Listek.
699
(pag. 309.) v zvezi s staroslovenskim oshnati (hungrig werden) z dostavkom sla do jedi (Esslust). Toda to nas zopet opominja nekove bolezni v ješčnosti, ki ji pravi Nemec HeiChunger, a Ovid (Met. VIII. 828 in 845) ardor edendi in inplacatae flamma gulae. — Kaj, ko bi bila sija do jedi uprav Homerjev {k)ix6; (Od. XVII. 603, XIX. 198.), a oshnati Ksenofontov {$ouXtaMwai, sija  sploh pa brtiktpiot?   —
(Konec prihodnjič.)
L. P.
LISTEK.
Družba sv. Mohorja nam je poslala letošnje svoje knjige. Vsakemu družabniku gre" teh-le šest knjig: 1. Jeruzalemski romar. Opisovanje svete dežele in svetih krajev. Spisal dr. Frančišek Lampe, II. zvezek; 2. Molitvenik : Življenja srečen pot. Spisal Anton Martin Slomšek; 3. Kitajci in Japonci. Spisal Josip Stare; 4. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, II. snopič; 5. Na krivih potih. Povest. Priprostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal Zaljski, Slov. Večernic 47. zvezek; 6. Koledar za leto 1 894. — Nekoliko več o teh knjigah izpregovorimo v prihodnjih številkah.
Slovanska knjižnica. Prvi snopič tega zaslužnega književnega podjetja, katero je zasnoval urednik A. Gabrsček v Gorici, prinaša povest iz češke zgodovine ,,Ratmir", spisal Jan Vdvra, poslovenil Petrovič. ,,Ratmir" je zanimljiva slika iz slavne minulosti češkega naroda, povest, katera bode, kakor upamo, splošno ugajala tudi slovenskemu čitatelju. — ,,Slovanske knjižnice" prvi zvezek nam, iz kratka povedano, v domačem lepem jeziku, kateremu bi le tu in tam očitali kaj malega, podaja lepo vsebino; zat6 bodi našim čitateljem s6sebno priporočen. Za pet pol berila 12 kr., to pač vzmore vsakdo, komur je res do napredka naše književnosti!
Drugi snopič »Slovanske knjižnice« obseza dično povest Sienkievviczevo iz Kristove dobe »Pojdimo za Njim!«, poslovenil Petrovič, dalje istega pisatelja mračno sliko iz poljskega življenja, »Angelj«, poslovenil f Fr. Geslrin, životopisno črtico o Sienkiewiczi in napdsled pesem  »Stanku Vrazu na dan 8.  rujna godine   1880«, zložil A. Šenoa
Trtna uš in trtoreja. — Dve ljuti sovražnici sta v poslednjih dveh desetletjih napadali vinsko trto in jo hočeta uničiti, kakor bi človeku zavidali sladko vinsko kapljico, »ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi«. Toda človek se krepko upira obema, trtni uši in peronospori, in posrečilo se mu je najti pomočkov, da si ohrani vinsko trto, katera že tisoč let rase in rodi po naših osojnih gričih. Proti peronospori pomaga škropiti z modro galico, in le še nebrižni in nemarni vinogradnik opušča to delo sam sebi v največjo škodo. Proti trtni uši sicer še nimamo pomočka, dasi je francoska vlada zanj razpisala darilo 300.000 frankov, dobili pa smo iz domovine trtne uši, iz Amerike, tudi trto, dasi divjo, katera se ne mčtii za napade trtne uši, in na to podlago lahko cepimo najboljše domače trte. Da je to jedina pot, oteti naše* vinogradarstvo, o tem pač ne more dvojiti najnejevernejši Tomaž, ako si ogleda nove zasade ameriških trt, zlasti na Bizeljskem. Tam je bila trtna uš že pokončala vse vinograde, toda na me-tu opustošenih zelene" na mnogih krajih že novi vinogradi,   katerih trte so obložene s sočnatimi  grozdi.
700
Listek.
Zasaditev novih vinogradov pa ni tako lahka, da bi se izvrševala, kakor so bili dosihdob vajeni na mnogih krajih. Izkopali so jame ali kvečjemu jarke ter vanje vteknili trte. Novo  vinarstvo zahteva veliko dela,  pa tudi umnega ravnanja.
Zatd prav srčno pozdravljamo knjigo, katero je spisal potovalni učitelj štajerski, g. Ivan Bele, da vinogradnikom poda navod, »kako se je mogoče vkljub trtni uši uspešno s trtorejo baviti«, ali bolje rečeno: kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami. Imamo sicer že nauk iz peresa vodje R. Dolenca, ki ga je spisal po naročilu dež. odbora kranjskega, toda on se je moral omejiti na najpotrebnejše podatke, da ni knjižica preveč narasla. Tudi je bila natisnjena že 1. 1891., v poslednjih dveh letih pa se je spet poskušalo in pozvedelo marsikaj novega glede1 na vzgojo ameriških trt. Na to se ozira Bele", ki po pravici trdi, da je knjigo spisal po najnovejših izkušnjah. In res, kdor se hoče natanko poučiti o najnovejši dobi vinarstva, vzemi v roke Bele"tovo knjigo. V nji najde vse, kar mu je treba vedeti, kakor kaže posnetek vsebine, za katero pa, žal, knjiga nima kazala. V devetih poglavjih opisuje pisatelj trtno uš, ameriške trte, pomno-žitev trt, cepljenje, katere domače trte naj cepimo na ameriške, napravo novih vinogradov, sajenje i. t. d., in dodaje še razvrstitev trt po francoskem učenjaku Planchonu in zakone glede- na promet s trtami in oproščenje od davka. Povsod, kjer je treba, dodane so podobe.
Bogati vsebini naj dodam le tu in tam kaj opazek, ki so se mi vrinile, ko sem pregledoval knjigo. Kakor znano, izrejali so Francozje celo vrsto tako zvanih direktnih producentov, to so trte, ki so nastale po križanji ameriških plemen z evropskimi. Te trte rode" obilo grozdja, katero pa ima večinoma poseben ukus (fox-ukus), podoben izabelemu grozdju. Vender so vmes vrste, ki so brez tega ukusa, n. pr. Othello, Jaguez, Herbemont, Huntiugton. Ker jih ni treba cepiti in se smejo tudi pozneje pogrobati, bile bi priporočile te trte, toda zanesljive niso proti trtni uši, ali pa dozore' prepozno. Torej pritrjujem pisatelju, ki odsvetuje, da bi se zasajale v večji množini. Konstatirati pa moram, da te trte rode" toliko grozdja, da jih je veselje gledati. Po Pohorji in brez dvojbe tudi po ljutomerskih goricah dozorevajo tudi dobro. — Najimenitnejše je vprašanje, katere vrste domačih trt naj cepimo na ameriške podlage, in pri tem se ne morem popolnoma strinjati s pisateljem, vsaj za velik del Štajerskega in- za vso Kranjsko ne. On nični, da se mora gledati le na kakovost, ne na množino, in priporoča torej trte, ki dajo sicer najizbornejše vino, ali niso kaj rodovite. Ko bi bil konsum boteljskih vin tolik, kakeršen pa ni, da bi se ga popilo na milijone botelj, ondaj bi bil ta nasvet dober. A bolje je in gotoveje, ako moremo na hektaru pridelati še jedenkrat toliko navadnega miznega vina kakor bi boteljskega, ker namizno lahko prodamo že v prvem letu,  za boteljsko pa se ne najde tako lahko kupca.   Torej skrbimo zlasti za množino.
Za bela vina nasvetuje jednajst vrst, med katerimi pa pogrešam prav onih vrst, ki so po najimenitnejših štajerskih vinogradih in po pravici najbolj čislane; sdsebno navajam šipon ali malnik (Mosler , ki daje sladkost in moč ljutomerskim in pohorskim vinom, žlahtnino (chasselas, Gutedel) zlasti rdečo, slovečo zaradi svoje rodovitosti in žlahtnega ukusa, kraljevino ali rjavino (rother Portugieser), imenitno po blagem ukusu, glavni nasad na Hrvaškem in Bizeljskem in po boljših pohorskih vinogradih; dalje za vinograde v celjskem okrajnem glavarstvu peček (Elbling), ki je izvestno boljši od priporočene mušice ali od rdečega traminca, prav nehvaležne trte. Ne izključil bi celo zele-njaka ali zelenike (Griinhainer), ker cepljene trte prej dozori in ker tudi zeleuika, ki je izredno rodovita in daje izvrstno staro vino, dozori v navadnih letih. Rivček laški je pisatelju pod 6. Zierfaudler, pod 11. Walschriesling. Dosedaj se je le poslednji imenoval laški rivček,  za Zierfandlerja, ki ni na Slovenskem domač, nimamo slovenskega
Listek.
701
imena. Pri trtah s črnimi grozdi bi še zaradi kolikosti priporočal ramfolak (blauer Blank), ogerska kadarka pa vsaj v mojem vinogradu pri Slov. Bistrici ni obrodila. Sploh naj v vsakem okraji vinogradniki pomnože" one trte, katere tam najbolj rode in so aklimati-zirane. — Ako čitam dolgo vrsto francoskih in nemških plemen, ki naj bi se uvedla pri nas, spominjam se besed: »Warum in die Ferne schvveifen, sieh, das Gute liegt so nah«. G. Beletu pa priporočamo, da se potuje" in poučuje' kolikor mogoče ozira na krajevne   razmerje.
Prav natančno popisana in s podobami razjasnjena so vsa dela, začenši od po-muožitve trt do njih nasaditve. Na Štajerskem navadno cimenje trt, ne siljenje, kakor pravi pisatelj menda po nemškem »antreiben der Reben«, v cimnicah (Weingruben) pri ameriških trtah ne daje tako povoljnih uspehov kakor pri domačih. Francoski veščak Richter nič ne povesne ključev v cimnice, temveč jih po cepitvi precej vloži v irtnico, seveda v  povsem drugače urejeuo  trtnico,   kakor je pri nas navada.
Koučno priporočam vsem vinogradnikom, ki se žele" temeljito poučiti o sedanjem vinarstvu, naj si omislijo knjigo, katere celo Nemci nimajo jednako dobre. Cena 40 kr. za 7 tiskanih pol z 32 podobami je takd nizka, da se moremo le čuditi založniku D. Hribarju. Dolžnost štajerskega dež. odbora bi pač bila, da nakupi večje število knjig ter jih brezplačno razdeli po okrajih, od trtne uši okuženih, kakor je to storil kranjski deželni odbor z Dolenčevo knjižico.                                                       Dr.  J    Vosnjak.
Nova slovenska opera. Gospod Viktor Parma, c. kr. okrajni komisar v Litiji, čegar ime je slovenskemu občinstvu že dobro znano po različnih glasbenih delih, dovršil je minuli mesec novo slovensko opero, in sicer na libreto ,,Teharskih plemičev", ki so se lani v kompoziciji g. dr. B. Ipavca predstavljali v slovenskem gledališči. Delo je pisano v velikem opernem zlogu ter obseza jako melodijozne arije, recitative in zbore. Gospod Parma je ,,Teharske plemiče" popolnoma komponiral, zat6 se je tekst marsikje okrajšal in sploh v marsičem prenaredil. — Želeti bi bilo, da se ta opera skoro uprizori na  našem gledališči;   brez dvojbe bode izredno   ugajala.
Prešernove poezije v cirilici, in sicer balade, romance in legende so izšle v Dolenčevi tiskarni v Trstu. Proti izdaji sdmi nimamo nič, saj je namen g. prepisatelja Lamurskega celo povsem hvalen, vprašanje pa je, ali kdaj obveljd njega spopolnjena cirilica.    Knjižica obseza 88 str.  iu stane   15  kr.,  po pošti  3  kr.  več.
Nov slovenski list v Ameriki so ustanovili slovenski delavci pod naslovom »Glas Naroda«. Izhajal bode vsako sredo v Nevv-Yorku 436 E 72 nd. Str. (City). Za naše kraje stane do konca leta 1 gld. »Glas Naroda« se bode odločno potezal za slovenskega delavca v Ameriki, pisan pa bode v narodnem in katoliškem duhu. Izdajatelji so Anton Logar, Jožef Rems in Fr   Sakser.
Slovensko gledališče. „Dramatično društvo" je pričelo letošnjo gledališko dobo dne" I. vinotoka in uprizorilo do vštetega dne" 26. m. m. vsega skupaj osem predstav, ki so bile razvrščene tako-le: dne* 1. vinotoka ,,Dolenjska železnica", gluma v treh dejanjih, češki spisal dr, Jožef Štolba, poslovenil in lokaliziral Fr. Gestrin; dne" 4. vinotoka ,,V spanji", vesela igra v jednem dejanji, spisal Julij Rosen, poslovenil Jožef Nolli, in ,,Cavalleria rusticana" ; dne" 7. vinotoka ,,Dama s kamelijami", drama v petih dejanjih, spisal Aleksander Dumas sin, poslovenil Fr. Svetic ; dne" 12. vinotoka vesela igra ,,Ravna pot, najboljša pot", po Schlesingerji prevel Jesenko, in Blodkova opera ,,V vodnjaku" ; dne* 15. vinotoka Stroupežnickega ndrodna igra ,,Naša kri" ; dne" 18. vinotoka ,,Mylord Cartouche", vesela igra v jednem dejanji, spisal K. pl. Kohlenegg, poslovenil J. R, in opera ,,Cavalleria rusticana"; dne" 21. vinotoka ,,Miška", vesela igra v treh dejanjih, spisal Pailleron,   preložil Ivan   Podgomik, in  dne* 26.  vinotoka   ,,Klobuk",   vesela  igra  v