St. 84 V Mariboru, sobota 22. julija. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti projoman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, /a celo leto 10 ffold., za po! leta 5 »rok!., za četrt leta 2 ROld 60 kr. _ Za oznanila so plačuje od navadne četiriRtopno vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. 8« se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača žtempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220 Opravnistvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativ^ rffo^o v tiskarniei: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Razpustite deželni zbor! Beremo v nekterih novinah, da hoče vlada razen mnravskega tudi štajerski deželni zbor razpustiti. Mi pa smo komaj pred tremi dnevi čuli, da ministerstvo na to ne misli, in sicer iz tega povoda ne, ker je od dotične strani poročeno, da ni mogoče drugačnega zbora v Gradei skupaj spraviti kakor je zdaj, da bi torej razpu-sčenjc bilo zastonj, in bi zopet voljeni centralisti samo tem ostrejši bili v opoziciji proti ministarstvu in njegovemu programu. To je gotovo, da so v višjih krogih graške gosposke sami v temi, in da pred dvema dnevi še niso pičice več vedeli, kaj in kako bode ministerstvo delalo, nego ve drug svet „mit dem besehrankten unterthanenverstande." Poslednje je pripisovati ministarski molči-vosti, o kteri se tožijo tudi češki listi in v prvi vrsti celo organ onih mož, ki so s Hohenvvartoni posvete imeli (,,Pokroku). Hohcnvvart modrost svojih prihodnjih korakov sam za sebe hrani in nemogoče ni, da je to eden glavnih delov njegove moči ter uzrok, da se ustavovercem tako koža ježi, ker imajo protivnika pred seboj, ki ga niti ne poznajo. Minister menda svojim organom, ktere mu je rodil prejšnji sistem, kteri torej niso meso od njegovega mesa, temuč gredo za njim za ljubega kruha volja, kakor purani za koruzo, — ne more dosti upati, torej jih pusti čakati do zadnjega hipa Kar se pa tiče prvo omenjenega, namreč da je ininisterstvu rečeno, da hi bilo razpuščanje štajerskega zbora brez vspeha, — jc sicer resnici jako podobno, da se je hotelo od vladnih organov reč kot tako narisati. Baš ker so viši uradniki, kteri imajo take referate delati, v duši in duhu protivnik) ministerstva in privrženiki propadle klike, žele da bi deželni zbor ostal kakor je, in zato na Dunaj poročajo, da se lniuisterijalna večina Gradoi ne da doseči. Kar žele da bi bilo, to pravijo da je. Zato pa treba, da mi potem javnosti in da naši slovenski poslanci potem, ki se jim primeren vidi, razložimo neresničnost taeih uradnih referatov, da ovržemo trditve, kakor da bi bilo razpu-ščenje brczvspcšno, da izrekom tir j amo, naj se štajerski deželni zbor razpusti, in razpišejo nove volitve. Že pri zadnjih volitvah, ko so uradniki delali kjer in kolikor so mogli proti mlačni vladi Potockega, prišla jo tako zdatna manjina federa-listov v deželni zbor, da je skoro samo na izborih velikega posestva visela odločba, kakšna bode večina. Pri velikih posestnikih se jc pokazala taka razmera konservativnega in centralističnega elementa, da vlada vidi, kako lehko zmaga v tej kuriji, ako samo malo svojega vpljiva boče rabiti. In po nekterih krajih, kjer so voljeni liberalci, bile so manjine, ki denes lehko večine postanejo. Torej če je miuisterstvu samo resna volja, večina jc tu. Pa ko hi tudi to ne bilo, Slovenci na spodnjem Štajerskem, tretjina cele dežele, imajo pravico tirjati, da sc zbor razpusti. Slovenci na spodnjem Štajerskem nismo zastopani v državnem zboru. V kmečkih občinah sta samo v enem okraji, mariborskem, samo z neznatno večino izšla dva nemškutarja j in graški deželni zbor jc bil krivičen in brezobziren dovolj, ravno ta dva, in nobenega Slovenca, v državni zbor poslati, tako, da ko bi tudi ta dva priznali — kar nikdar ne moremo — zastopan bil on sam okraj slovenskih kmečkih občin. Da sta voljena bila, krivo jc tudi e. kr. uradništvo, ki je skrivaj in javno delalo za njijun izbor. Naša skrb bode, da prihodnjič ne prideta več, vsaj iz kmečkih občin ne, v zbor in torej odpadeta ininisterstvu dva oponujoča glasa, ker njih duševna opozicija pač ni baš kvarna, kajti uboga sta na duhu obadva Kavno tako so v C olji e. kr. uradniki — nemškega'' e. kr. uradnika Tomschitza volili. Naj vlada pri prihodnjih volitvah za Celje in in trge (»koli Celja samo svojim uradnikom zabrani agita eijo v pruskem duhu, iti tudi tam je izid volitve ves drugi. — Isto tako v Ptuj i. Štajerski Slovenci, imajo torej že zato, da sc krivični in nenaravni zastop, ki ga imajo, odpravi, pravico tirjati: razpustite štajerski deželni zbor! Ali veče s*a m o up r avne občine aH manjše vladne okrajne oblastnije. I. Nobeno vprašanje ne sega tako globoko ▼ ves ljudski živclj, nobeno, ako se nevkretno reši, nima toliko nevarnih nasledkov za občni blagor in napredek narodov, kakor organizacija sosesk ali občin. Knez Schvvarzcnberg izreče v 1 obč. postave od leta 1S40: Svobodna občina je podlaga svobodni državi. Temu bi se moralo še dostaviti : Svobodna občina je podlaga vsega narodnega razvitka in edini pripomoček, da si v deželah, kjer so narodi pomešani, vsaki narod ohrani svojo narodnost. Če je tedaj organizacija občin za vsako deželo in vsaki narod največe važnosti, jc za nas Slovence životno vprašanje, ktero nesrečno rešeno, bi nam vsekalo nezaceljivc rane in nam vzelo edino orožje, s kterim se rešimo tujčeve pete. Organizacija občine pa je v najožji zvezi z organizacijo državnih uradov. Kjer poneha delokrog občine, tam začenja opravilo države. Ceni veči je tedaj delokrog občine, tem manjša opravila bodo imeli državni uradi in narobe. Vsaka prenaredba občinske postave tirja dosledno preustroj državnih uradov. Občinska postava, ktero je staj. deželni zbor 1. lS(j4 na podlagi postave od ;">. marca 1H02 za Staj. vojvodino izdelal in ki jc še zdaj veljavna, se je v teh sedmih letih svoje veljave na mnogo strani skazala nepraktična. Občine same, okrajni zastopi, deželni zbor vsi pripoznajo, da jc treba to postavo spremeniti; kako pa bi se naj spremenila, v tem so jako različna mnenja, da, šc v glavnih načelib si nasprotujejo misli ljudskih za- Listek. Protestanta vNka vera na Kranjskem v 16. stoletji. (Po Valvasorji.) (Dalje.) Protestantovski plcmenitaši so pregnane pridigarje pridno z drugimi največ iz Nemčije poklicanimi nadomeščevali. Tako so na Trubarjevo mesto poklicali nekega Kašparja Melisandra. Ali ni jim prišel v deželo, ker mu jc z ostro prepovedjo pot preprečil nadvojvoda Karel. Sledeče leto lfal!) jc Krel nekdanji pomočnik Trubarjev kot superintondent v Ljubljani umrl. Na njegovo mesto pride iz Nemčije neki Kristofor Spindler. To leto je bilo na Kranjskem 24 protestantovskih pridigarjev, ktere so bili stanovi iz Nemčije poklicali in na svoje stroške zdržavali. Nekoliko časa so imeli zdaj mir ali 1. 1672 so morali zopet pridigarji v Badolici, Novem mestu, Metliki in Krškem po nadvojvodovenmi povelji svoja kopita pobrati. Tako so se vedno borili katoličani in protestant je iu čc bo se stanovi v deželnih zborih zbrali, sklepat o izdatni obrambi mej proti Turkom in drugih deželni blagor zadevajučih rečeh, niso vpuščuli v taka posvetovanja ampak le pritožbe kovali zoper preganjanje protestantov. To je nadvojvoda po-slodnjič napotilo, da je sklical skupni zbor deželnih stanov iz Kranjskega, Štajerskega iu Koroškega in sc zastran verskih reči ž njimi v Bruck-u pogodil. V tej pogodbi je obljubil, da ne bo prihodnjič več nobenih zaprek stavil privrženikom avgsbnrSkc konfesije, da bodo smeli imeti svoje pridigarje in svoje cerkve. Paše tistega leta 1672 jc prelomil pogodbo — po nasvetu jezuitov, pravi Valvasor, izpodivši Janeza Kočevariča, ki je blizo Radie v neki letni hiši pridigoval in še dva druga pridigarja. In kaj taeega, kar se ni vjemalo z pogodbo, sc jc v prihodnjih letih večkrat zgodilo. L. 1574 jc Konrad dušic ljubljanski Škof z Miklavžem Corret-om celjskim proštom šel za komisarja v Gorico, naznanit, (loričanom, da morajo vsi iz dežele, kteri niso katoličani. Nato so 4 plemenitaši in nekteri bolj ubogi meščani iz dežele šli, drugi pa se po katoličili II. p. 666, (II) L. 1G7K je nadvojvoda zopet zavoljo obrambe avstrijskih mej proti Turkom, ki so bili na Hrvaško pridrli sklical skupni zbor deželnih ^stanov iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in G72 sklenjene pogodbe iu da drugega tudi nikdar niso nič zahtevali kot mir in edinost med obema verama. Zato se mu zahvalijo ter so pripravljeni potrditi njegove nasvete zastran mejne obrambe. On pa jim naj vsigdar (dirani svojo milost. V kratkih besedah odgovori nadvojvoda, do bo mož beseda, in da ravno to tudi od njih pričakuje. stopnikov iu bati se je, da vsled tega nasprotja vse ostane pri starem. Dva predloga sta se objavila o prcmeinbi štirske občinske postave, ktera pa iz tistih preniis prideta do ravno nasprotnih sklepov. Prvi predlog pride od odbora, kterega je štirski deželni zbor v poslednji sesyi izvolil v ta namen, da bi naj pretresaval občinsko postavo ter prihodnjemu deželnemu zboru predložil svoje nasvete, kako bi se uaj ta postava spre-meuila. Ta odbor je svoje delo že pred pol letom dovršil, in proglašal svoj načrt nove občinske postave. Drugi predlog se je objavil v ..peticiji kmečkih občin do deželnega zbora", ktera se je razposlala po vsem Stirskeni in nedavno tudi v „Slov. GospodarjiM razglašala. Ker se za oba predloga po vsej deželi živo agi tuje ker imata oba mnogo privržencev, ni dvombe, da se bo moral prihodnji deželni zbor tega vprašanja lotiti in ga na eno ali drugo stran rešiti. Zatorej spoznavamo za svojo dolžnost, celo stvar kolikor mogoč razjasniti, da sipo prenaglih nepremišljenih sklepih sami ne kujemo okovi, še hujše ođ prvih, in si sami ue podrežemo žile življenja. Prodno se pa spuščamo v pretresavanje teh dveh predlogov, podamo iz dozdanjc občinske postave iste točke, ktere spremeniti oba predloga nameravata. Po tej postavi ima občina dvojni delokrog (§. a. samostalni, in b) preneseni. V samostalni delokrog spada: slobodno ravnanje z občinskim imetkom, skrb za varuost osebe in imetka, skrb za občinske ceste, pote, prostore, mosto in poljska policija, nadzorništvo nad tržno kupčijo, nad mere in teže, zdravstvena policija, nadzorništvo nad posli in delavci in nad javno varnostjo, skrb za uboge in za občinske do-brodejne zavode, skrb zarad ognjene nevarnosti, nadzorništvo nad stavbami in oddaja dovoljenja za stavbe: po postavi odločeni upljiv na ljudske iu tudi na Mvdnje šole, ako jih občina sama zdržuje poskus pravdajoče stranke pomiriti, prostovoljne dražbe premakljivega blaga napravljati. Prenese u i delokrog odločuje sploh državne in deželne postave. Po teh postavah morajo občine zvršiti mnogo opravil, ktera so prej pripadale državnim ohlastnijam. Vse oklice, poklice, odloke okraju, glavarstev morajo občine strankam oddajati Skoro po vsaki novi postavi se jim nalagajo nova opravila. Šolska postava je odločila, da morajo župani, dražbe zarad neplačane šolnine napraviti iu še celo skrbeti za prenašanje rabljenega blaga na mesto dražbe. In tako prenesenih opravil je še mnogo, da občinam pri naj boljši volji ni mogoče vse opravljati. Krivica, ki se tim občinam godi, je tem veča, ker za ta opravila obilne ne dobivajo nobenega povračila , številno državnih uradnikov ni nič manjše od projšnega, davki nič niso ponižani, pač pa na mnogih krajih povišani po vcčili občinskih in ukrajnih dokladih. Nad občinami imamo na Stirskem še okrajne z as tope, ki so tudi mnogo opravil odvzeli političnim državnim oblastnijam, pred vsem nadzorništvo nad okrajnimi cestami. Občinska postava tora j naklada občinam toliko opravil, da jih v svoji sedanji velikosti ne morejo zmagati: okrajni zastopi pa nimajo nobene eksekutivne oblasti, so torej popolnem onemogli, če hočejo uporneže proti zapovedim okrajnih zastopov ukrotiti. Oba predloga to pripoznata in vsak po svoje nasvetnje, kako bi se dale te zapreke odpraviti. ]'is<>h>roc/)icm?i gospodu grofu JI<>hemu.), ko so oklicali slovenski domoljubi ljutomerskega okraja na Štajerskem prvi slovenski tabor ali ljudski shod. Vladal je v tistem času dr. Oiskra, kteri je vse, samo ne pomirjeuje avstrijskih narodov nameraval, najmanj pa hotel biti pravičen že od nekdaj zatiranemu slovenskemu narodu. Ko so dotični taborski (»snovalci predložili okrajni gosposki prošnjo za dovoljenje tabora, kteri jc bil priložen seveda tudi program taborski, se je nad prvo točko „zjedinjenjc Slovencev v eno administrativno celoto1' okrajno glavarstvo toliko prestrašilo, da si je izprosilo iz Dunaja svčtn, in Oiskrin odgovor je bil lakonični ,.be\vil-ligcn." — Od tiste dobe je bilo po vseh kotih razkosane Slovenije že mnogo taborov, in povsod jc bila ta točka piva iu naj važnejša, — povsod sc jc zbralo mi tisoče in tisoče omikanih in priprostih Sloveu cev, kteri so pokazali, da poznajo potrebo združenja, da to enodušuo žele. Dobro poznajoč korist pa tudi potrebo tabora na Gorenjskem, se je zbralo 11. aprila t. 1. nad sto veljavnih posestnikov gosposkega iu kmetskoga stanu radoljškega političnega okraja, da bi se posvetovali iu določili program taboru, ki bi se imel sklicati. Po temeljitem preudarjanji sc jc program odobril, volil osnovalni odbor, ktcreinu se je naložilo delati in skrbeti, da se tabor skliče na dan 2!). maja. Vložila sc je torej prošnja za dovoljenje ta- bora, ali okrajno glavarstvo je zbrisalo dve točki, iu sicer: „ker pretres o vanje teh vprašanj spada v državno in deželno p os t a vod aj-stvou, in vsled pritožbe do deželne vlade prepovedalo ravno tc dve točki, in povrhu še tretjo, v programu taborskem, 2. Deželna vlada se je pri tej prepovedi opirala baje na nek memorandum, kterega je spisal okrajni glavar Wurzbach, tako vsaj je vedel trditi „Laib. Tagblatt", ki je v taeib rečeh menda podučen. Taborski odbor pa, prepričan velike koristi tabora — sklenil je poslati utok do ministrstva in tudi v pravodobnom času to izvršil, — in to tem bolj, ker je z opravičeno nejevoljo videti moral, da se tabor prepoveduje le iz h udov olj ne nevednosti ne pa zaradi skrbi pred neredom. Javna skrivnost je: da tabor gorenjski ni bil prepovedan zaradi prve in tretje točke, ampak povod prepovedi je lc druga točka - gozdne zadeve na Gorenjskem" — kajti boje se nekteri gospodje, da nc bi govornik, kteri ima o tej točki govoriti, vpletal med svoj govor historije d naši sekvest racij i, kakoršno so „ Novice vedele v enem svojih letošnjih listov strmečiin svojem bralcem povedati. Tudi se jc začela takoj po prvih pripravah za tabor neprestana agitacija od strani naših uradnikov proti taboru, iu v tej agitaciji sta se posebno dva uradnika odlikovala — ktera dva sta s c bila svoje dni zaradi svojih sitnih lastnosti, že po krčmah s prav priprost i m i delavci r u v a I a i u p r c t e p a v a 1 a. Kkseclenea! Utok na ministerstvo ali pritožba ktero je taborski odbor že poslal 2t>. maja po pip-čti ua Dunaj, še zdaj ni rešena — vendar taborski odbor ni še izgubil upanja, da bode visoko ministerstvo popravilo, kar sta okrajno glavarstvo in deželna vlada iz nevednosti ali hudovoljuo zagrešila. Taborski odbor je prepričan, da bode visoko ministerstvo tabor dovolilo in ne bode jemalo ni najmanjšega ozira na memorandum, kterega je skoval moŽ, ki sicer zaseda mesto političnega okrajnega glavarja v ustavni državi — kteri pa nima pravega pojma o ustavnosti, kajti dru^ači no bi mogel biti tolik sovražnik vsega političnega napredka; drugači nc bi se bil stavil s famoznim! besedami na smeli pred vsem omikanim svetom, ktere jc izrekel nasproti udu taborskega odbora, ki so vredne biti zapisane v zgodovino: „.Ictzt gerade ist die Zeit zum Ahbaltcn ciues Tabor« am unglllcklichstcn gevvahlt; seheu Sic die Ercignisso in Fraukreicli — und glaubeu Sic, vvenn meiu Kopi' talit — dass der lbrige sicher ist V! — Brez ozira ua to, pa tudi cel memorandum izgubi vso veljavo, ako Vaša Kkseclenea preudari, da jc ta memorandum skovan le iz talziliciraiiega javnega mnenja. Izreki poedineov so se rajše po- ri koncu Se pristavi maršalek da v prihodnje nc bodo več poslušali besede tistih, ki hočejo /.dražbo delati med raznoverniki, ampak da se bodo zmerom na ravnost do njega obračali. Besede, ki so bile o tej priložnosti govorjeno so dali stanovi napisati in s svojimi pečati in podpisi potrjen prepis so poslali vsaki deželi. *> Na to so se še pomenili o prot. cerkvenem in Šolskem redu in si uravnali vse eduako po Virtemberškein redu. Protestantje so mislili da jim zdaj še le nova vera na trdih nogah stoji. Ali že prihodnje leto je dal vojvoda Jarneja Knetel-na prot. pridigarja V Krauji odpraviti. In ko je v bližnjo Brdsko grajščino ubežal ter tam svoje pridigovanje nadaljeval, je bilo Kranjanoni in kmetom v okolici po nadvojvodskem ukazu ostro prepovedano njegovih pridig poslušat hoditi: kmetom se je s kaznijo, meščanom pa s zgubo svoboščin žugalo. Tudi iz Ka-dolice je bil pregnan luterski pridigar in po dveh ukazih na župana iu mestno svetova Istvo je bilo Radoličanom ostro prepovedano se udeležit pridig1, ktere je ta pridigar nadaljeval v Begunjah. Knaki ukazi so prišli v Badičc in Višnjo goro, od koder so bili izpojcui prot. pridigarji ter so se zdržavali *) linoua podpisanih našteva Valvasor II. p. 4i0. po bližnjih gradovih. Tudi za Kras in Istro so imeli stanovi posebnega pridigarja. Tega je dobil Koški poglavar Lconard Atemski povelje v ječo zapreti. To ravnanje jc se ve da razjezilo protestante. Zopet so se združili stanovi .'5 skupnih dežel, ter pismeno pritožbo poslali nadvojvodu. On jim pa je odgovoril, da ni ravnal zoper pogodim od I. lf)72. Zakaj pridržal si je pravico, v mestih in gradovih, ki so ujegovi,določevati sani vero svojih poddauikov; za to je V zgoraj imenovanih mestih tako ravnal in bo tudi v prihodnje tako ravnal. Tako so morali poslanci, nc opravi vši ničesar, sc vrniti. L. 1580jim je Tribar n formulam concordiae81 (1582?) je moral Jaucz Tavčar ljubljanski škof kot visitator v Corico iti. Tam je veliko plemeni-taŠev zopet b katoliški veri spreobrnit, tudi jc /.divjam* šege duhovstva iu nekterih rednikov poboljšal, ko je zopet povelje prišlo od nadvojvoda, da morajo nckatoličani iz dežele, ni ne eden deželo zapustil. II. <»<>b\ L. L584 je svobodnemu gospodu Loreucu Lantherv-u poslal povelje pod kaznijo 1000 zlatOV naj v pismu naštete podložnike ki prot. vero spoznavajo pred se pokliče in jim v imenu deželnega gospodara izroči, da so imajo v 14 dneh iz dežele pobrati ako se vrnejo k prejšnji veri in o tej spreobrnitvi no prinesejo zadostivnih spričeval od župnika k omenjenemu gospodu Lanthery-u. (iraj-ščak izpolni povelje nadvojvodovo in 21. marca lf>84 pred sc pokliče ouih 2(1 podložnikov in jim pove povelje. Pa le malo jih jc zapustilo uovo vero; večiua je čez štiruajst dni morala iz dežele. rabili — in sc ti kako so se nabirali! Kakor že prej omenjeno, agitirali so uradniki proti taboru in naj rajše pri taeih ljudeh, kteri nič ne vedo sploh o državljanskih pravicah, potem pa se je na tako javno mnenje sklicevalo. Okrajno glavarstvo in tudi deželna vlada sta razloge enake imela za prepoved, in sicer: ,,ker spada pretresovanjc taeih vprašanj v deželno in državno postavodajstvou iu „ker se jc bati, da bi se ne kalil mir in javni red.u Glede prvega razloga se mora pač vsak misleč državljan smijati, ktero državljansko djanje sploh ni v zvezi z enim ali drugim postavodajal-stvoinV Ali se res ne sme o ničemer govoriti nego kako se krompir sadi V Čemu torej imamo še zmirom en paragraf v naši ustavi, kteri nam daje pravico se združbevati. Ali se ni varovati, da sc ne posili človeku misliti, da avstrijska ustava ni druzega nege sleparija; — kajti ako sme vsak uradnik svojevoljno ta in drugi člen ustave sisti-rati, jc pač žalostno! Iu čemu pa je tabor, ako se o nobenem važnem vprašanji ua njem govoriti ne sme V Koliko koristijo tabori ali ljudski shodi, da se ljudsko mnenje izve, to nam prav živo priča angležka zgodovina — in ravno za to bi morala poštena ustavna vlada zmirom skrbeti iu na to delati, da se uikdar državljanom ne kratijo ustavne pravice od starokopitnih birokratov, kteri so pre leni in narodu preprotivni, da bi mogli z duhom časa napredovati. Vlade sveta dolžnost je, uradnikom vsako agitacijo iu nepostavno rogoviljenje ostro prepovedati. Glede drugega razloga, bi si pa taborski od bor le dovolil vprašanje: Kteri slovenski tabor jc le do zdaj kalil javui mir ali uzročil kaki nered. Jaz sam sem sc udeležil več taborov, ali povsod videl, da sc jc ljudstvo pošteno in mirno obnašalo kakor redko kje, in da bi sc ravno Nemci, kadar zborujejo, lahki* mnogo od Slovencev učili. Tako neopravičeno suniničenjc, kakor da bi bili Gorenjci razgrajalei, naravnost zavračamo in tirjamo za to opravičenih dokazov. Ako vse to slavno ministerstvo prevdariti blagovoli , bode pač utok taborskega odbora skoraj rešilo, ter tako pokazalo da ima voljo biti pravično vsem narodom, to toliko bolj, ker se tudi na Mo-ravskem enaki shodi dovoljujejo. liadoljica, 18. julija ISTI. 11 a d i v o j S c r a f M i h c 1 a č , ud taborskega odbora. Domačo in slovansko novosti. — Ljubljanskemu uradnemu listu Ko je L 1585, bila izpraznjeua Skocijanska županija, je Krištof Turjaški, ki je imel pravico imenovati župnika, si izvolil z dovoljenjem deželnih stanov, .Jurija Dalmatina prot. pridigarja. Ali bilo je še veliko katoličanov v okolici; ti so nadvojvoda prosili naj jim da katoliškega župnika; pri tej priliki so tudi sporočili, kako so Turjaški gospodje že okoli 1. 1564 v Skočijanu lutersko vero vpeljali, svoje podložnike silili k novi veri, odpravili katoliško božjo službo, oltarje razgalili, in cerkvene posode in oblačila kakor tudi cerkveno premoženje pobrali. Nadvojvoda jc sicer oster ukaz Turjaškemu gospodu poslal naj odpravi Dalmatina in na njegovo mesto katoliškega župnika postavi. Ali ukaz je ostal ukaz. Naslednik Karlov nadvojvoda Ferdinand je 1. lf)'.»7 ponovil ukaz. Turjaški so očitali da že od l;> stoletja imajo pravico voliti župnika od njih ustanovljeni županiji. Ali vse nič ni pomagalo. Ferdinand jc dosledno zahteval od njih katoliškega Župnika. Ker pa do določenega roka niso ukaza izpolnili, pride deželni sodnik z več ko sto oboroženo! pred Turjaški grad, vzame tam vso cerkveno desetino, v živini, žitu in drugih rečeh ter jo odpelje v Škocijan, od kodar prot. župnika (spodi, iu potem škocijausko cerkev v svojo oblast sprejme. (Dalje prih.) Laib. Ztg." seje naložilo našo vest, da ^e g. deželni predsednik Wurzbach nič dobro ne počuti na novem svojem mestu, ter da bi ga volja bila odstopiti zarad birokracije, demontirati. Da jc uradna stara dekla ta posel vršeč neotesano groba, to ni nič posebnega, kajti to je lastnost vseh listov, ki na čelu nosijo e. kr. orel iu imajo nalog dementirati kar je res. Kar se pa stvari same tiče, navedemo samo to, da so v zadnjih dneh tudi dunajski vladni listi oporekali vest BPoIitiketf, da hoče ministerstvo nektere ljute birokrate na Češkem odpraviti. Omenjeni list svoje poročilo neče opo-reči, temni zatrjuje da je vendar-le istinito in očita uradnemu časnistvu breztaktnost baš zarad tacega dementovanja. — Mi nismo rekli da bode g. Wurzbach odstopil. A v tem imamo mi zanesljiv vir iz Dunaja, da sc g. W., ki dozdaj ni birokrat bil, jako neugodno ima na svojem mestu iu da se je pritoževal. Kazumemo pa jako lahko, da dokler jo prošen na svojem mestu ostati, noče dajati pohujšanja birokratom, kteri dobrodušnega, osobno poštenega moža že zdaj okolo prsta vijejo. — Kako uradniki j e z i k o v o ravnopravnost solistično razumevajo, kaže glavar Strobach iz Slovcnjcga Gradca, ki v enem odpisu modruje tako-le: „svojinu občinami, ki le slovenski znajo, občujemo pismeno in ustmeno tudi le slovenski. Z občinami tujih okrajev in z deželnimi nraduijami občujemo pismeno in ustmeno tudi nemški, to jc, naj se nam dopiše ktercinkoli jeziku, odgovarjamo le nemški, ker ravnopravnost prav v tem obstoji, da sicer dopise v vsakem jeziku sprejemamo, n c p a v tem, da bi sc na slovenski dopis moralo slovenski, in na nemški dopis nemški odgovoriti." — Tako g. Strohbaeh: naj pa tudi nam dovoli, — pravi „('lospodar'" — da njegovo pozornost obrnemo na bistveno pomoto omenjenega dopisa (0. junija lsTl, st. 2532,) v tem: da slavno c. k. okrajno glavarstvo v členu 10. temeljnih državljanskih pravic namesto narodne le uradniško ravnopravnost videti hoče. Ako smej»> si. c. kr. uradi po besedah gori omenjenega dopisa po slovenskem z enakovistnimi in višjimi uradi, kakor tudi z občinami tujih okrajev p o svoji volji nemški občiti, ker to zahteva „ravnopravnost" — zakaj no bi smeli po ravno tem pravilu c. k. uradi po Nemškem z vsemi nižjimi in višjimi uradi, kakor tudi s tujimi nemškimi občinami nemških okrajev slovensko uradovati? — Kakor doslej vsako leto. pridobila si je družba svetega M o hora tudi tekoče leto dosti novih udov po raznih straneh slovenske do movine. Lansko leto je bilo vseh družnikov Hi.105, letos je število narastlo na 17..-1SK, tedaj je 1223 više (»d lanskega. Po raznih škofijah se razdeli število tako-le: goriška nadškolija šteje letos L>O07 krška škofija L786, lavantinska škofija 6r80j ljub Ijanska škofija 6028, tržaško-koporska škofija S'.>f>, senjska škofija 114. poreška škofija 87. zagrebška nadškolija 98j sekovska škofija 61, videmska nadškolija 0, po raznih drugih škofijah je še 0 udov. Torej so tudi letos najbolj zastopani štajerski iu kranjski Slovenci. — Hrvatske narodne stranke glasilo Hrauik" prinaša članek „Politike", ki je Hrvatom svetovala, naj unije z Magjari ne zaniečejo z državniških obzirov, temne naj se, ako Magjari sprejmi'* pogoje revizije „nagodbe", pogode z njimi. — „15ranik" priporoča ta člauek posebni pozornosti, vendar pravi, da je naravno, da se ta svet ne more poslušati, ako Magjari nočejo nobene premene skoro nemogočih zdanjili odnoSajev med Hrvati in Magjari. — Hrvat dr. llogošiš, profesor slovanskeg: prava na ruskem vseučilišči v Odesi, 'mudi se zdaj nekoliko dni v Zagrebu. Prišel jo proučiti si hrvatsko pravo in akte deželnih zborov 1. 1861 ter 1807. — v-Vgr. Ztg." pravi, da so se zarad tega zbrali udje jugoslovanske akademije v Mak siiniru pri Zagrebu iu da nameravajo pri tej pri liki imenovati nekaj novih akademikov. — Ou7 Ti r vin^ su-tb i ^ r. ^ „.^v. ^„ ^ „.--- da odkar jo turška vlada vzela vsled evropskih dogodjajev za program „ediustvo muzelinanov*, počeli so fanatični inohamedanei v liosni kristjane gorje preganjati nego kedaj, ter da jim posebno hiš/ požiga jo. — Avstrijski konsularni agent D:\-i-gauič, ki je bil v kopeli v llbmerbadu, pozvan je zato na nagloma v Ilanjaluko, kamor je preko Siska že odpotoval. — Z istim parobrodom kakor kakor sc je vozil on do Gradiške, vozili so se trije trgovci iz turške Kostajnice, od koder so po-pustivši svojo trgovino in dotnovje morali pred Turki uhoguiti v Srbijo. — K usko novinarstvo je dolgo polemiziralo zarad uravnanja srednjih šol, gimnazij in realnih gimnazij. Iz časopisja je borba zašla tudi v do tično carsko komisijo. Uoj sc je sukal okoli vprašanja, je-li je znanje klasičnih jezikov (grškega in latinskega) potrebno za zrelost vstopa v vseučilišče. Na čelu onim, ki so zagovarjali klasicizem jo bil minister uka. Dasiravuo jc bila večina (20 proti 1H) udov komisije proti njemu, vendar je zmagal, ker je odločil s svojo zadnjo besedo manjino. — car za Politični razgled, Notranja iu zunanja politika zdaj, menda tudi zarad poletnega časa niniati dosti zanimivosti. Za tega delj ni mnogo povedati, in se tudi vsi listi pečajo s stvarmi, ki stranko sadevo, ktero zastopajo. V delegaciji državnega zbora jc Beust naznanil , da jc cesar potrdil sklepe delegacij. Prvosednik Smcrling jo naredil veliko tolažbo sem UStaVOVeroem s tem, da pri svojem končnem :ovoru ni mogel Hcusta nahvaliti, rekel je, da delegacija ima v Deusta zaupa nje inje inimo-gTedno tudi uotranji politiki llohenvvartovo brco dal, rekši naj se ne delajo poskušnje, zopet uvesti zavode, ktero je kolo časa časa potilo. S tem je namreč, mislil federalizem. Iz Reke se magjarskemu listu poroča, da je. hrvatsko prebivalstvo v Primorji tako razdraženo proti Mag jarom, da je pri odpiranji železnice v Rupuku prognah* delavce iu reške mestne zastopniki', ker bo magjarsko zastovo razvili. Da v Primorji Magjari nimajo nobenega prijateljstva jc gotovo, dasiravuo najbolj po morji preže. K um unsko vprašanje zopet ngerskim listom nekoliko skrbi dela, ker menijo, da še nikakor ni :otovo, da bi knjez Karol na nagloma nc zapustil dežele. H u s i j a konzulat. hoče v Pešti ustanoviti generalen Kazno stvari. * iN ovo kurjavo) za hlapone je iznašel ruski inženir Porieokv. Hlaponi sc namreč kurije* z nafto ^zemeljskim oljem), ktera se jako izvrstno obnaša in ktere se že sedaj za 86% menj potrebuje, nego premoga. Ta iznajdba jc tem veče važnosti, ker se na ruskem nahaja ogromno veliko nafte, zlasti v Kavkazu, in ker jo po rekah mnogo brc/koristno odteka v morje. ,.Pud", po naši vagi 40 funtov velja v Kavkazu I kopeko (1 % kraje.) iu 20 funtov tega olja daje toliko gorkote, kakor 40 funtov premoga. Za zdaj se bo nafta kot kurjava vpeljala pri železnicah v Kavkazu in pri parobrodih na Volgi. * (Knjiga „Nauk o umni živinoreji) slovenskim gospodarjem spisan1*, je že vezana. ,,Ker knjiga obsega blizo 0 pol — poročal je dr Uleivveis v kmetijski družbi ljubljanski — in jej je priloženo 20 tabclj s podobami, na kterih se vidijo vsa najbolj imenitna plemena konj, goved, ovac in prešičev, dalje molzna ogledala, in so narisani zobje, na kterih se spoznava starost konj, goved in ovac, je pri ličnem papirju in tisku ta knjiga gotovo najmanj 2 gld. vredna. Al ker družba kmetijska želi, da bi te bukve prišle v roko vsa-oemu našemu gospodarju in je za tisek nekoliko podpore dobila od si. ministeratra, je zbor sklonil prodajati j.> vv/.ano le po 80 krajcarjev. * (DH bovške p r e m e m b e v 1 a v a n t i n-ski Škofiji.) C. g. Matija Stoklas postal je Marenberški župnik. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: France Ernienc v Hoče; Miha Santl k Sv. .Janžu na dravskem polji; Jože Stnhcc v v a rja pl. Wurzbach-a kteri je g os p. Hrenu, ki je bil v tej zadevi osebno p r i n j c nt, zagotovil, ti a tako post o-panje ni nikakor pravilno in sc ne da 0 [» r a v i č e v a t i. To je vsaj dovolj jasen „desa-veau" za pašo v Planini! ^Poglavitna reču je vendar, vsaj pri gosp. Ulimijc; Simej Kak k sv. Hemi; Jakob Lempel vJOgriueu, zugrizuenu tnnoglavnost, kar se tudi raz-Št. Pavel pri Prevalih. Nameščeni za kaplane so j vidi iz naslednjega njegovega ukaza, kterega na naslednji če. gg. novoinešniki: Jože Zičker za IT. [vedemo nekoliko okrajšanega (prihodnjič.) v Vojniku: France Kline pri Sv. Vidu na Planini; Janez Skuhala za H. v Žalcu. Kazpisani ste županiji: Stoperška in Lučka do 2.'5. avgusta. (Gosp.) Pozi v ! Ogrinčev kot. Vsak prijatelj domače muzike čuti potrebo, naj bi se kaj storilo, da bi naša muzikalna lite- , ratara in sploh muzikalna delavnost bolj oživela, i Dalje.) I 1 Takoj v prvih vrstah najdemo bistroumen 1>oscbuo ZU(ln»a lcta se Jc nokllko nstavilo (icl° izrek, ka se c. kr. okrajno glavarstvo nos po- vanJ° v b1°T^mU tnOtaM literaturi dobno in kažnjivo častenega čuti, ter da Našl 1ZTr9tni kompoziterji gg. dr. Ipavcc, stiski tolikanj potrebnih opravil. Jeli med II)avorm Jenko> Allt* Nedved, Ant. Forster. France je potrebnimi opravili tudi slovensko uradovanjc in potrebna ozirnost na želje in zahteve prebivalstva ni nikjer povedano. Jako ahotno pa je trditi, ka cestni zbor nima pravice predlagati sklepe o cestnib rečeh okrajnemu glavarstvu, ka drugih nima delati (kdo se ne spomni božje postave: nimaš krasti! nič ne veljajo, ker nikakor nc vežejo, fterbec i. dr. imajo gotovo mnogo pripravljenega gradiva, kterega pa ne morejo ua svitlo dati, ker jim manjka zadostne podpore Gotovo bi naši skladatelji z veseljem sc dela pOprijeli, ter nam mnogo krasnih pesmi za cerkev, I šolo in dom zložili, ko bi videli, da pridejo njih j. jdela med svet, med narod, ako se 1 Narod naš pa bi z veseljem segal po mičnih okrajnemu glavarstvu vendar vredno zdi na VSe|domaWh nfll,evih M se zbujal še bolj nego do to per iongum ct latum odgovarjati. Čemu na selll0- — Znano je, da je slovenski narod jako vnet dolgo razkladati svojo birokratično' učcuost, ktero |za niuziko, iu da ima tudi sposobnost se muzike itak že poznamo, čemu govoriti o spoštovanji, o vestnosti i. t. d., več bode koristilo ako se gosp. Ogrinc poboljša in si spoštovanje v istini zasluži. Spoštovanje zahtevati pri tacem poslovanji, kakor-inb se nahaja v Planini, jc pa vendar preveč. Otročje „ehicane" nikdo spoštovati ne more, še menj pa tistega, ki jc dan na dan tako često rabi, kakor gosp. okrajni glavar. Kajti odpošiljatev nemški pisanih razglasov in ukazov v nadpisanib zavitkih je birokratišk n000p učiti, bodi si petja ali instrumentalne muzike. Kake pevce imamo v našem narodu, uam je tudi znano, saj smo žc večkrat imeli priliko jih občudovati, v cerkvi, gledišči, čitalnicah in med prostim narodom Pregreha, zares huda pregreha bi bila, ako bi sc nič ne storilo za muzikalno izobraževanje našega naroda. Med narodom hranuje sc še bogati zaklad slovenski I narodnih pesmi, ki sc bodo s časom pogubile, ako kteri bilse nc bodo nabirale in hranile v dobro vredjeni le s tem dobil primeren odgovor, ako bi se gosp. |*b"*W Ogrineu poslalo primerno nadpisano in zapečateno Da. bi sc tedaj kaj zgodilo za povzdigo na- denarno pismo, v kterem hi pagOSp. Ogrinc mesto rodne glasbe, misli podpisani, da bi bilo najbolje, pričakovanih bankovcev našel lc nekoliko številk Ida se ustanovi v Ljubljani -Slov. Naroda*'. Cc pa gosp. Ogrinc trdi, „da mu volje ne manjka, vsakemu želje spolniti** — sc spomenimo znanega pregovora: „Obljubiti in dati je pa preveč u — ali po nemški: „Wasch' mir den Pelz und mach' ihn nicht nass". Zanimivo pa jc čuti, da okrajni glavar gosp. Hrena ne bo nadlegoval ..zdaj ko ni več župan ker sc mora dosledno sklepati, da bi ga, ako bi bil sc župan, vsakako še „n a d 1 e ž e v a 1" bodi si po nemški ali kranjski (!), tolaživuo pa jc lc to, da gosp. Ogrinc ..že naprej za nezamiro prosi* take pohlevnosti pri njeni nismo vajeni in misliti jc, da namerja na stare dni delati pokoro za svojo mnogostruke pregrehe. Sploh sc pa vidi iz celega sestavka, da je gosp. Ogrinc mož starega kopita, da misli, ka jc vsaka njegova beseda že gotova postava, da je on edini „ex lcx*, da je dan denes še tako kakoi pred 1. 1848., ko so se ljudje v svoji neumnosti klanjali skoro vsaecmu biriču, kteri je ž njimi po stopal, kakor mu drago. — Ce pa trdi. da jc ..poglavitna reč vendar le, da se postava in dolžnost spolni, in za sploh dobro skrbi"*, priznavamo, da je to načelo dobro a baš gosp. Ogrinc naj se ga prvi poprime, kajti baš on trdovratno proti temu načelu greši, baš on ne i z pol nuje niti postave niti dolžnosti Da bi sc pa vsi narejeni puhli razlogi in ves birokratišk aparat videli v lepšem blesku, sproži gosp. Ogrinc konečno „hrillantcs Schlu fenerwerku v podobi desetih goldinarjev, ktere pa gosp. Hrenu kot kazen lc „ za žuga", nikakor pa nc nalaga. To jc njegova ..ultima ratio". Kteri je pa jako nasprotno mnenje gosp. deželnega gla 1 a s h e u a m a t i c a ktera bi imela nalogo, izdajati dobre muzikalije, podpirati domače kompoziterje, naberati narodne pesmi in jih na svitlo dajati in sploh delati na to, da se naš narod muzikalno izobražuje. Vabim toraj vse prijatelje narodne glasbe, sosebno pa častite gospode duhovnike in učitelje, da mi naznanijo v kratkem svoja mnenja o osnovi tacega društva, naj mi blagovolijo poslati primerne nasvete, da bo potem lehko mogoče zložiti dotična pravila, po kterih bi sc pričelo naše delovanje. Upam, da bode moja misel našla mnogo prijateljev med Slovenci in nadjam se prav obilega uspešnega vdeležtva. — Hog daj srečo! Ljubljani dne 20. julija 1871. Vojteh V al en t a. 5 _ — Za Tomšičev spominek. Prenesek . . 1*288 gld Gosp. Jon. Alf. llartmann v Ljubljani s naslovom: „Spravedlivi Božo! dej nam druboho Huaa v našo v krasnou slovanskou zem." ...... Marko Lipold v Lješah na Koroškem ........... 2 Janez Lnbej, kaplan v Svečah . 1 S. Janežič, lajtnant v Lešah . . 1 V Postojni nabral gosp. I.ukaUobič 15 gl. 30 kr., darovali so: Gosp. Andrej Lavrcnčič...... 5 , Dragntin Premrov...... 2 Laka Bobi!......... 2 Anton Ditrih........ 1 , Leopold Dckleva iz Buj .... 1 , Jožef Dongan iz Volč..... 1 Matija Petrič........ — Rajniund Hočevar...... — , Pavi Beseljak........ — Jožo Fajdiga........ — , Smolej........... — , Kadoslav Kutlin....... — , Matej Piree, stolni vikarij v Gorici 70 kr. 40 - n «0 - , 50 - g 50 - „ 50 - „ 50 - n ™ 1 - — Skup 1314 gld. 40 kr. Listnica uredništva: G G v Š. Žal nam je, da Vašo proti kritike ne moremo tiskati. Ono prvo, iz peresa priznanega strokovnjaka, nikakor nismo vzeli brez premisleka boječ se, da bi G. krivico delali, nego še lo po posvetu s drtizimi strokovnjaki, ki so v toj stvari vsi skladajo. Tudi nas veseli