svobodni, navdušeni delavnosti učiteljstva, a nikoli ne po drugem faktorji dosegel.“
To dokazuje iz zgodovine pruskega in avstrijskega šolstva. „Na Avstrijskem se je uže pred sto letiu, pravi Dittes, večji delokrog šolnikom kot strokovnjakom dovolil in ricer pod vlado Marije Terezije, Jožefa II. in Leopolda II. Kdor mi ne veruje, naj bere izverstno delo Helferta o avstrijski šolski reformi pod M. Terezijo. Šolsko reformo v Avstriji so izpeljali šolski možje, kakor Felbiger in drugi. Vtikali so se vmes tudi deržavniki, a glavnega upljiva uže cesarica M. Terezija nikomur drugemu ni privolila, nego šolnikom — strokovnjakom. Ostalo je pri tem tudi pod cesarjem Jožefom II. Toda še več. Cesar Jožet
H- je k temu še nekaj dodal s tem, da je ustanovil zavod okrožnih šolskih komisarjev, ki so bili to, kar so sedanji okrajni solski nadzorniki. Od njih se je v dotičnem dekretu od 14. sept. 1786 terjalo, da so bili »strokovnjaki", ki so dostali izpit na normalni šoli.
Cesar Leopold je vse te iuštitucijone obderžal in pa še dodal novo napravo, ki je imela edino le ta namen, da so strokovnjaki dovoljni delokrog in upljiv pri šolstvu dobili. Z dvor-nim dekretom od 8. februarja 1791 je namreč cesar Leopold II- kreiral učiteljske zbore in sicer zato, kakor se razločno v dekretu bere, »da se učiteljem vsled njih znanosti in skušenj varuje njim pripadajoči upljiv/1 Ta učiteljska konferenca je imela sledeče pravice in naloge:	1)	neposredno vodstvo šol;
2) dopolnjevanje in razširjevanje učne metode; 31 vpeljava dobrih šolskih knjig, (kar se zdaj po drugem potu godi); 4) predlaganje kandidatov za izpraznjene službe; 5) volitev enega zastopnika ljudskih šol iz sredine učiteljev v študijski konfes — v centralno šolsko gosposko. Torej, gospoda moja, če je bilo to pred sto leti pod 3 vladami mogoče, boste mi potem priterdili, da je pa to jako malo, kar danes v interesu pedagogičnih strokovnjakov terjam, še manje pa to, kar jim je po sedanjih postavah in tudi po predstoječim načertu dovoljeno. Ako menite na ta način šolo povzdigniti, potem rečem, da bode bodočnost kazala. Uittcs še pripoveduje, da je one dobre inštitucije v minulem stoletji odpravila centralistična birokracija, kajti deržavni kancler Rot-terhanu je 1. 1792 v poročilu o šolstvu postavil pravilo, „da tudi pedagogično-didaktična vprašanja pripadajo vladi.“ Vsled tega pa je šolstvo šlo zopot rakovo pot in vladajoča birokracija, postrežena od duhovščine je bila šolo pokopala. Glavna krivda ne pripada duhovščini, ampak birokraciji; kajti duhovščina je bila le orodje deržave, to se reče uradnikov. Proti sklepu reče: »Gospoda moja! Partija še ni dobljena. Ako jo hočete dobiti, morate več faktorjev v pomoč vzeti, razvijati moči, katere so se dosedaj piezirale, in to zlasti narodne in strokovuiške moči. Pa to, kar sein danes povedal, ni edino, kar me pri naši šoli skerbi. Zal mi je, da parlament po mojem mnenji premalo simpatije do šole kaže. Tu je toliko odborov, toliko raznih opravil, a šolskega °dbora le ni. V dolžnost si štejem, da Vas kot šolnik, človekoljub
in ljudski zastopnik na to spominjam, da ne zabimo stari: »Videant cousules, ne quid detrimenti capiat respublioa.“
Verstitev učnih predmetov.
Pri okrajui učiteljski konferenci v Rajhenburgu se je sprejela sledeča verstitev učnih predmetov (Lectiousplan) za slo-vensko-nemške razdeljene enorazredne ljudske šole, ktero je g. Jamšek sestavil in sicer za mesece: oktober, november, decem-
24*
ber, januar, februar in marc. Za poletje, ko je četertek prost, je g. Jamšek pripravljen, verstitev ob pravem času sestaviti. (Ako se nam bode poslati izvolila, jo hočemo tudi priobčiti, ker upamo da s tem ustrežemo onim našim čitateljem, ki so učitelji na štajerskih enorazrednicah. Ured.)
co ♦		tO ♦		♦	
so '	so""	TJ < 2		»*" 1	° i
1	1	a		■a*® 1 p ® » C 2 p 1	S* H SL • CD pr
! eIea	H SL o	»‘•o £•* o o a o < & 'V *o p ct P 3 5’		. g* < e ° g	| iO CD * pr
		5d co 50 ZT 0< c c ?		pl p N so	o p- S* H SL • CD pr
< .p ta’	H SL o	15 M »9 £ CD		2. PT	|ic CD * pr
		TJ	<J O P p «2.» CD 9	03 S-H c 5 iv- 9d*	o pu S* M SL • CD rr
		CD*	Prepi- | sovanje!	w 00 p < g< O g	i» CD * rr
		-g> o< sf		<1 O S * CD 9	o Oj £- H SL • CD pr !
		o< CD «5. CD		2? co* SO CD	lic CD * pr
				kT" | so ~	~~C O. 1
			CD	•ajls 2	gH
			O		PV
1			P pr o 3	Prepi- sovanje 1 !	lic CD * pr
		»	KI '	W	o
		H CD	o cr rv r/j ?r p o ® <3.5' CD	" o< S p o g t	| w CD * pr
1		O < gm ft:*		Vaje v neinšk. jeziku	o i. Oj A CD CD * pr
♦		♦		♦	S CD	
TJ CD tlT. CD	j,, Risanje in ; '2 oblikoslovie	Oc p a. CD		Računstvo (ustmeno) j	O CL g-cc 1—■ • CD pr	Pondeljek i	 	
		5 5* p 5. CD			o v Q- A CD ff* CD* • pr	
“1 Verozakon		Račun- stvo 	l		Vaje v i jeziku	o Oj i: cc CD • pr	Torek i	!
		o< p <2. CD		Spisje j	! 1 {oddelek	
»e"	so~"	IV enem polletji: 1 Prirodopis, v enem: Fizika		Risanje	3. oddelek	Sreda 1
p CD P ?	Petje					
				Račun- stvo	! 4. j oddelek	
Nemško čitanje		: 1 Spisje		Zemljepis in zgodovina	3. oddelek	Četertek
vr 54 3 p B <2. 22 « o		Vaje v jeziku			4- oddelek	
Verozakon		Nemško pisanje		<-• P 2 ® p . S PT co< ® p pr <	3. oddelek	Petek
		=f rt 3 B trj co< o pr . .9		Račun- stvo	4. oddelek	
so Tl	so-, 3 W — to r* N 3 p	so ’ O £ •*’ *?	so 3.? cn (t	W CO P 5 e ° ?	O & Oj SL • CD PT	Ul I p o4
CD cTT. CD	Risanje	Račun- stvo		Vaje v | jeziku	»j oddelek	o 1 S",
<
*p’
01
05
VI
O kazalnem poduku.
(Spisal Antonij Leban-Mozirski.)
Motto: Verstehen kann man niclits ohne
(Hinnliche oder gcistige) Anschauung. —
Naravno je, da se morajo otroci najpreje z rečmi sozna-niti, katere se ponujajo čutom, neposrednjemu nagledovanju. Reči, katere človeka obdajajo, njene lastnosti in razmere daj6 priložnost otroku, da se o teh uči pravo in jasno izrekovati. Ta „kazalni poduk11 bi se pa ne smel predavati kot poseben, elementaren uk. — On nij druzega, kakor rečeno poduk (Sach-unterricht), toda nagledno (anschaulicli) treba ga je gojiti. Na takov način gojen, sega še iz — ljudske šole. — V nekem smislu bi moral prav za prav vsak poduk za mladino kazalen poduk biti, če baš nečemo, da bi bil brezvspešen. — Vsako učenje brezi nagledovanja je s lepo, prijde sicer v spomin, toda tam leži kot mertev kapital le toliko časa, kolikor ima spomin moči. Star pa resničen pregovor je izrek, ki pravi: „Vemo le toliko, kolikor hranimo v spominu11, toda mi vsega ne ohranimo v spominu, česar se nijsmo z nagledovanjem prisvojili. — Radi tega pa otroci radi pozabijo, kar so	se naučili.	Kazalni	poduk
je pa siguren pomoček,	da se temu v okom	prijde.	Kakor
znano,	imamo	se zahvaliti Pestaliziju,	da	je temeljna resnica
nagledovanja povsodi bila odobrena, — Vendar uže davno pred Pestalozijcm je nek mož iz Moravskega taisto učil. — Ta mož je bil Amos Comenius, ki se je uarodil na Moravskem leta 1592. Bil je najpreje rektor in pridigar v Fulneku, potem je pa bival vadi vsakoverstnih nezgod v raznih deželah. Na Sed nograškem, kjer je 1650. leta šole reformiral, je napisal slavni „Orbis pic-tus (narisani svet). Med	njegovimi	izpovedmi	, beremo med
drugim: Reč naj besedo uže zajedno pojasni. Otrok naj se uči najpreje najbližuje stvari	spoznati.	Početkoma	naj se	vadijo
čuti, potem spomin in stoperv potem pamet (Verstand). Učenec naj se	ničesar	na pamet ne uči, kar	nij	razumel. Z realnim
uagledovanjem, ne pa z verbalnim opisovanjem naj se začne podučevati." —
Dalje pravi Comenius: „Vsako umetnost se naučimo z vajo, petje, pevaje itd. Mojster svojemu učencu najpreje kaj naredi v posnemo, ne prične pak s trudapolno teorijo.“ — Pristoplja naj se od lehkega do težjega, od priprostega do sestavljenega, pravi Obler. Vsak jezik se bolje naučimo z rabo, s poslušanjem, prepisanjem, čitaujem, kakor pa s pravili; poslednja pridejo rabi ua pomoč in ji dajo gotovost, sigurnost. Radi tega naj otroci mnogo	pišejo,	čitajo; v višjih oddelkih ne	le iz šolskih knjig,
ampak	tudi iz	drugih kujig. Zaradi tega so tudi vpeljane buk-
varnice, da otroci čitajo. — Dober list „Vertec“ naj bode v vsaki šoli priporočen, iz njega zauživa otrok bogat zaklad lepih
čednosti itd. — Vse naj sc uči lo s zbledi, pravili in vajo. Pravila se ne sinejo pred zgledi povedati.	Nikakor ne gre
prestopati na drugo :’reč, predno nijso otroci pcrvej kos; pri drugej reči naj se pervo ponavlja. Otroku reč pokazati je več, nego pojasnitev z besedami. Kako reč pomnimo, če njeno znotraj uost tako spoznavamo, kakor njeno znanost z čuti razumemo. —• K temu notranjem gledanji treba je dobrega, duševnega očesa, jasen predmet in ostauljivo smatranje. — V nekem časi naj se ogleduje le en predmet, in sicer najpreje cel predmet, potem pocdine njegove dela, kakor tudi Obler pravi:	Spomin
ima te naloge: vtisniti (po ogledovanji in zapopadku), to obraniti in spominjati se tega. — llitro umeči učenci nijso zmerom najbolji. — Če je učitelj dobra glavica, je poter-pežljiv, ako vidi, da se otroci ne spomnijo tega, kar se je on liitro naučil. —
V načelih Comeniusovih je dober del tega, kar zovemo psychologijo, metodiko in didaktiko. — Čem priprosteje se uč-bcuo umetnost vzame, tem bolje se jo goji. Večkrat pa je treba več talenta k priprosti snovi nego k zloženi. Pred vsem je treba, da učitelj človeški duševni razvoj na sebi in otrocih študira. — Opazovanje organiškega živenja v naravi tudi pomaga k temu, -— kajti razvoju kake rastline slede smatraj vertnar-jevo delo in potem primerjaj svoj poklic z njegovim. Kakor v naravi, baš tako bodi tudi v odgojstvu prosto gibanje mej zakonom. — Pri podučevanji ne sme se nobenemu zakonu, nobenemu pravilu prednost dati, ampak pravilo se mora po naključbi razmer, katere pred nami čuti vidijo, samo po sebi obraziti. — Učenjaki zovejo ta način „genetišk“, 011 je edino naravna metoda, vsaj za znanstvene predmete. —
Nekoliko o prirodoznanstvu.
Prirodoznanstvo je bilo v prejšnjih časih v školi alivcelo izpuščeno ali pa se je po mačehovsko z njim ravnalo. Se le nove šolske postave omenjajo obširnejše o tej prelepi znanosti. Učilni red, t. j. ukaz ministra za bogočastje in uk od 20. avg.
1.	1870. ukazuje: „Uk o prirodopisu ali naravopisu ima namen, učencem buditi veselje in ljubezen k naravi ali prirodi, in jih seznaniti z najbolj razširjenimi naravnimi telesi ali s prirodui-nami, ter jih voditi k bistremu, tankemu pazilu in znakovitemu popisovanju gledanih teles.“
Potem ukazu je tedaj uk o prirodopisu zapovedan v vseh ljudskih šolah. Marsikateremu učitelju se je to seveda novo zdelo, nekterega je morebiti celo nevolja trla, ko je prvič slišal, kaj se bo vse moralo po novejših šolskih postavah v ljudski šoli podučevati. — Ako pa človek bolj natanko ogleduje in
premišljuje, vidi, da je to vse nekaka čista naravna, vže nam prirojena vednost. Ako sem rekel „prirojeua vednost11, ne mislim s tem reči, da že vsak razume toto vednost, ker potem bi nam ne bilo treba o tem v ljudskih šolah podučevati, tennič, vsak ve, da so moči človeku prirojene, pa še spe, treba tedaj —jih buditi. Kdaj pa naj se začenja s privodopisom ?
Jaz mislim, da vže v materinem naročji. Ko mlado detice začue govoriti sladke glase, pita, ali vsaj hoče vedeti, kaj je to, kako je temu ime, čemu je to itd. Pove mu materina ljubezen vse imena, reči, ktere so zanj koristne, pove mu pa tudi, kterih naj se varuje.
Ko mu že tedaj mati postavi temelj se zavedati, koliko bolj bi se moral tedaj učitelj prizadevati toti temelj uterjevati, povekšati in na vse kraje razširjevati! Poglejmo, ali ni bilo o začetku tudi pri odrašenih tako, kakor sem omenil sedaj pri otrocih. Kamor je pogledal, vidil je povsod mnogo koristnih pa tudi škodljivih stvari, teh se je tedaj ogibal, one je užival, ali se jih na drugi način v svojo korist prilastil. Vidil je n. pr., da krava ima dobro in tečno mleko, slastno meso, terdno kožo za odejo itd.; udomačil si jo je in postala mu je največja dobrotnica pri domačiji. — Kako pa vadimo učence, da naravo prav opazujejo, t. j., da se uče uaravozuanstva? Najpoglavitneje pedagogično vodilo je: Ravnaj vselej naravnost tako, kakor je človeškemu duhu i zuačaju primerno. Otrok ua] stvari, ki jih vidi, natanko ogleduje in prevdarja, — po tej poti si nabira misli, misli rodijo pa besede in popisovanje. Naj se vadi vse, kar le vidi, pazno ogledovati, in o tem prave pojeme si priso-jevati. To se pa zgodi, ako se vadi pri vsaki stvari vprašati: Kaj je to? čemu je? kaj mi koristi\ kaj škoduje. Pravo mišljenje pa rodi tudi prave občutke. Cas, kterega otroci prežive v ljudski šoli, naj se ves v to obrača, da se otroci vadijo vse reči natanko opazovati, misliti, in o tem, kar so opazovali in mislili, tudi kaj pripovedovati; — s kratka: um se jim mora bistriti, da bodo enkrat, kot možje svoje lastne misli imeli in skerbeti moramo, da se ljudstvo bistri, in tako k blagostanji svojemu pripelje. — Komu bo neki narod potem hvaležen, Če ne svojim ljudskim učiteljem?	S.	M.
Pametnice.
(Nabral G. . . .)
1. Med vsemi krepostmi učitelja so ‘ljubezen in dobra volja uajimeuitnejše. Pridi v šolo enak angelju, in angelje imaš pred seboj.	Sailer.
2. Učitelj, ki podučuje brez kazavnega poduka, govori reči, kakor slepec o barvah.	Scbvvarz.
3. Služba učiteljska je enaka	pastirski.	Celer,
4. Dobro izrejati 8e ne pravi, vedno svariti, ampak to storiti, kar se zahteva, da	drugi storč.	Platon.
5. Kadar kaznuješ ali obdaruješ, posnemaj naravo.
Sailer.
6. Ako kaznuješ, da bi poboljšal, res tudi tako kaznuj, da bodeš poboljšal.	Kelber.
7. Učenje brez kazavnega poduka je slepo in prava šolska muka.	Praprotnik.
8. Človek ne more biti dovolj ponosen spomnivši se večnega svojega namena, pa tudi ne dovolj ponižen, premišljevaje samega sebe.	J.	Paul.
9. Izrejati zamore le ljubezen, in sicer sveta ljubezen.
Mlincb.
10. Ženska brez vere, naj se ne moži, in'mož brez vere, naj se ne podaja v učiteljski stan.	Dinter.
11. Duševno bi otroka umorili, ako bi mu ne dopustili njegovih nedolžnih iger.	Pokel.
12. Sleherni hrepeni po prostosti.	Hipel.
13. Zaupanje pri otrocih in pot do njih srca najde le tisti, kteri to, kar od njih zahteva, polnodušno in mogočno zahteva, pa se tudi pokaže ljubeznjivega in prizanesljivega tistemu, ki njegove pomoči potrebuje.	Pestaloci.
14. Resnica jo, da večina otroških napak izvira od tod, ker izrejnik bistvenih reči ne loči	od	nebistvenih. Handel.
15. Vsaka pregreha kaznuje se po svojem nasprotji, in vsako dobro delo poplača se samo.	Herder.
16. Otroci iz nevednosti in neskušenosti, radi vse posnemajo, kar le vidijo in slišijo.	Fenelon.
17. Po vojski pride mir, brez vojskovanja ni zmage; popolnost pa pride po spoznanji samega	sebe.	Augelus.
18. Kjer vlada nevošljivost in prepir, tam je nerodnost in nesreča.	Oeler.
19. Nesramnosti oče je svojeglavnost, strast pa jej je mati.
Viktorin.
20. Nespametno je zahtevati od učencev, da bi zapisovali svoje misli, dokler jih ne znajo še vredovati.	Schulze.
21. Boljši učitelj je pisanje, kot govorjenje.	J. Paul.
22. Prve dobe življenja naj nihče ne zamudi in prezira.
Sailer.
23. Dobri šolski duh in resnično ponižen učitelj so večje vrednosti, kot vse šolske postave	brez	teh.	Harnisch.
24. Prevzetnežu nikdo no ustreže; on je občutljiv in nehvaležen, dražljiv in čmercn.	Kete.
25. Prijaznost in prijateljstvo se dostikrat razdero zarad pomanjkanja, razgovorja in obiskovanja.	Aristotel.
26. Prava in dobra izreja je krasota in kiuč v sreči, in pribežališče v nesreči.	Aristotel.
27. Veselje, pridnost, ljubezen in pokorščina naj vlada v vsaki šoli.	Brcoska.
28. Kmalo bode z izrejo boljše, da so le izrejniki prav izrojeni.	Falk.
29. Pogum pri ponižnosti, in ponižnost pri pogumu!
Dr. Hausman.
30. Izreja naj ne bode enostranska, ampak naj se ozir jemlje na celega človeka, ter pazi na duh in srce njegovo.
Keller.
31. Sama pravila in teoretika ne naredč še dobrega učitelja in odgojnika; skušnja in poskušnja pa vse premoreti.
Gedike.
32. Ako se hočeš sam sebe prav spoznati, pazi na to, kar najraje misliš.	Pravzek.
33. Nespametno bi bilo molčati, kjer je potreba govoriti, vendar ne povej, kar veš, vedi pa vselej, kar poveš !
Sokrates!
34. Izredite mladost najprej za Boga in zavoljo Boga, in potem še le za življenje. Moj sin, najpred bodi kristjan, potem pa knez!	Vojvoda	Albert	III. bavarski.
35. „Naprej!“ to krepko je povsod vodilo,
Po kterem mora vsak se zdaj ravnati,
Odganjati če hoče revo, silo.
Če mar mu je pošteno kaj veljati!	A. Praprotnik.
Dopisi.
Iz Šturije pri Vipavi. (Konec.) N' preteklem šolskem letu imela je imenovana okrajna učiteljska bukvarnica 111) gld. in nekoliko soldov dohodkov; nakupilo sejo nekoliko podagogičnih knjig in naročilo več šolskih časopisov, — a v blagajniei je sedaj še čisti znesek 69 gld. 64 kr. avstr, denarja.
Poleg splošno okrajne učiteljsko bukvarniee v Postojni — imajo učitelji Vipavske doline sami za se svojo na podlagi od deželne vlade o svojem času poterjenih pravil osnovano lastno učiteljsko bukvarnico, katero uže več lot na lastne stroške vzderžujejo. Vsled toga vpraša g. Grebence, kako je vendar to, da učitelji Vipavske doline še nobenega zapisnika in tudi nijodnega časopisa iz okrajne učiteljske bukvarniee postojniško projoli nijso, akoravno, kot drugi učitelji, svojo postavno ‘///o za taisto plačujejo? Potem nasvetuje, ker bukvarnica Vipavskih učiteljev sedaj uže okoli 300 knjig obsega, naj tudi njih procenti v Vipavi ostanejo, namesto da bi v Postojno romali, od kodar bi potem še lo časopise šolsko in pa knjige prejemali. Na to so v splošnem dogovoru obe bu-kvarnici v tem združiti, da je vsaka sauia zu-se popolnoma samostalna in neodvisna, (pa ne kakor je g. Ivan Zarnik „Uč. Tovaršu" poročal, da bodo Postojniška v Vipavi filjalo imela. Pis.) iz katerih obeh pa imajo
vsi učitelji celega Postojniškega šolskega okraja pravico knjige in časopise prejemati in izposojevati.
Določi se dalje, <la Vipavskih učiteljev */j% *>d 1- oktobra t. 1. naprej tudi Vipavskej učiteljskej bukvarnici pripadajo, kar se enoglasno odobri in sprejme.
Kot pregledovalci računov okrajne učiteljsko bukvarnico Postojniško izvolijo se gg.: Vekoslav Račič, Miha Kalan in Lovro Kušlan.
Slednjič volita so bukvarnicama samostalna gospodarstvena odbora in sicer za Postojniško gg.: Rozman, Vencajz, Račič in Hribar; a za Vipavsko pa gg.: Grebcnec, Čampa in Berčič. (Kar bi pa za zadnjo potreba ne bilo, ker ima svoja, od vlado poterjena pravila, po katerih imajo učitelji Vipavske doline za svojo bukvarnico sami popolno pravico taistej iz-inoj sebe gospodarstveni odbor voliti. Pis.)
Ta odbora imata nalog skerbeti zato, da vsi učitelji celega Postojniškega okraja v kratkem zapisnike od obeh učiteljskih bukvarnic potom cirkulacijo v razvid in prepis prejmo.
K deveti točki. Kot zastopnik učiteljev v c. kr. okrajnem šolskem svetu se z 18 glasovi narodni učitelj g. Vekoslav Račič izvoli.
K deseti točki. V stalni odbor po postavi pripada g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Demšar; od skupščino volita so daljo v ta namen še gospoda Arko in Rozman.
Na to naš, za vsestranski napredek narodnega šolstva vedno popolnoma vneti c. kr. okrajni glavar gospod Anton Globočnik naznani, da naj pridemo k njemu popoludne o 3. uri po svojo potnino, kar soje lotos pervikrat zgodilo; — druga lota namreč prejemali smo učitelji svojo potnino h konferoncijami še le pozneje ali po pošti, ali pa pri dotičnih c. kr. davkarijah nakazano.
Bog poživi tega za šolo mnogo zasluženega in za pravi napredek in omiko ljudstva zares vnetega moža še brezštevilnaja leta!
Zapoje so v zbranem koru še cesarska posem — in zborovanje se konča.
Dostavek. Na kar so je bilo pri zborovanji pozabilo, nadomestilo so je po obedu, — namreč osnova učiteljskega društva za Postojniški šolski okraj. V odbor, kateri naj društvena pravila sestavi, izvolijo se privatno gg. Grebenec, Pernč in Rant.
Bofc blagoslovi krepki naprodok narodnega šolstva v prospeh naroda in deržavo, a v strah Bismarkovih prikimovalcev! Ako drago, pri priliki še kaj.*)	Matija Rant, narodni učitelj.
Iz Vojnika. K poročilu od 4. nov. t L imam še dodati, daje pri poročilu g. Bobisuta o zboru učiteljsko zveze v Mariboru, ktori jo odlični govor o povestnici g. dr. Lukasa posobno poudarjal, g. Kropoj dostavil, da je g. Lukas v svojom govoru več pomožnih knjig nasvetoval, a svojega dola „Go8chichtsbildor“ pa ni omenjal: učitelji pa naj po tej izvrstni knjigi sežejo. G. načelnik naglasuje, da bo bodoči zbor učit. zveze štajer-
*) Prosimo.
Ured.
ske v Colji in sicer o duhovem. On opozoruje učitelje posebno iz tega kraja že zdaj na primerna prašanja za obravnavo tega zbora, ki naj se odboru društvenemu pošiljajo in naj se na zadnji čas ne čaka, da se delo ne bo preveč nakupičilo.
V društv. zboru 2. dec. t. 1. se je to-le veršilo:
1.	Zapisnik novembrove	sejo se je prečital in odobril.
2.	C. Kovač je o odgoji	prodnašal.
3.	Veliko časa je vzelo	pretresovanje in odobrovanje	društvenih
pravil z naslovom ^Učiteljsko društvo celjsko", ktera je zato postavljeni odsek prenaredil in zboru v poterjenje predložil.
4.	Ker je zborovanje od	11. do */a2 trajalo, je prednašanje g.	Tisch-a
o telovadbi dalje izostati moralo.
Pri zboru učit. društva 6. januarja bo volitev novega društv. odbora.
Ž—.
Slovstvo.
(7. zvezek ^štajerskih postav in ukazov") je prišel pri Leuschnorju in Lubenskemu v Gradci na svitlo; obsega učne načerte za eno- in dvorazredniee v nemškem in slovenskem jeziku, ter velja po pošti prejet 38 kr. — Štajerski c. kr. deželni šolski svet je izdal „učni n a če rt za slovenski učni jezik" za ono-, dvo-, tri- in štirirazredne šole, ki je od sedaj zanaprej veljaven za slovensko-štajcrsko šole.
(Zbirko šol s k i h post a v Štajerskih) v slovenskem jeziku bode izdala in založila Pajk-ova tiskarna v Mariboru, na kar že zdaj č. čita-telje opazorujomo.
(Koroški „Schulkalender“) za leto 1876 je prav ličen nemški koledar za koroške učitelje, toda cena — 1 gld. — je precej visoka.
(„Vertoc“), katerega posebno priporočujemo učiteljem, da ga raz-širjuje med mladim narodom, bode izhajal tudi v novem 1. 1876. Tudi „Učit. Tovariš" v Ljubljani bo še izhajal.
(Ilorvatske knjige.) Na novo ste izišli knjižici: Kratko priro-doslovje, spisal Vjenccslov Mafik, s 61 slikami, cena 30 novčic,*i Kr ata k s ve obči zemljepis od istega pisatelja, cena 35 novčič. Knjižici ste namenjeni mladini narodnih šol. G. Ljud. Tomšič pa če v kratkem izdati svojo knjižico „Počet,nico hervatsko poviesti" v 2. iztisn. — Ko pregledujomo posamezno štovilke z denašnjim listom dokončanega točaja, zapazimo z vesoljem, da smo pod oddelkom „slovstvo“ mnogo novih knjig našim č. g. učiteljem priporočili, i sicer največ slovenskih, za rabo v naših šolah potrebnih, i od naših učiteljskih moči spisanih knjig. — „Veliko naših besed jo padlo „na rodovitno polje", a več besed je bilo „bob ob steno", da po domače povemo. Zato si pa zdaj pri do-verševanji tega tečaja dovoljujemo še enkrat opomniti našo p. n. čitatclje, da naj podpirajo po vsej svoji moči naše domače šolsko knji-ževstvo. Pomislimo, da našo delovanje v sedanji dobi skoro ne more biti v drugem, nego v tem, da storimo v šoli svojo dolžnost, i da razširjujemo med mladino in starino slovenske knjige. — Najpervo si
dovoljujemo opomniti, i to posebno štajerske učitelje na malo knjižico „Pripovesti iz zgodovine Štajerske, kateroj je cona samo 8 kr.*) Knjižico je spisal in založil učeni dr. Kronos, vseučeliščini profesor in ud c. kr. deželnega šolskega sveta. Obsega v prav umevni besedi lepo gradivo štajersko zgodovino in je za rabo v ljudskih šolali poterjona od c. kr. ministerstva. Vpeljujte jo torej v šolo vsi nadučitelji čvetero-in večrazrednih šol po slovenskem Štajeru, kupite si jo vsi drugi učitelji slovensko-štajerski za svojo rabo i za šolarske bukvarnice, a segnite po njej tudi drugi slovenski učitelji! 11 kr. lehko pogrešate, a rosite s tem čast našo, da sc nam ne bode očitalo, da nič no storimo za razširjevanje slovenskih knjižic i da sami za lastne našo izdelke no maramo. Vsem slovenskim učiteljem bodi še priporočeno, da si naročijo „Mali prirodopis", po katerem segajo do sedaj lo šo malo naši učitelji, a katori pa je v mnogih iztisih založen. Ne bodimo malomarni v naših interesih! Tudi na „Malo fizik o v pogovorih" (Leykam-Josefsthal. Gradec 25 kr.) še opominjamo. — Za napredek v Iopopisji služijo dobro oni „podkladki za lego", katere smo užc omenjali v našem listu, katero še enkrat radi naročevanja omenjamo.**) Isto tako Winikerjeve „pisanke s slovenskimi napisi." Ako bodo slovenski učitelji po knjigah dosedaj izišlih pridno segali, obljubujemo jim, da bodemo se potrudili, da prido za našo šole na svitlo slovonski Zomljepis in slovenska Zgodovina. Tudi hočemo na to delati, da kak založnik nemških risanskih zvezkov izda tudi risanke s slovenskimi napisi. — Torej še enkrat: Podpirajte i razširj ujto slovensko šolsko knjige!
(„Zvou“), lepoznanski list, bodo zopot začol izdajati znani slovenski pesnik Š tri tar na Dunaji. Stal bode 4 gld. na loto.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajorskoga c. kr. deželnega šolskega sveta.) V seji
4.	in 11. novembra se je poročalo o nadzorovanji 7 deželnih meščanskih šolske in deželne višjo realke v Gradci, reševalo so se prošnjo za oproščenje šolnine učencev nekaterih srednjih šol, nastavili so se suplenti za» nekatere okrajne šolsko nadzornike, potordile volitve učiteljskih zastopnikov v okr. šolski svot, dovolile nekaterim učiteljem službinc doklado in udovam pokojnine. Za ljudsko šolo pri Mariahilf v Gradci so jo dovolilo, da se smejo deklice od 5. šolskega lota naprej v francoščini podučevati. — Ivan Eberl se je imenoval za učitelja pri Veliki Nedelji, Juri Micki pri sv. Bolfanku je dejan v pokoj. — V soji 18. novombra sc jo odobrila privatna ljudska šola v Torb o vij i, vzdoržana od ondotno rudniško bratovske blagajnice, poročalo se jo o nadzorovanji šol v Marnberškem okraji in dovolilo 20.920 gld. za štipendije na štajerskih učiteljiščih.
(V seji 25. novembra in 2. decembra) so so podelile nekaterim učiteljem starostno doklade, imenovali so so nekateri učitelji in nadučitelju Kapuuu v Konjicah so je izrokla zahvala za vodstvo napredovalnega kurza. (Kakošen je bil ta tečaj, se ni nikjer nič poročalo. (Škoda! Ur.)
(V deržavnem zboru) je bil sprejet Wildauerjov predlog deržavne postavo, po kateri morajo po vseh deželah (torej tudi na Tirolskom) taka
*) Dobiva se v Gradci (Vereinsbuchdruckorei.)
**) Dobivajo se v Pajk-ovi tiskarni.
šolska svetovalstva imeti, kakoršna so uže upeljana po deželnih postavah skoro v vseh avstrijskih kronovinah. (Pri tej priliki je govoril znani pedagog in deržavni poslanec Dittes znameniti govor o avstrijskem šolstvu, iz k> joga priobčujemo v tej številki nekatere važnojše izvaje. Ur.) Pri posvetovanji o proračunu učnega ministerstva se je poudarjala dragina šolskih knjig in previsoki stroški pri zidanji novih poslopij. — Deržavni zbor je dovolil za podporo narodnega šolstva na Kranjskem 10.000 gld., na Goriškem 8000 gld., v Istriji 8000 gld. v Dalmaciji 18.000 gld., na Koroškem 10.000 gld. Ljudsko šolstvo stane deržavo razen tega 1,059 000 gld. rednih in 194.000 izvam-ednih stroškov. Za šolsko nadzorništvo se je v proračun vzelo 019.000 gld.
(Učiteljski zastopniki) v okrajnih šolskih svetih po slovenskem Štajerji: mesto Maribor: Habjanič, vodja dekliško šole; okolica Maribor: Miha Nerat, nadučitelj v Mariboru (Leitersberg); mesto Celje: Ivan Miklavec, učitelj v Celji; okolica Celje: Pil. Koderman, učitelj v Frankolovem; Kozjo: Fr. Bocheim, učitelj v Kozjem; Vransko: J. Agrež, nadučitelj v Braslovčah; Konjice: S. Kropej, učitelj v Konjicah, Sv. Lenart: M. Rajšp, učitelj pri sv. Jurji; Sevnica: Fr. Jamšek, nadučitelj v Reichenburgu; Marnberg: vAndr. Rotnar, nadučitelj v Vuzenici; Šmarje: J. Brinšek, nadučitelj všmarji; Gornji grad: lgn. Cizolj, nadučitelj v Mozirji; Gornja Radgona: Erženjak Š., učitelj v Gornji Radgoni, Ptuj: Ferk, nadučitelj v Ptujem; Brežice: Klinc J., učitelj v Artičah; Šoštanj: Hernavs Fr., nadučitelj v Šoštanji; Laško: BI. Kropej; učitelj na Zidanem mostu; Slov. Bistrica: Windisch, nadučitelj v Slov. Bistrici; Slov. Gradec: Barle J., nadučitelj v Slov. Gradcu. Za Ljutomer in Orrnuž nista še poterjona uč. zastopnika.
(Učiteljski zastopniki) v okrajnih šolskih svetih na Koroškem (po slovenskem delu): za Celovec (okolica): Tugger Bošt., nadučitelj v Borovljah, Memmer Dav., nadučitelj v Ilimmelbergu, J. Jarovnik, nadučitelj v Grafensteinu; za Beljak: Elar Fr., učitelj na Zili, Fr. Griinwald, nadučitelj pri sv. Martinu p i Beljaku, Ern. Ratz, učitelj v Bleiborg-Kreuth ; za Velikovec: Ant. Pepevnik, nadučitelj v Velikovcu, Artnak, nadučitelj v Dobcrlivesi in J. Miirtl, nadučitelj pri sv. Mihaelu.
(Udje učiteljskih izprašovalnih komisij na Primorskem), t. j. novo imenovani so in sicer v Kopru: Babuder, gimn. ravnatelj (predsednik), Scarizza (namestnik), dr. Locati, Schiavi, Petris, Merke!, Milohnič, Benrati, Orbanič in Posarelli; v Gorici: dr. Schreiber (predsednik), Raja-kovič (namestnik), dr. Frapporti, Hafner, Lazar, Marušič, Vodopivec, Motz, Kumar in Fabris.
(Gospodična E m a T o m a n), bivša n aro d na ln j a k o iz ve rs t n a učiteljica v Ljutomeru (zadnji čas v Judenburgu), je dobila službo na e. kr. vadnici v Gorici, za kar čestitamo njej in šoli, ki tako umno, delavno in značajno moč dobi.
(Razširili) se bote za on razred dvorazrednici: v Senožečah na Kranjskem in v Koranu na Goriškem, kjer se je mesto učitelji ustanovilo.
(V postojnskem okraji na Kranjskem snujejo učitelji učiteljsko društvo, za katero bodo predložili v kratkem pravila v poterjenje.
(f Umeri) je g. Avg. Engelman, vpokojeni učitelj v Kranj i na Kranjskem v 71. letu svojo starosti.
(Na ljubljanskem učiteljišči) neha, kakor „Tov,“ poroča poduče-vanje kmetijstva v slovenskem jeziku, in podučeval se bo ta predmet v nemškem jeziku.
(Na Hervatskem) ceni narod šolo in dobrega učitelja uže dovolj; zato odredjujejo občine svojim učiteljem na podlagi novih zakonov ne prenizko plače, tor jim odločujejo največ po 500 in 000, a tudi po 700 gld. — V narodnem glasilu „Ob zboru11 pa ni bilo lepo čitati, da učiteljem dobre plače nekako zavida.
(Za šolo vneta otroka.) Iz Frama pri Mariboru so nam poroča: Dne 26. novembra t. 1. začel je pri nas gosti sneg naletovati Otroci, obu-
tev so no imajoči, ostali so večinoma (loma. Tudi brata K., kakih 10 minut od učilnico stanuvajoča, hotela sta v šolo. Eden, stareji brat imel je obuvalo, mlajši ne. Vendar kot mlada prijatelja in kot Kastor in Po-luks se ljubeča, bila bi oba rada v šolo šla. Toda mlajši tiij imel obuval! Bos hoditi pa vendar ne moro in ne sme! Strašna zadrega! — Kaj storita? — Stareji brat. vzame mlajšega in ga štupo ramo v šolo prinese. Baš tako ga po šoli tudi domov transportira.
(Neplačan trud) prizadeva sviloreja tistemu, ki se zarad šolske mladino ž njo peča, — a drugega prepričanja jo bil g. Jarc, — tako se nam piše — ki jo v Rajhenburgu — onda je prav malo murbovine — le zarad šole sviloprejke gojil, ter je med deeo razdeljeval, da je ona njih celo razvijanje videla. Po posredovanji šolo obiskujočih otrok se začinjajo za šolo in za svilo bolje zanimivati tudi starši, od kojih nekateri ne vedo, jeli svila rastlinski ali živalski produkt. Učence pa to le k marsi-kteri dobri lastnosti spodbuja.
(Javna zahvala.) 6. Giontini, knjigar v Ljubljani, je podaril našej okrajni učiteljski bukvarnici ti prav porabljivih knjig, za kar se mu lepo zahvaljujemo.
V Ljutomer 10. decembra 1875.
Odbor okr. uč. knjižice.
(Izpričba.) Spisa „Komenskega Informatorium šole materinske" nismo mogli letos doveršiti radi obilih drugih člankov, katerih nismo smeli odloževati. — V novem tečaju hočemo pa samo najvažnejša poglavja omenjenega spisa priobčiti. Več poslanih člankov, i to še le proti koncu tekočega leta, nismo mogli letos začeti priobčevati, torej pridejo tudi še le v novem letu na versto. Da pričetega članka „Zgodovina v narodni šoli" nismo doveršili, tega nismo mi krivi, marveč pisatelj.
Uredništvo.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba pri sv. Lenartu v Z a bukovjem (1. r. š., okr. Sevnica) s (100 gld. do 125. dec. na kr. š. svet. Poduči-teljska služba v Vuzenici (2. r. š. okr. Marnberg) s J560 gld., 100 gld. doklado in stan. na kr. š. sv. Podučitjska služba pri Št. 11 ti pod Turjakom (2. r. š., okr. Slovengradec) s 480 gld. (360 gld) do 4. jan. na kr. š. sv. Podučiteljska služba na deški šoli v Mariboru s 640 (480) gld. do 31. dec. na mestni š. svet.
Na Horiškem: Učiteljska služba v Podgori in Lokavcu s 400 gld. (oziroma 500 gld.) in stan. do 4. jan. 1876 na kr. š. svete.
Preniembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Ern. Tribnik (iz St Lorenca na kor. ž.) pod-učitelj v Rušah; g. Martin ltogoršek, nadučitelj v Vitanji.
Na Kranjskem: G. Iv. Rupnik, prej učitelj v Idriji, je dobil učiteljsko službo v Černomlji; g. I. Cepuder (učit, k.) za učitelja na Raki; g. R. Čuček, snplent na ljublj. učiteljišči. G. Kimovec, učitelj pri Fari pri Kostelu; g. Val. Piti, zač. učitelj v Senožečah,
Listnica. G. J. pri Sv. . . Inserati so nam letos res mnogo prostora vzeli, a blagajnici naši tudi nekaj koristili, na kar se nam jo pri jako počasnem plačevanji naročnine treba ozirati. Inseratov, zlasti o razpisih učiteljskih služeb bi pa tedaj lehko dobivali, ako bi post. zastopniki učiteljski v okrajnih šolskih svetih naš list v ta namen predlagali in ga priporočovali, rekoč, da je mod slovenskim učiteljstvom jako razširjen,, kar jo tudi istina. Pri več inseratih bi potom lehko prilogo listu dodajali.	Uredništvo	v	imenu	lastništva.
Vabilo k naročbi.
Dolgo je trajalo leto 1875., veliko dela smo imeli z našim listom, „Slovenskim učiteljem11, katerega tretji tečaj nže z denašnjo številko dokončujemo, mnogo neprilik so poedini naši sodelovalci imeli radi naše pravične reči v baš minulem letu, a vse smo to do sedaj vendar srečno dognali in prestali. Z zadovoljenjem se oziramo na doveršeno delo, ki nam kaže premagani precejšnji trud, a katero nas ob enem tudi zagotovljuje, da naše požertovanje ni bilo brez vspeha. Svoje delo seveda hočemo in moramo — vse okoliščine nas v to skoro bi rekel da silijo — tudi v novem letu nadaljevati. Zato pa s tem vse svoje prijatelje uljudno prosimo, da nam ostanejo tudi v novem letu zvesti, da nam ne odtegnejo niti svoje duševne niti gmotne podpore. Prosimo jih, da nam pomagajo s peresom in z novci, da pošiljajo za list kakor do sedaj sestavke, dopise in novice, da nabirajo našemu društvu udov, našemu listu naročnikov. Družabniki našega društva plačajo za bodoče leto vsled sklepa občnega zbora 3 gld. 50 kr., navadni naročniki pa samo 3 gld. za celo leto, za pol leta pa 1 gld. 00 kr. Nadjamo se, da hočejo p. n. naročniki ob pravem času naročbo ponoviti in vposlati naročnino društvenem blagajniku, g. Štefanu Kovačič-u, nadučitelju v Središči, (Polstrau). Pričakujemo pa od vseh p. n. naročnikov, ki so še kaj lanske ali letošnje naročnine dolžni, da nam jo — za kar smo primorani prav lepo jih prositi, — prav v kratkem pošljejo, da nam bode mogoče račune s tiskarno ob novem letu poravnati. Naročnine je še prav veliko na dolgu, a mi tudi nismo nasproti tiskarni še na čistem. — V Ljutomeru 12. decembra 1875.
Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Stajer.“
j:. JLajHlJlte, predsednik. Aitt. KitilH/sitl., tajnik.
Potiu&ileljska služba
ua naroduej šoli v Laškem trgu z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prošnje se imajo do 15. prosinca 1876 vposlati, potem predstavljene šolske gosposke krajnemu šolskemu svetu v Laškem trgu (Markt Tttffer.)
Okrajni šolski svet Laški trg, 9. decembra 1785.
1—2	Prvosednik: IIbrm 1. r.
2_3	Podufrlteljska	služba
na natodnej šoli na Ljubnem z dohodki IV. razreda i prostim stanovanjem	se razpisuje. Prositelji imajo svoje prošnje	potem
predstavljene šolske gosposke vposlati	do 15. decembra	1875
krajnemu šolskemu svetu na Ljubnem. (Post Laufen).
Okrajni šolski svet Gornjegradski, dne 14. novembra 1875.
Prvosednik: lin um 1. r.
3_3	Podu&iteljska	služba
na narodnej šoli v Konjicah s služnino 480 tl., oziroma 400 fl. i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega i nemškega jezika imajo svoje prošnje potem predstavljene šolske gospodske do 20. listopada t. 1. vložiti pri krajnem šolskem svetovalstvu v Konjicah.
Okrajni šolski svet Konjiški, dnč 23. vinotoka 1875.
Prvosednik: HnaM 1. r.
V podpisani knjigarnici in pri vseh bukvarjih se dobiva
„Mali prirodopis"
s podobami.
Spisal dr. Nctolizcka, poslovenil Lapajne.
Ta knjiga, ki obsega živalstvo, rastlinstvo in rud-ninstvo, je najboljša tega zaderžaja, ter v nemškem originalu že od sl. ministerstva odobrena.
Priporočuje se narodnim učiteljem in učencem, učiteljskim in šolarskim bukvarnicam, ter vsakemu^pa večji izomiki v tej stroki hrepenečemu.
"	Cena	«»	Ur.
Bušak-ova & Irrgang-ova j
knjigarnica v Bernu.	t.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za urodn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru