Štev. 6. Y Maribfeu 6. februvarija 1890. Tečaj XXIV. X^ist ljudstvu v poduk. Uhaja f&ak četrtek in velja s puštnino vred in v Mariboru s pošili»-njem na dom n celo leto 3 gld, ta pol leta t i?ld 60 kr , za četrt let» 80 kr. — Naročnina se pošilja upravniatv« v tiskarni sv. Olrila. icoruške ulice. hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez puseone naročnine. Posamezni listi dolié se v tiskarni ln pri g. Novak-u na vollkem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vratauo, neplačani Usti se ne sprejemajo. Z a oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 6 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Celje in Celjski okraj. Naš deželni zbor je v svoji seji, dne 19. novembra 1889 sklenil postavo, naj se mesto Celje loči iz okrajnega zastopa in naj ta po stava stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi. Z njo je pač ustregel želji nemških Celjskih mestnih gospodov ; ti so pri volitvi v okrajni zastop propali, vsled tega pa je okrajni zastop postal jim zopern do dna njih nemškega srca. Kakor je znano, izrekli so se zoper to željo nemških Celjanov jako odločno že slovenski poslanci v deželnem zboru. Ali nemška večina je ustregla vse eno srčnej želji Celjanov, ter je sklenila zakon, da se izloči mesto Celje iz okrajnega zastopa. Zato je pa tudi okrajni zastop v svoji seji dne 20. januvarija 1890 sklenil izjavo proti temu sklepu deželnega zbora in sicer na c kr. namestništvo ter v njej poudarja blizo to-le : Le-ta sklep se je v dež. zboru storil samo vsled jako površne prošnje, katero je vložil slavni mestni zastop Celjski, a prav bi se bilo brž spodobilo zaslišati prej tudi sam okrajni zastop, v katerega spadajo tudi vse kmetske občine Celjskega okraja, in te so gotovo bistveno zadete v tem vprašanji. V računu o dohodkih in stroških leta 1888 se kaže, da je bilo v tem letu dohodkov, s 25 °/0 prikladami na direktne davke vred, 42.407 gld. 53 kr., stroškov pa 41.182 gld 9 kr. Med njimi znašajo stroški za vzdrževanje cest, za cestnike in delavce '/s gld- 19.133 gld. 14 kr , šolske doklade 7 °/? 9826 gld. 67 kr., stroški za uravnavo Savinje 4271 gld. 60 kr. Že iz teh številk je razvidno, da so bremena našega okrajnega okraja prav velika, posebno stroški za okrajne ceste, od katerih se največi del združuje ravno v mestu Celji tako, da ima Celje od teh cest največ dobička, ali pa vsaj toliko, kakor katerikoli trg ali vas v tem okraji. Po vsej pravici morajo torej vsi ti stro- ški tudi ostati vkupni, to je, mesto Celje bode moralo od teh stroškov vselej doplačevati del, ki na nj spada; ali tudi administracija teh cest pouzročuje stroškov, ki so izraženi v plači tajnika, v najemnini in drugih stroških za pisarno, v potnih stroških itd. Okrajni zastop daje tudi štipendije ln različne podpore, ki so celemu okraju z mestom vred na korist. Opozarjamo, da je celo prejšnji slavni okrajni zastop dovolil podvzetnikoma pl. Lapp u in Klemensievicz-u za zidanje železnice Celje-Velenje znesek za 40.000 gld. O tej obljubi se sedaj ne izreče, jo-li še ima za obstoječo, toda na noben način ne bi mogel sedanji okrajni zastop. ko bi se od njega ločilo mesto, na-se vzeti tako velikanskega dolga, če bi se sedaj mesto Celje brez vsake uredbe naravnih in postavnih stroškov izpustilo iz okrajne zaveze. Opozorujemo le na točko 3 deželne postave od 17. decembra 1874, št. 31. drž. zak. iz leta 1875, po katerem se morajo pri vsakem raz-druženji jedne občine v več občin, prej ko se izreče ločitev, natanko vrediti vsa vprašanja o prejšnjem vkupnem premoženji in o vkupnih bremenih, in le-ta načela morajo veljati se ve, da tudi, če se hoče ločiti jedna občina iz okraja. Enaka načela tudi izraža § 20 deželnega reda o priliki, ko so vse dolžnosti prejšnjih stanov prešle na deželni zbor in v katerem je tudi določno izraženo ono načelo zaradi izločitve okrajev. Namenjeno pretrgale ?veze med okrajem in Celjsko mestno občino bi pouzročilo silne zmešnjave in prepire. Celjsko mesto je vložilo prošnjo za izločitev od okraja le zato, ker je takozyana nem-ško-liberalna stranka pri zadnji volitvi v okr. zastop ostala v manjšini, in slavni deželni zbor to sprevidevši, bi moral po našem menjenji že principijelno zavrniti prošn jo -/ker -pa. je ni zavrnil, pričakujemo od visoke vlade, da bode spoznala nevarnost, katera leži .v prizadevanji, da stranka, katera pri volitvi ostane v manjšini, hoče izstopiti in razrušiti dotično na pod- lagi konstitucionalizma osnovano korporacijo! Ako se takim prizadevanjem manjšine ustreže, bi to rušenje državnih korporacij s časom moralo v nevarnost spraviti organizacijo države same. O vsem drugem opozarjamo na izjave, katere so storili o tem predmetu deželni poslanci in kmetske skupine našega okraja v deželnem zboru, izjavljamo, da se popolnoma strinjamo z nazori, katere so oni izrazili v visoki deželni zbornici. Izvolitev lavantinskili škofov. (Dalje.) Novi škof se zdaj zopet povrnejo k svojemu altarju in tako oba škofa pri svojem altarju bereta sv. evangelje in vero. Nekdaj so kristjani prinašali vina in kruha, kedar so prihajali k sv. meši. Duhovnik je iz darov odločil, kolikor je trebalozasv. daritev; kar je bilo odveč, to je bil mešnikov prevžitek. V spomin te krščanske navade pri škofovem posvečevanji novi škof sam oskrbi darove ter se zbog tega pred darovanjem zopet poda pred škofa posvečevalca, ki sedeč pred altarjem, sprejema njegove darove. Novi škof daruje dve sveči, dva kolača belega kruha in dva sodca vina, in sicer sodeč belega in sodeč rdečega ali črnega vina; sodca sta pozlačena a obroči so posrebrnjeni. Sveči novi škof daruje, da škofa posvečevalca zagotavlja, da bo vernim vedno prižigal luč sv, vere ter gojil v njih srcih gorečo ljubezen do Boga, a da bo tudi s svojim lepim izgledom svetil čredi, da bodo videli njegova dobra dela ter hvalili Očeta, ki je v nebesih. Hleba pomenita, da bo škof svojim vernim vsak čas lomil kruha besede božje, in jim bo zlasti tudi privoščil „živega kruha, ki je prišel iz nebes". Vino slednjič, „ki oveseljuje srce človečje", svedoči, da hoče posvečenec svojo visoko in težavno službo z veseljem opravljati, — Bogu v čast in v dušni blagor izročenih mu ovčic, da tako oveseli nevesto svojo — sv. cerkev. Na to stopijo vsi štirje škofje pred tisti altar, pri katerem škof posvečevalec mešuje, in posvečevalec in posvečenec pri istem altarju nadaljujeta daritev sv. meše. Oba škofa imata le eno samo hostijo in eden in isti kelih. Kedar škof posvečevalec povzdiguje sv. hostijo in posvečeni kelih, kleči škof posvečenec tik njega in ponižno moli v podobi kruha in vina živega Boga. Pri sv. obhajilu povžije najpred škof posvečevalec polovico posvečenega kruha in vina, in z drugo polovico pita mladega svojega brata in škofa, prav kakor če golob pita golobi-eka. Škof posvečenec pa ne prejme sv. obhajila kleče, ampak stoje tik posvečevalca. Pomenljiv je res obred, da oba škofa jesta i isti kruh, da pijeta iz istega keliha ter tudi | ob enem opravljata daritev sv. meše. Obred ponavlja molitev Jezusovo glede apostolov, katere je on sam posvetil. „Sveti 0,-e ohrani jih v svojem imenu, katere si mi dal, da bodo eno, kakor tudi mi. Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste, kateri bodo po njih besedi v mene verovali; da bodo vsi eno, kakor si ti oče v meni, in jaz v tebi". Ob konci sv. meše blagoslovi škof posve čevalec škofovsko kapo, in jo novemu škofu postavi na glavo, in isto tako rokavice, katere mu potem na roke natakne. Škofovska kapa, ki ima dva vrha, je podoba čudnih rožičkov, katere je imel svoje dni Mojzes nastavljene, ko je prišel s sv. gore, in spominja mladega škofa, da mu bo treba moči in zvestobe Mojzesove ter popolnega znanja sv. pisma starega in novega zakona. Rokavice imajo tudi svoj posebni pomen. Kakor je namreč mati Rahela svoje dni roke svojega ljubljenca, sina Jakoba, zavila v kozličevo kožico, da bi bil podoben starejšemu svojemu bratu Ezavu ter tako dobil blagoslov svojega očeta Izaka, isto tako tudi novi škof stopi pred altar s pokritimi rokami ter se postavi pred obličje Očeta nebeškega, da bi po sveti daritvi za-se in za verne svoje zadobil njegov preobilni blagoslov. Slednjič novi škof zapoje iz polnega srca „TeDeum laudamus", in med prepevanjem hvalne pesni vodita pomožna škofa novoposvečenega škofa po cerkvi doli in gori, da ga ljudstvo vidi. Vrnivši se pred altar, da prvikrat slovesni škofovski blagoslov. Zdajci še gre novi škof na episteljsko stran altarja, se obrne proti škofu posvečevalcu, se mu trikrat globoko nakloni, in tudi trikrat zaporedoma — vselej z višjim glasom — zapoje: „Na mnoga letal" Ko so naš premilostni škof zapeli pesen, jih je krasota cerkvenih obredov, visokost nove časti, pa tudi miloba škofa posvečevalca tako pretresla, da so obnemagali, in da so jim nadškof morali nasproti iti, da so jih potolažili. Na zadnje se bere še evangelje sv. Janeza. Bere pa ga novi škof pri svojem altarji. In s tem je skončano škofovsko posvečevanje. (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Tržna cena za sadje. Cena sadju na debelo je bila na Dunaji do 28. januvarija ta-le: Jabolka: renete rjave 25—40 kr., za k]g., renete rmene 2b—40 kr., maršlanček štajarski 20—26 kr., vince (batu-lenke) 20—30 kr., jabolka za kuho 20—24 kr., grozdje 95 — 100 kr., orehi 24—40 kr. za klgr.- Sevniške voščenke. Več let uže sem namenjen drevo in sad, ki sluje pod imenom: Sevniške voščenke, nemški: „Lichtenvvalder Wachsapfel", popisati in sestavek mojim rojakom na korist in v porabo objaviti. Vendar dosedaj manjkalo nn je izkušenj, opirajočih se na lastna moja opazovanja. Na svojem sadovnjaku imam okoli 200 starših, doraščenih visokih dreves. Letos opazim — letina sadjarska je povprek slaba —, da je izmed vseh jabelčnih sort Sevniška vo-ščenka najbolj branila se zoper kebra cvetličarja. Imam pa 6 velikih jabelčnih dreves vo-ščenk, zasajenih na raznih prostorih sadovnjaka. Štiri izmed teh so lepo cvetela in sadu nastavila. Zraven stoječa druga drevesa so veliko lepše cvetela, pa cvetje jim je odpadlo in niso skorej nič jabelk imela. Voščenke omenjene bile so pa srednje-polne. V poprejšnjih letih so voščenke obilno rodile, da je veje trebalo podpirati. Želeti bi torej bilo,, da bi ovo jabelčno sorto vseobče sadili na spodnjem Stajarskem, kjer izvrstno prospeva. Gospod dr. Stoli opisuje voščenko v časopisu : „Oesterreichisch-ungarischer Obstgarten", štv. 15, II letnik, na podlagi sadu, ki ga je vposlal grajščak g. Franc Lenček na Blanci nižje od Sevnice ob Savi. V istem letniku je g. Lenček v štv. 17. še nekoliko opomenj pri-dodejal. Objavim tukaj vse ovo popisovanje vo-ščenk. Kar je v obročkih, to so moji dodatki. Domovina: Jabelko voščenkino je znatne velikosti (7—8 tehta 1 kilo), velja kot izvrsten namizni sad, pa tudi kot tržna roba. Zori na spodnjem Stajarskem, od Brežic do Laškega, največ okoli Blance, Sevnice in Loke, pa tudi na spodnjem Kranjskem. Velja sploh kot jako izvrstno tržno blago. Poslali so jabelk vošeenk uže na mnogo razstav, kjer jih pa sadjarji niso spoznali, na primer v Hamburgu 1. 1888. To kaže, da razumnikom sadjarjem še niso bila znana. G. dr. Stoil jim je dal ime: Lichtenvvalder Wachsapfel. Podoba: Jabelko, srednje-veliko, je navadno okroglasto, proti peceljnu malo izbočeno in nareja proti njemu gladko, vpognjeno plos kvico. Proti muhi pa je čedalje šibkejše nastavljeno (da se zabrani naglo znižavanje k muhi) C a š a: zaprta, cvet majhen, volnast, kratko prišpičen. Dno čašino srednje-globoko, Pecelj: kratek, lesen, rjav, nekoliko volnast. Jamica okoli peceljna precej globoka in vselej rjavkasta, kar je za to jabelko značljivo. Koža: ni vselej gladka, zvečinoma je ma-rogasta, svetla, na drevesu zelena, pozneje rumena, kakor vosek, malokedaj rudečkasta, pi- kice so fino razsejane, diši prijetno. Če ga pre-rano z drevesa potrgamo, zgrbanči se jabelko. Meča: je rumeno-bela, jako fina, vtrg-Ijiva, sočnata, nikoli moknjata, okus prijeten, vinokiselnat. Kedaj zori in v kaj se rabi? Poleg kalvila so voščenke bržčas najfinejši namizni sadež, meseca novembra dozori potrgani sad in se ohrani do velike noči. Vendar tudi v gospodarske svrhe so vrlo porabne voščenke in grof Attems pravi, da so najboljši sad za sušenje. ■ (Konec prih.) Sejmovi. Dne 6. februvarija v Gornjem gradu in pri sv Petru nižje sv. Gor. Dne 10. februvarija v Konjicah in na Pilštanji. Dne 12. februvarija v Gomilicah. Dne 13. februvarija v Šoštanji in, na Bregu v Ptuji. Dopisi. Od Malenedelje. (Naše društvo.) V nedeljo, dne 12. januvarija imelo je tukajšnje leposlovno bralno društvo svoj redni občni shod, račun in novo volitev odbora. Zbora udeležili so se skoraj vsi marljivejši udje društva tako, da skoraj nobeden od njih ni izostal. Iz poročila se je izprevidelo, da je društvo napredovalo in da je tudi denarni stan društva za preteklo leto bil v obče povoljen. Društvo imelo je skoraj vse slovenske liste naročene, ter „Slov. Gosp." celo tri iztise; in vsi ti listi naročujejo se tudi društvu za letos. Podporni udje društva bili so gg. Spindler, uradnik, nadporočnik Plaveč, Gregorič, uradnik, Krajnc, koncipijent in učitelja gg. Porekar in Kosi, katerim vsem se je izrekla in se izreka prisrčna zahvala. Občni zbor je potem tudi glede na vsestransko narodno delavnost, posebno pa na znanstvenem in leposlovnem polju volil svojim častnim udom g. dr. J. Vošnjaka, ter mu je vsled tega poslal potrebno priznanico. Zatem je sledila nova volitev odbora, v katerega so bili stari udje skoraj enoglasno voljeni in dnevni red bil je končan in zborovanje zaključeno. — Ker društvo ni nameravalo in tudi ni napovedalo veselice, bila je pri narodnem gostilničarju g. Blažu Korošcu pri dobri vinski kapljici prosta veselica. Navdušeni govor g. tajnika, ter lepe napitnice s prijetnimi ogovori na razne osebe g. L. Slana in drugih ter iz-borno petje nam je storilo, da je hitro pretekel nepozabljivi večer, za katerega se vsem, ki so k temu pripomogli, najsrčneje zahvaljujemo. B. Iz Vel. Pirešice. (Naša občina") vzdržuje dve ljudski šoli popolnoma in štiri deloma, ter izda zato na leto pri 600—700 gld. Pretočeno leto pa je stavila v Galiciji, kjer bode zanaprej dvorazredna šola, novo učiteljsko sta- novanje, katero je stalo pri 4000 gld. V šestih letih je izdala občina za vse te šole pri 12.000 fl. To je velika svota, ako se pomisli, da so še tudi drugi stroški, kakor za uboge od 600 do 700, za ceste od 200—300 gld. na leto; kje pa so še druge reči, katere od leta do leta več veljajo ! In ker nema občina skoraj razen lova, kateri itak komaj 72 gld. na leto vrže, nobenih dohodkov, je res varčno gospodarstvo, da se pride s 35 % doklad iz teh teženj ; in gosp. župan je v resnici vse hyale in pohvale vreden. Saj pa tudi prav po očetovsko skrbi za občinsko gospodarstvo. Pri tem pa mu celi odbor izvrstno podporo daje. V kratkem bodo zopet volitve za tukajšnji občinski odbor, kateri šteje 24 mož, in nemčurji si grozno prizadevajo, da bi volilce premotili, in pri volitvah zopet krmilo občine Velike Pirečke v roke dobili; pa tudi mi ne držimo rok križem, in le malo bodo imeli svojih privržencev, in te, kateri bodo izdajalci za liter vina ali za eno smodko, te jim pač mi iz srca privoščimo, ker njih itak nič hvale ni. O tej reči Vam hočem že še pred in po volitvi kaj več poročati ; so čudne reči, pravi tički so Vam ti nemčurji. Iz Slivnice pri Celji. (Spominek vrlemu možu.) Prvi dan tega leta je po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal, v 69. letu svoje starosti, blagi mož Franc čater. Dne 3. prosinca je bil njegov slovesen pogreb, h kateremu ga je spremljalo veliko ljudstva. Častiti gosp. župnik so mu govorili nagrobnico. Z njim je izgubila fara vrlega in poštenega občana, po-družna cerkev sv. Vrbana skrbnega ključarja, ubogi pa dobrega očeta. Rajni je bil mož, kakor jih se dandanes močno pogreša. Kinčale so ga lastnosti, katere so Bogu dopadljive a današnje dni redke. Bil je pobožen in skrben oče svoji družini, priden in vrl kmetovalec, drugim v lep izgled. Koliko se je trudil za čast Božjo! Na svojem rojstnem domu je dal postaviti kapelico v čast sv. Križa; koliko je storil za cerkev sv. Vrbana, da se je olepšala in popravila! Potem je postavil cerkveno hišo za čč. gospode, da se tam oddahnejo, kedar se služba božja opravlja in potem še ravno tam lepo kapelo v čast Lurdski Materi Božji in to čisto na svoje stroške. Zato se mi je vredno zdelo tega moža v lep izgled predstaviti vsem tistim, kateri ča-stitih g. duhovnikov ne spoštujejo, in katerim se mili kakšen krajcar dati v čast božjo. Bodi mu žemljica lahka. Blag mu bodi spomin, v Prijatelj. Iz Veržeja. („Gut ha jI!") Človek, ki še ima nekoliko zdravih možganov, ne bi verjel, da je mogoče kaj takega doživeti v Veržeji. Neki „Comité" — Bog si ga sam vedi, kaj je to, ne verujem, da bi tudi tisti to razumel, ki to pošilja po svetu — rečem se enkrat, neki comité kriči „Gut Heil" in bi rad nas starodavne Veržence, krepke in iskrene Slovence in tudi naše vrle slovenske okoličane zvabil na nek „bali", ki bode dne 9. februvarija t. 1. v našem trgu. Po časopisih čitamo, da delajo po mestih „balle", kjer se po gladkem podu vrtijo in cepečejo lepo nališpani gospodiči z belimi ovratniki in rokavicami, splahutajočimi škrici in leskečimi črevljički ; s totimi bledoličnimi gospodiči pa nevidljivo korakajoče ali plavajoče, čarobno oblečene, ali bolje rečeno, precej razoblečene gospe in gospodične ! Pa saj ne bo vendar kaj takega tudi pri nas v Veržeji ? Mi vsi trdi slovenski Verženci in z nami vsi okoličani enoglasno svetujemo, naj ta šmencani comité povabila rajše pošilja v Radgono, v Gradec in makar tudi še v Berlin za Bismarcka eno! Naši dedeki so v davnih časih s krvjô branili svoj rod, svoj jezik in svoj lepi kraj pod zastavo, katero še zdaj skrbno varujemo kot časten spomin svojih pogumnih slovenskih predočetov. Kaj bi pač oni rekli, ako bi zdaj vstali in videli, kakšni krivi preroki nam vsiljujejo tuje šege in tuji jezik, a za slovenski so dali naši dedeki kri in življenje! Zjokali bi se nad Veržejem, ki je bilo nekdaj čast in slava Murskemu polju in vsemu slovenskemu narodu. Čudno, res čudno, kako se časi spreminjajo in ž njimi tudi nekateri nespametni ljudje! Iz Ljutomera. (Zabavni večer.) Naša čitalnica bode priredila dné 9. februvarija t. 1. prihodnjo nedeljo „Zabavni večer" v kavarni gospoda Fr. Sršena. Začetek ob pol osmih zvečer. Na vsporedu je predavanje, pesmi in prosta zabava. S tem vabimo prijazno vse naše slovenske Ljutomeržane in okoličane, da se vde-ležijo v obilem številu veselega večera. Vstopnine itak ni nobene. Slovenec je veselega srca ter se rad v pošteni družbi zabava Upamo, da se bomo zopet tako veselo in prijetno imeli, kakor je bilo na starega leta dan. Svoji se lehko le med svojimi prijetno in dobro veselijo. Politični ogled. Avstrijske dežele. Doslej še ni jasno, kaj da se kje še rodi iz češko-nemške sprave. Toliko pa je skorej gotovo, da vzcvete kje kaj za nemške liberalce iz te sprave. Najbrž postane dr. vit. Plener minister ali že za diž. finance ali za trgovino. Ako se to izgodi, izpremeni se ob enem lice vsej c. kr. vladi in grof Taaffe bode na čelu čisto liberalne vlade. — V drž. zboru je bilo koj v prvi seji vprašanje, ali gre odškodnina človeku, ki so ga pri c. kr. sodniji zpoznali. da je kriv, a pozneje se je pokazalo, da ni kriv. Pri tem jo je dr. Foregger brž mahnil zoper slov. ljudsto a g. M. Vošnjak ga je dobro zavrnil, kazaje na čudne razmere nekje v Celji. — V Gradci postavi država novo vseučilišče kt rajta se za nj za 800.000 fl. stroškov. Posodi jih ji štaj. dežela. — Društvo „Siidmark" je kaj veselo, kajti nek Hofmann mu je iz Lipsije poslal 10>) gold. Prijateljev izpred črno-rmenih kolov treba že torej našim nacijonalcem tudi v tem društvu. — Na Ko roškem čejo z vso silo zadušiti slov. jezik in žal, da jim še pomaga v tem semtertje tudi slov. ljudstvo samo, ker prerado verjame tujcu na sladko besedo, ne vidi pa šibe, katero skriva za hrbtom. — VBeljaku ima rSüdmark" neki veselo življenje, to se pravi: nekaj hujskačev nabira z lepo ali grdo udov za to društvo. — V okrajih Postojina in Ilirska Bistrica preti ljudem huda lakota in zato jim je kranjski dež. odbor poslal večjo mero koruze, Skorej gotovo je, da jim priskoči tudi država s kako podporo. — Pri Slovencih v Gorici še ni konec razpora, vendar pa kaže sedaj že vse na to, da ga imate obe stranki do volje, samo križ je, katera naj odjenja? — Ces. namestnik vit. Rinaldini je bil v zadnjem tednu v Gorici ter si je ogledal ta mošnje šole in uradnije. — Pri dež. sodniji v Trstu sedé še gospodje, katerim mrzi do slov. jezika in Slovenec, če ima pri njej posla, naj govori njim na ljubo laški! — V Pulji so ces. namestnika vit. Rinaldinij a vzprejeli prav slovesno, posebno pri c. kr. mornarjih. — Zupan je v Zagrebu dr. Amruš, mož prave hrv. korenine ali teško mu bode delo, kajti vefina, iz katere je g. župan, je v mestnem zastopu sila majhna. — Znano je, da je živo na Ogerskem pri volitvah in neredi, pretrpi in celo poboji niso redki pri njih. Vsled tega predlaga sedaj vlada načrt postave, ki jim naj to odpravi. Nam pa se zdi, da ni sedanja večina v drž. zboru za to, da vzprejme tako postavo. Sicer pa sama postava ne stori vsega. Vunanje države. Zoper novo postavo, katero so skovali v drž. zboru „srečne" Italije o pomožnih zavodih, je skorej vse prebivalstvo ne samo v Rimu, ampak po celi deželi in vendar ni upanja, da se ne vpelje. Minister Crispi in freimaurerji, ki ga tiscé naprej, čejo denarja in komu ga čejo vzeti, če ne katol. cerkvi? Vse druge varuje postava, zoper njo pa se lehko napravi nova in ta velja ! — Kaka pri jateljica je Italija naši državi, razvidi «e lehko iz tega, da pusti ljudem celo liste v rokah, ki zagovarjajo iredento, to se pravi, naj se vzame Tist in celo Primorje pa južni del Tirolov Avstriji ter združi z Italijo. Čudno je le to, da naš minister, grof Kalnoky, ne zna nič za to, kar ne piše in pogovarja v zavezni državi. — Na Francoskem ne gre jim nič več po volji, kajti vsakdo misli, da daje lehko drugim postave. Tako čejo delalci letos 1. den majnika izklicati za svoj praznik ter ostati ta den brez dela. pač pa naj bodo isti den razna zborovanja delalcev! — Sedanje ministerstvo v Parizu se ne obdrži več dolgo, kajti očita se mu, da velja pri njem denar veliko, tudi tačas, če ne pride iz prave roke. — V Belgiji bode, kakor kaže, poslej več miru, kajti strike delalcev so iz večine že pri kraji in vlada gleda na to, da se njim ne stori več krivica — Po Angleškem gre govorica, da Parnell, vodja Ircev, odjenjuje ter nima več zaupanja pri irskem ljudstvu. Bog zna. kaj je na tem resnice! — Nemški cesar, Viljem II, svari častnike ter jim naročuje, naj žive zmerno ter naj ne žalijo ljudstva, posebno ne s pohujšljivim obnašanjem. Tudi drugod bi bilo gg. častnikom na hvalo, ko bi bilo njih obnašanje lepše. — Huda jeza je pri Nemcih nad Rusijo, ker le-ta ne trpi v krajih, kjer so Nemci doma, več nemščine v uradnijah. To sicer ni prav, ali Nemci ne trpe nikjer drugega jezika poleg nemščine; kar tedaj njim ni po volji pri Rus:h, tega naj se varujejo sami po drugih krajih, kjer imajo oni oblast v rokah! — V Bolgarij i so prišli na sled zaroti zoper kneza Ferdinanda in več častnikov je bojda vsled tega že pod ključem. — V Belemgradu, glavnejn mestu Srbije, so imeli te dni ministra iz Črne gore v gostji in pravi se, da mož ni prišel zastonj tje. Zaveza med Črno goro in Srbijo je neki že gotova. — Turška vlada ni brez strahu, kaj da se iz-vije kje na otoku Kreta, vendar pa zatrjuje, da se ne boji ondi ustaje. — V Afriki je Italijanom sreča mila in jim je sedaj cela Abi-sinija v strahu ter mora kralj Menelik storiti, kar mu veli vodja ital. armade. To ne bode dobro. — V južni Ameriki, v Braziliji, je veselje veliko, kajti predsednik „zjedinjenih držav", Harison kaže neko prijateljstvo do nove republike: Brazilije. Nekaj je za-njo v tem že sreče, ali vprašanje je še vendar-le precej veliko, če storč tudi druge države enako stopinjo. Za poduk in kratek čas. Škofija in naddnhovnija Ptujska. (Daljo.) Preden je komisija, dne 3. sept. t. 1. zapustila Ptuj, naročila še je meščanom, da morajo po nedeljah in praznikih med božjo službo imeti mestna vrata, oštarije, mesnice in štacune zaprte. Mesarjem je bilo pod kaznijo 100 cekinov prepovedano, o postnih dneh mesnice odpirati in meso prodajati. Tudi oskrunjevalcem spovedi in postov bile so velike in občutljive kazni zažugane. Zoper nekatere brezozirnosti in preostre kazni te komisije pritožili so se Ptujčani celo pri cesarju. Vsled tega je vlada komisarje zaradi nekaterih uredb pokarala in mnogo kazni spregledala. Pač pa je kljubu ugovorom potr- dila novo dekliško šolo, katero so komisarji bili mesto prejšnje zakotne šole v Ptuji ustanovili. *) Pa tudi ta komisija, da-si je strogo postopala, ni mogla iztrebiti vsega plevela. In tako bi se luteranstvo brezdvomno bilo v Ptuji zopet razširilo, ko bi ga ne bili še o pravem času zadušili kapucini, ki so se 1. 1615. tam naselili. Kapucini, panoga reda sv. Frančiška, so žlahtni sad evangeljskega uboštva in v resnici veličastna prikazen v sv. katoliški cerkvi. Gro-loglavi, oblečeni le v grobovolnato kuto, opasani s konopcem šli so kapucini, — božji sini — bosonogi na sandalih iz enega kraja v drugega, da bi zlasti nižjim stanovom oznanjevali sv. evangelje. In kar so učili z besedo, kazali so z izgledom. Izvanredno ostri posti so jim bili ukazani, prepovedana vsaka zaloga živeža po samostanih. Njih ležišče je bila slama ali odeja na golih tleh. Po navadi takratnih mino-ritov so imeli polnočnice. Vsako delo so začeli z molitvijo ter ga opravljali po natančnem redu. Kakor njihovi samostani, bile so zelo uborne tudi njihove cerkve. S prvega so morali po nekaterih krajih prestati veliko glada, a pozneje, ko so ljudje začeli njih blago srce in požrtvovalnost, osobito v kužnih boleznih bolje spoznavati, postali so ljubljenci prostega ljudstva. Prvi kapucini so na Stajarsko prišli s Tirolskega. V Inomostu je 1. 1593. nosil nadvojvoda s svojo soprogo kamenje in opeko za njihov samostan ter je izročivši gvardijanu ključe novega samostana govoril tako ginljivo, da so se vsi pričujoči solzili. Povsod, kjerkoli so se naselili, videl se je kmalu sad njihovega delovanja. Njihove spo-vednice so bile zlasti pri misijonih in drugih cerkvenih slovesnostih od spovedencev kar oblegane. Krivično blago se je povračevalo, mir pa, katerega so skesani grešniki pri spovedi prejeli, je blagodejno uplival na družbinsko življenje. Povsod se je širil blagor. Večkrat je moral kapucin kar pod milim nebom na cesti postati in ubogemu grešniku, ki je skesan pred-nj pokleknil, težo grehov odvzeti.2) Da so ti za razvoj krščanskega življenja tako zaslužni redovniki tudi v Ptuj prišli, je zasluga cesarja Ferdinanda II On je namreč kot lastnik Ptujskega grada daroval kapucinom 1. 1615. na vzhodni strani mesta blizo cerkve sv. Ožbalda hišo z zemljiščem ter je naročil svojemu oskrbniku, naj jim ondi da postaviti majhno cerkvico. Ker je Sekovski škof Martin takrat zelo bolehal, prišel je vsled njegove prošnje Ljubljanski škof Tomaž v Ptuj ter je dne 8. sept. 1 1615 blagoslovil in slovesno vložil vogelni kamen za kapucinsko cerkev. Pri tej priložnosti je tudi birmal 324 oseb. ') (Konec pri h ) Smešnica 6. Sodnik: „Oče, sosed vas toži, da ste se mu grozili; ali ste res rekii, da mu jih bote našteli za uho ?" — Zatoženec: „Ej žlahtni gospod, kaj pomaga groziti se, ako se človek ne upa, našteti mu jih!" Razne stvari. (Dež. zbor.) Kakor ravno izvemo, svitli cesar ni potrdil sklepa dež. zbora, o katerem govorimo na prvem mestu. Mesti Celje in Ptuj se torej ne izločite iz svojih okrajev. (Obletnica.) Včeraj so imeli mil. kr.ezo-škof v stolni cerkvi v Mariboru mrtvaška opravila za pok. cesarjevičem Rudolfom in se jih je vdeležila v velicem številu gospoda, posebno iz c. kr. uradov in vojaštva, pa tudi iz mesta. (Kmetsko bralno društvo) v Ribnici na Pohorji ima svoje občno zborovanje v nedeljo, dne 9. t. m. v hiši g. predsednika L. Strajharja, po domače Kuhelnik v Ribnci. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o delovanji poslancev v dež. zboru, poroča č. g. poslanec dr. Šuc. 3. Volitev novega odbora. 4. Prosta zabava brez godbe. Začetek ob 4. uri popoludne. K mnogobrojnej udeležbi vabi Odbor (Zborovanje.) Politično gospodarsko društvo pri sv. Lovrencu v slov. gor. ima dne 9. t. m. po večernicah pri g. Koserju svoj občni zbor z volitvijo novega odbora. (Vabilo.) Kmetsko bralno društvo v Rušah priredi dne 9. svečana 1890 v dvorani g. Frana Novaka „plesni venček" s tombolo. Za- I četek ob 5. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo. Uljudno vabi k tej veselici Odbor. (Svečanost.) Vodnikova slovesnost v čitalnici v Mariboru v nedeljo se hvali od vseh, ki so se je vdeležili, in v vseh točkah, posebno še pa, kar se tiče petja. Vdeležitev je bila prav obilna. (O pogrebu) župnika M. Trstenjaka v Starem trgu je bilo 25 duhovnikov, potem de-putacije iz Marenberga, Šentjurja, Šoštanja, Celovca, Ljubljane itd. V cerkvi je govoril č. g. dekan Jos. Tombah, pri grobu pa dr. Voš-njak in stolni korar vlč. g. Lovro Hrg je vodil sprevod. Ljudstva je bilo iz cele doline in Slov. " Gradca veliko število. ') Ljubljanski škof Tomaž je iz Ptuja šel v Gradec obiskat bolnega škofa Martina ter je v njegov dnevnik zapisal sledeče: „1615 die S. Septembris Pettovii confir-mati a prandio 324 plus minus.et tunc pro ecclesia Pa-trum Capucinomm benedixiinus et solemni ritu imposuimus Primarium lapidem in nomine D. N. J. Chr.'1 \ (Čudno.) Znano je, da je ovrgla gosposka volitev v 2. volilnem razredu občine: okolica Celje in torej obč. zastop več ne obstoji po pravem. Vse eno pa pripoveduje „D. W." da še obč. zastop zboruje in protestuje — zoper slov. šolo. (Okr. zastop v Cel j i.) Dražba za na-važanje cestnega posipa ali šodra za vse okr. ceste Celjskega okraja v Sav. dolini bode v Žalcu, dne 15. februvarija predpoludne ob 10. u'ri v pisarni tamošnjega županstva. (Dobitkovina) za kmetijske žage mora se vsled presodbe upravnega sodišča z dne iO. decembra 1889 odpisati. To se stori pa le. ako prosijo posestniki, vsak posebej zato pri c. kr. okr. glavarstvu pismeno. Prošenj ni treba ko-lekovati. Skupna prošnja po obč. predstojniku pa ne obvelja. (Sejem.) V ponedeljek so imeli v Vidmu živinski sejem in prignali so nad 1300 glav živine. Pri 800 glav so je bojda prodali in to po lepi ceni. (Ormoške čitalnice novi odbor.) je ta-le: Gospod dr. Ivan Omulec, predsednik, odborniki pa so gg. Cajnkar, dr. Geršak, Kan-drič, Krajnc, dr. Lemež in Al. Miki. Zabave (jour fix), katere letos Ormoška čitalnica vsako sredo prireja, obiskujejo se prav vrlo. Z igro-kazi, petjem, deklamacijami in igranjem na gla-soviru odlikujejo se posebno marljive gospo-dičine. (Prestavljen) je č. g. Jos. Kostanjevec, doslej kaplan pri sv. Rupertu nad Laškim trgom, za kaplana na Dobovo. (Dobiček.) Mesto Celje ima svojo hranilnico. Iz nje jemljejo najbolj mestjani denar, vlaga pa se najbolj iz drugih krajev. Ako pa gre kaj vere „D. W.", ima dobička le ta hranilnica lansko leto še 40.978 gld. Upajmo, da bode prihodnje leto boljše. (Duhovniške spremembe) Č g. Mart. Trstenjak, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Starem trgu pri Slov. Gradci, je umrl po dolgi bolezni v ponedeljek, dne 3. februvarija, v 73. letu in č. g. Jože Golinar, župnik pri Mariji Devici na Velki, v nedeljo, dne 2. febr. v 71. letu svoje dobe. — Provisor je postal pri M. Devici na Velki tamošnji kaplan, č. g. J. Za-dravec, in župnijo v Starem trgu sooskrbuje č. g. Anton Slander, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Slov. Gradci. (Za društvo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Nendl 10 fl. (ustn. dpi.), Dekorti 6 fl., Tomažič 3 fl., Naprudnik, Ostrožnik, Murkovič, Spende in Krančič po 2 fl., Flek, Ant. Vraz, Jaric, Ogrizek, Urek, Frece, Zupanič, Pivec, po 1 fl. ___ Loterijne številke: Gradec 1. februvarija 1890: 21, 2, 44, 89, 50 Dunaj „ „ 44, 51, 47, 6, 27 Zahvala. Vsem, kateri so se pogreba mojega so-pruga, nadučitelja Jožefa Kranj c-a vdele-žili, se izrekuje prisrčna zahvala. Sv. Trojica v slov. gor. 27. jan. 1890. 31. Kran j c. Vabilo. Gornje-savinjska posojilnica ima 19. februvarija t. 1. ob 9. uri dopoludne v društveni pisarni svoj 15. redni občni zbor, h kateremu se vsi udje najuljudneje vabijo. Dnevni red s 1. Prečitanje zapisnika občnega zbora leta 1889. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo društvenih nadzornikov. 5. Volitev načelnika in štirih odbornikov. 6 Volitev treh nadzornikov. 7. Posamezni nasveti. Mozirje, dne 4. februvarija 1890. Ravnateljstvo. Naznanilo. Načelstvo Marenberške posojilnice naznanja, da se vrši «f ; S. - 1 j a 11 i. Podrobne cenilnike dopoŠilja brezplačno in franko. 1 gj, ' ' M*