Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Težko je zlesti iz stare kože Že nekaj let nazaj ne dosegamo gospodarskega plana tako, kot ga postavimo v začetku leta. Za tako stanje so bili v minulih letih različni vzroki zlasti nelikvidnost, pomanjkanje reprodukcijskega materiala, velike zaloge in še mnogo drugih vzrokov, ki so nam več ali manj znani, saj smo v naših komentarjih nanje opozarjali in jih skušali osvetliti na način, ki naj bi bil vsakomur razumljiv. Tudi v prvih mesecih letošnjega leta v večini naših TOZD ni dosežen plan. Kaže, da smo se tako navadili, saj smo v prejšnjih letih mnogokrat slišali trditve: »Saj ni važno, če dosegamo količinski plan proizvodnje, važno je da dosežemo finančni plan!« Da so v sedanjem času take trditve več kot škodljive, priča dejstvo, da v prvih mesecih letošnjega leta ne dosegamo niti enega niti drugega. Če malo pobrskamo po podatkih kako so nekatere naše TOZD poslovale v prvem trimesečju letošnjega leta, kaj lahko ugotovimo, da če bo tako v drugem trimesečju in naprej, potem ne moremo pričakovati nobenega gospodarskega napredka. V tovarni kotlov je bil plan uresničen v prvem četrtletju le za dobro polovico. Menda ne razpolagajo z zadostnimi zmogljivostmi in imajo zastarel strojni park. Vendar pa je plan postavljen ali bi moral biti postavljen na njihove realne zmogljivosti. Tudi prodaja kotlov je dosežena le 85 %, pri vsem tem pa so se osebni dohodki zvišali za 2 %?! V tovarni odpreskov in avtokoles je bil uresničen četrt letni plan proizvodnje le 91 %, po vrednosti pa le 88 %. Prodaja je bila uresničena le ža 86 %. V tovarni radiatorjev so se potrudili in uresničili četrtletni plan proizvodnje. Po količini so ga presegli za 5 %, po vrednosti pa za 4%. V primerjavi z lanskoletnim trimesečjem je proizvodnja porastla po količini za 18 %, po vrednosti pa za 30 %, pri čemer je treba upoštevati povišanje prodajnih cen, ki so se ob koncu marca 1976 zvišale za 14%. Tovarna EMOKONTEJNER izkazuje v prvem trimesečju letošnjega leta izgubo, ki bo, če ne bo kakšnih pozitivnih ukrepov, v prihodnje najverjetneje vse večja. V tej TOZD niso izpolnili niti proizvodnega niti prodajnega plana. Proizvodni plan je dosežen le 61 %, po vrednosti pa le 38 %. V tovarni posode so plan v prvem četrtletju po količini presegli za 3%, po vrednosti pa so ga dosegli le 88%. Vse kaže, da delajo precej slabši asortiment kot je bil s planom postavljen, kar pa je za nadaljnje poslovanje zelo nevarno. Plan prodaje je bil dosežen tako po količini kot tudi po vrednotsi, vendar ta podatek nikakor ne zadovoljuje. TOZD mora gospodariti tako, da bo proizvodnja rentabilna. V tovarni TOBI v Bistrici so dosegli proizvodni četrtletni plan po količini 102 %, po vrednosti pa le 70 %. Prodajni plan so dosegli le 48 %, pri klimatizaciji pa le 12 %. V orodjarni so dosegli 100 % proizvodnje, planirane za prvo trimesečje. Dohodek po plačani realizaciji za prvo trimesečje znaša 22,99 % letnega plana in izkazuje izgubo, vendar so že ukrepali, tako da se bo stanje v drugem trimesečju izboljšalo, kar bo pokazal periodičen obračun za prvo polletje letošnjega leta. Elektronsko-računalniški center ima 30% večje prihodke od planiranih, dohodek pa večji za 45 % od planiranega. Pri njih so osebni dohodki za 9% večji kot v istem obdobju lanskega leta, sicer pa na nivoju 84 % od planiranih. Vsi podatki nam dokaj jasno kažejo, da naše TOZD korakajo krepko po starih tirih, saj smo v preteklem letu zaznali dokaj podobno gospodarsko stanje v prvem trimesečju. Vsekakor pa bo treba odpraviti miselnost, da je pač vseeno, če je proizvodni plan v določenem mesecu dosežen ali ne, kajti brez doseganja plana ne bo dohodka in tudi ne osebnega dohodka. V nobenem primeru pa ne bo mogoče prejemati večje plače in ustvarjati izgubo. Nedoseganju planov botruje v mnogih primerih neprimerno izkoriščanje delovnega časa. Če bi res vsak na svojem delovnem mestu razumno in kvalitetno opravil svoje delo, bi bilo mnogo manj nevšečnosti. I ♦ ♦ $ t Seja DS EMO Na 8. redni seji, ki je bila dne 23. maja 1977, je delavski svet OZD EMO potrdil predlog sklepov, ki jih je predložil poslovni odbor, sprejel poročilo o izvršitvi svojih sklepov ter obravnaval še naslednje gradivo. ki je bilo na dnevnem redu: • poslovno poročilo OZD EMO za prvo četrtletje 1977, • odobritev sredstev za pridobivanje lokacijskega dovoljenja za obrat družbene prehrane, « temeljni samoupravni sporazum jugoslovanske industrije orodij, • samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih pri gospodarjenju in planiranju proizvodnje aparatov za gospodinjstva, • samoupravni sporazum o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev OZD EMO (ta je bil objavljen v 9. številki Emajlirca), • samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. 5%1 moramo ugotoviti, da je razprava o poslovanju OZD EMO v prvem trimesečju letošnjega leta ■ prišla dokaj pozno na dnevni red delavskega sveta, saj prehajamo že v šesti mesec in bodo znani že podatki za prvo polletje tekočega leta. Sklepi delavskega sveta, ki jih je v zvezi s tem sprejel, ne bodo mnogo vplivali na boljše gospodarjenje v prvem polletju, od katerega nas loči še dober mesec dni. Zelo neugodno bi bilo, če bi delavski svet OZD EMO tudi poročilo o poslovanju v prvem polletju 1977 obravnaval s tako zakasnitvijo, saj bodo morali tako delavski svet OZD EMO kot delavski sveti TOZD EMO z velikim čutom odgovornosti ukrepati tako, da bo gospodarjenje rentabilno. Če na kratko povzamemo poročilo o poslovanju v prvem trimesečju, ki ga je delavski svet obravnaval in zavzel do njega svoje stališče, vidimo, da se ne moremo ponašati s takim uspehom, ki bi nam zagotavljal v bodoče boljše poslovne rezultate. Skratka z vsem našim poslovanjem ne moremo biti zadovoljni. Ko smo lansko leto zaključili z izgubo, smo morali izdelati sanacijske programe za posamezne TOZD, ki so istočasno gospodarili plan za leto 1977. Dolžnost in skrb vseh zaposlenih v EMO mora biti, da bo letošnji gospodarski oziroma sanacijski program izpolnjen. Iz podatkov, ki jih dosedaj navajamo, je razvidno, da nismo dosegli planiranih ciljev, oziroma bo potrebno v naslednjih mesecih nadoknaditi, to se pravi, da bo potrebno ne samo dosegati, ampak plan presegati. Letošnji prvi kvartal je bil ugoden pri prodaji naše posode, saj bi jo lahko prodali celo več, manj ugoden pa pri kotlih ter izdelkih TOBI. Pa poglejmo izpolnjevanje planskih postavk; Proizvodnja Proizvodnjo smo dosegli po količini 93 %, po vrednosti pa 85 % glede na plan. Proizvodnja ni dosežena zaradi neizpolnjevanja plana proizvodnje po asortimanu pri TOZD posode, zaradi nese-zonske prodaje pri TOZD TOBI in delno pri TOZD odpreski, ter TOZD Kontejner zaradi usklajevanja prodaje s proizvodnjo. Tu bi lahko pripomnili le to, da v kolikor proizvodnja ne bo dosegala plana, ne bo možno doseči planirano višino realizacije v jeseni. Realizacija Kot plan proizvodnje tudi plan realizacije nismo dosegli, izrazito izstopa pri tem TOZD Kotli, Bistrica in Kontejner. Ugoden rezultat pa smo dosegli zopet na področju izvoza v treh mesecih 17.597.818, oziroma ga presegli za 12 %>. Glavni izvoznik je še vedno TOZD posoda, izvozili pa so še TOZD Kontejner, radiatorji, kot- li. Zaloge gotovih izdelkov so v porastu in so glede na konec leta 1976 povečane za 6 %. Osebni dohodki Povprečni osebni dohodek znaša za OZD EMO 3.465 din, v lanskih treh mesecih pa ja znašal 3.085 din oziroma je za 12 % višji od lanskega. Zaposlenost je znašala glede na plan 97 %. Finančni rezultat Finančni. rezultat, ki izhaja iz doseganja proizvodnih in prodajnih planov, nismo dosegli, kot smo si zastavili v sanaciji. Kljub pozitivnemu finančnemu rezultatu, ki ga izkazujemo, ne moremo biti z rezultatom zadovoljni zaradi: a) ker je ca. 50 % nižji od planiranega, b) ker v izkazanem rezultatu še niso upoštevane vse zakonske obveznosti, ki smo jih dolžni odvesti, obračunane pa niso bile zaradi tega, ker tozdi, ki so poslovali z izgubo v lanskem letu, niso plačali prispevkov iz davka na dohodek. V polletju pa se bodo vsi dodatni prispevki obračunali. V planiranem ostanku pa smo upoštevali že zakonske obveznosti in vračilo sredstev za sanacijske kredite. Kljub temu da so rezultati prvih treh mesecev neprimerno bolj ugodni kot v lanskem obdobju, ne moremo in ne smemo biti z doseženimi rezultati zadovoljni. Potrebno je, da se izdelajo konkretni akcijski programi za naslednji kvartal, da nadoknadimo zamujeno. Saj ni res, pa je... Delavski svet je odobril sredstva za pridobivanje lokacijskega dovoljenja za obrat družbene prehrane, kar pomeni, da se je glede graditve takega obrata nekaj premaknilo. Sicer pa je v preteklih letih delavski svet sprejel že več takih ali podobnih sklepov, ki pa niso bili uresničeni. Morda bo sedaj drugače, bodimo o tem malo optimistični. Delavci iz obstoječih obratov bi se hranili v dveh jedilnicah: — prirejeni jedilnici tovarne kontejnerjev 500 delavcev dnevno, — osrednji novi jedilnici pa 3000 delavcev dnevno. Da bi ne bili potrebni preveliki jedilnici in zaradi enakomernejše obremenitve, je predvideno, da bi se tako dopoldne 'kot tudi popoldne malice delile v več izmenah — vendar največ v štirih. Ker gradnja kuhinje v tej fazi ni predvidena, se bo hrana dovažala v posebnih posodah iz samopostrežne restavracije v Gaberju, v razdeljevalnici hrane se bo razdelila v porcijah, vsak gost pa jo bo nato sam odnesel do mize, kjer jo bo sede pojedel. Dobiti bo mogoče več vrst toplih o-brokov pa tudi mrzlo malico. Nova razdeljevalnica z jedilnico naj bi stala južno od upravnega poslopja. Bila bi naj 25 m široka in 48 m dolga, med upravnim poslopjem in jedilnico pa bi bil vezni objekt s sanitarijami velikosti 5 m X 18,06 m. V jedilnici bo 500 sedežev, v posebnem prostoru še 40 sedežev; v razdeljevalnici hrane bodo pri- merni pulti s priborom, v ostalih prostorih pa stroji za pomivanje pladnjev in posode, shrambe, točilnica brezalkoholnih pijač, prostori za osebje ipd. V jedilnico bo mogoč dostop s tovarniškega dvorišča ali izpred upravnega poslopja. Kasneje se bo lahko na južni strani tega objekta dozidala po potrebi še kuhinja. Osebje v teh prostorih bo v glavnem tisto, ki se že danes u-kvarja v EMO s tem delom. Trenutno je izdelan idejni projekt in lokacijska dokumentacija. Lokacijsko dovoljenje še ni pridobljeno. Predvidena investicija je poslana v evidentiranje gospodarski zbornici. Na osnovi idejnega projekta so zbrane ponudbe in predračuni. Po teh znaša Vrednost investicije: Gradnja Din 12,401.589 Domača odprema z montažo 1,481.062 Uvozna odprema z montažo 2,541.755 Ostalo 969.000 Jedilnica EMOKONTEJNER 800.000 SKUPAJ 18,193.406 Delavski svet je potrdil Temeljni samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih pri gospodarjenju in planiranju jugoslovanske industrije orodij v obdobju 1976—1980. Z gornjim sporazumom združujejo svoje poslovne interese proizvajalci jugoslovanske industrije orodij. Ta grupacija šteje vsaj 27 podpisnikov, med njimi so tudi »prva petoletka« Trstenik, Zavodi »Crvena Zastava«, OOUR za proizvodnju alata Kragujevac, Energoinvest Sarajevo, Železarna Ravne in drugi. Podpisniki, združeni v grupacijo, s sporazumom urejajo zlasti naslednje medsebojne odnose: — usklajujejo in usmerjajo proizvodnjo in razvoj orodja, — usklajujejo programe razvoja, — usklajujejo izgradnjo novih kapacitet izhajajoč iz sedanjega stanja in odgovornih razvojnih programov, — sodelujejo pri delitvi dela, specializaciji, kooperaciji, — sodelujejo pri določanju kriterijev in načinu oblikovanja cen posameznih proizvodov in pogojev prodaje, — organizirano nastopajo pri izvozu in uvozu orodij in v stikih s tujimi partnerji, — usklajujejo pa tudi druge medsebojne odnose in interese. Grupacija posluje prek skupnih organov: — skupščine podpisnikov in — izvršnega odbora. Podpisniki pa lahko za izvajanje nalog oblikujejo posebne komisije. Sporazum sicer ne ureja posebej vprašanja finančnih obveznosti, vendar je razumljivo, da so podpisniki dolžni nositi stroške, ki bi nastali pri poslovanju grupacije, vendar ti stroški ne morejo biti veliki. Nadalje je delavski svet potrdil samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih pri gospodarjenju in planiranju proizvodnje a-paratov za gospodinjstva in njihovih rezervnih delov. Gornji sporazum sklepajo med sabo proizvajalci aparatov za gospodinjstva in njihovih sestavnih delov. Teh proizvajalcev je cela vrsta, med njimi so tudi GORENJE Velenje, El Niš, MAGNO-HROM, Kraljevo, ISKRA Ljubljana, RADE KONČAR Zagreb in drugi. Gornji sporazum ureja medsebojne poslovne odnose, ki presegajo integracijske okvire. Podpisniki sporazuma se sporazumejo predvsem za usklajevanje vprašanj, ki pomenijo njihov skupni interes, zlasti še za vprašanja s področja: — planiranja razvoja aparatov za gospodinjstvo, — koordinacije znanstvenoteh-ničnih raziskovanj — raziskovanja možnosti plas-mana na domačem in tujem trgu, — skupen in enoten nastop pri ustvarjanju pogojev za nabavo surovin in reprodukcijskega materiala, — usklajen nastop na tržišču, — skupen nastop pri reševanju sistemskih vprašanj, ki bistveno vplivajo na razvoj celotne grupacije in druga vprašanja. Podpisniki v grupaciji sodelujejo v vseh akcijah z GZ Jugoslavije, republiškimi in pokra j in- (Nadaljevanje na 6. strani) DEJAVNOST DS ORODJARNA Sredi meseca maja je imel svojo redno sejo delavski svet TOZD Orodjarna. Na seji je bilo obravnavano naslednje gradivo: Spremembe samoupravnega sporazuma samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za obdobje 1976—1980 Samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za izgradnjo objektov posebnega pomena občine Celje za obdobje 1976— 1980 Srednjeročni plah informacijske dejavnosti v občini Celje za obdobje 1976—1980 Odplačilo sanacijskih kreditov TOZD Izplačilo OD za mesec april 1977 Razno Sklepi, ki jih je delavski svet TOZD Orodjarna sprejel na navedeni seji so naslednji: Tov. Petelinšek Marjan, vodja splošne delegacije SIS je navzočim delegatom DS na kratko obrazložil predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za področje stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1976— 1980. Predsednik DS je dal predlog sprememb in dopolnitev SS na glasovanje ter je s strani delegatov v celoti sprejet. Za podpisnika tega SS se predlaga tov. Antona Roječa. DS TOZD orodjarna potrjuje samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne skupnosti Celje za obdobje 1976—1980. DS TOZD orodjarna potrjuje samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za izgradnjo objektov posebnega pomena občine Celje za obdobje 1976— 1980. Potrjuje se srednjeročni plan informacijske dejavnosti v občini Celje za obdobje 1976—1980. “ Ker temeljna organizacija po zaključnem računu za leto 1976 nima ostanka dohodka, ne more poravnati obveznosti za leto 1977. Obveznosti iz leta 1977 se ne morejo prenesti na naslednja leta. — Za podpisnika vseh treh samoupravnih sporazumov se pooblašča tov. Draga Mravlaka. DS TOZD orodjarna je sprejel sklep za odplačilo sanacijskih kreditov in sicer: »Pri delitvi dohodka po zaključnih računih za leto 1977, 1978, 1979, 1980 in 1981 se najprej pri vhosu v poslovni sklad formirajo sredstva za odplačilo anuitet za najete sanacijske kredite za TOZD orodjarna.« DS TOZD je vzel na znanje poleg periodičnega obračuna za I. trimesečje 1977 in za mesec a-pril, ki ga je podala tov. Štefka Hartman — analitik TOZD, tudi izčrpno obrazložitev zajemanja stroškov in formiranja mase osebnih dohodkov tako za domače storitve, kakor za usluge zunanjim naročnikom. DS TOZD je z ozirom na prekoračitev izplačil OD za I. trimesečje sprejel sklep, da se bruto masa OD 433.440,00 vrne v šestih mesecih. V bodoče se pa formira masa za OD iz domače realizacije 100 «/o, dočim se formira masa OD iz naslova zunanjih kooperantov le 74,24 % iz ostanka dohodka mesečne fakturirane realizacije kooperantov. Za mesec april 1977 se sprejme sklep: Indeks za izplačilo OD znaša 323 °/o. Da bo formiranje osebnih dohodkov v bodoče bolj realno, je potrebno, da da stroškovni knjigovodja tov. Dorica Podergajs do 5. v mesecu prognozo realizacije v potrditev vodstvu TOZD, in sicer: podpiše jo direktor TOZD inž. Ludvik Krese oziroma v njegovi odsotnosti namestnik inž. Alojz Hren. Istočasno pa stroškovno knjigovodstvo obvesti o določeni prognozi DS TOZD. Direktor TOZD inž. Krese L. je nadalje povedal, da je iz trimesečnega poročila razvidno, da je domača realizacija premajhna za osebne dohodke, ki so bili v tem obdobju izplačani, zato je potrebno, da se poveča delovna disciplina, storilnost in odgovornost posameznika. Nujno je, da se pristopi takoj, za kar je vodstvo že zadolženo, k zmanjšanju nedokončane proizvodnje, ki občutno bremeni stroške oziroma osebne dohodke. — DS TOZD orodjarna je odobril tov. Ljudmili Podgornik za mesec april 1977 nagrado v višini 600 din, od maja 1977 dalje pa nagrado v višini 800 din za opravljanje dodatnega dela pri čiščenju sanitarij. — DS TOZD je odobril enkratno nagrado štipendistom za o-pravljeno delo za »IMV« Novo mesto. Nagrado prejmejo: Lugarič Ludvik 240 din Slatinšek Branko 120 din Jazbec Alojz 120 din — Predsednik DS TOZD je delegate DS seznanil s sklepi in zaključki tovarniškega komiteja ZK in konference OOS z dne 15. 4., 21. 4. in 29. 4. 1977. Pred sprejemom sporazumov Konee lanskega leta smo mnogo pisali o samoupravnih sporazumih, ki jih bo treba sprejeti. Objavili smo tudi izvlečke o sporazumih oziroma njihovih osnutkih, ki so bili takrat v razpravi Po razpravah na zborih delovnih ljudi ali samoupravnih delovnih skupinah je bilo treba vse te sporazume uskladiti s pripombami, ki so bile dane. Gre za naslednje samoupravne sporazume: • Samoupravni sporazum o osnovah plana vzgoje in osnovnega izobraževanja v občini Celje za obdobje od leta 1976 do leta 1980;; • Samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti občine Celje in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980; • Samoupravni sporazum o osnovah plana telesnokulturne skupno* sti občine Celje za srednjeročno obdobje 1976—1980; • Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976 do 1980; • Samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja za občino Celje za obdobje 1976 do 1980; • Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje od leta 1976 do 1980. Poleg teh je še nekaj samoupravnih sporazumov, katerih povzetki so bili objavljeni v INDOK informacijah, ki jih je prejelo vsako gospodinjstvo v občini Celje. ^ Kajj je novega v sporazumih? Predloženi samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti — so glede vsebinskih usmeritev usklajeni z družbenim planom SR Slovenije in občine Celje — so izpopolnjeni tako, da o-mogočajo presojo programov družbenih dejavnosti in pogojev za njihovo uresničevanje in da je na njihovi podlagi mogoče sprejeti odločitve o srednjeročnih obveznostih in posebej o obveznostih za leto 1977 — dajejo možnost, da se začenja uresničevanje zakona o združenem delu tudi na tem področju — omogočajo, da bd združeno delo v večji meri prisotno pri odločanju prek zborov uporabnikov — vsebujejo v večini normative in standarde, ki kažejo na prizadevanja interesnih skupnosti, da bi objektivirale kvaliteto, obseg in ceno programov — opredeljujejo, čeprav še ne povsem enotno, posamezne naloge v okviru: 1. enotnega programa, ki izhaja predvsem iz zakonskih pravic in se mora zagotavljati v enakem obsegu delovnim ljudem in občanom po vsej Sloveniji, 2. skupnega programa, kjer se naloge izvajajo iz sredstev, združenih v republiških interesnih skupnostih in 3. dopolnilnega programa, ki ga zagotavljajo delovni ljudje v občini po dogovorjenih normativih in standardih ter skladno s potrebami in ekonomskimi možnostmi združenega dela v občini — vključujejo tudi neposredno menjavo dela med izvajalci in u-porabniki — posebej določajo obseg združevanja sredstev za programe dejavnosti interesnih skupnosti v letu 1977 in — določajo tudi nadzor nad izvajanjem sporazuma. O c cm se moramo odločati? 1. Sprejeti vsebinske usmeritve predloženih samoupravnih sporazumov. 2. Sprejeti materialne obveznosti, ki izhajajo iz njih, in so naslednje: — usklajen predlog IS skupščine občine Celje, ki ga je podprla decembrska javna razprava, je vseboval povprečno obremenitev bruto osebnega dohodka v obdobju 1976—1980 s 33,68 odstotka, predloženi samoupravni sporazumi pa predvidevajo za izvedbo programov v II. polletju 1977 o-bremenitev bruto osebnih dohodkov s prispevno stopnjo 31,8 odstotka, medtem ko je znašala v letu 1976 32,30 odstotka od BOD, — pregled predloženih prispevnih stopenj, ob primerjavi s prispevnimi stopnjami iz leta 1976, je razviden iz naslednje tabele; Programi za leto 1977 so bili ovrednoteni tako, da so bila sredstva, potrebna za leto 1977, ocenjena po cenah iz leta 1975, korigirana s količino porasta življenjskih stroškov v letu 1976 in s količnikom prenosa cen iz leta 1976 v leto 1977 ter zmanjšana za presežek oz. povečana za primanjkljaj iz leta 1976. Kako se bomo odločali? Predvideno je, da bi o samoupravnih sporazumih razpravljali in sklepali med 15. majem in 15. junijem 1977 v TOZD in KS. Delovnim ljudem in občanom je omogočeno ugotoviti, če se predlogi teh sporazumov ujemajo s stališči, ki so jih oblikovali na zborih delavcev oziroma občanov v decembrski javni razpravi... V primeru, da ugotovijo, da so skladni, odločajo o sprejemanju lahko na razširjenih sejah delavskega sveta, kjer naj sodelujejo splošne in skupščinske delegacije ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter strokovna služba TOZD. Takšna oblika sprejemanja je torej možna le v primeru, če so zbori delovnih ljudi PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ ZA II. POLLETJE 1977 PO PREDLOGIH SPORAZUMA NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Program za Prispevna Samoupravna interesna skupnost stopnja za II. poli. Prispevna stopnja leta 1976 I. PRISPEVKI IZ BRUTO OSEBNEGA DOHODKA 1. Skupnost otroškega varstva — 83,227 4,28 3,37 skupni program 55,964 2,32 2,88 enotni in dopolnilni program 27.263 1,96 0,49 2. Občinska izobraževalna skupnost 115.697 4,58 6,16 3. Kulturna skupnost Celje in SRS 29.421 1,52 1,07 4. Telesnokulturna skupnost . Celje 9.836 0,47 0,43 5. Skupnost socialnega skrbstva 17.696 0,67 1,02 6. Občinska zdravstvena skupnost 360.000’ 8,35 7,55 7. Skupnost pokojninskega invalidskega zavarovanja — 12,00 12,70 Skupaj iz BOD — 31,87 32,30 II. PRISPEVKI IZ DOHODKA TOZD A. osnova: bruto osebni dohodki 1. Občinska zdravstvena skupnost 2,30 1,86 2. Skupnost za zaposlovanje 7.434 0,47 0,18 3. Skupnost pokoj, in inval. zavarovanja SRS: — za nesreče pri delu in poklicne bolezni 0,80 0,80 — za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem od 3.5% od 3,5 % do 10,5% do 10,5 % 4. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov (prispevek TOZD, ki niso zavezanci za davek iz dohodka TOZD ter druge organiz. in delovne skupnosti, ki izplačujejo OD) 0,26 0,26 5. skupnost za varstvo pred požarom 0,40 proračun Skupaj 4,23 + 3,10 + 3,5 do 10,5 % 3,5 do 10,5 % B. osnova: korigirana davčna osnova 1. Izobraževalna skupnost Slovenije 11,5 10,2 2. Raziskovalna skupnost Slovenije 2,96 2,1 3. Skupnost starost, zavarov. kmetov Slovenije (prispevek TOZD, ki so zavezanci za davek iz dohodka TOZD in prispevek občanov, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek) 0,732 0,49 Skupaj 15,19 12,79 C. osnova: poslovni sklad Skupnost pok. in inval. zav. SRS 1,27 oz. 0,27 0,27 oz. 1,27 Opomba: 1 program obč. zdravstvene skupnosti v višini 360.000 se pokriva iz BOD, dohodka TOZD, prispevek upokojencev, kmetov in iz ostalih dohodkov ter predstavlja celokupni program 2 do zaključnega računa se bodo plačevale akontacije po stopnji 0 49 in bo proračun šele po zaključnem računu. na decembrskih razpravah delavski svet za takšno sklepanje pooblastili in da med takrat sprejetimi stališči na zborih in sedaj predloženimi sporazumi ni bistvenih razlik. V nasprotnem primeru je potrebno sprejem izvesti neposredno na zborih delovnih lju=-di in občanov. Delavski svet oziroma zbor delavcev imenuje s sklepom tudi podpisnika vseh sprejetih sporazumov. Skupen podpis pa bo predvidoma 15. junija 1977, za katerega bodo posebej posredovana vabila. Z namenom, da bi te razprave bile kvalitetne in da bi se lažje opredeljevali in sprejemali u-strezne odločitve, je koordinacijski odbor družbenopolitičnih or-(Nadaljevanje na 4. strani) PRED SPREJEMOM SPORAZUMOV (Nadaljevanje s 3. strani) ganizacij in skupščine občine Celja zadolžil interesne skupnosti, da sodelujejo na teh razpravah s svojimi predstavniki, če jih bodo TOZD in KS potrebovali in vabili. Poleg povzetkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, sta v tej številki INDOK informacij objavljena tudi povzetka — SS c temeljih plana skupnosti za varstvo pred požari — SS • o izvrševanju skupnih nalog ljudske obrambe in o združevanju sredstev za njihovo financiranje o katerih se delovni ljudje prav tako odločajo o pristopu. V zadnjem delu pa je objavljen povzetek osnutka proračuna občine Celje za leto 1977, o katerem tudi razpravljajte, oblikujte stališča in smernice za delegacije in delegate, ki bodo odločali o predlogu odloka o proračunu občine Celje za leto 1977 na sejah vseh zborov občinske skupščine, v drugi polovici meseca junija. Skupnost otroškega varstva Temelji plana Skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976— 1980 vsebujejo naslednje skupine nalog, za katere delavci in drugi delovni ljudje ter občani združujejo sredstva, in sicer: — enotni program vzgoje za predšolske otroke — program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji — dopolnilni program Skupnosti otroškega varstva občine Celje 1. Z enotnim programom vzgoje za predšolske otroke se zagotavlja: — vzgojni program za predšolske otroke v vzgojno varstvenih organizacijah in — 80-urni program za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Vzgojnovarstvena dejavnost za predšolske otroke v VVZ ih v organiziranem družinskem varstvu bo zajela 2555 predšolskih otrok, tako bo leta 1980 zajetih 40,6 odstotka otrok predšolske rasti v občini Celje. V varstvenih družinah pa se bo zagotovilo dnevno varstvo za 50 predšolskih otrok, zlasti v starosti do 3 let. 80-urni vzgojni program pa se bo zagotovil za 950 predšolskih o-trok. (Podrobnejši program je objavljen v INDOK informacijah.) (Nadaljevanje na 7. strani) Seja zborov občinske skupščine Maja je bila seja zborov občinske skupščine Celje. Dnevni red seje je obsegal osemnajst točk. Gradivo, ki je bilo obravnavano, je bilo objavljeno v Delegatovem poročevalcu. Na seji zborov občinske skupščine je bilo obravnavano poročilo o ekonomskem položaju, vzrokih za nastalo izgubo in ukrepih za sanacijo v EMO. Delovna organizacija EMO je poslovno leto 1976 zaključila z nepokrito izgubo 76,194.110 din, po posameznih TOZD pa je nepokrita izguba: din TOZD tovarna posode 39,091.134 TOZD tovarna TOBI 7,192.100 TOZD tovarna frit 2,097.716 TOZD tovarna odpreski in avtokolesa 1,227.062 TOZD tovarna kontejnerjev 26,586.093 Že v prvi polovici leta 1976 smo ob ugotavljanju izgub intenzivno spremljali nastali položaj in vzroke izgub ter poskušali izgubo zmanjšati. Ko je bilo ugotovljeno, da izgube ne bo mogoče pokriti, smo pristopili k pripravam za izdelavo sanacijskih programov na osnovi analiz stanja in možnosti pozitivnega poslovanja v letu 1977. Sanacijski programi so bili izdelani za vse TOZD do 15. 3. 1977. Za tovarno kontejnerjev je bil prvi sanacijski program izdelan že sredi leta 1976. ki je bil samo dopolnjen. Ker v tem času nismo mogli zagotoviti prodaje predvidenega programa v predvidenem obsegu te TOZD in ker je to osnovni problem te TOZD, ki ostaja nerešen že dalj časa. smo se odločili za ostrejše ukrepe, to je za preusmeritev proizvodnje v okviru predvidene razvojne investicije za področje kotlogradnje vezano na TOZD tovarno kotlov. Ker je odločitev posledica analiz izdelanih v zadnjem času in ker je razvojna investicijski elaborat za navedeni program v izdelavi, je dokončna sanacija TOZD tovarne kontejnerjev druga faza razvojno sanacijskih ukrepov. NAČIN KRITJA IZGUB Na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o pokrivanju izgub smo že ob sprejemanju zaključnega računa uporabiil vse možne lastne vire v DO za pokrivanje izgub in to vsa sredstva rezervnega sklada, vsa denarna sredstva sklada skupne porabe in dohodek TOZD, ki so poslovale s pozitivnim rezultatom. Zato smo predlagali na osnovi že vodenih razgovorov naslednjo konstrukcijo pokrivanja nekrite izgube: Sklad skupnih din rezerv SR Slovenije Sklad skupnih 33,097.055 rezerv občine Celje Sklad skupnih 3.000.000 rezerv občine Maribor Ljubljanska banka. 2,000.000 podružnica Celje 38.097.055 SKUPAJ: 76.194.110 VZROKI ZA NASTALO IZGUBO Vzroki za nastalo izgubo so predvsem v zmanjšanem obsegu poslovanja, zaradi zmanjšane'potrošnje v II. in delno v III. četrtletju leta 1976 in zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala vse do konca leta 1976. Po posameznih TOZD, ki imajo nepokrito izgubo, pa so vzroki naslednji : TOZD tovarna posode — premajhen obseg prodaje na domačem trgu, — relativno visok izvoz v primerjavi z domačo prodajo, — visok delež desortirane posode (ostanki od izvoza), — visok delež slabe kvalitete kot posledica malih izvoznih serij), — skrajno prilagajanje željam kupcev in proizvajanje tudi nerentabilnega oziroma manj rentabilnega ašortimana, — pomanjkanje pločevine, — slaba organizacija, ki je posledica dolgotrajnega bolj ali manj namenskega zaviranja proizvodnje v času velike stagnacije. TOZD tovarna frit — premajhen obseg prodaje zaradi zmanjšanja proizvodnje posode v Jugoslaviji in padec proizvodnje v industriji bele tehnike, ki skupaj predstavlja ca 50 % prodajo frit, — zmanjšanje proizvodnje emajlirane posode v TOZD tovarna posode,, ukinitev proizvodnje kopalnih kadi od aprila 1976 v TOZD tovarna kopalnih kadi v Kruševcu ter zmanjšanje proizvodnje v TOZD tovarna TOBI je imelo za posledico občutno znižanje interne prodaje, ki predstavlja tudi ca. 50 % celotne prodaje TOZD tovarne frit. TOZD tovarna odpreskov in avto-koles — zmanjšanje naročila odpreskov in avtokoles za TAM Maribor v II. in III. kvartalu, za katerega je TOZD tovarna odpreskov in avtokoles vezana z 90 % obsegom proizvodnje, — pogoste okvare na strojih, — male serije, ki povzročajo menjave orodij tudi večkrat na dan, — neusklajene prodajne cene za del proizvodnega programa za TAM, TOZD tovarna kontejnerjev — preusmeritev od predvidene proizvodnje plywood kontejnerjev na proizvodnjo zahtevnejšega jeklenega kontejnerja, — zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki je presegla svetovno ceno kontejnerja, je prišla v poštev samo izdelava kontejnerjev za izvoz kot usluga (samo plačilo dela). Pri izredno visoki ponudbi kontejnerjev na svetovnem trgu po nizkih cenah pa ni bilo mogoče zagotoviti večjih količin uslužnostne izdelave kontejnerjev, — premajhna angažiranost pri obdelavi trga za kontejnerje in osvojenega dopolnilnega programa, — visoka fluktuacija delavcev in problem vodilnega in vodstvenega kadra. SANACIJSKI PROGRAMI IN UKREPI ZA IZVEDBO SANACIJSKIH PROGRAMOV Sanacijski programi so izdelani za vse TOZD združene v DO EMO, tudi za tiste, ki so poslovale v letu 1976 s pozitivnim rezultatom. Programske usmeritve in obseg poslovanja v naslednjih letih temelji na izdelanih tržnih raziskavah. Predpriprave za izvedbo sanacije so potekale že v letu 1976 na izkušnjah preteklega' poslovanja, ki so dokončno pretresle vse notranje strukture v EMO, zaradi česar lahko trdimo, da so sanacijski programi izdelani v varnem obsegu in izvedljivi. Važnejše ugotovitve in ukrepi iz sanacijskih programov za TOZD, ki so zaključile poslovanje z nepokrito izgubo v letu 1976, s sedežem na območju skupščine občine Celje, so za: TOZD tovarna posode. Cilj sanacije je zagotoviti socialno varnost in tako materialno osnovo, ki bo omogočala normalen razvoj programa, produkcijskih sredstev in družbenega standarda. Že v letu 1977 se začenja prestrukturiranje programa proizvodnje od enostavnejše posode v zahtevnejšo in kvalitetno težko in vseh dejavnikov, ki vplivajo na poltežko posodo ob upoštevanju možnost večje prodaje (dizajn, asortiman, embalaža itd.). V naslednjih letih se bo ta proces prestrukturiranja postopoma nadaljeval, istočasno pa se bodo pripravljali novi programi za zagotovitev trajne sanacije in normalnega razvoja te TOZD. Za zagotovitev ciljev sanacije so zbori delavcev in drugi samoupravni organi v TOZD sprejeli ukrepe za izvedbo sanacije. Ukrepi se nanašajo na: — trženje v smislu reorganizi-ranja te funkcije in okrepitev tržnih raziskav za domače in tuje tržišče; ' — učinkovitejšo povezavo vseh dejavnikov TOZD in skupnih tatov na vseh področjih dela; — razvoj novih izdelkov, posodabljanje tehnološkega procesa, pospeševanje inovacijske dejavnosti itd.; — postopno izboljšanje kadrovske strukture z izobraževanjem ob delu, štipendiranju in hitrejše pomlajevanje vodstvenega kadra. TOZD tovarna frit TOZD tovarna frit proizvaja surovino za tovarne, ki se ukvarjajo z emajliranjem. Zato je njen proizvodni program odvisen od programov navedenih tovarn. Približno polovico proizvodnje se uporabi za TOZD v sestavu DO EMO, in sicer za TOZD tovarna posode in TOZD tovarna TOBI, druga polovica pa se prodaja zunanjim kupcem. Namen sanacije je zagotoviti zadosten obseg proizvodnje in prodaje, ki mu zagotavlja socialno varnost in nadaljnji razvoj. Za zagotovitev zadostnega obsega razširja ta TOZD svoj program tudi na področje glazur za keramiko, kar mu bo omogočilo spremembe energetskega vira od nafte na mešani plin. Za zagotovitev izvedbe sanacije je TOZD sprejela ukrepe, ki se po vsebini ne razlikujejo od že navedenih ukrepov TOZD tovarna posode. TOZD tovarna odpreskov in avtokoles' TOZD tovarna odpreskov in avtokoles je značilen primer kooperantske proizvodnje, in sicer za TAM Maribor, ki predstavlja ca. 90 % proizvodnje te TOZD. To je pa imelo za posledico, da je rezultat poslovanja te TOZD bil v preteklosti močno odvisen od poslovanja TAM Maribor, tako po (Nadaljevanje na 7. strani) £f*<3¡jliKeo VELIKA PARADA Celjska mladina, občani Celja in organizacije združenega dela so množično sodelovale na veliki paradi v čast letošnjih praznovanj zgodovinskih jubilejev. Parada je bila v soboto, 21. maja 1977. Pogled na vozila med parado od zadaj Velika množica mladine in drugih občanov Celja pred tribuno je nestrpno pričakovala začetek parade. Mimohod udeležencev parade je med drugimi na tribuni pozorno spremljal tovariš Franc Leskošek-Luka, ki se je tudi po končani paradi dalj časa zadržal med občani Celja. Med društvi na paradi je prednjačilo TVD Partizan iz Gaberij, Njihova paradna skupina je bila odlično organizirana. V paradnem mimohodu je med drugimi bila zastopana tudi naša OZD. Pogled na vozila med parado od spredaj. Izobraževanje v EMO Današnji razvoj na vseh področjih družbene dejavnosti zahteva vedno večjo izobrazbo delovnega človeka, saj bi ta sicer ne mogel slediti in aktivno vplivati na vsa družbena dogajanja, ki se hitro razvijajo v skladu z našo samoupravno družbeno usmeritvijo. Še vedno je mnogo mlajših in starejših delavcev in delavk, ki niso dokončali osemletnega šolanja. Tem posvečajo naše družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja posebno skrb in jih navdušujejo, da bi ob delu dokončali osemletko. V veliko pomoč pri tem jim jo naš izobraževalni center, ki nudi tistim, ki se hočejo izobraziti vse možnosti, da pridejo do zaželenega znanja, ki jim je pri delu nujno potrebno. Prav v teh dneh se končujejo predavanja in izpiti za tiste skupine, ki so bile vpisane v mesecu septeinbru 1976. Zaradi res izredno ugodnih pogojev je bil takrat vpis množičen. V 8. razred osnovne šole se je vpisajo 67 slušateljev. V 7. razred osnovne šole se je vpisalo 43 slušateljev. V 6. razred osnovne šole se je vpisalo 33 slušateljev. V 5. razred osnovne šole se je vpisalo 13 slušateljev. V vse štiri razrede osnovne šole se je torej vpisalo 156 slušateljev, kar pomeni veliko zanimanje za dopolnilno osnovnošolsko šolanje. Zanimiv je podatek, da so slušatelji do konca marca 1977 položili nad 300 izpitov, kar pomeni 25 % od vseh izpitov, ki jih morajo opraviti. Najboljše uspehe dosegajo tisti slušatelji, ki redno obiskujejo tečaje. Obisk na predavanjih se suče okrog 55 0/0 od vseh vpisanih. Večji uspeh in večji obisk kvarijo predvsem posamezniki, ki so se sicer vpisali, vendar že od začetka ne prihajajo na predavanja in ne polagajo izpitov. Ti slušatelji naj resno premislijo in naj se lotijo študija, ki pa je mogoč le, če redno obiskujejo predavanja. V mesecu marcu 1977 so se vpisali še novi slušatelji. V 8. razred osnovne šole se je vpisalo 20 slušateljev. V 7. razred osnovne šole se je vpisalo 16 slušateljev. V 6. razred osnovne šole sta se vpisala 2 slušatelja. V vse tri razrede se je vpisalo v letošnjem letu 38 slušateljev. Za vse te slušatelje so se začela predavanja v mesecu marcu, vendar v tej skupini lahko poslušajo predavanja tudi slušatelji iz jesenske skupine. Za delovnega človeka je osnovnošolska izobrazba nujna potreba in vpis mora vsak slušatelj vzeti zelo resno, kajti podjetje ima stroške s šolanjem in da ne bodo ti stroški zaman, se mora vsak ki se vpiše, odločno zavzeti, da v svoje dobro dokonča osemletno šolanje. Ker učni uspehi doslej še niso. povsem znani, bomo o teh poročali prihodnjič. ej ♦ ♦ ♦ « * ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ OBVESTILO Vse zainteresirane obveščamo, da Oddelek izobraževanja EMO v sodelovanju Delavske univerze Žalec pripravlja organizacijo tečaja za VISOKO KVALIFIKACIJO Kovinarske stroke (orodjar, strojni ključavničar, rezkar, strugar, brusilec), ki bi se pričel v mesecu septembru 1977 v kolikor bo zadostno število kandidatov. V ta namen zbiramo orientacijske prijave interesentov. Kandidati morajo biti zaposleni v EMO Celje, imeti morajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj v stroki. Prijave zbiramo do 30. 6. 1977. EMO - CELJE Oddelek izobraževanja Celje, Kidričeva 3 ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA EMO — CELJE razpisuje za šolsko leto 1977/78 kadrovske štipendije za študij oziroma šolanje na: FAKULTETAH — VISOKIH ŠOLAH Štipendij Strojništvo II. stopnja 10 Strojništvo I. stopnja —tehnološka smer 2 Strojništvo I. stopnja — konstrukcijska smer 3 Kemija II. stopnja 5 Kemija I. stopnja 5 Ekonomika IT. stopnja 10 Ekonomika I. stopnja — finančna smer 5 Pravo II. stopnja 2 Socialna dejavnost I. stopnja 1 SREDNJE ŠOLE Štipendij Tehniška šola — strojni oddelek 5 Tehniška šola — kemijski oddelek 5 Tehniška šola — elektro-jaki tok 2 Ekonomska šola 6 Upravno administrativna šola 6 Prijava za štipendijo mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS, k isti mora biti predložena fotokopija ali overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala ali poročilo o opravljenih izpitih. Prošnje sprejema EMO Celje, kadrovska služba — oddelek izobraževanja Kidričeva 3, do vključno 31. 7. 1977. ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA EMO — CELJE razpisuje za šolsko leto 1977/78 kadrovske štipendije za šolanje na Poklicni šoli štore in sicer za poklice: Štipendij Orodjar 6 Strugar 5 Rezkar 6 Brusilec 5 Strojni ključavničar 6 Ključavničar 4 Dveletna kemijska šola Kemijski laborant 2 Prijava za štipendijo mora biti pravilno izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS, k isti mora biti predložena fotokopija ali overovljen prepis o uspešno dokončani osnovni šoli (osemletki). Za šolanje na Elektrogospodarskem šolskem centru Maribor za poklic: Obratni elektrikar 6 štipendij Prijava za štipendijo mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS, k isti je potrebno predložiti originalno spričevalo o uspešno dokončani osnovni šoli (osemletki), zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti za izučitev navedenega poklica, izpisek iz rojstne matične knjige in kratek življenjepis. Vse tozadevne prošnje sprejema EMO Celje, kadrovska služba — oddelek izobraževanja, Kidričeva 3, do vključno 30. 6. 1977. Seja DS EMO (Nadaljevanje z 2. strani) — izvršni odbor, skimi zbornicami in državnimi organi. Zavzemajo stališča in vplivajo na gornjo grupacijo kot celoto in posameznih članov, zlasti še vplivajo pri: — sprejemanju deviznega režima, — carinskega režima, — sistem formiranja cen, — davčni politiki v državi. Podpisnik v grupaciji oblikujejo posebne organe in to: — skupščino podpisnikov, — posamične komisije. Podpisniki, združeni v to grupacijo opravljajo svoje posle prek sekretarja. Končno naj omenimo, da je delavski svet sprejel samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ta sporazum, smo objavili že v Emajlircu, tako da ga je vsak član kolektiva lahko prečital, zato ni potreben še poseben komentar o njem. ej KOORDINACIJSKI ODBOR VSEH KOMISIJ TOZD ZA MRDZD EMO razpisuje ugodnosti po 26, in 54, členu Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu EMO za izredni študij oziroma šolanje ob delu, in sicer: Študij magistrature Stopnja Štipendije 4 ZA ORGANIZACIJO DELA VISOKA ŠOLA — proizvodna usmeritev II. 4 — proizvodna usmeritev 1 I. 4 Fakulteta oz. VTŠ — strojništvo II. 4 — strojništvo I. 5 — kemija Fakulteta oz. VEKŠ I. 2 — zunanja trgovina II. 3 — zunanja trgovina I. 2 — poslovna organizacija II. 2 — poslovna organizacija I. 2 — finančno računovodska I. 4 Višja šola za socialne delavce 2 Višja pravna šola 2 SREDNJE ŠOLE • Tehniška šola — strojni oddelek 3 Tehniška šola — kemijski oddelek 3 Ekonomska šola 4 Upravho administrativna šola 4 Kovinarska delovodska šola 6 POKLICNE ŠOLE — kemijski laborant » 2 — orodjar 2 — strugar 2 — rezkar 2 — brusilec 2 — strojni ključavničar 2 Kandidati morajo imeti vsaj 2 leti staža v podjetju, biti morajo pri svojem delu uspešni in perspektivni. Prošnje sprejema oddelek izobraževanja EMO Celje, Kidričeva 3 do vključno 25. 6. 1977. Pred sprejemom sporazumov (Nadaljevanje s 4. strani) Občinska skupnost socialnega skrbstva V okviru socialnega skrbstva zagotavljajo delovni ljudje po načelu vzajemnosti in solidarnosti predvsem oblike družbene pomoči občanom, ki so brez sredstev oziroma nimajo zadostnih sredstev za preživljanje ter so nesposobni za delo in brez svojcev ali drugih zavezancev, ki bi jih bili dolžni preživljati. Nekatere oblike pomoči so opredeljene z ustavo in zakoni ter jih je šteti kot socialne pravice (denarne pomoči, usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, usposabljanje in varstvo invalidnih oseb), druge oblike družbene pomoči so bile sprejete že z občinskimi odloki in kasneje samoupravno dogovorjene v skupščini skupnosti socialnega skrbstva in opredeljene z zakonom o socialnem skrbstvu ter samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti (zavodsko varstvo starejših občanov, rejništvo otrok in odraslih). Dejavnost socialnega skrbstva, ki jo izvaja za skupnost socialnega skrbstva Center za socialno delo, sloni predvsem na zakonu o socialnem skrbstvu, zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakonu o dedovanju, kazenskemu zakonu, zakonu o izobraževanju in usposabljanju o-trok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb in na drugih predpisih, ki zavezujejo socialno skrbstvo oziroma strokovno službo, da to dejavnost izvaja v interesu delovnih ljudi in občanov ter v interesu celotne družbene skupnosti. Konkretne smeri socialnoskrbstvene dejavnosti oziroma enote storitev so razvidne iz 3. in 4. člena predloga samoupravnega sporazuma. Za izvajanje dejavnosti so določeni kadrovski normativi (republiški), in sicer 4500 prebivalcev 1 strokovni delavec (socialni delavec, psiholog, pravnik itd.); po obstoječem normativu v naši občini 13 strokovnih delavcev. Občinska zdravstvena skupnost S samoupravnim sporazumom se delavci in občani uporabniki z delavci izvajalci v zdravstveni dejavnosti dogovarjajo o celotnem programu, ki obsega: — enotni program za območje skupnosti — skupni program za območje SR Slovenije — dopolnilni program za območje skupnosti. Enotni program zdravstvenega varstva upošteva tisti potreben in pomemben obseg zdravstvenega varstva ter strukturo zdravstvenega varstva ter strukturo zdravstvenih storitev, ki si ga morajo pod enakimi pogoji medsebojno jamčiti vsi delavci ter drugi delovni ljudje in občani v SR Sloveniji ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini. Za uresničevanje enotnega programa združujejo delavci in drugi delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih sredstva po enotni prispevni stopnji na območju SR Slovenije. Občinske zdravstvene skupnosti, ki s sredstvi, zbranimi po enotni prispevni stopnji presežejo višino sredstev, potrebnih za uresničitev enotnega programa na svojem območju, združujejo solidarno presežena sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za ostale občinske zdravstvene skupnosti. Do teh združenih sredstev' so upravičene le tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki z lastnimi sredstvi, zbranimi po enotni prispevni stopnji na svojem območju, ne morejo zagotoviti uresničitve e-notnega programa. Enotni program neposrednega zdravstvenega varstva je zasnovan na enotnih kazalcih (pregledih, obiskih, storitvah) na 100 enot populacije (otrok, šolarjev, žena, zaposlenih in ostalega prebivalstva). Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS Predloženi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 se razlikuje od osnutka, objavljenega v prilogi POROČEVALCA skupščine SR Slovenije dne 8. 11. 1976 v naslednjem: V tretjem členu, kjer je bil predviden povprečni prirast upokojencev — starostnih 3,2 % je sedaj 5,5 odstotka, — družinskih 4 % je sedaj 3,9 odstotka, — invalidskih 4,2 % je sedaj 3,2 °/o. Ta sprememba pa je narekovala tudi korekturo potrebnih sredstev v planskem obdobju pri členih 4 in 5. V planskem obdobju bi bilo po prvotnem predlogu potrebno zbrati sredstva v višini 41.802,9 mio. din, po sedanjem predlogu pa 41.434,9 mio. din. Sprememba je tudi pri predvidenem prispevku od osebnega dohodka zavarovancev, ki je po prvem prdlogu znašal 12,8 %, po tem predlogu pa 12,5 °/o od bruto osebnega dohodka. Glede na predvidene spremembe v financiranju je bil dodan nov 6. člen, ki precizira združevanje sredstev v letu 1977 ter 7. člen, ki določa, da so osnove in viri za obračunavanje in plačevanje prispevkov prehodnega značaja in veljajo do spremembe predpisov. Porast realne vrednosti pokojnin naj bi bil skladen s porastom povprečnih realnih osebnih dohodkov zaposlenih. V celotnem sistemu je treba stimulirati daljše aktivno delo, z ubkrepi na področju invalidskega 'varstva, rehabilitacije in zaposlovanja, zmanjšati porast invalidskih upokojencev ob relativno večjem porastu izdatkov za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov. Z razvojem in modernizacijo strokovne službe ter študij sko-raziskovalnim delom je potrebno doseči racionalno in učinkovito izvajanje zavarovanja. V obdobju srednjeročnega plana načrtujemo povprečen prirast skupnega števila upokojencev za 3 %, valorizacijo pokojnin in drugih dajatev na podlagi povprečne rasti realnega osebnega dohodka zaposlenih za 3 % letno ter da bodo prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev, otroški dodatek, otroško varstvo ter stanovanjski sklad znašali skupaj 16 % od pokojnin. Za uresničevanje s tem sporazumom opredeljenih nalog in ciljev mora skupnost v celotnem planskem obdobju zbrati sredstva v viišni 41.434,9 mio din. Od tega zneska bosta prispevali federacija in republika za pravice borcev NOV 4.585,9 mio dinarjev. Preostala sredstva 36.849,0 dinarjev pa bi zbrali udeleženci tega sporazuma, in sicer: — iz dohodka TOZD 6.276,7 mio din, kar znese 1,7 % dohodka TOZD. — iz prispevka od OD zavarovancev 30.572,3 mio dinarjev, kar znese 12,5 % od bruto OD. Seja zborov OS (Nadaljevanje s 4. strani) obsegu proizvodnje kot tudi priznavanja prodajnih cen za te izdelke. Sanacijski program zmanjšuje to odvisnost z uvajanjem nove proizvodnje za Železarno Štore (traktorji) in povečanjem finalne proizvodnje za rudarstvo. Navedene spremembe pa še ne zagotavljajo trajne rešitve, zato bo TOZD tovarna odpreskov in avtokoles v sodelovanju z ostalimi TOZD v DO ta program še dopolnila. TOZD je sprejela program ukrepov, ki se nanašajo predvsem na: — selekcijo proizvodnega programa v dogovoru s kupci v cilju opustitve proizvodnje malih serij. TOZD tovarna kontejnerjev Sanacija TOZD tovarna kontejnerjev se rešuje v okviru razvojne investicije v kotlogradnjo. Investicijski elaborat bo gotov do konca poletja. Do takrat pa bo tudi dokončno odločeno o TOZD tovarni kontejnerjev. V prehodnem obdobju pa se bo intenzivno delalo na programu kotlov in ostalih izdelkov, ki že sedaj predstavlja dodatni program TOZD tovarne kontejnerjev. Sanacijske programe so obravnavali zbori delovnih ljudi, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije in samoupravne delavske kontrole. CESAR- STVO OMAMA IGRALEC PARKER NEMŠKI MESC. FILOZOF (GEORG) OZEK KONEC POLOTOKA KDOR DELA DRUGA CEOD PRED PISOV GOSTIN- SKA DELAVKA ODMRTJE KAKEGA TKIVA ČASTNI NASLOV SLAVNIH DIRIGENTOV ZEMLJA RAZ L! C« Al ŠUMNIKA AFRIŠKA DRŽAVA PIVSKI VZKLIK IGRALKA FARROW POLT GR$KA ČRKA SOVJET. SAHIST DEAN MARTIN PROIZVOD, PRODUKT ROMAN PREŽIHOVE GA V0-RANCA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE To so ostanki tovarne kopalnih kadi iz Kruševca. Ta reč leži sedaj na dvorišču, kamor so jo pripeljali iz Kruševca. Prevoz prav gotovo ni bil zastonj in če je to namenjeno odpadu, bi lahko prodali v Kruševcu. Če pa imamo s tem inventarjem kak drug namen, tedaj moramo preskrbeti za bolj kulturno skladiščenje. VODORAVNO: grmiček, reaktor, mastika, ala, vat, DK, JO, Aare, IS, atest, čestitke, zanka, Iri, posadka, okan, okop, elita, Kokra, ant, ki, EP, vrt, kafra, radikal, Wood, vim, jokasta, sanacija, IK, in, JAT, salon, Aja, pečka, SO, meč, avtor, TŽ. Za pravilno rešitev je žreb določil naslednje nagrade: Besednjak Marko 100 din, Belina Rudi 80 din, Grubič Berta 40 din, Zagozda Irma 40 din in Komericki Mira 40 din. Predlagal vas bom za nagrado »Zlata izguba«. (Pavliha) Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno, lire ja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov, ALU oddelka in izdelovalnice ročajev za lepo darilo, ki mi bo vedno drag spomin nanje. Vsem svojim sodelavcem in vsem delavcem in delavkam OZD EMO želim mnogo uspehov pri delu. Romana Vrenko Ob praznovanju letošnjih velikih zgodovinskih jubilejev, se je tudi naša mladina odpravila na pohod po poteh Prve celjske čete. Mladinci so pohod dobro opravili ter tako počastili spomin na to enoto, ki so jo sestavljali med drugimi tudi mnogi naši delavci. Izredno pridna in požrtvovalna delavka Nežika Gaber je odšla po petintridesetih letih neprekinjenega dela v EMO v zaslužen pokoj. Od nje so se poslovili njeni sodelavci in sodelavke iz računovodskega sektorja. Tudi mi želimo Nežiki, da bi še dolgo in srečno uživala svojo pokojnino.