Izhajajo 1. in ï5.Tsaciiga iiiCBetia. Oana jinj )e za celo irito 1 gtd., sa pol 50 — Naročnino in do}>is6 " fi})rejen3a i. KrajsC v Sicvsir inssiu.
Kdor želi kaiîo oznanilo v,.Dolenjske Novice" na tisniti dati, plača za dvoBtopno petit-vreto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Dré 11. avgusta t. 1. obhajal s« bode v Vélikih Laščah lep narodni prazaik. Slovesno se bede odkril ia javnosti izroSil spomenik na čaat leta 1887 umrlemn sloTenskemu pesniku in učenjaka
VtJike Eo zasluge, ki si jih je on pridobil za naš narod, posebno glede za oaš jezik, kakor ga řitamo v knjigah. Pri tem je bi! giedé političnega prepričanja pra^i biser. Iq ta mož, kojega fcodemo slabili dné 11. svgasta vsi Slovesci, je bil sin priprostih kmetskih Etarišev, hrat skromnih kmetov, torsj je Tsled tega ne le y čast naSemu narcdu, temveč tudi ponos kicetekfga stanu, ki je doslej dal Slovencem največ slavnih mož. Lepo bi bilo toraj, ako se ravno kmefski stan mnogobrojno udeleži Levstikove slavnosti, da pokaže, da tudi on ljubi in spoĚtnje slavne ro}ake, ki bo se pod kmetsko streho rojeni, povzdignili do neninrljive slave. Pridite toraj od blizu in daleč slovenski ratarji, udeležite ee lepe alavnotti, ter bodite prepričani, da Vas bodemo z veseljem sprejeli s srčnim pozdravom „Dobro dfJŠli''!
V Vélikih Laščah, dné 29. julija 1889.
Odbor.
Gospodarske stvari.
Kmetovalci pa kmetijske postave.
II.
Letošno pomlad slišali smo mnogokrat tarnati ljudi, pa tndi časopisi so jadikovali, da nam je po mnogih krsjih požrla gosenčja svojat vse zelenje ÍD cvetje po sadnem drevji in tako uničila ves up, da bi pridelali kaj sadja. Kdor ve, koliko zaleže flaSemn kmetovalca sadje*}, ne bode mu težko raztolmačiti, kak udarec je to zácj, — Toda, od kod pa pridejo gosenice?
Že vlaneko leto smo vedeli, da mora tako priti. Iz predvlanske zalege izleglo je vlani toliko Metuljev (glogovih belinov), da je bilo meseca maja io junija vse belo tega nebodisigatreba, in ko so
VeJiko ve6 pa bi m« leliko aaloglo, ako bi so BÈ S®<lnim drerjem "bolj peiftl, t. j. olto bi sađovtijdko primeTno OBVrboval.
jele samice leČi jajca, mislil bi bil človek skoraj, da je začelo drevje z nova cvetetl. „Kaj mi je do metulja, saj ne dela nikake Škode, ikodujejo nam le gosenice", rekel bode kdo. Res je tako, toda metulji so gosenicam roditelji. Ako ni metuljev, tudi gosenic ni in nasprotno. Samica glo-govega belina znese okoli 150 jajčec drevesom na /gorno stran listov. Iz jajčec prilezejo v juliji majčkene gosenčice, ktere prevlečejo list z neko tanfico ter mu oglojejo gorno kožico. Na takih mestih začne list rjaveti. Pozneje prjpredejo gosenice po enega ali po več listov skupaj k vejam, zapredejo se v njih in tako prezimijo. To njihovo početje je prav lahko opazovati ; pogledati je le treba nekoliko po sadnem drevji, ua njem je gosenic brez Ěteviia. — Ker so zapredki trdno pripeti k vejam, ostane tako listje tudi po zimi na drevji, ko drugo listje večinoma odpade. To pa je ravno voda na naš mlin. Sedaj je najlepši in
najpripravnejŠi ias, da zataremo zalego. Kjer vidimo kak zapredek, odetrižimo ga z gosenčjimi Ikarjami, deneino v predpasnik ali kako posodo, potem jih požgemo, da uničimo zalego in spomladi je drevje prosto gosenic, Ako pa zapredke na drevji postimo, prebudi pomladno soince gosenčice iz zimskega spanja. Te izlezejo iz zapredkov ter šro z nenasitno požrešnostjo brstje in cvetje.
Videči vlani toliko Število belinov, jasno nam je bilo, da bodo letos mnogo požrle gosenice. Zastonj so pisali iiaĚi časopisi: „Dolenjske Novice", ,Kmetovalec", „Novice", zastonj podučevali ljudstvo, Ni se zmenilo, pustilo je zapredke na drevji in gosenice požrle so sadje. Se hujše pa bode prihodno leto, ako ostane kmetovalec tako ne-Mžen, kakor doslej. — Iz ogromne množice go-weoic nastalo je toliko bub ; iz teh pa so izlezli zopet belini. Letos smo jih videli meseca maja in junija Še več, kakor vlani, prihodno leto pa, ie se ne vzdramimo, imeli bodemo še več gosenic, kakor smo jih imeli letos tn zopet bode po eadji.
Videli smo v kako škodo lahko spravi ne-brižnost kmetovalca. Ne smemo pa misliti, da je zmiraj kmetovalec sam kriv. Kolikokrat bi si rad pomagal, ko bi ei vedel in znal ! Toda stvari ne poznajoč, ne ve si sveta. Dolžnost države, dežele in izobražencev je, da kmetovalcu dajo priložnost, da se vaemu priuči, kar zadeva njegov stan ter mo dajo sredstev, s katerimi se brani neprilik, — Ker mislim o tej zadevi še posebej pisati, omenim naj jo tukaj bolj na kratko.
Dežela kranjska dobila je (kakor tudi druge dežele ob svojem časa) 17. junija 1870. 1. postavo ali zákon v obrambo poljedelstvu, da mu ne bode kvare ođ gosenic, brestov in od kakih drugih snedljivib žu-želek. — Kakor nam ie naslov pove, varovati ima ta postava kmetovalca tudi akode po gosenicah. Iz gorenjih vrstic razvideli smo, kako škodljive da 80 gosenice in kako malo da se ljudstvo briga za to, da bi jih pokonËavalo. Dežela je tedaj spoznala, da je taka postava zelo potrebna in da bodo imeli kmetovalci, spoluujoči jo, mnogo koristi od nje; izdala jo je in imamo jo že celih J9 let. Drugo pa je vprašanje, se-li ta postava tudi izpolnoje? Odgovor je žalibog nikaven; ne T obče. Večina našega ljudstva niti ne sanja ne, da imamo kak tak zákon. Omenil sem ga vlan-ako leto sicer zelo naprednemu in izobraženemu kmetovalcu, pa rekel mi je, da mu ni znan. Kako pa bo znan potem prostemu ljudstvu?! — Da se nekoliko ž njim seznanimo, oglejmo si ga. Zakon*) pravi :
§ 1. Dolžaóat jo^ da vsako léto do konca mar-oija méseca ali do konca tistega roků, katerega žapaa more podaljšati samá do zadnjega doé aprila méseoa, vsak zemljiški gospodar, vsak uživáč ia vsak zakupnik svoje sádEO ia lepotno drevje, grmIŽje, seSf, vrtne ploti in sténo flvojim hišam, po vríéh in po vinogradih, po pólji in po travnieih, otrébijo zaprćdenih gosénie, žažélskih jajček ter vseh mešíékov in zarodkov; —a nabrani goséniťSji mešíSki in jajčka da se dadé ognja ali da se kako drugače zateró.
Takó je treba tudi vsako léto v tiatem odmér-jenem rokóvi, ki ga napové župan z javnim oklicem (§ 9.)t zaÈréti mcsíéke in goaéniee, kadar se vapomládí pokažejo po đrevji ali po grmóvji in po zasajenih rastlinah.
Oe se je poeékalo drevo, kamor so bile prišle goaéniee, ali će je kdo okiéstil véje, po katerih so se bile razlézie, ne da bi ta lés potlej z gosénieami vrèd obležal na mésti, nego tréba je ali obrati goséttiae ali veB ta lés naglo sedati.
Ker pa imamo poleg omenjenih gosenic še celo vojsko drugih škodljivih gosenic in merčesov, kateri se v opasni množini lahko prikažejo, po-skerbela je postava tudi za to, da se i ti nničnjejo:
§ 2. Vrhu tega je zgoraj imenovanim Ijudém (§ 1.) doIžnÚBt, tadi zatirati drugáíne gosćuico ter mesíĚEo in zarodke drugim saédljivim žažólkan), kat«re se nijao imenovale v § 1., in tudi ónim, kar je tam naštétih, kadar kdli mej létom pridejo v opásnih (nevarnih) čredah sniidat njiv in travnikov. To zatiranje bodi v tistem odmćrjenem rokóvi, ki ga napové župan z javnim oklicem.
Ako je kaj taoega, dolžán je župan o pravem časi priréditi vso potrebne stvar! in nkazo; tudi sa mu dajé obidst, da si more poiskati v^ake prisiljene pomoči, z njo odrraôàje naglo napást, in k taeemn déln naj prínádi vsaoega občána, kateri je v to pripráven.
A kadar koli bi občina v odvračanje teh uapástij iméla svojih moííj premalo, n;ij župan to stvár brez odlôga oznani političnemu okmjnemn oblastvu, (D ai jo pïihodajiù,)
*) Postaya po&atisDonB ja iz DioboćnikoTo^a „Fauka filovonskim županom, kako jím je đelati, ïadar opravljajo do-aaíiega in izročenega poćtročja doliínosti", katerega je na slo-venslci jozik preložil Fr, Levatik.
Kako je pripraviti konja za dirko v trato.
v članku „Konjaka dirka v trab", katerega smo priobčili v zadnji Številki našega lista, pisali smo o namenu in koristi takih dirk. Oraenili smo, da dirka ni sama sebi itamen, ampak le presknš-nja, kako je konjerejec znal svojega konja učiti voziti in ga uriti v hitri vožnji v trab. Pisali emo, da je konju eicer prirojena manjša ali veča hitrost, da pa vender moremo z tunaim ravnanjem konja v gotovem času izuriti v posebno hitrem teku. Konja vaditi za hitri tek bodi vedna dolžnost gospodarju, ki izreja lahke konje za prodaj. Vzroke smo v omenjenem članku razjasnili. Pri dirki pa je za čast konjerejcn in tudi za darilo, zato pri njej seveda še hitreje vozimo, ker tu je treba zmagati. Pri dirki zahtevamo več od konja, zato ga moramo za to priiiko še posebno izuriti, t. j. za dirko ajoramo konja tako pripraviti, da bode toliko hitro tekel, kolikormo le noge dajo, in to ne da bi se utrudil-
To delo se imenuje „trenovanje", in konj, ki je pripravljen za dirko, ijmennje se „trénován konj". Za dirke v trab, kakeršne bodo letos in druga leta pri nas na Dolenjskem (v Šent Jarneju) in na Vrhniki, seveda ni treba konja posebno iz-nriii, nekoliko ga je pa vender treba pripravili, Kako ga pripraviti, to hoiemo popisati v nastopnih vrstah.
Zakaj je potrebao konja trenovati? Na to vprašanje najlaže odgovarjamo z vzgledi. Kdor je bil vojak, ve, kaj mora človek prebiti meseca septembra na velikih manevrih. On mora dan za dnevom 2gcđaj vstajati, po vročini in dežji 10 do 15 ur hoditi ter tudi letati, vihu tega pa brez vse jedi težko nositi, streljati in se misliti, da povelja prav zviÈuje. To je tako težavno, da tisti, ki ni vsega tega izkusil, tega niti presoditi ne ve. Pa render vojak to krepko zdrži. Zakaj? Zato, ker ae cd zime do konec poletja vedno vadi in urt. Vaab dan zahtevajo več od njega, in slednjič Be privadi utrudljivim manevrom, katnih M gotovo Df mogel prenašati prve dni, ko je vstopil v vojake, Mož je toraj trénován. Povfjmo drug vzgled. Človek, ki je navajen lahkega dela, na pr. pisar, krojač itd., če pride k težkemu delu, kmalu opeĚa, a sčasoma se moïa tudi težkega dtla tako privaditi, da ga tako opravlja, kakor veak drug. Tako je tudi s konji. Saj ve vsak kmetovalec, da se konj bolj pokvari, ako v hlevu lenobo pase, nego ře je vsak dan vprežen. Zatorej kmetovalci, urite svoje kcnje, ako se udeležite dirke ali ne!
Kako je konje uiiti ali trencvati? Treba jih je učiti pravilne vožnje, ker taka vedno velja, in hitrega dirjanja. O pravilni vožnji hočemo drugič pisati, danes bodtmo pisali samo o trénován j i konj.
Navadeji dober konj predirja v train 1 kilometer, t, j. 1000 metrov, v 4 do 5 mirutah, boljSi dirjalec v 2 do 3 minutah, trénován dirjač pa v 1 do 1 Vs minuti. Do te hitrosti ae ne bode nobeden izmed naěih kranjskih konj izuril, a konji, ki predirjajo v 2 Va do 3 minutah po 1 kilometer, pa BO uže tudi pri nas.
S trenovanjem prisilimo konja, ki dirja, da deJa iz použité hrane samo meso brez masti. Z dirjanjem in potenjem se namreč zabrani, đa se ne dela mast, ki le po nepotrebnem obtežuje živalsko truplo in ovira pregibanje, pretakanje krvi in dihanje. Trénován krnj ne sme biti medel ter mora imeti trdo, ne pa mehko in rahlo meso. Z vajo in pravilno vožnjo se konj nauči takega teka, ki ga najmanj utruja.
Konj, katerega pripravljamo za dirko, naj dobiva redno najboljše krme, ki je zelo tečna. Voue naj .dobiva po večkrat, zato ee je ne aaužije _jnkrat preveč, ker veliko vode naredi polna greva,
ki pritiskajo na dihala. Najvažnejše sredstvo zte trenovanje je potenje, a konja pri vsem tem ne smemo utruditi. Pripelji spotenega, a ne utrujenega konja v hlev, ki nima prav niČ prepiha, pokrij ga z odejo, da se do konca spoti in drgni ga potem, dokler ni popoinoma suh. Spraviti ti ga bode treba tolikokrat manj v pot, kolikor manj je uže od narave nagnen k debelosti. Konj, ki je nagnen k debelosti in ki vzlic hudemu potenju ob dobri krmi nastavlja mast, ni za tekmovanje, ker mu bodeš prej noge pokvaril, nego pa ga naredil za dirko sposobnega. Taki konji so navadno tudi leni, s takimi rajši nič ne skušaj. V dirjanji in hitrosti vadi konja polagoma in strogo glej na to, da se nikdar ne utiudi. Konj je popolnoma trénován, kadar ni več čutiti masti po vratu, po ramah in zadnjih stegnih. Takega tre-novanja pa pri nas ni treba, zadostuje, ako vadimo konje na popisani način 3 do 6 tednov, ali pa tudi več ali manj.
V programu, katerega objavljamo v današnji. Številki, brati je, kako se hode vršila dirka. Iz programa je posneti, da bode 3 do 4 letnim konjem samo po 1 kilometer, starejšim konjem pa gamo 2 kilometra predirjati. Glede voza je vse eno, 8 kakersnim če kedo tekmovati, vender priporočamo lahke, odkrite, dobro mazane vo/ove na vzmeteh (ftdrih).	Gust. Pire.
Projsram konjičke dirke t trab 1889. L
prirejene od konjarskega odseka c, kr. kmetijske družbe kranjske v šent jarněji na Dolenjskem dcó il, septembrti t. i,
Dirka bode dne 11. septembra (na đnti pretnoverjja konj) popoludne točri>> ob 8. uri t âent Jarněji, in »icer na držarni ceEiti med Šent Jarnejem is med kyiJem, ti etoji en kilometer daleĚ proti Eoe-tonje-fioi.
I. Dirka treh !n štiriletnih kranjskih ïrebcev in kobil. Daljava 1000 metror. Pivo darilo ee bode líplaĚalo le tedaj, ako pride konj T^aj t treh iDlnutali na cilj. Ako ae ps eylasi samo on iekmoTalee, dobi prTO darilo le tedaj, ako prid» T d-veh in pol minutah n» cilj. — Prvo darilo (driavno) 100 gl., drago (deielno) "tO gl, in tretje (deželno) £0 gld.
II. Dirka starejših kranjskih irebcev in kobil, Datjft-va 2OC0 metroT, Prvo darilo se boda izplaéalo le tedaj, fiko pride koti.) Ti^sj r Šestih mitmtsh na cil Ako sa pa og-lasi samo en telcniOTalec, dobi prro darilo le tedaj, ako prido v petili minatah na ciij. — Prvo deïelno darilo 60 gl., drugo dezeÎDO darilo 40 gl. in tretje deželno darilo 30 gld.
lil Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj eno teto lastnina kranjskega posestnika.
Daljava 2000 motrov. Prvo darilo bode se íisplaĚalo le tedaj, aho pride konj vsaj v SeRtih minatah na cilj. Ako pa oglasi samrr c^n tekmovalec, dobi prTo darilo le tedaj, ako pr đe T petih minutah na cilj. — Prvo deželno darilo 50 gl., drugo deielno darilo 80 gl, in tretje deželno darilo 20 gl.
Udïleîltev pri dirki Jejslasitl pismeno podpiKaaema od-aekn ali pa ca dan dirke tndi Qíttno najpozneje do 2. ara po-poludne tajniku c. kr. kmetijfke družbe gosp, Gustav-o Pirc-u, ki bode tiati dan pri premoTanji konj t Šent Jàroeji.
Pri dirki veljavne dotoĚbe. I. Razaojevalci so odborniki podpisanega odseka in za to odbrani veSiaki,
Ï. O vseh prepirih raïsojujejo z tečino glasov razsoje íaioi. 3. K I. ir 11. dirki no pripnSĚeni na'Kranjskem rojeni konji od tretjega letá naprej. To je dokazati z liitlnm, (íb-
K III. diiki so pripuSieni Se tisti kocji, kî so Dajmnnj flno leto — cd dneva dirka nazaj Stoto — nepretrgano v lasti kranjskega posestnika. To je dokazati z Japanskim potrdilom.
4, Edor se ni zglasil y praTom Ënsu, ne sme priti h avojim konjem «a dlrjalíĚée.
5 Ako íie zglasijo k vsaki dirki mAnj nega trije tckmocaloi, onda v«lja,ío goreuji predpisi in pa dolt)6iIa pjdpimnega odseka.
6. Za konje, ki so nnd â lot stari, ni treba poredati starosti.
T. Dovoljeno je kaki cavzočni osebi precej dokazati, da kak jionj nima pravice po gorenjih določilih dirjati v kateri dirki.
8.	Voz ja vsakerSeo dovoljen in za ), l.SSS. tadi bič
9.	Tekmovalci morajo biti na dirjaiiSói, to ji na cesti pri križi proti Kostanjevici pol ure prod začetkom dirke. Tu je voznike naznaniti, in. tu se pregledajo kiinji. Kdor pride prepozno, ne sme tekmovati.
10- RazTratitev dirjakev doloĚi žrob
11.	Tsak tekmovalec dirja sam za se, In za vs^ke^a ^osebe se določi, koliko Ëaea je dirjal.
12.	Dovoljeno jo voznikn, da mu kdo pomaga pred dirko držati konj», in sioer pri glavi.
13.	Tekmovalci, ki vsem doUĚilom cdsekovim noĚejo Mstreii, izkl.juiiijo so od dirke.
14.	Konja, ki med voinjo prifino iti t galop, pognati je price.i T trah. A,ko konj prestopi prostor med dvema zastavam* (25 "V) v galop, ali čs prida v galopu na koaeo, izgubi pravico do darila. Z vsakim tekmovalcem se peijo £lan odbora kot pri&a.
15.	Ugovore zaradi nepravilne vožnje je precej naznaniti razsojevalnemn odboin.
V Ljubljani, 5. julija 188S.
Kanjarskl odsek c, kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr, Th, Rudesch,
pteiUeđnit,
O položaja.
Volitve za deželne zbore ao vže končane m ne bode nikjer reltke promene uastaJo, teaiveČ ostalo večinoma, kakor je do sedaj bilo. Istotîiko so tudi mioole avstrijske delegacije, iz katerih nam je posebno vredno aaznamenovati, da potrebuje vojni minister vedno več novcev in je letos zahteval več divizij pomnoženo artilerijo ali topni-čarstvo in polka za izdelovanje železnic, kar obSe kaže na nove bremena davkoplačevalcev. Zatrjalo se je v teh delegacijah, da živimo v Avstriji v dobrih odnošajih nasproti drugim državam; obsojalo se je pa vendar poÈetje Avstriji neprijazne stranke na brbakem. Dalje namerava naš ceaar iti prihodnji mesec obiskat nessažkega caaarja t Berolin, kar ntegne imeti tudi politični pomen, dasi vladni listi to zanikujejo. Najbolj pa se gib-Ijejo po Avstriji zadnje iSase delavci; iz Češkega so prilli „štrajki" (ustavljenje dela) na Moravsko in Štajersko, sedaj je štrajk vže na Kranjskem v Zagorji, in to so veiinoma delavci v rudnikih. Žalibog, da je istina, da največ trpé delavci v rudokopih in plavžih ter da so tudi jako stiskam in zelo slabo plačam; sebični podjetniki zahtevajo obilo dela, pa malo plačajo zato. Ni se nam treba čuditi, ako slišimo o Štrajku in izgredih po delavcih, ker delavci povsod najpreje zahtevajo poboljšanje plaže za njih trod, ohoîi in bogati go-spodaijí pa tega nečejo storiti in si mislijo: naj le Štrajkajo, saj jih bode prazni želodec prisilil, da bodo pohlevno prišli k delu, A temu ni več îako, temveč lačna množica delavcev postaja nevarna in to ne samo sebičnim fabrikantom in špe-
kulaaton, temuč tudi vsem bližnjim, ki kaj premorejo in slednjič tudi državi sami.
V soaedai Srbiji so pričeli dobro rogoviiiti, ker se vedno nagibajo sedaj Avstriji, sedaj Rusiji, od Avstrije je Srbija dobila jako obilo milijonov na posodo, da si je napravila železnica in popravila vojno upravo, ta čas je bila Avstrija dobra. Sedaj pa, ko se je odpovedal kralj Milan, obrnila se je na drugo stran, namreč jeli S3 se bl;ži\ti Rusiji in vže so se začeli uaeljevati ruski časniki, in Srbi vže nameravajo mobilizirati ali vojno sku paj sklicati. Uzrok temu dajejo baj«; množeče roparstvo; kar je pa jako abotao in slaba je država, katera mora radi roparjev kar h krati vojuo xbob-nati. Ne vemo pa sicer za katerim grmom zajec tiči, ali je vse to naperjeno proti uam, ali Bolgarji, ali celo Turčiji, kateri zadnji bode najbrže, ako omenjamo, da je pričelo na polotoka živahno gibanj P:,
.Na turškem otoku Kreti, na katerem pa prebiva ogromna večina Grkov, pričel se je punt in vže 2 orožjem preganjajo svoje zatiralce; uzrok temu dajejo kruto postopanje ondašnjega guvernerja; po našem mnenji je pa temu u?;rok vse kaj druzega, ako dostavimo, da Rusija skupljuje veliko vojno v Brzerum, veliki trdnjavi v Aziji ob turški meji in ima tam nad 80.000 nfož razpostavljenih ter tudi ogromno število vojakov ua nemško-avstrijaki meji in da je iskala veliko svoto 1000, reci tisoč milijonov rubljev na posod, kar ni malenkost, Vsa ta znamenja kažejo, da utegnô na Balkanu kmalo pričeti grometi.
Na Italijanskem se je poslanec Cavaloti zeio repenčil proti naM vladi, pa mu je dobro posvetil ministersM predsednik Crispi. Tudi je italijanska vlada razpustiia društvo, katero je imďo v programu osvojitev Trsta in južnih Tirol. To vse znači, da hoče oficijelna Italija na vsak naČin v prijateljskih odnošajih z nami biti. Nam je pa le dostaviti, da je republikanska stranka v Italiji zelo močna in njen upliv vedno bolj raste.
Na Francoskem pa se vsi listi pečajo z umazano Bulanžejevo zadevo, večina je temu zloglasnemu generalu hrbet obrnila. Najvišji sodni zbor ima ogromno nakopičenega gradiva v zatožbi, med katerim so jako podle umazanosti, katere bi navadnemu nadčastniku v sramoto bile. Deiil si je ta general med drugimi takimi sîuSaji, tako tudi z nekim agentom bornih 210 frankov za neko kavo, da, celó svotico 8 kr. si je dal splačati; ogoljufal pa je Francosko za več tisoč in tisoč frankov. Dalje ima tudi na vesti, da je hotel vojno pridobiti na svojo stran in velik nered napraviti v državi. Kljub temu pa bo mislili njegovi privrženci ga zopet spraviti v državno zbornico pri prihodnjih volitvah, katere se bodo še letos vršile, in bil bi gotovo (ako vse eno ne bode)
v kakem okraju^ tjer so ljudje etrastoi, ki posta nejo topi in slepi. Najvilji sodni dvor camerava Bulanžeja in sodrugom odvzeti f:-ancoako meščansko pravo in ako se to v istini zgodi, tako ne more biti ue veljavno voljen, niti voliti. Tako utegne postati politični konec moža, kateri je pred kratkim še veliko ulogo igral v evropskem — koncertu. — Razstava v Parizu ima vedno več obiskovalcev iz vseh diilov sveta. Nemčiji seveda to ni nič kaj po volji, ter zavistno gleda na Jako napredujočo Francijo, za katero je mislila, da je ugonobljeua za stoletje.
Angleži pa imajo zopet več posla v Sudanu, kjer so se zopet prikazali njim nasprotni derviši in se vedno Še množe. Že je prišlo do večjih bitek in bode še čuti o njih, le Žalibog, da se nič zanesljivega ne izvé, ker Angleži dobro umejo ^odo na svoj mlin napeljati, da se njihovi kramarski politiki ne naredi kmalu kaka črta čez račun. ~ Obči položaj je v istini podoben velikemu kupu smodnika, v katerega je treba le iskrico vreči, da se vname.	—r.
Nemški cesar je potoval po severni Šfcan-dinaviji. Ruski cesar mu letos namerava njegov pohod pogrniti.
Na Kreti, otoku v sredozemskem morja, uprlo se jij ljudstvo zoper Turka, ki še gospodari Čez to zemljo. — Več o političnem položaju po-rofamo na drugem mestu.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Vrla družba sv, Cirila In Metoda bode imela letos ua divném Bledu svoj občni zbor, in sicer 8. avgusta. Slovenci, zanimajte se za to družbo, ki snuje in vzdržuje Šole v onih krajih, kjer hočejo Nemci ali Italijani notujšiti slovenske otroke.
Na slovenskem Stajeru napravili so Slovenci zopet velik korak. "Ustanovili eo južno-štajersko hranilnico v Celji, katera bode v rokah slovenskih domoljubov in katera bode slovensko uradovala. To je kaj potrebno. Slovenski kmet pride večkrat v take stiske, da mora na svoje zemljišče denar vzeti ; boljše je tedaj, da se zadolži pri domačem zavodu, kakor pa pri kateri nemški hranilnici, ki je v rokah naših neprijateljev.
Novoizvoljeni dalmatinski deželni zbor še zboruje, drogi deželni zbori bodo sklicani meseca septembra.
Delavci po gornje-štajerabih rudnikih so bili delo vstavili, da bi s tem svoje gospodarje prisilili, da se jim placSilo povekša; reveži ao res slabo plačani, Tudi v Zagorji ob Savi in v Trbovljah so bili Í9to storili, a se pri tem dostojno vedli, ne da bi bili rogovilili in razsajali.
Taki upori bodo pa skoraj gotovo na kvaro delavcem, ker bi družba tako rada opustila rudnike. Koliko rok bo potem brez zaslužka! Toraj previdnost !
Kaj je novega po širokem svetu?
Bivši erbsk kralj Milan, ki je potoval po jutrovih deželah, vrnil se ja v Belgrad.
Piše se nam:
Iz Velikih Lašič. — Dne U. tega meseca bode zopet velik národni prasnik v Velikih Lašičah. Častitelji bodo postavili primeren spomenik slavnemu slovenskemu Levstiku. Slavnost se bode veriila po tem spovedu: Predvečer dné 10. avgusta: Ga 8. uri zvečer koncert na restavracijskem vrtu g, F. Grebenca. Ognjemet, kresovi, — Dné 11. avgusta: I Budnica. H. Ob 9. uri dopoludne sprejem gostov. III. Ob 10. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi v Velikih Lašičah. Petje oskrbi Št. Jakobski cerkveni pevski zbor iz Ljubljane. IV. Po maši slavnostni govor. Ob 12. uri odkritje spomenika. V. Ob 1. uri skupni obed na vrtu g. F. Grebenca. VI. Po skupnem obedu okolu 4. ure izlet v Dol. Retije k L-ïvstikovemu domu, kjer je uaidana spominska plošča. Vn. Ljudska veselica. — Slavnost bode sijajna in velikanska. Kakih 20 domačih deklet bode pri pozdravu in drugih točkah slovesnosti v narodnih nošah. Cel okraj bode okrašen z zastavami, pripravljajo se že slavoloki in velikanski mlaji. Ljudstvo jo navdušeno. Pridite Dolenjci mnogobrojno k slavnosti, da vidite kakó slovenski narod časti svoje zaslužne može, svoje duševne velikane !
Iz Celjske okolice dne 24. julija 1889. — Malokedaj dojde Vam iz tukajSnje okolice kak dopis, kajti tukaj se za nas Slovence malo zanimivega zgodi. Danes me je pa veodar napotilo Vam sporočiti, da so pri voiitvi v občinski odbor celjske okolice zmagali Slovenci, kar je bilo Že davno Čas. Kmetje v tukajšnji okolici so večinoma Slovenci, pa žalibog, da se vsi svoje nd'-odnoati ne zavedajo, zato so jih lahko NemČuíji nekaj pregovorili na svojo stran, Pa vkljub temu bo vendar imeli Slovenci 2 glasa več kakor Nemci. Govori se tudi, da bi se imeli tukaj „slovenski tabor" prirediti. R»s je, da Slovan gre na dan!
Domače vesti.
(Premembe.) Prestavljen je okrajni zdravnik dr. Julij Kotzmuth ia Črnomlja v jednaki lastnosti v Postojino, in imenovan je dr. Avg. Seschun v Zadru, okrajnim zdravnikom v Čr-nomlji. Nadalje je prestavljen c. kr. okrajni ži-vino-zdravnik Josip Sadnikar d» lastno prošnjo
ïz Črnomlja t Kammk in kr. srbski okrožni zdra^^-Dik Alfr. Folakovski imenovan je c. kr. okrajnim žiTino-zdraTiiifeom v Čmomlji.
(Nove maše.) V Podzeialji bo imel 4. avg. DOTO mašo o. Leon Žngelj iz reda sv. Frau-Čiška ; diié 11. avgusta pa v Šecpetru polçg No-Tega Mesta č. g. A. Bojanec. Bog žítí novo-mašnika mnogo kt!
(Notar Mravljak) je prestavljen iz Kadeč v Rogatec na Štajerskem.
(Učiteljska skupščina) je bila 13.julija T litiji, 3. avgn&ta bode v Krškem, kjer bode takrat zborovalo tudi „pedagogiško društvo".
(Levstikove slavnoBti) v Velikih Laščah se bode udeležil dolenjski „Sokol" s zastavo. Nedejamo se, da se je ndeležé tudi drugi rodoljubi našega mesta.
(Zgodnjo jesen) nam prerokujejo čebelarji, kateri jo marsikedaj dobro pogodijo. Čebele navadno okoli vel. Šmarna izganjajo trote, da jim lenobi zastonj hrane ne jedó, letos pa se je boj začel minule dni. Iz tega sklepajo možje zgodnjo jesen.
(Za deško obiskovanje učiteljskega tečaja za deško ročno delo na Dunaji) BO dobili nekateri gg. učitelji podpore in sicer na Dolenjskem: J. Adlešič iz émartnega, J. Cepu der iz Ijtije, J. Janovskj' iz Višnjegore.
(Učiteljski kurz na deželni vinarski Šoli na Grmn) bode letos od 6. do 27. avgusta. Vsprejetih bode 15 učiteljev, ki bodo dobivali oa zavodu stanovanje in hrano brezplačno in povrnene potne stroške.
(Kazstavo goveje živine) bode kmetijska dražba priredila letos v Trebnjem.
(Nove šole v črnomaljskem okraju) bodo se odprle: v Štrekljovcn pri Semiču (dvorazredna), v Božakovem pri Metliki, v Oribljah pri Podzemlju. Za te službe in za eno v Črnomlju ter za dinge v Starem trgu iščejo se učitelji.
(V Krško) je bil dospel te dni general kapucinskega reda iz Kima, obiskat tamošnji kapucinski samostan. Gospod gvardijan Ubald Ber~ gant veprejel je visokega cerkvenega dostojanstvenika na Videmskem kolodvoru ter ga v spremstvu đovel v kapucinski samostan.
(Velike nevihte), katere so razsajale 23, in 24. julija so po vsem Slovenskem obilo Škode napravile. Po Dolenjskem iz raznih strani slišati je o velikih nalivih, tresku in sem in tja je Čuti, da je strela udarila. V Novem mestu je namreč udarila na dvorišče okrajne jetnišnice ter omamila izmed treh jetnikov, kateri so bili ravno pri delu, dva. Krka je narastla v dveh dceh čudo velika, isto tako tudi drugi potoki; obilo je škode
ria polji in v vinogradih. S Trške gore nam poroča prijatelj naSega liata, da je 24. julija voda vsled naliva nanesla Fran Eifelnu in Jarneju Šetini toliko zemlje oa njihova vinograda, da jih je do cela zasula. — Poroča se nam tudi iz Šmarja, da je 24. jul. vođa vsled obilega naliva poplavila okoli 5 km, polja in travnikov in radi tega poljski pridelki veliko škode trpé; posebno so prizadeti : Grosuplje, Sela, Zagrac, Gratina in več bližnjih vasi. — Iz Litije tudi poizvedujemo, da so nalivi napravili obilo Škode na cestah in železnici, posebno med Kresnicami in Litijo, tako, da je imel poštni vlak dve uri zamude, ker je vođa obilo zemlje in peska nanesla na železniční tir; okrajna cesta na Vače je zelo poškodovana, škcdo cenijo na več tisoč gold. V Štangi, Poljanah in Drazgošah nad Litijo je voda na travnike in polje nanesla velike kupe peska, odnesla veliko drv, desk, brvi in moBtičev. Veliko škode imajo pri žitu, o otavi pa Še govora ni. — Na Vrhniki je strela udarila istega dné nekemu posestniku v žitnico ter je pogorela, kasneje nekoliko je udarila strela na Slapth pri Vrhniki T neko poslopje ter je tuđi pogorelo, oba posestnika imata okoîu 1200 gl. škode. — V Borovnici so imeli tudi tolik naliv, da je bilo polje na nekaterih krajih skoro en meter pod vodo; v občini Preserje cenijo škodo nad 1500 gl., v DraŠci pa je 9 letni pastir pri napajanji živine v veliki vodi utonil. — Na Igu (Studenec) je palo v 18. urah toliko dežja, da je Iška in Želimljica prestopila struge ter poplavila barje (morost), vasi Strahomer in Lipe so popolnoma pod vodo; vasi Iška, Ig, Vrblene, Tomiëelj, Matena, Iška liOka in nekatere druge pa deloma pod vodo. Samo enemu posestniku je voda odnesla okoli 80 sežnjev drv. Poljski pridelki so na omenjenih krajih popolnoma uničeni. — Iz Ljubljane poizvedujemo; da je Ljubljanica zelo uarasla in iz barja donaša, seno, slamo in obilo šote in lesa. ~ Iz Logatca se poroča, da imajo vsled obilega dežja v občini Cirknica in Planina veliko škode; v Cirknici je bila povodenj, škoda se ceni na 2000 gld., isto tako 80 poškodovane vasi okoli cerkniškega Jezera. V planinski dolini je obilo škode napravila Unca, katera je prestopila struge in neki cenijo Škodo na poljskih pridelkih na 30.000 gld. — Tuđi iz Štajerskega se Čuje đa so bili iste dni nalivi kakor tudi po Koroškem, kjer je v planinah strela ubila 30 goved. — V listih beremo, da je bila v gornji Italiji tiste dni taka nevihta, da je hiŠe podirala, v kojih razvalinah je bilo ranjenih in ubitih več ljudi.
(Iz Šent-Jurija pri Šmariji) se nam tudi poroča, da je po noči od 23.—24. julija ne vihta naredila mnogo kvare po polji, in da je pred tremi tedni v Moruv^ah strela ubila ntîko
ženo, ki je bila šla nabirat jagod. Ker manjka prostora, ne moremo priobŽiti vsega đopiaa.
(Utonil) je bií v Savi 14. t. m. ključavničarski pomočnik Že l ič v RađeČah (doma iz Št. Ruperta na Štajerskem). Truplo je priplulo 17. t. m. na Krško, kjer je bilo pokopano.
(Živinski sejmi) v Novomeškem okraji minolega meseca so bili obiskani, kakor sledi: Na meseřni sejm v Novem Mestu 1. julija so prignali 212, na sejm v Mirni peči 900, v Veliki Loki dné 25. julija 1000 in v Toplicah 27. julija 600 glav goveđe, ter Še 150 konj v Veliko Loko. — Kupčija je bila večinoma dobra, najboljša v Veliki Loki, kjer so ljubljanski mesarji in drugi tuji kupci pokupili večinoma lepih, dobro rejenih 'îiolov; tako je jeden Korošec nakupU 36 parov volov; tudi v Toplicah je bila navzlic slabemu vremenu jako živahna kupčija.
(Iz Trebeïske župnije) se nam piše: Farani trebelski se veselimo praznika 4, avgusta, ko bode pri nas na Trebekem č. g. JožefZagar služil novo mašo. Mi hočemo č. g. novomašuika kolikor bode mogoče počastiti in se mu zahvaliti, ker si štejemo v Čast, da imamo v fari novo-maŠnika.
(Romanje) iz Ljubljane v Marijino Celje se bo vršilo prihodnji pcnď^ljek 5. avgusta, ob 11. uri 40 min. Romarski listi se bodo spremenili z voznim listom na dotičnera kolodvoru pred odhodom. Romarji se še sprejemajo do 4. avgusta pri kanoniku Zamejcu, v „KatoliSki Bukvami" in pri Jos. Pavlinu na Marijinem trgu štev. 1.
(Opomba za romarje), da se ne bi motili. Veliki romarski shod na Záplazu bo letos dn<5 15. in 16. avgusta,
(Letina) ne bode tako dobra, kakor se je pričakovalo. Sena in krme sicer dosta, paše je tudi dovolj, ker je dovolj rooče. A čujejo se tožbe, da črvi (zalega lanskih hrošcev) spodjedajo krompir iu koruzo. Po vinogradih se pa Širi ali trtna u5 a;i pa strupena rosa, radi katere se že zdaj perje na trti suŠi. Na Ogerskem bode tudi ^itna letina dosti slabši od prejšnih let.
loteriji. Mož je bil precej imivit ïd imel nekje na M&ïarskem veliko zemljišča. A letos mu je bila sreč» posebno naklonjena. Stavil je na veâ «Bako se gta-eečih térn po 10 gld, in zadel v Temešvam, kamor je stavil, skoro pol milijona gold. Kraljevski kasi se je pa vendar to malo preveč sdeîo; zače'a je reí preiskovati in prišla velikanski goljtuSji na aled. F a r-kaš je bil baje sporaznmljcn z uradniki, ki so bili pri komisiji, ko so se Številke vlekle. Dotično kolo prt skatiji, iz katere se številke vlečejo, vrti vselej liakošen deček iz sirotišnice. Po zvijači je pa F&rkaš pripeljati dal otroka, na to nančeoega, ki je potegnil ali prav lí prav dal đotičnemn uradniku v roke tiste številke, na je katere FarkaS visoke denarje etavii. Vés svet strmi oad to goljufijo, ki se pa še le preiskuje. Farkas in sodragi so pod kljnčem.
Ustnica uredništva.
DoSlo nam jo TeS dopisov, katerih porobiti ne morem.!, Dopisnika iz B. No moramo; 59 hmlitno eno tujo b.tnko. morali bi »e	ki nasi za enako prijaiaont prosi. AJi
teïko je kar ise rprck faraliti.
Sejmoi>i na Dolénjskem:
Vavgnstu: 5. v Novem meatn, na Gori pri Kibnici in v Ribnici ; 8. v Toplieab j 10. pri sv. Lo-rencn na Temenici; 14. v Leskoven; 16. v Šmarjt^ Trebnjem in Cerkljah; 17. v Mokronogu in Zvtrëab; 20. v Metliki in Žatičini; 24. v Št. Jerneji; 26. t Ambnisn; 27. v Novetn Mestn in 31. v Krškem.
Žitna cena v Novem Mestu 29. julija Í889.
Domaûe pSenice mernik 1 gld 90 kr., Debelak« (koTiiae) 1 gld. 30 kn, Sormco 1 gld. 40 kr., m i gld. 30 kr., Jeéme(ua 1 gld. 20 kr., Ajde 1 gtd. 25 kr., Ovs» 80 kr.. Krompirja 75 kr.
Loterijska srečke.
Gradec 20. julija	5 61 51 43 64
Trst 27, ,	28 46 30 18 45
Zahvala.
Blagorodni gospod Fran Šta|er, c. kr, notar, podaril mi je u priliki Vořtaikoye elarcngti 15 goldinarjev v uakap ra^nilt knjižic najpridnajSim aiSenueu tukajňaje Sole. ta Teliko-dašni d»r ae Wagctna dolirotnikn in BoUkemTi prijatelju v svtijeni io v imenu obdarovanili uSenoeT na tem meatii najsrčnejSe zahvaljujem, Bog naj obiiuo popUoat
v Metliki T 10. dau julija 1S89.
1110]	Andre] Scet
naJnmtel).
Bazne vesti.
*	(Poštni muzej) namerava napraviti na Dnnaju visoko knpôijsko ministerstvo, v katerem bi bile na vedni ogled raapostavljene vsakovrstne, posebno stare stvari, katere so bile pri poštah v rabi, n. pr. različne vožnje stvari, modeli in slike starib poštnih postaj, jezdecev (kurirjev), pečatov, cenikom, naznanil itd, — Marsikje se kaj zanimivega med starino nahaja, ki bi za tak mazej važno in vrednostno bilo. Vsak poštni urad slnžbeno posrednje, da se taka zanimiva stvar brezplačno odpošlje, ali po okolnosti celo kaj plačila dobi.
*	(Velik dobitek in velika goljufija v mali loteriji.) Na Ogerskem je posestnik Far-kaš večkrat dobiva) po nekaj tisočakov v navadni
Zalivala.
Ob britki izgubi nešega prísríao ljubljenega in nepoittbljiTogu soproga, oiiroma oSeta gospoda
Frana Zesserja
trgovca in posestnika na Krôkom, i^roVamo tem potom vtiem aerod nikom, prijateljem in znancem zs tnk6 tolaživno sofintjo, kakor tudi unifor' miranlmn možganskima stražama s Sr^kcga in Koštan* jeyiQCj ganilnima straiínma Krški iu Videmski ter sploh vsem ^doleiencom pogreba in poeciboj (îaroTaloem krasnih YonooT, sTojo n&jarfinejâo zabralo.
K» KrSkem, 15. julija 1889.
[112]
Rodbins Zesserjevs.
Zahvala.
Za milo sočutje mej dolgo boleznijo in ob 8mrti naSe iskrenoljubljene matere, oziroma tašée in tete gospe
Rozalije Bruner roj. Majer
posestnice gostilne, za obilDo spremstvo k 2>adnemu počitku, izrekamo priserčno zshvalo vsem prijateljem in znancem, posebno blagorodnim gosptm za daT0^a,iie vence, prečaatiti duhovščini, gospodom pevctm „Dol. pevskega drnštva" za lepo petje in vsemu meščanstvu; vsem najtoplejšo zahvalo.
Rndolfovo dne 40. jnlija 1889. [113]	ŽalujoĚ! o&tall.

ZaliTala.
Zh nov fiv, krizÈT pot, ki 'bo * iiaâi farni eerkyi 1. sep-tPBabra blagoalovljen, so do sede.j proatOToljno dnrofali; P. JackoTÎÈ iz Isole 1 gl; J' KrnmariÈ iz Rnđco ô gl.; P Šegina iz Solnogradft 2 g-1 ; IL Veselii iz Karlovca iS.j j. Poiek iz Tipafe i gl ; is Ěieda na Gor. A^Btrijaktin go poslali: J Ks-pelo, M, Milek in M, Taidijan 6 gl ; J. Yeselič iz VrhoTeo 5 gl., P. Miketii iz Gcii«Djeo 1 gî.; P. KrstoliS ia Burge 1 gl.; I. Hrvnt iz Dolenjec 1 gl; dve drugi osebi 8 gl. la Amorike pa so poekli nabrone zneske: Mih» Grabrijan in Jtiro Novak ík Pittsburg« 160 gl. — Miko Grflbri^an iz Gibraltarja 43 gl. — A Krst) lié IE Coíinvalla 30 gl. — Miho in Matija Špehar iz Butte Ci(y 82 gl, — Miko in Matija Grabrijan iz Calumeta 130 g!. — Ž. Adloéič iz Bradforda 2 gl. 85 kr.
Vnem tem dnbrctnihom izreka podpisani presi^no zahvalo. Bog pnvTtJil
T AdleSiČih 22. jnlija Í889. [i 09)	Wat) Sašel] a. r.
jRTiia zahvala.
Moje pohištio mi je prfd kratkim popolnoma pogorelo. E 8i«£i bila 3om pri
ogrsko-francoskem zavarovalnem društvu
{Frariko - Hongroise) zavarovana in ta zavarovalnica mi ie po svojim glavBem za-Btopniku gosp. JoBlp Paulin-u v LJubljani, Warljin trg it. I, že dknefl ^kodo cenila in celo lavarovauo svoto brez vsakerËnegit cdbitka takoj iipleĚala.
Tilled tega řutim bp dolžna, temu zavodu za to jtiko hitro in vestno odSkcdovanje javno zah'alo izrekati in ga Ěe-fititemo p n. ob6iiiSt»u jz lastnega prefrîSeîija v vsakem sluïaji »ajtopleje priporočati.
[117]	Ana Vovîc,
v Slevcii (iri llukronogti.
Proda se iz prosta roke pri Cirnîku fare §t. Rupert,
mlin s kovacnico
in kovaškim orodjem, zraven 1 oral 16 kvad. klaiter zemlje in vinograd, vse v dobrem stanu in na primernem kraju za 1500 goldinarjev.
Jernej Gorjup, lastnik.
f103—31	PoStii St. Janï.
mr Mlin z žago
se da na Sest let v najem, in to îe zaradi bolehnoati gospodarja. Vse je v dobrem stanu. — Pogodba in Tse drugo ae zve pň Janez Nahtlgai-u na Bregl) pri Žuženberku.	[IIX-^I]
V prodajalnico z različnim blagom išče se
lepega obnašanja ki je najmaej 4razredno ljudsko šolo dovršil. [Hi-!]	p^g^p Kastelic,
trgovec v Kiuiiliji pri Novomestu.
ïâÉe se v Novem mestu za dva gimnazijalca I. razreda. Samo piaane ponudbe s ceno in pogoji sprejema vrednistvo „Dol. Novic".	[il&—1]
TTXp^yiprt 14 let star 8e «prejme takoj v UCcllcv prodajalniei gosp, Janko Puhek-a v Črnomlji.	[i04—3]
Anton Paiičic,
v Ljubljeni sv. Petra cesta št. 50 priporoma svojo fcogato zalogo
po nizMh cenah, iio?-3]
Oskrbništvo skupnih grajščin Grm, Boršt, Graben In Dobrava
nasinanja, da se bodo v torek pO Vel. Šmarnu to |e 20, avgusta po parcelah prodajale
njive in hosta.
Prodaja se bo vršila pri Plantanu v Kandiji ob 9, uri ZjUtraJ. Vsaki kupovalee ima 1C% va-dinma položiti.	[Hf—i]
H
ki dobro in samostojno buba, dobi z 15. avgustom t, I. dobro službo na Dolenjskem. Pisano ponudbe odpošilja iz prijaznoati vrednistvo „Dol. Novic". [ii8]
t
t S
IMWeMMaMVMMMi
Ogersko-francoska zavarovalna banka
8 poroštvenim premoženjem nad
osem mil'žjonov f/oldinarjev
zavaruje poljske in senožetne pridelke v kozolcih na podu In o shrambah zoper
S^ požarne škode ^
po najmanjših cenah. Nastale škode se hitro In vcstnf? tzplafcufelo.
Ponudbe prejema in poizvedbe izdava Glavni zaslop za Kranjsko v Ljubljani, Marijin trg štev. 1 v I. natJstr. (v gosp. Kantovi hiši) kakor tudi vnanji zastopniki.
Z spoštovanjem
Jos, Paulin,
[1?0—1]	glavni zastopnik.
OdgiTïTofoi urednik, iiđajatelj in zaloínik J. Krajeo.
Kovomesto. — IŤíttisnil .1. Krajee.