If i« delivered, return to: "GLASILO" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn Circulation 18,200 Issued Every Tuesday Terms of Subscription: For Members Yearly......$0.84 For Nonmembers............$1.00 Foreign Countries..........$3.00 Telephone: Randolph 3912 OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered aa Second-Clan Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, ltl2. mniiMiimHiMimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsak «urek Ima 18,200 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto..........$0.84 Za nečlane........................$1.60 Za inozemstvo..................$3.00 NASLOV uredništva in upravništva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912 ............""■"■■...................... _ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 44. — No. 44. CLEVELAND, O., 1. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1927. Leto XIH. — Vol Iffl. XL URADA GL PREDS. IRAZMOTRIVANJE 0 JEDNOT. DOMU KAKO STOJIMO GLEDE JEDNOTINEGA DOMA Moje nadaljno poročilo in stališče glede Jednotinega doma je sledeče: Glasovnice ali referenduma (predloga), predloženega po so-bratu John Zulichu nisem razposlal glavnim uradnikom kakor sem to objavil v zadnjem Glasilu, ker sem med tem časom, ko je izšlo Glasilo z mojim poročilom in pa do 28. oktobra izprevidel. da meni istega storiti ni bilo potreba, in sicer iz sledečih vzrokov: Prvič, ker je prišel na plan neki naš glavni uradnik s svojim pojasnilom in priporočilom, ki se ne strinja s predlogom sobrata Zulicha. Drugič, ga nisem razposlal tudi radi tega, ker bi mi lahko kdo očital, da vsiljujem referendum glavnim odbornikom ali novo glasovnico članstvu. Cemu naj bi torej pošiljal predlog glavnim odbornikom ? Dovolj je, da smo dali čas krajevnim društvom, da so imela priliko se izraziti ter izjaviti, kako da sodijo o minulem gla- sovanju in kaj da želijo od glavnega odbora, da jim ugodi. F*V T ^ la kaka druga resolucija dana Zdaj se naj vpraša vsak glav ni odbornik in naj razmišlja to točko po svoji razsodnosti; jaz za svojo osebo bi poslušal glas članstva in pa naročilo konvencije. Poskušal sem že vse, da bi se rešila ta afera na eden ali drugi način, ki je priporočljiv in izpeljiv; žal pa, da vedno ne gre in ne gre s stvarjo dalje, ker je preveč nasprotstva. Društev, ki so se s protesti oglasila, bodisi med glasovanjem ali pozneje, je dosedaj že 27; ta društva štejejo skupaj 4,398 članov in članic v aktivnem odelku. Na to naj se ozira vsak glavni odbornik in poda svojo najboljšo izjavo ter priporočilo. Tako naj storijo tudi še druga krajevna društva, oso-bito ona, ki niso hotela glasovati na zadnjo nejasno glasovnico. Jaz se bom kot glavni predsednik držal tega, kar odloči glavni odbor in večina članstva. Rad bom poslušal še na-daljne razprave o Jednotinem domu v upanju, da se bomo v kratkem času v večini zedinili v tem, da popravimo dom kakor želi večina Jednotinega članstva in ker je to v sedanjih razmerah najbolj priporočljivo. Da pa to izvršimo, je potrebno ponovno splošno glasovanje radi tega, ker so nekateri temu načrtu nasprotni. Glasovanje se lahka prične ali po referendumu, izdanem po glavnem odboru ali pa po krajevnih društvih z inicijativo. To sedaj stoji pred nami, aka hočemo vpoštevati ona krajevna društva, ki niso za zamenjavo Henneberry poslopja. Da bi pa zidali novi dom, je pa sploh brez smisla; to bom pa v prihodnji izdaji Glasila dokazal. A. Grdina, glavni predsednik. | Društvo sv. Barbare, št. 74, Springfield, 111. Kakor razvidno iz dopisov in izjav raznih društev in članstva v zadevi Jednotinega doma, se nekateri vračajo nazaj k zadnji konvenciji, kjer je bil edino pravi začetek, kajti članstvo se je že naveličalo mlatiti prazno slamo. Po mojem mnenju je vse pi sanje za nakup novega doma nepomebno, ker se ne strinja s sklepom zadnje konvencije. Zakaj niso glavni uradniki precej popravili Jednotinega doma, kakor je bilo na konvenciji sklenjeno. Cemu potem konvencija, če se sklep iste kar tako zavrže? Cemu trosimo toliko denarja za konvencije? Jaz mislim, da ima konvencija večjo moč kakor par glavnih uradnikov, ki več gledajo na osebnost kakor pa za dobrobit Jednote. Naše društvo sv. Barbare, št. 74 ni zato glasovalo na zadnje glasovnice, ker ni bilo nobenega pomena za glasovanje, oziroma, ker ni bil sklep konvencije preklican že prej, ko je bi- na glasovanje. Peter Kobetich, tajnik. Društvo Marija Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O. Naše društvo radi tega ni hotelo glasovati na zadnje glasovnice, ker se strinja samo s sklepom zadnje konvencije' in pri tem še danes ostane. Frances Tomažin, tajnica. Uradna izjava. Društvo sv. Roka, št. 113, K. S. K. Jednote v Denver, Colo., je na svoji redni mesečni seji dne 10. oktobra t. 1. vzelo v pretres zadevo Jodnetinega doma in ob enem zadnje glasovanje o tej točki. Naše društvo se je izreklo o zadnjem splošnem glasovanju za neveljavno. Naše društvo apelira na glavni odbor, da naj zadnje glasovanje razveljavi in da naj vpošteva sklep zadnje konvencije, namreč, da se Jed-notin dom primerno popravi; tozadevni denar naj se pa vzame iz konvenčnega sklada. Za društveni odbor: Joe Erjavec, predsednik, Frank Okoren, tajnik, Marko Sodia, blagajnik. (Pečat' društva) V Argentinijo se spravlja zopet nova ekspedicija fantov iz metliškega okraja. Izjava. Društvo sv. Družine, št. 136 K. S. K. Jednote v Willard, Wis. je na zadnji mesečni seji sklenilo, da naj se vpošteva sledeče: 1. Nakup Henneberry poslopja naj se popolnoma opusti. 2. Naj se vpošteva sklep zadnje konvencije vršeče se v Pittsburghu, Pa. 3. Da naj se sedanji Jednotin dom popravi po načrtu glavnega predsednika (ne prizidave še enega nadstropja). Za odbor: Anton Trunkel, predsednik, Ludvik Perudek, tajnik, John Bayuk, blagajnik. (Pečat) IZJAVA članstvo, ki že itak sedanje Ker se naše društvo sv. Ane. asesmente težko plačuje, neka-| št. 156 K. S. K. Jednote, Chis-jtere družine po $5, $6 in še holm, Minn., ni udeležilo sploš- več. Na take okoliščine in dru-nega glasovanja, tikajočega se žine se moramo v prvi vrsti Jednotinega doma, zato ker se nismo strinjale z nejasnimi glasovnicami, se je sklenilo, da naj se vpošteva sklep zadnje konvencije, namreč da se sedanji urad tako popravi, da bo odgovarjal svojemu namenu in potrebam sedanjega časa, kar bo mogoče v zadovoljnost večine članstva. Odbor društva £t. 156: Mary Virant, predsednica, Frances Stonich, tajnica. Karolina Baraga, blagajnič. Chisholm, Minn., dne 25. oktobra, 1927. (Pečat) URADNA PROTESTNA IZJAVA Veliko se piše in debatira zaradi Jednotinega doma. Vse to kaže, da je samo velika zmešnjava in nepotrebno pisanje. Cemu to? Zakaj ta afera še ni rešena? Vsa krivda je na strani glavnih uradnikov, ker se ni vpoštevalo sklepa zadnje konvencije vršeče se v Pittsburghu, Pa. Ako bi bili glavni uradniki to vpoštevali, bi bil glavni urad že davno popravljen po volji članstva. Tudi naše društvo sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa., se ni udeležilo splošnega glasovanja tikajočega se Jednotinega doma in to iz vzroka, ker nismo pripoznali glasovnice za jasne in pravilne.. Čemu je potreba Jednoti palačo, ki bi veljala članstvo mogoče $75,000. potem pa posebni asesment. Morda imajo nekateri glavni uradniki prihranjenih mnogo tisočakov, da kar lahko kupijo in izdajo denar za kak nebotičnik za banke; saj za glavni urad ne potrebujemo takega poslopja. Mi (naše društvo), smo v celoti za to, da naj se razveljavi zadnje glasovanje in naj se samo vpošteva sklep zadnje konvencije. Nekateri glavni uradniki se sklicujejo, da ima glavni odbor polno moč pri Jednotinem domu; res ima polno moč po sklepu zadnje konvencije, ne pa po zadnjem glasovanju. Za odbor društva št. 168: Charles M. Kuhar, tajnik in bivši delegat. (Pečat društva) Društvo Vnebovzete Marije Device, št. 181, Steelton, Pa. Naše društvo je razmotriva-o na redni mesečni seji dne 23. oktobra glede Jednotinega doma. Zaključeno je bilo soglasno, da se naj glavni odbor drži onega, kar je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji v Pittsburghu, Pa. Če se pa sploh ne vpošteva konvenčnih sklepov, potem pa sploh konvencije ni treba in tudi ne konvenčnih stroškov za ta sklad. Ako hočete delati novi dom, tedaj dajte naj prvo na glasovanje, je li članstvo zadovoljno plačevati ozirati, ako hočemo, da bo Jed-nota napredovala. Ko bo Jed-nota štela 50,000 čl. v adraslem oddelku, tedaj šele naj misli na gradbo novega doma. Mpry Kofalt, podpredsednica, Dorothy Dermes, tajnica, Mary Gorup, blagajničarka. SLOVENSKIM DELAVCEM 4. VOLILNEGA OKRAJA V CLEVELANDU Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O. Naše društvo se je na zadnji seji dne 20. oktobra soglasno izreklo, da odobrava samo sklep zadnje konvencije glede poprave Jednotinega doma in nič drugega. Me se ne strinjamo z drugimi načrti, ker se bojimo posebnih naklad. Mary Zaller, predsednica, Helen Laurich, tajnica, Ivana Pust, blagajničarka in bivša delegatinja. (Pečat) Izjava. Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 202, K. S. K. Jednote v Virginia, Minn., je na zadnji redni seji sklenilo, da naj se popravi stari Jednotin dom. kakor je bilo določen? na zadnji konvenciji, in sicer po načrtu brata glavnega predsednika. - Nadalje naše društvo nasprotuje. da bi se še eno nadstropje prizidalo k staremu. Nesmiselno bi bilo asesment pevišati v teh slabih časih, ker še redne prispevke članstvo s težavo plačuje. Naklada je slaba reklama za Jednoto, pa naj si bo ic katera koli hoče. Kdor misli pristopiti v kako društvo, ne vpraša: kakšen dom imate, ali je moderno zidan ali ni? On le vpraša, koliko bo plačeval in koliko bo dobil, kadar bo v potrebi. Torej želimo, da se glavni odbor drži konvenčnega sklepa, pa bo v splošno zadovoljnost vsega članstva. Pečitano, potrjeno in podpisano na seji dne 16. oktobra, 1927. Odbor: Johana Matkovich. predsednica, Rose Tisel, tajnica. Mary Jankovich, blagajničarka. (Pečat) -o- ZANIMIV KONCERT V JOLIETU, ILL. Ali ste že slišali najboljšo vojaško godbo v Združenih državah? To je sloveča mornarična godba iz Washingtona, D. C., oficielna godba predsednikove jahte "U. S. Mayflower," ki je že več predsednikov spremljala na njih potovanju širom držav. S posebnim dovoljenjem predsednika Coolidgea prireja sedaj ta godba po raznih večjih mestih (56) širom Unije svoje koncerte, da ljudstvo lahko čuje gotovo najboljšo vojaško godbo na svetu. Tozadevni koncerti se vršijo vedno za kak plemenit namen. Mesto Joliet, 111., bo imelo v pondeljek, dne 7. novembra pri posebne naklade in koliko bi ) ko slišati označeno godbo in moral vsak član ali članica pla- sicer v avditoriju jolietske viš- čati; pbtem boste videli, koliko se jih bo za ta načrt odzvalo. Delegacija zadnje konvencije bi lahko Odglasovala $100,000 za novi dom; pa je gledala na je šole (J. T. H. S.) popoldne ob 3. uri in zvečer ob 8:15. Vstopnina $1, za otroke popoldne 50 icentov. Čisti prebitek tega koncerta je namenjen za Mi elevelandski Slovenci moramo biti ponosni na takega moža, kakor je naš rojak Dr. James \V. ^ Mally, kateri nas bo zastopal pri mestni vladi. Navada je, da kadar si izbiramo kandidata, pogledamo naj prvo na njegovo preteklo delovanje. Dr. Mally nam je v tem pogledu vzor in vzgled delavnega rodoljuba, kateri je skozi in skozi deloval za povzdigo kulturnega življenja med nami Slovenci; vedno je bil med prvimi, ki je sodeloval za vspeh narodnih ustanov in podjetij. Kadar je bilo treba priskočiti na pomoč, tedaj je bil Dr. Mally vedno pripravljen pomagati slovenskim delavcem, saj je tudi on sin delavca. Nekateri hočejo sicer usluge in zasluge dr. Mal-lya namenoma prikriti, toda tisoči in tisoči Slovencev lahko pričajo, da je bil dr. Mally vedno na strani slovenskih delavcev ter jim pomagal s svojim energičnim nastopom iz kak-šnekoli zadrege. Slovenski delavci Clevelanda, tudi sedaj se bo dr. Mally potegoval za vas povsod, kjer bo potrebno. Pri volitvah dne 8. novembra naredite na glasovnici pred njegovim imenom številko 1 in s tem ste naredili svojo dolžnost napram sebi in napram svojim slovenskim sodelavcem. Če hočete imeti na vaših cestah pošteno razsvetljavo, če hočete imefcl podaljšano cestno železnico od Waterloo Rd. do skrajne periferije Clevelanda, tedaj volite vsi za dr. Mallya POZOR CLEVELANDSKI VOLILCI Pri prihodnjih mestnih volitvah danes teden dne 8. novembra blagovolite vpoštevati glede volitev za mestno zbornico sledeče: Za councilmane v Clevelandu se po proporčnem sistemu ne voli s tem, da se pred imenom kandidata naredi križ, pač pa morate narediti številko. Številke morate delati zaporedoma, in sicer sledeče: j Recimo, da želite dr. Mallyu v četrtem distriktu ali John Mi-helichu v tretjem distriktu prvi uspeh. Vi morate narediti pred imeni teh dveh kandidatov številko eno (1), v nobenem slučaju pa ne križa; Kdor naredi križ pred imenom council-manskega kandidata, je njegova glasovnica neveljavna in takoj zavržena. Ako želite še komu zmago v svojem distriktu, tedaj naredite pred njegovim imenom številko dve (2), in ako želite še koga drugega, naredite številko tri (3), in tako dalje, dokler je kaj kandidatov. Imena vseh morate zaporedoma zaznamovati s številkami, in v nobenem slučaju s križi, ako želite, da bo vaša glasovnica veljavna. Rojaki v tretjem distriktu, to je od W. 9th St. pa do Addi-con Rd. naj glasujejo pred ime- VESTI E JUGOSLAVIJE. Sestra g. knezoškofa umrla. Dne 8. oktobra, zjutraj je umrla v Zabreznici pri Žirovnici na Gorenjskem v visoki starosti 74 let ga. Jožefa Prešeren, rojena Jeglič, zadnja sestra g. knezoškofa ljubljanskega dr. A. B. Jegliča in mati g. p. dr. Antona Prešerna, jezuitskega pro-vineijala v Zagrebu. Bila je globokoverna in skrbna žena, ki je z modrostjo in srčnostjo vzgojila svojo številno družino tako, da ji je bila v jesenskih dneh življenja v veselje in ponos. V veliko srečo si je štela, da je njen sin Anton postal duhovnik in dosegel to, kar je nekoč bil njegov stric in njen tri leta starejši brat g. knezoškof, ki je bil in je zlasti danes pon;s nekdaj nepoznane, a danes tako slavne hiše Pogorelčkove z Begunj. Pokoj niča je tri svoje hčere darovala samostanu, od teh sta že dve umrli, tretja pa deluje kot učiteljica v samostanu v Milni na Braču v Dalmaciji, Četrta hči Terezija je poročena v Ljubljani. Ta ji je tudi stregla v bolezni in zatisnila trudne oči. Sin France je pa gospodar na domačiji. Pokojna je potrpežljivo prenašala vse križe zakonskega stanu, v katerem je živela s svojim še živečim možem Simnom Prešeren nad 50 let. In ravno za 50-let- nom John Mihelicha s številko ...... , ... , rr . . ni jubilej, aa bi ju bil vnovič 1. To zasigura slovenskemu kandidatu prvo vpoštevanje na l.sti kandidatov. Ravno tako naj rojaki, ki žive v četrtem distriktu, od Addison Rd. proti vzhodu vse tja do mestne meje, naredijo številko 1 pred imenom slovenskega kandidata, dr. vašim zastopnikom; oddajtopames W. Mallya. Ako dvomi-njemu dne 8. novembra vsi pr vovrstni glas (first choice), tako da bo imel naš iskren delav-ski*prijatelj dr. Mally na vseh naših glasovnicah številko 1. Da bo dr. Mally resnično in isti-nito tudi naredil, kar govori, nam bo razložil na volilnih shodih. V ta namen se bo vršil v sredo dne 2. novembra volilni shod v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. in dne 4. novembra bo volilni shod v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Slovenski delavci, pridite vsi na volilne shode, kjer se vam bo povedalo in razložilo veliko pojmovanje letošnjih volitev za Slovence. In ve slovenske žene, prihitite na te važne shode ter napolnite dvorane. Mi Slovenci smo vedno prvi med prvimi; povsod nas čislajo, da smo izobražen in inteligenten narod, pokažimo tudi sedaj, da smo vzajemni, ko nas kličejo naši pravi in iskreni delavski zastopniki. Slovenski delavec. skavte v Highland parku. Rojaki in rojakinje iz Jolieta ter okolice! Ne zamudite te lepe prilike in preskrbite si že danes vstopnice za ta velezani-miv koncert, ki vam bo ostal za vedno v spominu! Koncert se vrši pod pokroviteljstvom Kiwanis kluba v Jolietu. Za župana v Metliki je izvoljen ponovno prejšnji župan Ivan Golja, za podžupana pa nosilec liste SLS. jo, ali ne bi jim bilo kaj jasno naj ne volijo ničesar drugega Naredite samo številko 1 pred imenom dr. Mallya in pred imenom Mr. Mihelicha. Rojaki v tretjem distriktu ne morejo voliti za Mallya, rojaki v četrtem distriktu pa ne morejo voliti za Mihelicha. Za danes prosimo, da si zapomnite: Kjerkoli na glasovnici vidite ime John L. Mihe-lich, naredite številko 1 pred imenom. In kjerkoli vidite ime James W. Mally, naredite ravno tako številko 1. Dalje se priporoča, da pri vseh amendmentih glasujete z "No." Glede Marshall postave, ka-teTO hočejo vriniti suhači volivcem države Ohio, da bi nas vaški sodniki in župani zopet preganjali, glasujte "No." Ameriški slovenski duhovnik na zgodovinski fari. Rev. Anthony Bratina, ki je šele pred nedavnim pel novo sv. mašo v Steeltonu, Pa., je bil 1. oktobra nastavljen za duhovnega pomočnika cerkve Presve-tega Srca Jezusovega v Hanover, Pa. Označena cerkev je najstarejša v celi državi Pennsylvania, kajti zgradili so jo jezuitje še leta 1787; torej pred 140 leti. Znana je tudi pod imenom Conewago ali stara jezuitska kapela. Naselbina Hanover se nahaja v York okraju države Pennsylvania. . blagoslovil isti poročevalec, kakor ju je pred 50 leti — brat g. knezoškof. Mož že leto dni leži obnemogel od mrtvouda zadet. Umrl je na Jami pri Mavčičah 12. oktobra posestnik g. France Oblak, oče inženirja Janeza Oblaka in brat župnikov Janeza in Valentina Oblaka. Po šestdnevni bolezni je vdano izdihnil svojo dušo. Bil je star 68 let. Umrl je 11. oktobra nenadoma od kapi zadet znani posestnik Bernard Bevc, po domače Drnovšek, iz Lok pri Blagovici. Jubilej obhajajo letos mesta Krško,, Višnja gora in Lož. Letos je namreč 450 let, kar so bila ta mesta ustanovljena. Povod so dali neprestani turški vpadi, ki so se od leta 1469 neprenehoma ponavljali. Treba je bilo posamezne kraje z obzidjem zavarovati in utrditi. Taki kraji so dobili zato mestne pravice. Bili so od grašča-kov neodvisni in so volili svojega lastnega sodnika. Kočevje je doseglo to pravico leta 1471. Krško, Višnja gora in Lož pa leta 1477. -o- SMRTNA KOSA Dne 31. oktobra zvečer ob 7. je po šestdnevni bolezni (pljučnici) umrl eden izmed naših prvih naseljencev v Clevelandu, brat Josip Mačerol, star 62 let, rodom iz Bogdanje vasi pri Žužemberku? V Clevelandu je živel ravno 40 let. Bil je tretji še živeči ustanovnik društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Njegova hči Mrs. Mary Hochevar je tajnica društva Marije Magdalene, št. 162. Pogreb se vrši v petek dopoldne iz hiše žalosti 1204 E. 74th St. Naj v miru počiva! Društvena naznanila in dopisi Društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo. Članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 7, K. S. K. Jed-note. Dragi sobrat in cenjena sose- stra: Društvo sv. Jožefa se pripravlja na veliki bazar, ki se bo vršil v društveni dvorani dne 6., 10. in 13. novembra, 1927. Namen bazarja je, da se z dobičkom istega pokrije stroške, ki so nastali pri popravi dvorane, ki jo je bilo neobhodno treba popraviti. Leta 1925 se je vršil bazar ravno v ta namen. Čistega dobička na istem bazarju je bflo nekaj nad $2.000, toda poprava dvorane je pa s vsem skupaj jamo vam vedno udani: bi sobrat Peter Culig, 1227 S. Santa Fe. Denar za iste naj se izroči njemu. In tikete za premog pa ima v oskrbi sgbrat Anton Rupar, 408 E. Mes*. Denar za iste izročite njemu. Kdor bo potreboval še več ti-ketov, naj se pa oglasi za iste pri sobratu Peter Culigu, oziroma pri sobratu Anton Rupar ju. Denar od prodanih tiketov, in neprodane tikete je treba vrniti nazaj najkasneje do 13. novembra do 10. ure zvečer, in sicer v dvorani društva sv. Jožefa. Upajoči, da vsi razumete ter da se svoje dolžnosti zavedate, in, da boste isto tudi storili, vaš sobratsko pozdravljamo in osta- stala nad $3,500. Torej smo bili prisiljeni plačati iz blagajne približno $1,500 in tega denarja nam vedno primanjkuje, kajti društveni asesment 85 centov na mesec je tako nizek v primeri z obveznostjo, da nam je nemogoče plačevati kake druge stroške, kot pogrebne stroške, bolniško podporo in uradniške plače. Prejšnja leta je društvo ob-državalo o božiču in o veliki noči veselice, katerih so se morali vsi člani udeležiti, in plačati gotovo svoto v društveno blagajno. In ker takih veselic ni društvo obdržavalo že več let, in ker je neobhodno potrebno, da se naredi čim več denarja za društveno blagajno, in ker je tudi dolžnost vsakega posamez nega čiana, da finančno poma ga kolikor je v njegovi moči da bo ta bazar v resnici dobič kanosen. je društvo sv. Jožefa sklenilo, da naj se pošlje vsa kemu članu in članici, ki js za varovan Jaj poleg smrtn.aa-ia poškodb, tudi za bolmskTT 'pc*-poro in pogrebne stroške, za $2.50 tiketov, katere naj ali pa sam plača. Zadnji bazar, ki se je vršil pred dvema leti, je bil obiskan od velikega števila članov ,in članic, toda veliko jih pa tudi ni bilo, in niti tiketov niso na zaj vrnili. Zato je pa društvo sklenilo, da se bo z vsemi čla ni postopalo jednako. To je, da bo vsak dobil za $2.50 tiketov katere naj ali proda ali pa jih sam plača. Vse one članice, ki niso zava rovane za bolniško podporo, se pa prosi, da pomagajo ostalim da se čim več tiketov proda Kajti pomnite, da ste tudi ve članice našega društva. Vas, ki niste deležne bolniške podpore se ne bo sililo za $2.50 tiketov Ali prosite se pa, da jih čim več prodaste. Zato pa, ko tikete prejmete, pojdite takoj na delo. da istih čim več prodaste, in sicer prodajte jih nečlanom Odbor pričakuje od vsakega člana in članice, da bo storil svojo dolžnost. Nekoliko pojasnila o tiketih in dobitkih. Glavni tiketi bodo po 25 centov. In glavni dobitek bo krasen Parlor set, vreden $250. Z ravno istem ti-ketom ima še vsak priložnost dobiti, vsak posamezen večer, takozvani Door Prize. Nagrade posameznih večerov so: Elec trie Lamp, Cedar Chest in Library Table. Vt;e to bo imel vsak priložnost dobiti, ki bo imel tiket za 25 centoy in ki bo istega pri vratih oddal. Poleg glavnih tiketov bomo imeli tudi tikete po 10 centov, in sicer za tri tone premoga. Vsak član bo prejel tudi knjižico teh tiketov, ter se ga prosi, da jih proda kolikor mu bo mogoče. Čim več se jih bo prodalo, tem več bo dobička za društvo. Tikete imata v oskrbi dva posebna odbornika. In sicer tikete po 25 centov ima v oskr- Jahn Butkovich, predsednik,* » John Germ, tajnik, Peter CuMg Jr., blagajnik. i 1 ._ VABILO NA GLAVNO SEJO iz urada tajnika društva sv. Vitla, št. 25, Cleveland, O. Cenjeni mi sobratje: Dasiravno ste bili glede prihodnje seje že vsi po dopisnicah obveščeni, vas tem potom še enkrat opominjam ter prosim da se te glavne seje zanesljivo udeležite, namreč prvo nedeljo v novembru v navadnih prostorih. Na tej seji bo volitev odbora za prihodnje leto in naša iniciativa glede Jednotine-ga doma pride zopet na dnevni red. Začetek seje bo točno ob 1. uri popoldne. Asesment bom pa pobiral že od 9:30 dopoldne. Mnogo je takih članov, ki ne pridejo tekom leta niti enkrat na sejo; s tem kažejo svoje ne4 zanimanje za društvo, kar n lepo. Pridite vsaj na glavno sejo dne 6. novembra! Priča Luj&m torej, da bo na tej seji Knausova dvorana polna vdele-žencev. Sobratski pozdrav A. J. Fort una. tajnik goče pravično za vse člane enako, je sklenilo društvo pri zadnji redni seji, da za vse tiste člane, kateri se ne bodo udeležili veselice 12. novembra, bo v mesecu decembru razpisan posebni asesment $1 za pokritje upravnih stroškov pri društvu; pri tem so izvzeti le člani na bolniških listih; vsi člani ste naprošeni, da blagovolite to vpoštevati. Na tem • mestu se prav uljudno vabi tudi vsa slovenska barbertonska društva kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje, da nas obiščete 12. novembra zvečer v dvorani društva "Domovina." S sobratskim pozdravom in na veselo svidenj^ vam kliče Joseph Lekšan, tajnik. Društvo sv. Srca Marije, št. 111 Barberton, O. Na oktobrski seji je naše (trufctvo vzelo v prptrefe. kaj bi Silo najboljše, da se odpomore 1, Chicago, 111.; sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.; sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111.; Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111.; sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111.; sv. Ane, št. 170, Chicago, 111; sv. Martina, št. 178, Chicago, 111., in Marije Čistega Spočetja, št. 211, Chicago, 111. Nadalje jše sledeča druga društva: sv. Ivana Krstitelja, št. 13, D. S. D., Chicago, 111.; sv. Terezije, Št. 16, D. S. D., Chicago, 111.; sv. Jurija, št. 960, C. O. F., Chicago, 111.; sv. Neže, št. 826, C. O. F., Chicago, 111.; slovenska podporna Družba sv. Mohorja, Chicago, 111., in Holy Name, Chicago, 111. Vsa ta društva so napravila dolgi špa-lir, in sicer od 22. ceste po Lincoln ulici in 22nd Place do cerkvenih vrat, nakar smo odkorakali v cerkev; naj prvo glavni odborniki K. S. K. Jednote, ustanovniki društva in člani, nato pa ostala društva in fara-ni, kolikor jih je pač moglo pri-društveni blagajni, kajti vsak- j ti v cerkev, kajti bila je veliko teri članici more bjtj znano, da premajhna, so stroški pri društvu vsakega (Konec prihodnjič) pol leta, a dohodkov pa ni ni- _ kakoršnih. Ako.se priredi ka- Willard, Wis. — Vse članice ka zabava ali veselica v ta na- našega društva Marije Poma-men, se iz prejšnje skušnje lah- gaj se pj^ e nedav Ker je bil ravno sklep sv. mi- ni tornado uničil skoro vse, kar sijona, se je to tako lepo sku- 3em si Prihranil zadnja leta in paj zlagalo, da bi si nihče lepše da Je to velik udarec za m°J° želeti ne mogel. številno družino, ki spadamo vsi Lepa, v srce segajoča sklep- k označenemu društvu. K skle-čna pridiga č. g. misijonarja p. Pu želim društvu sv. Srca Je-Odilo Hajnšeka, nato slovesna asovega velik napredek. Bog posvetitev Presvetemu Srcu Je- vam PlačaJ • zusovemu in sicer vseh katoli- 0b enem se zahvaljujem za ških društev in cele župnije, nato banket, potem pa slovesen sprejem novih članov in članic v K. S. K. Jednoto. Ta slovesen sprejem (degree) bo velikega pomena za našo Jednoto. Sicer bo potreba ga nekoliko zboljšati, kar bo mogoče doseči s tem, da se v večjih mestih organizirajo "degree teams," ki bodo vedno pripravljeni za vsa društva v dotičnem mestu in v bližnjih naselbinah. Kakor pri vsaki reči, tako je tudi pri tem potrebno imeti skušnje. Slovesni sprejemi se pa bodo morali večkrat vprizar-jati, kajti prvič malokdo razume pravi pomen istega. Toda o tem ob drugi priliki, pojdimo sedaj k stvari. Ko sem zjutraj vstal, sem najprvo pogledal skozi okno, kakšno vreme da je. "Hvala Bogu," sem vzkliknil, "nebo nam je naklonjeno, krasen dan bomo imeli!" Ni čuda torej, da so se kmalu začeli zbirati okrog slovenske šole in cerkve razni gostje od blizu in daleč. Celo daljna Minnesota je bila zastopana. Korporativno so se udeležila sledeča društva K. S. K. Jednote: Sv. Štefana, št. dar tudi vsem članom in članicam samostojnega društva "Edihost" in vsakemu člartu posebej. S sobratskim pozdravom vam hvaležni in udani Karol Lovše, 1117 Mollinckrodt St. St. Louis, Mo. PROŠNJA Dragi ameriški rojaki! Podpisani odbor slovenskih vojakov iz svetovne vojne se zaupno obrača na vas s ponižno prošnjo, da bi blagovolili po svojih močeh pripomoči k postavitvi spomenika v svetovni vojni padlim žrtvam; šestnajst mladih mož in fantov Golske fare je pustilo na bojnih poljanah svoje mlado življenje. Spomin na to prezgodaj umrle tovariše je trkal na čuteča srca njihovih sobojevnikov, izmed katerih se je osnoval odbor z namenom postaviti vsem tem padlim Golskim faranom spomenik. Ker pa zaradi slabih gmotnih razmer sami ne zmoremo vseh stroškov, se obračamo na vas, dragi rojaki, s ponižno prošnjo, da bi nam vi po svoji zmožnosti izvolili blagohotno pomagati k temu človekoljubnemu cilju. Dragi rojaki! Spomin vrednim žrtvam, katerim je vojna zadala prerano smrt, je gotovo tudi vam drag. Morda ste bili z njimi celo vi sami v sorodu, ali pa ste jim bili v svoji zgodnji mladosti njihovi najožji prijatelji. Morda se • je tudi vam orosilo oko, ko ste zvedeli za smrt tega ali onega znanca. Teh naših mož ni več med nami. Krije jih po večini tuja zemlja. Bog ve kje. Nikdo ne ve za njihove grobove, nihče ne prižiga na njih skromne svečke. Njihovi grobovi so pozabljeni, toda. njihov duh živi med nami ter nam kliče, naj se oddolžimo za njih žrtev vsaj z neznatnim spomenikom, ki bo spominjal še naše pozne potomce na pretuž-no smrt teh naših tovarišev. Zato se odbor ponovno obrača na vas, da bi tudi vi prispevali k temu nesebičnemu smotru po svojih močeh in da bi si izbrali nabiratelje. Cenjene nabiratelje pa prosimo, da bi nam kar najhitreje poslali nabiralne pole z nabranimi prispevki na spodnji naslov. Imena darovalcev bomo objavili v časopisju. V nadi, da se boste spomnili svojih padlih rojakov z obilnimi darovi, vas prijateljsko pozdravlja odbor slovenskih vojakov iz svetovne vojne ter vam kličemo bratski pozdrav. Poleg na spomeniku napisanih imen padlih bo zapisano tudi to-le: "Skala poči, grob se zgane, Spomin na žrtve naj na vek ostane Med nami, ker grudo lastno so branili, S svojo krvjo jo blagoslovili. Zato spominski kamen ta naj o?nanuje Smrt njih, ki krije prst jih zemlje tuje!" Odbor slovenskih vojakov iz svetovne vojne; , Jože Glavan, predsednik; Ivan Glinšek. tajnik; ,Fran Ja-nežič, blagajnik; Janez Podlo-gar, Janez Podlipar, Martin Us-nik, namestniki; Alojz Šteblaj, Janez Golob, Jože Šteblaj, Anton Centa, odborniki. Imena padlih: Mohor Benko, Jože Rupar, Janez Škrbec, Janez Zeleznikar, Jože Gorše, Anton Osnik, Franc Rupar, Matija Lenič, Franc Debevc, vsi iz vasi Škrilje; Janez Ponikvar, vas Dolnje Golo; Jože Šteblaj, Jakob Virant, Jože Železnikar, vsi iz vasi Suša; Jakob Golob, Anton Golob, vas Klada; Rudolf Virant, vas Gornje Golo. Za odbor: Jos. Glavan. predsednik, Ivan Glinšek, tajnik. Na Golem, pošta Studenec-Ig pri Ljubljani 1. oktobra, 1927. (Pečat) Društvo "Slovenija" v New-burgu-Cleveland, O. priredi prihodnjo nedeljo. 6. novembra ob 7:30 zvečer banket in prosto zabavo, ki bo prav posebna, prirejena nalašč za to priložnost. Razni umetniki bodo poskušali svojo izurjenost, pod srečno zvezdo rojeni si bodo narejali denar, pismonoše bodo prenašali pisma iz Zagrad-ca v Žužemberk, iz Krke v Am-brus, iz Hinj na Fužino, iz Do-berniča v Ajdovec in tudi iz Amerike v stari kraj. Kaj ko bi ti, dragi prijatelj, ki prideš na to tako prijetno in domačo zabavo prejel pismo s kakim petstodolarskim čekom? Srečo bomo tudi lovili, seveda se bo temu in onemu večkrat tudi zmuznila, vendar, če ne bo omagal, jo bo končno le obdržal. Pa tekmovali bodo najboljši jedci in pivci: prvi in drugi dobijo nagrade. Kdor se bo udeležil ali ima namen udeležiti se tekmovanja, naj vsaj tri dni prej nič ne je in ne pije — pa bo gotovo dobil prvo nagrado. Bingo — jako zanimiva igra za staro in mlado — cel čas sem na razpolago. Toliko novega, zanimivega in dobičkanosnega bo na tej prire-. ditvi Slovenije, da še niste kaj takega videli, niti slišali. Odpeljali boste tudi velikansko število* darov in dobitkov, ki se vam bodo na vse načine ponujali — samo pridobiti si jih bo potreba. En kotiček bo pa prihranjen tudi za tiste, ki jih vedno noge srbijo! Vsi pevci in pevke imajo na razpolago vstopnice, ki stanejo za par dva dolarja! Ne zamudite te zabave, ki se je boste spominjali vsaj tri leta! -o PABERKI (Piše urednik) V tiskarni S. N. P. Jednote so tako "busy" s preganjanjem "škratov," da so nedavno v neki uradni porotni razsodbi izpustili imena glavnih porotnih odbornikov, vsled česar je bila do-tična razsodba dvakrat priob- čena, da bolj drži. * Prvi slovenski spomenik bo stal v kratkem na Lawndale Ave. v Chicagu. Postavili ga bodo uredniki in glavni odborniki S. N. P. Jednote, nekdanjemu članu naše Jednote Gorencu iz South Chicaga Stroške za gradbo istega se bo plačalo iz preostanka zabaran tanega milijonskega sklada J R. Združenja. • "Prosveta" še sedaj ni kon čala svoje dolge uredniške klobase glede razlike med S. N. P Jednoto in našo K. S. K. Jednoto. S temi članki nam dela že več mesecev lepo brezplačno reklamo; mi napredujemo, oni gredo pa rakovo pot! * Največji ameriški slovenski literat in dramaturg je nedvom no pomožni urednik "Prosvete Ivan Molek. Škoda, da ima ta ko lepo ime, pa moliti več noče Poleg "Hrbtenice" je izdal že svoje drugo duševno delo "Poročna noč." Morda bodo tudi Moleku na Lawndale postavili spomenik? Premijera te igre se je vršila dne 16. oktobra v Chicagu. Ker so pa naši na prednjaki ta dan "njega" stis kali, je bila dvorana Č. S. P. S skoro prazna. Iz tega se razvidi, da Molekova "Poročna noč nima nobene privlačne sile in da se je ž njo doseglo pravi "fias ko." * Tukaj navajam nekoliko cvetk iz Molekovega literarnega vrta, posnetih iz prvega dejanja njegove "Hrbtenice: "Vi osli!" — "Ti, daj sem tisto ste klenico!" — "Ali se ga še niste navlekli?" — "Ali ste spet tam, hudiči?" — "You damn fool!" — "Na to se pije!" "Go to hell!" — "Pri nas vse crkuje (namreč ljudje?!)" — "Čuvaj dom in babo!" — "Hudič pa je, in njegova stara mati, ker krave??!! ne hodijo zvonik pritrkavat!" — "You bet you sweet 'patuti'." — "Ata to je dala mama zate, da boš je rekla — bolj trapast!" — "The goddamn union!" * Ali ne zasluži torej naš največji? ameriški slovenski dra maturg, da se mu postavi pri meren spomenik v Chicagu ? Ne samo to. Tudi Lawndale Ave. bi morali naprednjaki prekrstiti na "Molek Ave." * Komunistični "Delavec." ki bo šel menda tudi kmalu "rakom žvižgat in žabam pet," omenja, "da je tudi naša dolžnost pripraviti se in dostojno proslaviti desetletnico ruske revolucije," ki se bo obhajala letos dne 7. novembra. Ta oklic velja menda vsem ameriškim Slovencem ? Vsak domoljuben ameriški Slovenec bo dal za ta oklic toliko kot za počen groš. Mi obhajamo vsako leto dne 4. julija spominski dan velike revolucije naših ameriških patrijotov in mož, ko so proglasili ameriško neodvisnost; za revolucijo na Ruskem se pa toliko brigamo, kakor za lanski sneg; isto naj proslavijo le Rusi na Ruskem. Radoveden sem, koliko Rusov obhaja naš največji praznik 4. julija? Komur Amerika ni po volji, naj gre v Leningrad; bolj-ševiki imajo še dosti strel j i va in pušk. — * Urednik "Delavca" pravi, da naj bo njih parola "Povečajmo Delavec" (ne "Delavca") Naši komunistični uredniki bi morali hoditi še v prvi razred kake ljudske šole, da bi se priučili navadne sklanjatve. — Vseeno znajo pa imenitno prosjačiti. Ker jim prede v tiskovnem fondu pajek,se obračajo na svoje sodruge za pomoč. Nič več in nič manj kot $600 potrebujejo. Pomagajte, pomagajte! Razne pijavke v tej salamenski Ameriki nas bodo uničile! Dajte, dajte, pa bo domovina rešena, luknja v naši blagajni pa zamašena.. Kdor pošlje celoletno naročnino, bo dobil veliki red Krvavega bolj- ševiškega meča. * Zdaj smo pa na jasnem. Hudobni jeziki so govorili, da je Mr. Anton Kristan milijonar; da ima svojo banko, več hiš, posestev itd. Neki dopisnik "Prosvete" ga je te dni zagovarjal, da so vse te govorice laži. Revež Tone ima pri Zadružni banki v Ljubljani samo 2,500 delnic po 100 dinarjev. Pravi, da je to malenkosten delež! Te delnice tvorijo nominalno vrednost četrt milijona dinarjev (250,000). Ali so to mačkine solze? Koliko je pa še takih slovenskih revežev na svetu? Ta glavnica mu dona-ša na leto Ti, 17,500 dinarjev. Ubogi reveži! * Kakor hitro so pri Zadružni banki v Ljubljani zvedeli, da jim bo S. N. P. Jednota posodila $50,000, so takoj razpisali novo emisijo delnic v znesku en milijon dinarjev, kar znaša v naši valuti okrog $18,000. Dober biznes! Kdor hoče kako delnico vzeti ali isto podpisati, naj se zglasi v uradu S. N. P. Jednote, da bo za Jednotin denar odštel še nekaj svojega. • S. N. P. Jednota dela raznovrstne biznese, ki ne spadajo v njeno področje. Ima svojo tiskarno, kjer prodaja razne knjige, izvršuje podpisovanje delnic starokrajskih bank in prodaja tudi znake za avtomobile. Zdaj bo pa morda odprla še svojo lastno postajo za gazolin in tovarno za kolomaz (šmir?). * Clevelandski volilci in volilke! Dne 8. novembra stopite na plan in oddajte svoje glasove za dva naša znana councilman-ska kandidata: V tretjem di-striktu za John Mihelicha, v četrtem pa za Dr. Mallyija! Prvi je odvetnik, drugi pa zobozdravnik ! Vas boli grlo? rabite SfcVEl}As ANTISEPSOL Najbolj uspešno zdravilo Parite takoj na boWe rrlo. Grglajte redno Severov Antiseptol. ki vam bo pomaral. Antiseptol j« izborna tekočina za izpiranje u»t in Krta ■ sladkim vonjem ; Sciti zdravje. Steklenica 50e. V v»eh lekarnah. Pišite DO" k,en'c» « Poskuinjo ione pu mwnj PUite dane«. W. F. SEVERA CO. r>ept. A. Cedar Rapid«. Iowa. vzorec 1',1"»"11 H I i'l I 1 1 1 I I H H H Hi* ! JOSIP ZGAJNAR j SLAŠČIČARNA (Confectionary) 193 So. Main St., Rittman. Ohio Prodajam vsakovrstno mehko i pijačo (Fountain drinks) in sladoled (Ice Cream). + * t'Mi' iiiiuuHuiiinmn mm GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1. NOVfcMBftA, 1927 R Sotice in Senca Zagovori krščanske vere Spisal DR. P. ANGELIK TOMINEC O. F. M. I si Nadaljevanje. Ali pa da pride Lazar! ljenih samo sedem odstotkov na Kristusovo besedo iz gro- Vsi zdravniki so edini v tem ba, v katerem je ležal štiri dni. da sugestija ne more ustvariti na rokah in nogah s povoji novih pljuč, nove kosti, nove- povezan: to vendar ljudstvo s ga staničja, da ne more hipo- svojo zdravo pametjo spozna za ma ccliti ran in odstraniti tu- čudež, za to mu ni treba komi- rov in raka. Jasno je, da v sije- takih primerih deluje božja Zahteva po komisiji je tudi ustvarjajoča moč, pred katero bogokletna. — Bog vendar de- onemi vsa človeška veda. la čudeže, kjer in kadar se mu Toda tudi pri paganih, pri ljubi. Bogokletstvo in sramo- Gotami Budi in Mohamedu in tenje Boga pa je, če hočejo Bo- v najnovejšem času pri spiriti gu predpisati dan in uro, kdaj stih pripovedujejo o čudežih, naj dela čudeže, in ga klicati Kako naj tu ločimo prave ču-pred komisijo kakor dijaka zaleže od nepravih? izkušnjo. Razume se samo po sebi, da Kristus je delal po vsej Pa- ni mogoče vseh čudežnih do- lestini in skoro neprenehoma godkov drugih veroizpovedi čudeže: vsa dežela je vedela o enostavno označiti za pravljice; njih in ljudstvo je verovalo! toda še veliko manj za prave Pridejo pa farizeji h Kristusu, I Najlepše bi bilo, če bi imeli rekoč: "Hočemo videti znamenje od tebe" (Mat. 12, 38). Torej posebno znamenje, pose- ohranjen izvirnik iz prvega stoletja, ki ga pa, žal, nimamo. To nas pa nikakor ne sme mo-ben čudež za farizeje naj Kri-jtiti. Ce so prepisi dobri, tedaj stus stori! — Razumemo, za-1 imajo isto vrednost kot izvir-kaj Kristus vzroji in pravi: | nik. Sicer pa nimamo izvirnika "Hudobni in prešustni rod išče 0d nobenega spisa starega ve-znamenje pa tega znamenja ne ka. Pa tudi kar se tiče rokopi-bo!" sov, so evangeliji najbolj osve- Sicer pa trdovratnim never- dočen spis. bolj kot katerakoli nikom tudi vse komisije ne po- druga knjiga. Le par ostan-magajo. kov Homerja iz egiptovskih V Lurdu je v sto in sto slu- grobnic in napol zogljenelih ročajih ugotovila komisija zdrav- kopisov iz Herkulana je še sta-nikov pravi čudež. Deluje tam rejših kot so prepisi svetega pi-trajno posebna komisija zdrav- Sma. Najstarejša prepisa sve-nikov. ki preišče vsak slučaj — tega pisma sta ohranjena v siki jub temu zabavljajo čez našo najskem in vatikanskem kodek-lahkovernost, sami si pa nalašč , su jz četrtega stoletja. Ne zapirajo oči pred očitnimi dej- smemo se čuditi, zakaj so iz stvi. v tako poznega časa. Šele v če- Francoski romanopisec Emil trtem stoletju so začeli pisati Zola je bil leta 1892 dva tedna m pergament, prej so pa sploš-v Lurdu in v njegovi navzočno- no pjsa]i na takozvani papyrus, sti je ugotovilo 30 zdravnikov, ki ni posebno trpežen. Ce še da je jetična Marija Lebran-chu 20. avgusta. 1892 bila hi- pomislimo, da so kristjani take krj;ge rabili dan za dnevom pri poma ozdravljena. V svojem j i službi in pa da je bilo romanu "Lurd" pa Zola pripo- prepisovanje zelo zamudna in veduje leta 1894. da se je ime- draga reč tedaj lahko razume-novana Vrnila na smrt bolna iz mt>t zakaj jih je tako malo Lurda in da je umrla, čeprav je ohranjenih. Vendar štejemo v resnici še leta 1908 živela, skupno okrog tisoč rokopisov Kaj torej pomagajo komisije svetega pisma, ki so vsi starej-Ijudem, ki nočejo verovati? i:akor rokopisi Horacija, Pla- Ko je leta 1908 univerzni tcna in drugih. Tem svetnim profesor Vincent vprašal zdrav- knjigam vsi priznavajo prist-nike za mnenje o Lurdu, je iz-nost, čeprav so ohranjene v pre-javilo 346 zdravnikov, da se v;pisih> ki so štiristo do petsto Lurdu vrše ozdravljenja, ki se jet miajšj kot izvirniki. Ce bi ne dajo razlagati naravnim po- torej evangeliji imeli navadno tom. i posvetno vsebino, bi nedvomno 3. Toda ugovarjajo: Lurška vsi prjznaii njih pristnost, ozdravljenja, ki-so res presenet- - g0 pa še drugi dokazi. Sveto Ijiva, so učinek sugestije. "V j pjsrno so že zgodaj prevajali v Lurdu se vršijo velike priredi- j razne jezike. Najstarejši pre-tve, neštete množice z lučcami vodij kakor pe§jt0 (sirski pre-se pomikajo v procesiji za Naj- ypd( in Itaia (latinski prevod), svetej*im, ljudstvo vika in segaj0 še dvesto let dlje nazaj krika in zahteva čudež iz ne- nego v prVotnem grškem jezi-bes! Bolniki, mimo katerih se ku ohranjeni rokopisi. Najsta-zvrsti procesija, so vsi prešinje-ni verskega fanatizma in so prepričani, da bodo ozdraveli. Razdraženi živci poživijo razbo-leli organizem, bolniki skočijo pokonci in so samo navidezno zdravi." Tako približno opisuje svobodomislec zdravnik dr. Aigner (v Monako vem) dogodke v Lurdu. Toda sugestija, razgreta domišljija, ki deluje na živce, pač ozdravlja živčne bolezni, "ne more pa uničiti mikrobe in tu-berkelne," pravi profesor Bern-heim v Nancy, eden glavnih strokovnjakov za zdravljenje po sugestiji. Pa v Lurdu so bile ozdravljene od leta 1858 do 1908 sledeče bolezni: jetika___________747 slučajev rfrčna hiba____50 slučajev kožne bolezni _____38 slučajev otekline____________111 slučajev rane__________45 slučajev rak ___________25 slučajev bolezni v členih in kosteh 320. Živčnih bolezni (padavice, nevrastenije itd.) je bilo ozdrav rejši prevod pa je iz prve polovice drugega stoletja, torej so morali evangeliji že biti spisani najmanj koncem prvega stoletja. Vsebina teh knjig se nikakor ne laska človeškemu nagnjenju; evangeliji oznanujejo križanega Boga, ki je bil judom v spotiko in nevernikom v posmeh, pripovedujejo človeškemu umu nedosegljive resnice; (Dalje prihodnjič.) -O- Ameriško bankirstvo Zaupanje, ki ga imajo Ame-rikanci do svojih bank, je razvidno iz dejstva, da so vanje vložili približno 50,000 milijo- širši sloji prebivalstva vložil svoj denar v bančne delnice Nekatere izmed velikih mestnih bank imajo vsaka po pet ali šest delničarjev, dočim so delni ce bank v manjših krajih v rokah precejšnjega števila lokal nih trgovcev in drugih. V Združenih državah imamo približno 28,000 bank; njih skupna glavnica z rezervo (surplus) vred znaša približno 7,500 milijonov dolarjev. Ta svota obstoja prvič iz glavnice, to je od kapitala, ki so ga delničar ji vložili v bančno podjetje in drugič od onega dela dobička ki se ne razdeljuje med delničarje, marveč ki se vsako leto dodaje h glavnici in ki se imenuje rezerva ali "surplus" (prebitek). Ti ogromni glavnični skladi služijo kot jamstvo za vlagatelja, kajti bančni delničarji ne morejo dobiti niti centa glavnice ali prebitka, dokler ni izplačana vsaka obveza banke. vštevši bančne vloge in vsak drug dolg banke. Tako imajo ameriške banke 7,500 milijonov dolarjev na razpolago, kar je več kot dovolj, da bi poravnalo vse dolgove in izplačalo svoje vlagatelje, ako bi vse banke hotele likvidirati. Bančne vloge (deposits) so dvojne vrste. Velik del istih obstoja iz hranilnih računov (saving accounts), ki plačujejo obresti vlagateljem, kateri vedo, da morejo dobiti nazaj svoj denar, kadarkoli in kolikorkoli ga potrebujejo. Ostali del vlog obstoja iz čekovnih računov (checking accounts) in njihovi vlagatelji vedo, da kadar izpišejo ček, da plačajo svoje račune ali si preskrbijo gotovino, ga bo njihova banka poravnala ali, kakor se pravi, honorirala. ako le njihova vloga zadostuje za pokritje izdanih čekov. Vsi ti bilijoni vloženega denarja seveda ne ležijo v gotovini v blagajni bankirjev. Ti investirajo večino tega denarja, da zaslužijo toliko, da morejo plačati obresti vlagateljem, pokriti svoje poslovne stroške in da nekaj dobička ostane tudi za banko . Zadosti gotovine pa ostane v blagajni in investicije so take vrste, da se morejo zlahka zopet spremeniti v gotovino, tako da se more zadostiti takoj zahtevam onih vlagateljev, ki hočejo dvigniti svoj denar. Vse banke v Združenih državah — izvzemši nekolikih stotin privatnih bank — imajo čarter ali dovoljenje za poslovanje V strani vladnih oblasti bodisi posameznih držav ali Združenih držav. Imamo kakih 8,000 narodnih bank (national banks), to so banke, ki so dobile svoj čarter od federalne vlade v Washingtonu, in kakih 20,000 državnih bank (state banks) in kreditnih zavodov (trust companies), ki imajo svoj čarter od kake državne vlade. Narodne banke morejo poslovati le v mejah strogih predpisov federalnih zakonov 'national bank act in federal reserve law.' Oba ta zakona je sklenil kongres in sta bila spremenjena od časa do časa zavoljo boljšega poslovanja in večje varnosti. Določbe teh zakonov se naslanjajo na izkušnjo mnogih generacij glede najboljšega načina bankarstva. Glavna ideja je ta, da mora bankarstvo služiti na najboljši način finančnim potrebam trgovcev in drugih klijentov in istočasno obvarovati sklade, poverjene bankam toliko s strani delničarjev, kolikor vlagateljev. Pod temi pravili sme banka, nov dolarjev. V Ameriki raz- (na primer, rabiti vloženi denar meroma več ljudi zaupuje ban- le za nekatere vrste investicij kam svoj denar in svoje finan- ali posojil. Banke morajo tudi čne posle kot v kateri drugi de-, voditi svoje knjige na tak na-želi na svetu. Imamo v tej de- čin, da jih morejo poverjeni želi približno 47 milijonov sa-' vladni zastopniki pregledati mih hranilnih vlog in čekovnih' vsak čas in dognati natančno, je tudi mnogo milijonov. kaj banka dela. Večkrat na le- Banke so last mnogih stoti- to mora narodna banka izdelati soč delničarjev (stockholders), podrobno poročilo za vlado in Camel e Cigareta, ki zada kaji pristen užitek Camels lahko kadite ves dan ter imate neprestano veselje in užitek od vsake posamezne. To je prednost izbranega tobaka in spretnega mešanja. O 1K1, n. J. IUtmIAi Tobarr« (onipuio. HiMtun-Niirm, N. ('. no izjavo v svojem stanju. Vsak čas, brez nikake predhodne napovedi, smejo bančni nadzorniki, imenovani od Treasury Department, priti v banko, pregledati vse knjige do najsit-nejših podrobnosti in zagotoviti se, da se njeni posli vodijo pošteno in umno. Državne banke so pod enakim strogim nadzorstvom s strani nadzornikov državne vlade. Pravila, po katerih se morajo državne banke ravnati, so podobna onim, ki se tičejo narodnih bank, zlasti kar se tiče objavljanja poročil in nadzorovanja vladnih organov brez predhodne napovedi. Načela, po katerih poslujejo aanke v Ameriki, se ne naslanjajo le na izkušnjo bankarstva v tej deželi, marveč segajo tudi izkustva bankirstva mnogih narodov starega sveta. Mnogo stvari, ki jih ameriške banke danes izvršujejo izvira iz Angleške, Nemčije, Italije ali drugod. Na primer, Grška in Italija sta že v starodavnih časih trgovala z inozemskimi valutami (foreign exchange). To je način, po katerem prebivalci enega naroda morejo spreminjati gotovino onega kraja, kjer živijo, v enakovredno količino gotovine drugega naroda, tako da morejo kupovati blago ali pošiljati denar prijateljem v drugih deželah z največjo udobnostjo in z najmanjšim stroškom. V starodavnem Rimu se je začelo razvijati, kar je še vedno glavna naloga bankarstva, to je sprejemanje denarja v shrambo in posojevanje tega denarja proti obrestim, dokler ga izvirni vlagatelj ne zahteva nazaj. Od rimskih bankirjev izvira prva ideja modernega bančnega čeka. Oni so imeli v svoji shrambi sklade raznih trgovcev, ki so trgovali med seboj. Ko je eden izmed kajti zlasti v zadnjih letih so j objaviti v časopisih zapriseže- trgovcev hotel poravnati svoj dolg proti drugemu, je poslal skupnemu bankirju pismeno naročilo, naj prenese določeni znesek iz njegovega računa na račun drugega. Rimske bančne metode so se razširile na druge dežele in se dodatno .razvile. Tekom raznih brezzakonitih in vojnih časov je nastala potreba po sigurni shrambi denarja in dra-cenosti in razvil se je način gradnje mogočnih blagajniških shramb (safe deposit vaults). Te shrambe so se navadno nahajale v delavnicah zlatarjev, ki so zahtevali neko pristojbino za shranjenje denarja in tudi dodatno zaslužili potom izposo-jevanja istega. Vsled zlorab v tem poslu in razvoja moderne trgovine in industrije so banke postale predmet javnega interesa in nastala je potreba po organizaciji in poslovanju bank pod vladnim nadzorstvom. Poleg raznih drugih metod, posvečenih po izkušnjah evropskih bank, je bilo tudi načelo vladnega nadzorstva bank prenešeno v Združene države, kjer je danes-v večji veljavi kot kjerkoli na svetu. Prvo resnično banko v Združenih državah je leta 1781 ustanovil Robert Morris, finančni upravitelj tekom ameriške revolucije. Bančno glavnico v gotovini je prispela ameriška vlada in splošno občinstvo. Organizirana je bila pod imenom Bank of North America v Phil-adelphiji pod čarter jem, ki ga je kongres podelil. Banka je sprejemala vloge, dajala posojila trgovcem in vladi in izdajala novčanice, za katere je banka jamčila s svojimi aktivi. Kasneje je ta banka dobila nov čarter od države Pennsylvanije in še danes posluje. Kasneje je mnogo držav podelilo čarter državnih bankam. Tudi kongres je podelil izkl j učljiv čarter osrednjemu bančnemu ustavu, ki je dobilo ime First Bank of the United Stales. Ta banka je poslovala kot finančni agent federalne vlade, izdajala novčanice pod vladno kontrolo in opravljala druge bančne posle. Njeri privilegij je povzročil ljubosumnost drugih bank in, ko je čarter potekel leta 1811, ni bil obnovljen. Tekom naslednjih let je dežela trpela radi pomanjkanja centraliziranega in vplivnega bančnega zavoda, ki bi kontroliral cirkulacijo novčanic, dostikrat izdanih po nezanesljivih bankah. Da se to stanje popravi, je bila leta 1816 ustanovljena druga centralna banka, Second Bank of the United States, ali nastale so zopet politične intrige, in banka je bila zaprta leta 1836. Nastala je zopet doba neurejenega bankin-stva. Ko je nastala civilna vojna, občutila se je potreba po bančnem sistemu pod javno kontrolo, ki bi pomagal financirati vojno in opravljati druge posle za vlado. Za to je bil leta 1863 organiziran sistem narodnih bank. Zakon je uvedel tako-zvane national banks, ki imajo svoj čarter od federalne vlade. Te banke so morale v federalno blagajno vložiti gotovo količino zadolžnic (bonds) Združenih držav kot jamščino za bankovce (national bank notes), ki so jih bile opravičene izdajati in ki so bile v cirkulaciji kot zakoniti denar. Banke so pri tem imele zmeren dobiček. Najvažnejša posledica tega zakona je bil razvoj enakomernega sistema bančnih metod in novčanic po vsej deželi. S časom so bile državne banke prisiljene prenehati z izdajanjem bankovcev. Z organizacijo narodnega bančnega sistema je začel razvoj zdravega in modernega bankarstva v Združenih državah. Poslovanje toliko narodnih kolikor državnih bank je postalo čim dalje bolj varno in dovršeno, vladno nadziranje je dvignilo zaupanje ljudstva v banke, ki so napredovale in se pomnožile. Naslednji korak v razvoju ameriškega bankirstva je bila organizacija federalnega reser-vnega sistema leta 1914. Ta sistem je omogočil boljše sodelovanje bank kot javnih čini-teljev in preprečil nevarnost finančnih panik in drugih gospodarskih težav. Pod tem zakonom morajo vse narodne banke spadati pod federal reserve system; tudi državne banke se mu lahko pridružujejo pod gotovimi pogoji. Dandanes več kot 60 odsto vseh bančnih imovin dežele je vključenih v federalni reservni sistem. Imamo dvanajst federalnih rezervnih bank, kajti dežela se deli v ravno toliko federalnih rezervnih distriktov. Te banke so pod vrhnjim nadzorstvom takozvanega Federal Reserve Board v Washingtonu. ali njihovi resnični lastniki so narodne in državne banke, ki so člani poedinih federalnih reser-vnih bank in izbirajo večino njihovih upraviteljev. Te včlanjene banke vlagajo svoje zlate rezerve v federalne rezervne banke, kjer ležijo kot skupno jamstvo za obveze vseh članov. Vsaka včlanjena banka sme zahtevati posojilo od rezervne banke, ako potrebuje dodatne funde. Federalne reservne banke so torej banke za banke, ravno tako kot običajne banke so banke za občinstvo. Federalni rezervni sistem je privedel do še močnejšega bankirstva kot kdaj poprej v Združenih državah. Vsled razvoja federalnega rezervnega sistema v zvezi s sistemom narodnih bank in z onim državnih bank se dandanes priznava po vsem svetu, da ima Amerika najmočnejšo in najbolj znanstveno bančno organizacijo izmed vseh dežel. F.L.I.S. \ "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" __Uhaja m torek_ ' Lastnina Kranjako-Slovenake Katoliške Jednote v Združenih drlavah araeriikih. •117 St CUir Ara. Uredniitvo in apravniitvo: Telefon: Rudolph »13 CLIVILAND. OHIO Za člane, na lete Za nečlane _____ Za inozemstvo Naročala*. —$1.80 —$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Tuaaday__ OFFICE: 6117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 3912. CLEVELAND, OHIO. 0 SVOBODOMISELNI VZGOJI MLADINE ska vzogaj; pri tem je omenil znani svetopisemski rek: Začetek modrosti je strah božji. Komu naj torej verjamemo: Ali zapeljanemu poduredniku "Prosvete," ali pa kakemu predsedniku Združenih državi? Kdo ima več skušnje, upliva, razsodnosti in merodajnosti? Sodbo prepuščamo čitateljem "Prosvete." Koliko je razlike med mladino z versko vzgojo in med mladino brez take vzgoje, lahko sleherni dan očitno vidimo. V največjem mestu naše dežele, v New Yorku je bilo lansko leto med $0.841 posebnim zasedanjem kriminalnega sodišča obsojenih 3,056 oseb. Večina teh zločincev je bila v starosti od 17 do 20 let Najbolj važno je pa dejstvo, da 66% izmed teh ni bilo versko vzgojenih in ni hodilo v cerkev. Takih slučajev in dokazov je na tisoče in tisoče. Le idite v razne državne kaznilnice, pa se boste lahko sami prepričali, ako vprašate nesrečne hudodelce kaj jih je prav zaprav dovedlo do zločina? Slaba vzgoja in ne vera. Hudodelec izvrši zločin, ker nima vesti; nima strahu ne pred Bogom in ne postavo. Tega strahu mu v njegovi mladosti ni nihče v srce vcepil, zato pa dela in živi svobodomiselno kakor živinče. Ce bodo torej člani S. N. P. Jednote poslušali nasvete "De lavčevega opazovalca," podurednika Moleka, in po njegovem kopitu vzgajali svoje otroke, potem bo marsikdo izmed njih List "Prosveta," glasilo S. N. P. Jednote se vedno vtika v I sedel v kaki ječi, ali bo pa imel kak krvnik ž njim posel. Vse stvari, s katerimi dela svoji organizaciji več slabega ugleda in to se bo vršilo v znamenju in po geslu naprednjaštva, socializma sramote kakor pa časti. Kot uradno glasilo bratske podporne in svobodomiselstva, za kar se Prosvetarji tako potegujejo organizacije bi se ne smelo vmešavati v politične in verske za- Ubogo zapeljano ljudstvo! deve; tako pa vedno povzdiguje samo socializem in udriha čez V knjigi "College Readings on Current Problems" je pona Boga, sv. Cerkev, duhovnike in katoličane. Radovedni smo. Usnjen krasen članek o ameriški demokraciji izpod peresa pro-koliko odstotkov izmed celokupnega števila omenjene podporne fesor j a Charles W. Eliota. V dotičnem članku razlaga pisec organizacije je pristnih socialistov in ateistov? Bore malo! najprvo ameriško svobodo na sledeči način: Morda niti ena desetina? Čudno, ostalih devet desetin članstva "Ah 81 Je mogoče misliti pravo svobodo in neodvisnost brez mora pa rado ali nerado tako plesati, kakor jim socialistični morale, kreposti in reda? Ne! Svoboda v širšem pomenu bi uredniki piskajo. dovoljevala človeku, da lahko počne, kar hoče, da dela lahko Več let nazaj je pomožni urednik Molek priobčeval v "Pro- »a^ake, pregrehe in zločine, ki so njemu samemu v škodo, tako sveti" svoje "Žarkomete." Ker se je članstvo teh budalosti in tudi drugim. Zal, da je ameriško ljudstvo vsled prevelike oseb-napadanja naveličalo, je koncem konca glavni odbor "Zarkomet" ne svobode takemu nenravnemu življenju močno podvrženo ustavil. Namesto istega si je nadel učeni?! podurednik drugo Zgodovina in skušnja nas uči, da je pot do srečnega svobodnega krinko na obraz ter še priobčuje slične stvari, toda pod drugim življenja le ona, katero je vodil in priporočal Božji Učenik: pot imenom, "Delavčeva opazovalnica." S tem imenom si menda čednosti m kreposti v srcu posameznika in v vrstah naroda. In avtor one kolone lasti nekak patent, da lahko neovirano zopet to se mora v Prvi vrsti pričeti že pri šolski mladini, piše/kar hoče. Profesor Eliot naravnost graja ameriške javne šole, kjer Ne zaslužil bi kritike, če bi prinašal le stvarne in v resnici se vsled verske tolerance ne vzgaja mladine na podlagi splošne podučne članke za delavski razred; tako pa dela običajno ravno etlke ah morale. Verska svoboda ali toleranca je namreč za-nasprotno, ker prinaša take razprave, katere mora razsoden jamčena v ustavi Združenih držav; poleg tega je pa tudi v deželi človek pri zdravi pameti naravnost obsojati. Njegova dva glav- Preveč verskih sekt. na načela sta: radikalizem in materializem. ' ; "Ta nedostatek bo treba Popraviti in se v nekaterih drža- Tako je ta radikalni podurednik nedavno stopil v javnost vah že delaj'° tozadevni poskusi. Treba bi bilo določiti potrebno tudi kot vzgojevalec mladine na svobodomiselni podlagi. Všt. |«radlvo za predmet v javnih šolah v svrho boljše moralne vzgo-239 "Prosvete" čitamo v njegovi "Opazovalnici" sledeče: ,Me' Katoličani, protestanti in judje naj bi izbrali lepe nabožne "Svobodomiselna vzgoja mladine. — V zadnjih dveh me-1 izrekev Psalme, himne, lepe podučne povesti, pesmi, igre in secih sem naletel na tri slučaje, ki pokazujejo tri radikalno raz lične stopnje v vzgoji otrok. Navedem jih po vrsti. 'Rojak, član naše Jednote in zelo naklonjen socialistom, mi godbo kot učni del za mladino v javnih šolah. S tem bi izvršili lepo človekoljubno in plemenito patrijotično delo." Ta profesor ima torej o pravi vzgoji mladine povsem dru-je povedal, da pošilja svoje otroke v cerkev "in h krščanskemu |gačno naziranie. kakor pa rdeči chikaški reformator Ivan Molek. nauku. Zakaj ? — sem ga vprašal. Zato, je odgovoril, ker je vera samo za otroke, pravzaprav mora biti za otroke, kadar pa odrastejo, bodo že drugače delali: Saj je bil tudi on vzgojen vi v st0„iiii ao tr>i—.i- _ • u .... j , , _ _ , _ . . .. . V številki 4 Z Jednotmega Glasila sem priobčil novo reso li- ven, danes pa misli in dela drugače. Za dokaz mi je omeni «, k: m- * i , ' , . ,. , . \ .. . . . . , .... , cijo, s katero bi lahko popravili to, kar brat Zalar trdi, da smo svojega najstarejšega sina, ki se je ze naveličal cerkve. „„„•,• T . ' , ' . . * . ... . . . ,. . .. . v . . zavozili. Jaz sem pričakoval, da bo brat Za ar pr še na dan "Otroci morajo torej iti skozi isti proces kot je šel on L , : . * • m ? r» • 1 - • r» • 1 * J- '1 v T , : . . 3 Stvarnimi odgovori na moje vprašanje. Tega pa ni stori , am- Drugi slučaj: Rojak, tudi clan nase Jednote, dela ravnoLQu „„ ■__x . , . , ^ • 4 • u A.. , ' . V ;^ Pak se je mojih vprašanj (osobito g avnih in važnih) popo noma ZAGOVOR BRATA ZALARJA NIMA PODLAGE nasprotno. Njegovi otroci ne hodijo v cerkev, ne smejo iti. še nikdar niso videli cerkve od znotraj. Otroci so pa radovedni, kaj je takega v cerkvi, da ne smejo videti. Zato silijo v cerkev Mož me je vprašal za svet, kaj naj stori. Rekel mu sem, da stori tako kot je naredil rojak v sledečem tretjem slučaju: "Ta rojak je tudi vzgojil svoje otroke sam in v javni šoli. V cerkev jih ni pošiljal. Njegova dvanajstletna deklica pa ima prijateljico v po ovinkih izognil. Brat Zalar citira nekatere točke iz pisma odvetnika brata Kushlana, ter skuša z istimi dokazati, da moja resolucija ni na mestu, ampak da je zadnje glasovanje veljavno. Brat Zalar pa ni navedel iz Kushlanovega pisma tiste točke, s katerimi brat Kushlan jasno dokazuje, da zadnja resolucija glavnega odbora ni izpeljiva, da je za Jednoto nevarna, in da v oni resoluciji ni šoli, ki je katoliških staršev. Prijateljica jo ji " k'T 7 1/ » ~ u, večkrat povabila, naj gre z njo v cerkev. Dek ica je seveda nob*ne.rečl' katera „ .m0gf " društ,Vom "datirati novo bila radovedna, a ni se upala iti tja brez dovoljenji s aršet ^^T H W T \ratZ^r ni hotel navesti; Vprašala je doma, če sme iti. Oče si je vzel čas in je hčerki T ^ h f ^^ ^ ^^ "T • povedal vse, kar so njega učili kot otroka. Pojasnil ji je, kolikor , * F "f ?™"^'8' da smo Z zadnjim sp,osnim je mogel, vse verske absurdnosti, nato je pa rekel: 'Zdaj pa fjT^T ^T' ^ f® PH V™*" pimvke' da pojdi v cerkev. Dobro opazuj in potem mi povej, kako'se « , fT sPIos"e^a / asova"Ja zavoženo zade™ zopet po- dopade/ Deklica je šla in je prvič prisostvovala maši. Ko je P ^ h ' T! ^ ^Z* friznava?? prišla domov, je rekla: 'Oh, it was a funny plav! Only one L P™v zadnjo resolucijo smatrali veljavno, iste izpelja 7 U11C | ti ne moremo, ker nimamo za to potrebnega denarja, in ker ne vemo, katera stvar je bila odglasovana. Predno bi bilo mogoče -To sem zapazil, da vidijo čitatelji, kake probleme imajo I IT-f^.sol,fijo/ bim»[a,i imeti še eno glasovanje, da .i delavci, ki bi radi vzgojili svoje otroke po Lojem laatne^^'^^ prepričanju. Najpametnejše je ravnal tretji rojak. Psihologič a funny play! i; Od tistega časa ne mara več iti v cerkev. man was playing." *(Bila je smešna igra; en sam mož je igral) na [posebni asesment. Ako se hoče brat Zalar o tem prepričati, naj no dejstvo je, da vsaka prepovedana reč mika. Otroci vidijo I T^t Teri*k° U/tav(>'. člen L pod točko 7' tam bo dobil Par" , . I lamentarni red glede volitev za resolucije Nadalje brat Zalar priznava, da je glavni odbor še meseca maj je resolucija zagledala beli dan, se mi je takoj očitalo od nekaterih glavnih uradnikov, da je to sama osebnost, kar pa ni resnica. Meni je pri srcu samo ljubi mir, pravično poslovanje, odkritosrčnost, složnost in napredek pri naši Jednoti. John Zulich, Član finančnega odbora. -o- Tako preprosto nam povedo besede: "Smrt? Ločitev du-h& od telesa." Telo gre v zemljo in živi, duh gre k Bogu — in živi. Smrt — smrt je vse kaj drugega: Kadar se, kakor z nožem za-deneš in zlo besedo v bližnjega: to je smrt. Kadar si mračen in druge delaš in se oklepaš z železjem obupa: to je smrt. Kadar se v dnevih solnca in zdravja zaklepaš v brezdelje in tavaš v nemčči in "Bogu čas kradeš": to je smrt. Kadar se upiraš Bogu in ga ne pripoznaš in nočeš videti Njegovih čudežev dobrote in ljubezni: to je smrt. Kadar drugim veselje greniš in jim jemlješ vero v Boga: to je velika smrt. A najhujša: ko hvališ temo in greh in si uničuješ telo in dušo! In toliko drugih smrti je še, ki smo je deležni pri sebi in svojcih, da hodimo — ubijavci — okrog in nas nič ne peče' vest. Ali pomisliš kdaj na vse one otroke, ki so jih ubili starši s svojim zgledom? Ti "živi mrtveci" imajo potem tudi sami svoje otroke in svoje domove — in ubijajo dalje. In potem je časih mrtev ves kraj, mrtva vša dežela, država. In vzroji svet in je nemir in vojna in so grozote, da odmeva od njih vse od zemlje do neba. Ali pomisliš kdaj? To je smrt. Ko pridemo pa na grobove in prižigamo lučke, smo živi med živimi. Praznik vseh svetnikov je in njih god, in god onih v zemlji in naš god, ki se jih spominjamo in hodimo še navkreber. V življenju vsega življenja smo združeni živi in mrtvi in meja ni in ne konca. -o- cerkev, vidijo druge, ki hodijo tja, zato je logično, da morajo vedeti, kaj cerkev pomeni. Potrebno je torej, da oče in mati, ki hočeta svoje otroke vzgojiti svobodomiselno, podučita""otroke "v I RaTme"' ^ Pr°glaSil SedanJi Jcdnotin urad ^sanitarnim v tem smislu." To je torej tolmačenje zlobnega brezverskega podurednika "Prosvete" o pravi vzgoji mladine?! Lepe uspehe je že dosegel, na katere je lahko ponosen!? Oni zapeljani član S. N. P Jednote direktno prepoveduje svojim otrokom hoditi v "cerkev Upni Verujemo. Uboga mladina! " 1 se, zato je bilo to že na zadnjih dveh konvencijah sklenjeno, da se naj urad popravi. Ko je prišla debata glede Jed-notinega urada na zadnji konvenciji na dnevni red, smo reševali vsako točko ali vsak načrt posebej. Sternovo posestvo je bilo od konvencije zavrženo, načrti za novi urad so bili tudi zavr-Sam brat Zalar in pa večina jolietske delegacije so se po- Vprašanje nastane: kateri otroci so v življenju za človeško I 7 *f L, * se ,sedanjl urad P°Pravi» kfir naselbina želi družbo boljši in bolj koristni, ali taki otroci, ki so vz Z T " ^ fc k ♦ „ • _ , strahu božjem, ali pa otroci brez prave šole in vz/oj^ D^e^f u °brml hrbet sedanJemu Jednotinemu uradu, Koliko starih ljudi je že sploh kedaj obžalovalo da so hodiH v1 ° ™ ^ aH V& zamenjati stari imeti urad v bližini slovenske cerkve. Toda sedaj je pa brat urad za Sternovo kosarno, ali pa dozidati k staremu še eno nad-Kje je logika? svoji mladosti v cerkev in se vedno hodijo? Koliko otrok se jelstrooie ze pokvarilo vsled tega, ker so bili vzgojeni v verskem duhu* « .-71 S1^*.,.1,™™1 Cemu razni narodi širom sveta potrošijo letno na miHione t , , a TS! lzgovarja' da on ni kriv' da se Je cela zadeva lijone za svoja svetišča in razn^cerkv^ Ali LTzir Ter se ^ ^T J,ednotinef?a doma tak<> zavlekla zavozila, toda v istih čujejo in opravljajo same absurdnosti? pJ? k11 T priznava pa le> da se Je on samo Potegoval za dozidavo še enega (absurden) je hotel oni opazovalec reči. da ie J Z2 "^stropja. Dalje priznava, da je on .Lsti, ki je sestavil zadnjo nost, abotnoat, nespametnost, bedastoča in stvar brez smisel T"f%T ' P,":ZnanJe d°V°lj Ve"k dok"Z' da Lepo priznanje onim številnim vašim članom Teit^lj^ ki .fednole^ urTa V8e' "" ^ B'e Rože je na vrtu plela. Solo ?n zbor. 7. Ribniška. b) Žalostna storija. Solo in zbor. 8. Nastop posameznih pevk "Adrije" z amerikanskimi solo-spevi in spremljevanjem glasovirja. Vsi Slovenci Iz Chicage, so. Chicage, Pullmana, Cicere, Berwyna, Summit, Argo in vseh bližnjih sosednih naselbin so najprisrčneje povabljeni. Za vse bo vse najbolje preskrbljeno. Pripeljite seboj svoje družine, svoje prijatelje in vse, ki hočejo dobre in poštene zabave. Svirala bo slovenska Račič-Foysova godba. Za obilen poset se vsem priporočajo ANTON BANICH, predsednik, JOSIP KREMESEC, tajnik, MAKS OMERSEL, blagajnik, JOHN ZEFRAN, blagajnik. ške Cerkve. Čikago je že grozno veliko mesto, še hitreje raste, kakor je novi Jork. Vodo imajo slabo iz jezera; pa kaj Amerikani ne poskusijo? Zdaj kopljejo več milj daleč pod jezero, da bolj iz srede jezera bolj hladne vode dobe . . . Katoliških cerkva je 19, večji del novih, ene so komaj za silo dodelane, in vedno se še nove vzdigujejo . . Ko je Mr. Anton Žagar v Danici." na katero je bil naročen, bral o Plutovem "šacu," se je najbrž čutil malo prizadetega. In prav, da se je čutil, ker to ga je spodbodlo, da se je sam oglasil in nam marsikaj zanimivega povedal o Chicagi in chicaških Slovencih. "Chicago," tako piše 3. aprila 1865, "je komaj 40 let staro mesto in se je v tem kratkem času silno namnožilo z ljud- stvom in obrtnijo. Poglavitnej-ša poslopja so v sprednjem de hi ali licu, z litega železa, tri do pet nadstropij visoka. Mest (Dalje prihodnjič.) MISS MARY MRAVINTZ učiteljica klavirja 1022 E. Ohio St. N. S. Pittsburgh, Pa. TELEFON: CEDAR 727H-R Dajem poduk v irranju na klavir na svnjem domu. ali pa pridem podučevat tudi na dnm učencev. Se vam toplo priporočam. i-f Pi \l NAZNANILO IN ZAHVALA. Globoko potrtega srca naznanjamo s tem žalostno vest • smrti naše drage hčerke, ozir. sestre Mary Trlep ki je nas za vedno zapustila dne 9. oktobra ob 3. uri zjutraj po trimesečni bolezni (jetiki). Rojena je bila v Clevelandu, O. dne 25. novembra 1910 in je bila torej ob času smrti stara 16 let in 11 mesecev. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas tolažili v času žalosti in vsem onim, ki so pokojno tolažili za časa njene bolezni ko je tako nerada umrla. Dokler je mogla, je jokala, kajti bila je vedno pri zavesti do zadnjega zdiha. Zadnje besede je zaklicala še vsem skupaj: "Z Bogom. Good bye!" vpričo poleg stoječega duhovnika. Zahvaljujemo se najprvo društvu sv. Vincenca št. 182 K. S. K. J. kamor je pokojnica spadala,* za udeležbo pri pogrebu, ker so se istega udeležili vsi člani in članice. Hvala označenemu društvu za krasni darovani venec. Hvala tajnici društva Mrs. Mary Oblak, ki se je največ trudila, da se je pogreb tako lepo vršil in ker je molila pri pokojnici ob večerih; in ko je na pokopališču govorila v slovo ito molila, ni ostalo nobeno oko suho. Hvala dekletom nosilkam krste. Nadalje se zahvaljujemo darovalcem vencev Mrs. Mary Oblak in družini Viljem Prijatelj ter za vso požrtvovalnost, ki ste jo nam izkazali. Hvala družini Mike Trlep za venec, družini John Jarc za venec, Louis Gore in Jim Host-nik za venec. Zahvala tudi društvu SNPJ št. 208, ki je darovalo venec .kakor tudi vsem drugim. Mr. John Strukel, Karol Stru-kel, Louis Arko, Urban Snajder, Jos. Kvas, Mrs. Zakrajšek, Frpnk Smoli, Gabriel Smoli, Anton Laurič, Jim Pike in družini Anton Strukel, ki so darovali za sv. maše. Enako Mrs. Jos. Mik-lič ?n vsem udeležencem pogreba in vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile in se tako obilno udeležili pogreba. Hvala tudi sorodniku Rud. Grsel iz Clevelanda za udeležbo pri pogrebu. Ako bi pa bil morda kdo pomotoma izpuščen, prosimo, da nam to oprosti. Ti pa, ljubljena in nepozabna nam hčerka in sestra, počivaj v miru, saj si zapustila svet v svoji nedolžni deviški dobi. Bila si vedno potrpežljiva in dobra, zato ti bo pa tudi dobro onstran groba. Prosi tamkaj pri Bogu za nas, da bi se zopet enkrat skupaj sešli tam nad zvezdami! Kakor slana nežno cvetko sredi vrta zamori, si za vedno že zaspala draRa Marica nam ti. l, V vrtu rajskem presajena zdaj uživaš Božji kras. Lepše naj ti solnce sije! Prosi tam Boga za nas! Žalujoči ostali: ANTONIJA TRLEP, mati-udov&, KAROL, ANTON in RUDOLF, bratje, AMALIJA in PAVLINA, sestre. Elkhart, Ind., 20. oktobra 1927. =^1 jf :: Keal Oolluui^Valiie! EFFICIENCY ha« worked its miradei in the tailoring industry. The old fashioned thriftless methods, wasteful practices, and small scale operations have yielded to newer and better methods. Now you can buy • fine, all wool, tailored to your measure «uit or overcoat for at least $12.00 le« than you would have to pay for a ready-made. A Tailored Suit or Overcoat $Z37S wi Men who are accustomed to paying $50 00 to $60 00 for their suits in.cist that Fairtunlu all wool made to measure auita at $2J.75 are is good and even better than their high priced clothes Just 'phe n* or drop me s card today. I will call with ray new Fall and Winter lin« of over I4t of the tuont newt« all wool Fall and Winter Fabric* that would be a bargain at S3?.00 yet the pnee u only $21.71. no obligation to boy. but if you •fcould. you have my peribnal guar-•nt« backed by the iron-dad guarantee of Fairbanks Tailoring Company. Naš zastopnik MR JOSEPH STUKEL rV. R 3, Joliet, 111.—Telefon 6737 Jh* FAIRBANKS TAILORING COMPANY - Chicago NAJNOVEJŠE^ r ti 3 i COLUMBIA plošče katere so najbolj glasne in imajo činti glas. ker so električno rekordi rane. 10 INCH 75 CENTS 25070 F Al* me boš kaj rada imela — Hojer Trio s petjem Odpri dekle kamrico—Hojer Trio s petjem 25069 F Stari šotiš—Hojer Trio Moja Micka, pclka — Hojer Trio 25068 F Carlotta valček — Columbia orkester Dva črna očesa, valček — Columbia orkester 25065 F Samo še enkrat, valček — Hojer Trio Ven pa not, polka, — Hojer Trio 25063 F Ančka pejd plesat, valček — Hojer Trio Treplan za ples — Hojer Trio 25062 F Polšter tanc — Hojer Trio Ribenška polka — Hojer Trio 25061 F Žužemberk polka — Hojer Trio Zadnji poljubek, valček — Hojer Trio 25060 F Sieben šrit. za ples, Hojer harmonika solo šuster polka — Hojer harmn Slovenske dekle — Kvartet Jadran 1050 F Orao polka—Tamburaški zbor Savski valovi — Tamburaški zbor 1053 F Svatovska koračnica — Tamburaški zbor I^a Palcma, koračnica — Tamburaški zbor 12013 F Dunaj ostane Dunaj. —Voja'ka godba Pod dvojnim orle m —< Voiuška godba 103 F Panaček polka —Češka kapela Vesela Devčata—Češka kapela 99 F Elsička polka — Češka k.'oela Vrožove Soudeska — češka kapela 1<»0 F Na zabave polka — češka kapela Naše kamarady, polka —Češka kapela V zalogi imamo tudi vse druge plošče; kdor naroči 1 plošče ali več, dobi zastonj 200 glasnih igel. Se priporočam rojakom Anton Mervar MUSIC HOUSE 6921 St. Clair Ave. Cleveland. O. ZAHVALE Sledeči rojaki so zadnji čas od mene naročili moje nove. bele vrste harmonike. O njih se pohvalno izražajo kakor sledi- Joliet. 111., 21. sept. 1927. Spoštovani g. Mervar: Naznanjam vam, da sem prejel vašo harmoniko in sem jako zadovoljen ž njo ker je tako narejena, kakoršno sem si sam želel. Mogoče dobite od tukaj še kaj več naročil ker se vsakemu dopa-dejo. Čakal sem nekaj časa na njo, pa nič ne de: sem je pa zdaj še bolj vesel. S pozdravom Frank Ramuta. 1615 N. Broadway. Chicago, 111., 12. okt. 1927. Cenieni Mr. Mervar: Naznanjam vam, da sem ravno danes prejel naročeno harmonike, in sem se prav razveselil ko sem zače! igrati na njo. Se vam prav lepo zahvalim za vaše lepo delo. R?vno ta teden grem od tukaj v Pueblo, Colo.; tam je tudi dosti Slovencev, bom tudi tam malo razveselil naše rojake s tako krasno harmoniko. In kdor bo namenjen kupiti harmoniko, ga bom jaz nagovoril na \aše zanesljivo delo. Torej še enkrat najlepša vam hvala in vam želim še mnogo uspeha. Z rojaškim pozdravom Joe Yurglich, 1121 Bohimen St. (To je moj novi naslovi ** . . . Butte. Mont., 13. okt. 1927. Dragi rojak Anton Mervar: Dam vam vedeti, d? sem prejel harmoniko v dobrem stanju in nisem tega mislil, da bo tako fino izgledala. Ko sem jo zagledal sem bil prav vesel, in se vam lepo zahvaljujem za njo, je v resnici krasno izdelana in tudi glas ima nad vse lep. Vsak, kdor jo vidi vsakemu se jako dopade. Vsak pravi: Poglej ga Mervarja, on v resnici najboljše harmonike dela kar jih je še v Ameriki. Marsikateri rojrk mi pravi, da si želi tudi tako harmoniko, ker take še ni nikdar videl. In se vam še enkrat lepo zahvaljujem zanjo, in tudi rojakom bom priporočal vaše delo. Dobro vem, da nobenemu rojaku ne bo žal, ki jo bo od vas* naročil. I'n kadar bom še kaj rabil vam bom pisal. Vas lepo pozdravljam John Chebul, 634 E. Galina St. ~ . . , . M Gleasoton, Pa. 6. okt. 1927. Dragi rojak A. Mervar: Sporočam vam, da sem dobil harmoniko v redu. Harmonika je prav lepa in fina, tako da ne more biti boljša. Takoi ko sem bakso odprl, sem igra! celo noč na to harmoniko, in čedalje igram lepši glas ima, tako da jo v^ak opazuje kako izvrstno je narejena' Prav hvaležen sem vam, ter vas bom priporočal vsakemu rojaku ki bo hotel naročiti dobro harmoniko. S pozdravom Louis Pire, Box 2. "fmimimimTmiii...TTTTlll,,inni|1|,„TTtt) 4 Wm tke mm «t Mm&ak peaking membera ef K. & K. J. OUR © PAGE Bdim by Stmlty P. Zu+m, Aiinu 6117 St. Clair Apt, CUvtlmd, O. . i Official Notice*, Spertiag and Sack! News aai Otker Feat mm A THE GREATEST THING IN THE WORLD By Henry Drummond. Look at the great Sacrifice as He laid down Himself, all through life, and upon the Cross of Colvary, and you must love Him. And loving Him, you must become like Him. Love begets love. It is a process of induction. Put a piece of iron in the presence of an electrified body, and that piece of iron for a time becomes electrified. It is changed into a temporary magnet in the mere presence of a permanent magnet, and as long as you leave the two side by side, they are both magnets alike. Remain side by side with Him who loved us, and gave Himself for us, and you too will become a permanent magnet, a permanently attractive force; and like Him you will draw all men unto ,you, like Him you will be drawn unto all men. That is the inevitable effect of Love. Any man who fulfills that cause must have that effect produced in him. Try to give up the idea that religion comes to us by chance, or by mystery, or by caprice. It comes to us by natural law, or by supernatural law, for all law is Divine. Edward Irving went to see a dying boy once, and when he entered the room he just put his hand on the sufferer's head, and said, "My boy, God loves you," and went away. And the boy started from his bed, and called out to the people in the house": "God loves me! God loves me!" It changed that boy. The sense that God loved him overpowered him, melted him down, and began the creating of a new heart in him. And that is how the love of God melts down the unlovely heart in man, and begets in him the new creature, who is patient and humble and gentle and unselfish. And there is no other way to get it. There is no mystery about it. We love others, we love everybody, we love our enemies, because He first loved us. THE DEFENCE Now I have a closing sentence or two to add about Paul's reason for singling out love as the supreme possession. It is a very remarkable reason. In a single word it is this; it lasts. "Love," urges Paul, "never faileth." Then he begins again one of his marvellous lists of the great things of the day, and exposes them one by one. He runs over the things that men thought were going to last, and shows 4hat they are all fleeting, temporary passing away. "Whether there be prophecies, they shall fail." It was the mother's ambition for her boy in those days that he should become a prophet. For hundreds of years God has never spoken by means of any prophet, and at that time the prophet was greater than the King. Men waited Wistfully for another messenger to come and hung upon his lips when he appeared as upon the very voice of God.' Paul says: "Whether there be prophecies, they shall fail." This book is full of prophecies. One by one they have "failed;" that is, having been fulfilled, their work is finished; they have nothing more to do now in the world except to feed a devout man's faith. Then Paul talks about tongues. That was another thing that was greatly coveted. "Whether there be tongues, they shall cease.'" As we all know, many, many centuries have passed since tongues have been known in this world. They have ceased. Take it in any sense you like. Take it, for illustration merely, as languages in general—a sense which was not in Paul's mind at all, and which though it cannot give us specific lesson will point the general truth. Consider the words in which these chapters were written—Greek. It has gone. Take the Latin—the other great tongue of those days. It ceased long ago. Look at the Indian language. It is ceasing. The language of Wales, of Ireland, of the Scottish Highlands, is dying before our eyes. The most popular book in the English tongue at the present time, except the Bible, is one of Dickens's works, his Pickwick Papers. It is largely written in the language of London street-life; and experts assure us that in fifty years it will be unintelligible to the average English reader. Then Paul goes farther, and with even greater boldness adds, "Whether there be knowledge, it shall vanish away." The wisdom of the ancients, where is it? It is wholly gone. A schoolboy today knows more than Sir Isaac Newton knew. His knowledge has vanished away. You put yesterday's newspaper in the fire. Its knowlege has vanished away. You buy the old editions of the great encyclopedias for a few pence. Their knowledge has vanished away. Look how the coach has been superseded by the use of steam. Look how electricity has superseded that, and swept a hundred almost new inventions into oblivion. One of the greatest living authorities, Sir William Thomson, said the other day: "The steam-engine is passing away. Whether there be knowledge, it shall vanish away." At every workshop you will see, in a back yard, a heap of old iron, a few wheels, a few levers, a few cranks, broken and eaten with rust. Twenty years ago that was the pride of the city. Men flocked in from the country to see the great invention; now it is superseded, its day is done. And all the boasted science and philosophy of this days will soon be old. But yesterday, in the University of Edinburgh, the greatest figure in the faculty was Sir James Simpson, the discoverer' of chloroform. The other day his successor and nephew, Profesor Simpson, was asked by the librarian of the University to go to the library and pick out the books on his subject that were no longer needed. And his reply to the librarian was this: "Take every texbook that is more than ten years old, and put it down in the cellar." Sir James Simpson was a great authority only a few years ago; men came from all parts of the earth to consult him; and almost the whole teaching of that time is consigned by the science of today to oblivion. And in every branch of science it s the same. "Now we know in part. We see through a glass darkly." (To be continued) What Should Our Winding every effort to catch a fly ter Program Be? n The teams in the West are organizing to continue their rivalry, but this time it is to be in indoor. We are hearing of a possible bowling league. This is the right spirit, the social and athletic life of our Union should continue during the winter months also. All parts of the country should help boost the K. S. K. J. by organizing K. S. K. J. teams. Even in cases where it is not possible to play other K. S. K. J. teams, organizing a K. S. K. J, team in any branch of sport will be a big ad for our Union. But one suggestion: In or ganizing a local league or a district into a league, the only sensible thing to do is for the parties concerned to meet or at least to have a complete understanding about all things WThen our baseball season started we asked for suggestions etc., but no one seemed to care what was to be done. We had no idea as to who was to play, whom they were going to play or how many games they were going to play. And we surely couldn't give any one orders as to whom they must play. All we could do was to await: developments. The developments came, and as we expected, each team wanted things to be run favorable to thefn. Nothing surprising about this, this was only natural, but it blinded some people to the fact that there are two sides to every question. If the purpose is to decide the superiority of a district in any-thig, then the only plan worth while is to establish a regular league with a definite schedule and with rules that are agreed upon and signed by each of the teams concerned. Fraternally yours, Rev. M. j. Butala. Bridgeport, O. Editor Our Page: Dear Sir and Brother: In the issue of October 18th Our Page, I noticed an article with an item dealing with the Pittsburgh-Bridgeport game and was written by Brother John Golobic Jr., Manager of No. 50 baseball club. Shortly after this game, I sent to you for publication particulars of the game, but they must have found themselves in the wastebasket for they never saw daylight. Satisfying myself that the matter pertaining to this game would not be discussed anymore, I did not mention more about it, but since the appearance of the article in the last issue I feel that a proper explanation should be made. I hope that consideration will be granted me in our page for this purpose, since the same was given to Brother Golobic. (Ed. Note: Kindly note explanation following this article). The sworn affidavit, made by Frank J. Lokar, the official umpire of the Pittsburgh-Bridgeport game shows very little sportmanship. He says that in the presence of 300 to 400 fans our players deliberately allowed the ball to roll around over the hillside. Who made a more earnest effort to catch a foul ball than our first baseman on the hillside? Did he not risk his life when making an effort to get a fly ball on your beautiful Sunside Park on top of Pittsburgh Hill? Is it not a fact that our catcher was mak- ball and one of your 300 fans stuck his umbrella in the way to keep him from getting the same? This "Official" umpire Lokar further states that he immediately decided to award the game to Pittsburgh, but listen, when some of those Fly Balls that he refers to were not fielded in the second and third inning, yet he was going to give Pittsburgh the game Where is the balance of the six innings. It was not raining yet, according to his affidavit when he came to the condusioxi as to the results of the game. Before leaving Pittsburgh, Brother captain and myself approached this Frank J. Lokar and Manager Golobic and asked them for the decision. The following was the answer given to us: "I cannot give you the decision of the game now. will let you know later." Is it not a fact? But in his affidavit he states he decided to award the game to Pittsburgh immediately. Some sport I must say. Now regarding Brother Golobic, it is a pitty that such methods are used in our organization to try to create ill feeling in the rank and file. There is not much that could be mentioned too. if any one read Brother Golobic's remarks, except that if anyone would have any reason to complain about the Waukegan game it would be the St. Joseph Sports. The decision handed out by Father Butala and Brother Zalar was accepted by thtem like gentlemen, for which *they are to be commended for. If Pittsburgh would do likewise, much more could be accomplished for the benefit of the organization, and more sportmanship would be shown. As to our players, Golobic is hinting about our team hiring ringers to play the Waukegan game. For information to him and his friends, Bridgeport had a K. S. K. J. baseball team on the field, regardless of the score. We did not hire anyone to play for us. Every player was a member of St. Barbara Society No. 23 of Bridgeport, O., and a proud one at that. We did not go to Cleveland to borrow players to play any games. If we lost it was satisfaction to us; it was our lost. The people of Waukegan were pleased to welcome us and we have nothing to regret our defeat. The courtesy extended to us was a true brotherly one. Regarding the remarks made by Brother Golobic and pertaining to Father Butala, I do not care to make any comments on, but I would suggest to Brother Golobic, considering him « Catholic that he woyld at least be a gentleman , to that respect and be sure to know what he is talking about before making any accusations for his and general benefit. There is one more item that I wish to mention before closing and that is this; if our baseball is to continue next year, I certainly agree with the few remarks made a little time back in dealing with the regulation of the baseball policy of our organization. I think that Father Butala tyid .Brpther, Zar lar used every possible effort to give fair decision during the past season, and they deserve praise for the same, but some of the others did not. If the baseball curtain rolls up again in the K. S. K. J., which I hope it will, I trust that the management .of the Pittsburgh team will use more of a gentleman policy in arranging their games and after their games. For the Bridgeport K. S. K. J. Baseball Club: Anton Hochevar. Editor's Note: A word or two about the rejection of Brother Hochevar's letter. — Immediately after the Pittsburgh-Bridgeport game, I received from Pittsburgh report of the innings played. The report also stated that Pittsburgh was claiming a forfeit. That much was published, as for the rest following my policy of "square deal for everybody" I was forced to reject several pages of printed matter which would have thrown a "monkey wrench in the works." I received another letter from Pittsburgh and also rejected it. Then I received Brother Hochevar's letter, which dealt with the game, also, and was contrary to those received »from Pittsburgh. I decided to drop the matter and await word from headquarters for a decision. Brother Golobic's last contribution was published because therein was mentioned an official letter, pertaining to the membership of players. MAY BE ON FIELD IN 1928 Barbrrton Hopes To Have Baseball .Team, Barberton, Ohio, was not represented in the K. S. K. J. baseball league this year but I see no reason why they should be out of it again next year, as we have a large number of young men who knew how to play ball and would be willing to play if something was started. * It seems as if we can't get started somehow or other, but we are hoping that next year will find a Magic City nine out on the field showing other K. S. K. J. teams a thing or two about baseball. C'mon gang, wadya say? In regard to rules for next year, I would like to suggest a few. Maybe I have no right to mention them as we took no part in the league this year, but I'll take a chance anyway. I think all the teams should be divided into at least two leagues, with officials elected for each league to rule their particular league and a headman. to take charge of both BOWLING NEWS , The Second Division of Stl • - Stephen's League. Chfcago, 111.« — On the 18th of October the two strongest teams met, which are Holy Name Juniors and St. Stephen's K. S. K. J. The Holy Name Juniors seems to be the strongest so far for they took two games away from St. Stephen's. Which placed the Holy Name Juniors on the top and St Stephen's second; these two teams seem to be playing a game of tag instead of bowling. The St. George's C. O. F. team, a jolly bunch of men, they like to kid each other about the gutter balls. St. Mohorus team seems to be the weakest team for the start, but you cannot tell what they will do once they get the balls rolling we hear they have streghtened their team for the next match, which means the Holy Name Juniors will have to roll some to beat them this time. Reporter. st. stephen's parish bowling league chicago, ill. FIRST DIVISION Week ending October 22nd, 1927 TEAM STANDING Team W. L. Total Ave. St. Mohorus .......... 6 0 4,229 704.5 St. George COF .... 5 1 4,393 732.1 Holy Name Jrs..... 4 2 4,397 732.5 St. Stephen's KSKJ 2 4 4,213 702.1 Danica .................... 1 5 3,766 627.4 Slov. Camp M.W.A. 0 6 4,002 667 INDIVIDUAL Name Team G. Total High Ave. Zabkar, H. N. J. 6 1.005 222 167.3 974 210 1622 949 184 158.1 939 185 156.3 934 222 155.4 931 179 174 196 167 174 178 158 168 Mladic, H. N. J. 6 Zefran, St. Ste. 6 Bicek, St. Moh. 6 H raster, St. Ste. 6 Merlak. St. Moh. 6 Dominic, St. G. 6 Strohan, Dan .. 6 Palacz, St. G. ..6 Kosmach, St. G. 6 Predovich, MWA 3 Gregorich, St. G. 6 Kcrdish, MWA. 3 Kozjek, H.N.J. .. 6 Poglajen, MWA. 6 930 911 907 905 447 860 431 855 155.1 155 151.5 151.1 150.5 149 1432 143.2 173 142.3 835 162 139.1 HE IS THE RIGHT MAN When you go to the polls November the 8th, Be sure you are right before you vote. You can only be right If you vote for the right man for council. Our Page thinks it is its duty to support Dr. J. W. Mally of Cleveland, for councilman Of the Fourth district. Because he is a member of St. Vitus lodge; Because he was on the baseball committee When baseball was started underway in Our Cleveland K. S. K. J.; Because he is very active in K. S. K. J. affairs, Because he is interested in our young folks; Because he will work for Slovenian interests; Because he is the right man. Vote for him and support a brother member. NAVY BAND IN JOLJET "Presidents Own" U. S. Navy Band Will Give Two Concerts. Of the fifty-six cities, which will be fortunate to hear the U. S. Navy band, Joliet will be on the list. The band is coming to Joliet November 7th, and will present two concerts in the High School Auditorium, one at 3 in the afternoon and the other at 8:15 in the evening. Admission, Adults: $1, Children, afternoon, 50 cents. The band wil play under the auspices of the Kiwanis Club of Joliet, which is arranging the concerts for the benefit of the Boy Scout Lodge in Highland Park. This lodge was built by various members of the Trades and I leagues. Each team should play at least two games with the other K. S. K. J. teams in its league. My lost suggestion would be that the officials of the leagues would send the managers of the teams a number of score sheets that would be filled ou and returned every game with K. S. K. J. teams only, so that a record could be kept by the officials and published in Our Page of the Glasilo every week. • I suppose I shall hear a lot of arguments about my ideas, but let them come — that's what we want. i i ^re's tp the success of the 1928 K. S. K. J. baseball league and the continued prosperity of Our Page. Fraternally yours, Magic City Fan. St. Stephen?hKTse.Knj.S*ne8.!.........22i8!Lab°r Council who volunteered St. George C.O.F....................._..22ll their services. It is hoped to Holy Name^Juniors ..........808 ! ™se $1,000 to pay notes still St. George C. O. F...........................785 j due for materials etc. Zabkar, Holf i/ame™ J-iors ..........561 ! Joliet is Pinnate in having Mladic, Holy Name Juniors ..........536 this band visit its city as the ku W I"dividufI Game: band has on its program mostlv Zabkar, Holy Name Juniors ..........222 • Hraster, St. Stephen's .....................222 large cities as Pittsburgh, Pa., SECOND nmsiONre,ary I Cleveland O.. Detroit Mich Standing Weew Ending October 22nd:! etc. The people of Joliet Team .................... W. L. Total Ave. should take this opportunity to Holy Name Junior 7 2 5,651 627.8 St. Stephen's ........ 6 3 5,642 626.8 St. George's COF. 4 5 5,203 578.1 St. Mohorus .......... 1 8 5,331 592.3 Individual Average: Name Team G. Total High Gottlieb, St. G. 9 1.210 164 1,190 917 781 1.156 771 385 1,124 1,111 1,092 163 165 144 154 158 172 143 148 150 Ave. 134.4 132.2 131 130.1 128.4 128.3 128.1 124.8 123.4 121.3 741 Perko, H.N.J. 9 Gregorich, St. S. 7 Bogolin, HNJ. .. 6 Baskouc, HNJ. 9 Meriak, St. S..... 6 Fajfar, St. Moh. 3 Pavlich, St. Moh. 9 Jerin, St. Moh. .. 9 Prah, H. N. Jrs. 9 High Team Game: St. Stephen's K. S. K. J. ... Holy Name Juniors ...................... 659 High Individual Game: Fajfar ..................................................172 Prah ....................................................168 High Team Series: St. Stephen's K. S. K. J..........—.2,028 Holy Name Juniors .........-...........1,956 PerVo ..................................................448 Grcgorich ............................................444 J' hn J. Bogolin, Secretary. Frank Banich, Assistant Sec'y. hear this high-class band. DON'T FORGET You haven't forgotten about the big St. Joseph's dance in Collinwood. It will be a bigger event than the 4th of July. It was previously announced that it would be a public dance. Correction, please — it will be a PRIVATE dance. Tickets are being sold by the members. The Bednar-Zupan orchestra, which will play for the Sports November 26th, boasts of having one of the saxiest saxa-phonists out. He is Ferdinand Wagner. You must hear him to appreciate it. Cornet players soon get wind of a new tune. IN TROUBLE? Perhaps you are in trouble— Owe some money, try to collect some, or maybe you ac-cidently shot someone, or maybe you are buying property. Divorce, alimony, bootlegging etc. If you live in Cleveland there is a good place to go for aid. We have been recently informed that our Brother Mr. Joseph J. Ogrin has opened two law offices, one at room 1802 B. of L. E. Bank Building, the other at 15603 Waterloo Rd. The phones are Main 8823 and Kenmore 1294. Joe is a nice fellow, a member of St. Aloysius Lodge No. 192 of which he was the first Secretary. This lodge is composed entirely of yOung men. who are as active as Joe h>.n-self. I hope our Cleveland young people will patronize Mr. Ogrin. In theaters and cinemas sleepers are not easily identified, but during the intervals their air of having just re turned from a far country, their exaggerated interest in the play, their misplaced criticism, betray them. These signs are seldom exhibited by women. —Selected. SLOVO Spisal Milan Pugeli. Hiša je široka in nizka in zdaj, ko leži na njeni slamnati strehi debela plast belega snega, se zdi še nižja. Videti je, ko da bi bila zlezla v zemljo vsled svoje visoke starosti. Okna so majhna, zid med njimi odrt in starikav, vrata zakajena in vegasta. Sled dima, ki se vije dan za dnem ob zgornjem koncu vrat iz veže pod streho in izpod nje na oglu hiše na piano, je široka in mastno črna kakor vrata sama. Hiša je danes polna svojih ljudi. V veliki izbi s prostrano zeleno pečjo, z dolgo mizo in klopmi ob steni, so se zbrali tisti, ki so zagledali v njej luč sveta. Gospodinja, siva, brezzoba starka velikih in zguba-nih lic, koščenih rok in drob- mlekom, in te skromne zemlje, ki jim je rodila sad in cvet. Ona, starka, jih je videla mnogo v življenju, ki so se sramovali materinega jezika, ki so se ognili kmetiškemu krilu in stari, žuljavi roki. Živela je dolgo in dolgo in spoznavala je take, ki jih je zamamil svet, da so utajili revno vas in svoje ubožno ljudstvo. Njeni sinovi pa naj nikoli ne store tega. In starec-oče kima zadaj in vsi sinovi odgovarjajo šepetaje drhteče obljube. Po vrsti stopajo k njej in ji segajo v koščeno in mrzlo desnico, ki leži na odeji črna in uboga kakor bolna in oskubena žival. In slednjič pristopi nevesta, vsa mlada in lahka in vzame v roke starkino desnico kakor bolnega, temnega golots in jo pritisne na svoja rdeča ustna, enaka listom bele mačehe. Sklone se k starki in poljubi njeno čelo :iieoetl za vai denar Naš zavod uživa najboljši ugled od etranl občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St. JOLIET ILL. Wm. Redmond, preds. Chas G. Pearee, kasir Joseph Dunda, pomoi. kasir HRBTOBOL, LUMBAGO, J^I preskrbujemo in prodajamo bonde javnih naprav, industrijske in municipalne bonde. Ilitra in gotova pomo? z l£v;t . Cross lediTnim oblizem. Zakaj bi trpeli še en dan. če vam bo ta slavni obliž pomagal tako hitro iz zadrege. Ako prilepite Red Cross ledičr.i obliž na boleče mesto, boste deležni gorkote, podpore in udobnosti. Zdravilo se vsesa v sedež bolečine, nakar okorelost čudežno izgine. Rdeče flanelasto ozadje vzdržuje gorkoto, zdravilo se pa vsesa skozi kožo v okorele sklepe in mišice. Poskušajte Red Cross ledični obliž danes ter se prepričajte, kako hitro prežene to zanesljivo zdravilo nadloge hrbtobola, revmatizma in lumbaga. Po vseh lekarnah. —Advt. Popoln« postrežba s bondi sa investiranj« in sopatno prodajo. Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota J« pri nas kupila že veliko^bondov v splošno zadovoljnost. •7 West Monroe Street. Chleage, DL NCW YORK, BOSTON, PHILADELPHIA. DETROIT, ST. LOUIS, MILWAUKEE, MINNEAPOLIS, SAN FRANCISCO. importiramo vsakolifne Izdelujemo prvovrstne ITALIJANSKE HARMONIKE rofnega del«, ki so najboljše na • vrtu. J am jena deaet let. Naie cene najniije. Pouk na harmonike zastonj na&im kupcem. Piiite po brezplačen cenik. RUATTA SERENELLI A CO., 1014 Blue Island Ave., Dept. 37, Chicago, 111. ne in rine molče pred enega in drugega skledo s svinjetino, ogromni hlebec, posodo vina in debela rdeča jabolka. In mati jih gleda z drobnimi vodenimi očmi in se smehlja. In zopet pokliče k sebi hčer in ji šepeče na uho. Sinovi se obrnejo k njej in poslušajo sestro, kaj jim naroča po njej mati. Dala je vsem »ivii^f*I............................................ in zato je naj nikoli ne zataje, naj se je nikdar in nikjer ne sramujejo, nje, preproste starke, ki jih je dojila s svojim *2375 FAIRBANKS ™ čisto volnene obleke in vrhnje suknje narejene po meri. Naš zastopnik za Joliet, 111. in okolico je MR. JOSEPH STUKEL R 3, JOLIET, ILL. Telefon 6737 MRS. ANTONIJA RiFFEL, slovenska babica S2S N. Broadway JOLIET, Hi* Tetefou 2380-j. Zdravniki priporočajo gorak Bolgarski zeliščni (krvni) čaj da prežene prehlade. Bolgarski zeliščni (krvni) čaj pomaga pri revrrmtizmu, zabasanosti, jetrni bolezni, ledični in pri želodčnih neprilikah ker utrjuje kri. Vprašajte vašega lekarnarja za pristni Bolgarski zeliščni (krvni) čaj; 75c in $1.25. VA2NO: Velike družine naj bi naročile moj veliki zavitek tega čaja za zimo. Pošljite $1.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President, 100 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. Veliki stenski koledarji za leto 1928. Naša firma že veliko let izdaja velike stenske koledarje ter iste razpošilja po naročilu na vse strani, bodisi tukaj po Ameriki ali sirom stare domovine na tisoče letno. Za leto 1928 imamo zopet izvanredne vrfete teh koledarjev z raznimi slikami, bodisi iz Ameril e in tako iz stare domovine, katere bodo zanimive obojestransko, tukaj in doma. Koledarji so tiskani tudi v slovenskem jeziku, velikosti 19x27 palcev, vsjik mesec pa kaže druge slike, z imeni ni razlago. Cena za enega je 20 centov, za dolar jih pa pošljemo 6 komadov s poštnino vred. Naročite jih takoj za svojce v stari kraj. Pišite na: A. GRDINA & SONS, 6019 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. Kstabluhad 1857 Pridružite se našemu 1928 počitniškemu klubu ki se sedaj ustanavlja Mi imamo pet raznih načino/ na izbero ravno tako kakor pri Božičnih hranjevalnih klubih. To je najbolj prikladen naoin, da si lahko vsak teden nekaj prihranite ter si s tem zagotovite prihodnje leto potovanje in počitnice po vaši volji. Pridite torej takoj v našo banko ter si izberite način tedenskega hranjevanja kakor vam drago. Najutarejia in največ ja banka v Jolleta. ammmmr S16v. pogrebnik in ličenzirani embalmer v Newburghu LOUIS L. FERFOLIA _ 3555 Eaat 80th Street Telephone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. minniiinumnnminiimimiifiti F. KERŽE, i 1142 DiBu Ki, N. M. |_CLBY1LAMB, g. K. 8. K. J. Dradtnm: Kadar naročate zastave, recall)« In drago, pazite na moje lne la naslov, če hočete dobiti aajbeljie fclago za najniije * Itrti ta SASTOHJ1 mmmxmmmxmmmmmammmm ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 490* Mer Stmt, Pittabvgk, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, operete Si^sriM sas? dokm--- ^ - fi® šnmmmamtmammamum