208. številka.
Ljubljana, v sredo 11. septembra 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za zvstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez ietodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne, petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h fie se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Volilno gibanje.
Odločilni dan.
Jutri se bode bila odločilna bitka. V zadnji uri apelujemo še enkrat na vse somišljenike, na vse rodoljube v deželi, naj jutri napno vse moči. Koder je napredna stranka postavila svoje kandidate, povsod se kaže, da zmagamo, zlasti p a j e na Notranjskem in na Dolenjskem zmaga naših kandidatov popolnoma zagotovljena, ako spravimo le vse svoje somišljenike na volišče.
Od agitacijskega dela posebno na jutrišnji dan je vse odvisno. Klerikalci, katere pretresa mraz, ker se boje poraza, bodo storili vse, kar je mogoče, da si iz-vojujejo zmago. Posnemajmo klerikalce, posnemajmo njih neutrudljivost in požrtvovalnost.
Vsi do zadnjega na volišče! Vsak skrbi, da nihče ne izostane, da se ne izgubi noben glas, kajti gre se za vsak posamičen glas.
Kontrolirajte na volišču še enkrat glasovnice.
Pazite, da ne izostane noben volilec naprednega mišljenja. Omahljivce skušajte pridobiti, nasprotnike pogovorite, da še vsaj volitve ne udeleže.
Vsi na krov in zmaga bo naša!
Pazite na sleparje!
Klerikalci poznajo dobro svoj o b-upni položaj in zato bodo pri jutrišnji volitvi na vse mogoče načine sleparili. Že zdaj sleparijo, kolikor se da! Tako je Janez Gril z Vrha pri Sv. Miklavžu poleg Dola dobil po mežnarju popisano glasovnico. Seveda je bil zapisan klerikalni kandidat Mejač. Gril je prinesel to glasovnico županu s prošnjo, naj mesto njega jutri odda glasovnico. Kakor čujemo z verodostojne strani, se je pri dr-žavnozborskih volitvah v nekih krajih, koder so bili klerikalci volilni komisarji, pripetilo, da so mesto volilcev glasovali nevolilci, in da so klerikalci kar po več
LISTEK.
„Novi akordi".
Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. G. Krek. Izšla je 2. štev. »Novih akordov«. Na prvem mestu imamo klavirsko točko »Sanjarija« Ant. Lajovica. Skladba je pisana v secesijonističnem glasbenem slogu. Glasbenik, ki se s takimi novostrujarskimi deli ni bavil, bo gotovo majal z glavo, ako to skladbo preigra. Skladatelj bi bil moral dodati komentar posameznim taktom, da bi ga vsaj razumeli.
Pač nahajamo tudi v skladbah slavnih skladateljev posamezna nenavadno harmonizovana mesta, nenavadno, nepričakovano modulacijo, vendar so to izjeme. Namen, oziroma uzrok takim glasbenim nenavadnim kombinacijam se pa v obče več ali manj da zaslediti, bodisi n. pr. v fugah z dvemi, tremi ali štirimi temami ob enem, ali se dajo z glasbeno estetič-nega statišča opravičiti.
V tem slučaju so taka harmonično ali modulatorično nepričakovana mesta se celo muzikalično imenitna, česar pa pri
klerikalnih  glasovnic   vtihotapili v urno.
Torej pozor!
Izid volitev.
Prosimo še enkrat nujno, naj nam somišljeniki iz vsake občine takoj brzoj a-vijo, koliko glasov so v dotični občini dobili narodno napredni kandidat j e, koliko pa klerikalni. Troske radi poravnamo, prosimo pa, naj se nam zanesljivo izid sporoči.
Razgnan Jakličev shod v Osilnici.
Iz Osilnice, 8. sept. Osilniški fajmošter je svojemu rojaku-konsumarju v Dobrepolje neki sporočil, da ima zanj 160 glasov že v žepu. Toliko je namreč volilcev v imeniku. Kakor se sedaj vidi, bi bil župnik zadovoljen, ko bi le »ainzar« odpadel, kajti potrebo je čutil v žalostnem, za Jegliča in konsum bijočem svojem srcu poskrbeti Osilničarjem shod! Hvala Bogu, vsaj tako daleč smo prišli, da čutijo potrebo celo v tako oddaljeno Osil-nico sklicati shod. In glejte, župnik ni štedil niti z denarjem, niti s časom! Dvakrat je bil v Ljubljani, da privede semkaj kakega ožlicdranca! No, ako druzega ne dosežejo, pade iz klerikalne bisage vsaj kak krajcar, kajti naš fajmošter ne štedi! Na angeljsko nedeljo n. pr. je peljal k neki podružnici — čujte in strmite — 110 litrov vina, pol teleta, jednega janca, 11 kg govejega mesa, vedi ga vrag, koliko piščancev in vrečo otrob, katere je potem tako spretno vezal, da se mu celo sosed-župnik, ki je bil slučajno navzoč, že cel teden neki posmehuje. Naposled vendar naznani, da pridejo toli zaželjeni »gospodje« na Mali Šmaren na »plac« pridigat. Jalove device so kar trepetale pričakovanja, da vidijo iz obličja v obličje njega O ž 1 i n d rano s t in — Bog jim odpusti — znabiti se je v njih puhlih buticah celo kaka pregrešna misel porodila, ker so neprestano povpraševale, kak je, mlad ali star, majhen ali velik, lep ali grd. In napočil je vendar tako pričakovani trenotek! Voz pridrdra okolu 5. ure popoludne, vskliki nejevolje, ker ni njega Ožlindranosti, skoro bi bili celo pozabili pozdraviti »derehtorja« kon-
glasbenih secesijonistih ni mogoče trditi, nasprotno, secesijonist se ne meni dosti za glasbena pravila, pa tudi blagoglasje pušča na stran — samo nenavadna harmonizacija — nepričakovano prisiljena modulacija — nenavaden začetek — čuden konec, vse v kolikor mogoče novi obliki.
Ali je bodočnost glasbenih novo-strujarjev? Menda ne ! Boljši glasbeni okus bo gotovo prevladal in kazal nazaj na velmože-glasbenike, — tam se šolaj — od tam dalje, od kamor pa ne pelje pot v glasbeno secesijo! Ako je gosp. Lajovic hotel podati slovenskemu občinstvu tudi nekaj novostrujarskega, le za izgled — dobro; »Novi akordi« so s tem gotovo ustregli naročnikom.
Skladba sama 'za-se je v svojem genru dosti duhovita. In skladatelj nam je znan po svojem »Adagio«, katerega je izvajala »Gl. Matica« preteklo sezono z velikim orkestrom in s tem opozorila na nadarjenega mladega skladatelja, od katerega smemo torej boljšega pričakovati, kakor »Sanjarije« v secesijonističnem slogu.
Dr. B. Ipavca »če na poljane rosa
sumov, Jakliča. Pa hajd za farovž, kjer se je zbralo precej radovednega ljudstva, ker je za nas in sosedne Hrvate »shod« nekaj povsem novega; torej: nevolilcev, Hrvatov, cestnih pometačev, največ pa otrok in žensk. In razvil se je shod pred farovškim svinjakom, govorniški oder je bil pa hodnik, pod katerim prešičem kuhajo, vis a-vis pa dve stranišči.
Ko je prišlo pičlo število »liberalcev«, je govoril g. Povše. A ravno je bil zalezel na, z a k 1 e r i k al c e j a k o opolzko pot krošnjarstva. V tej točki so klerikalci najbolj občutljivi! Kar se sliši mejklic: »Toda resolucijo glede krošnjarstva je predlagal Višnikar!« Tu je bil ogenj v strehi! Neki zagrizen klerikalec — mimogrede rečeno: ravno ta je celo zimo najbolj zabavljal čez fajmoštra — je na komando fajmoštra skočil nad mejklicatelja z besedami: Ven ž njim! Toda zbali se nismo niti njega, niti njegovih drugov — cestnih pometačev, dasi nas je bilo navidezno malo. Sledilo je, seve, zabavljanje sem, zabavljanje tja, toda mi smo bili dostojni in se držali meje poštenosti, in ravno to je nasprotnike tako osupnilo, da se niso upali nad nas! Par sunkov smo sicer potrpeli, ravno ker nismo hoteli škandala! Šele po posredovanju g. posl. Povšeta in orožnikov je nastal nekoliko mir, na kar je gosp. Povše svoj govor zaključil. Pritrjevali smo g. Povšetu po nekolikih opazkah tudi mi, ker se je stvarno držal. Po govoru pa zopet »dirindaj«! Od klerikalne stranke niso druzega imeli koga poslati proti nam, kot gori omenjenega kričača - zagriznjenca v družbi nekaterih najetih nevolilcev. Toda zmagali smo le mi! Župnik, videč, da ničesar protinam, ki smo stali kot stena, ne opravi, začne ,svoje' volilce klicati v farovž! Bilo jih je bore malo, kakih 15, reci petnajst, katerim sta potem gg. Pakiž in Jaklič kar »po domače« nekaj povedala. Neki bradat človek jim je tudi govoril nekaj od neke posojilnice — toda živa duša se ni zanj zmenila! Jaklič se tedaj ni upal nastopiti javno! Gospod Pakiž si bi bil pa lahko prihranil daljni pot, ker ga pri  nas  čislamo  kot poštenega možaka.
pade« je čustvovanja poln samospev s spremljevanjem klavirja. Kakor so Mur-nove besede krasne, tako krasen je na-pev. Samospev je razmeroma lehak in mora doseči uspeh; brez dvoma bode osobito našim solistinjam in solistom vrlo dobro došel; saj je pesem jako hvaležna. Dr. B. Ipavec je po letih sicer star, a duševno še mlad, zdrav in krepak — odličen so-trudnik »Novih akordov«.
S. Jenkovo pesem »Ljubica, pojd z menoj, lepa je noč nocoj« sta uglasbila I. Prochazka za moški in dr. G. Krek za mešani zbor. Prochazka je misel glasbeno pogodil izborno in se osobito 12 8-takt jako dobro prilega skladbi. Kakor druge skladbe Prochazkove odlikuje se tudi ta po odlični harmonizaciji in modulaciji. S tako skladbo s ponosom nastopi lahko vsako ugledno pevsko društvo v koncertni dvorani.
Dr. Krekova skladba ne doseže istega uspeha pri vsej lepi harmonizaciji (malo razumljiv je pač g v basu pri »pojd z menoj« 4. takt in isti g v 23. taktu). V 2 4-taktu skladba šepa in je to na kvar sicer lepej skladbi. Primerjaj ritem pri Prochazkovi  — u u z onim Kreka — u J.
Kmalu potem ko je četica klerikalcev izginila za farovške duri, smo se tudi mi napotili stran, ker smo dosegli več, kot je b i 1 n a š p r v o t n i n a m e n! Raz-gnali smo jih v pravem pomenu besede! Torej s »pridigami« ni bilo vendar nič! Kandidatje so se hoteli vrniti po istem potu, po katerem so prišli, toda prišlo je drugače! Izvedeli so menda, da se jim pripravlja nekje lep »sprejem« in odkorakali (!) so ob zori iz Osilnice po nasprotni poti. No, zapomnili si bodo, kdaj so bili v Osilnici!
Z dežele, 9. sept. Prijatelji slobode duha, prijatelji oživ-ljenja mase slovenskega naroda, bodite veseli te dni! Trdno upanje imamo na lep uspeh. Vse kaže, da bo zmaga naša. A naj že 12. september donese, kar si bode, to pokaže ta dan, da smo napredni elementi na Kranjskem našega kmeta, ki še ni pobegnil v Ameriko, zbudili, da si ogleda ta mali slovenski svet, in da hoče svojo lastno voljo imeti. Vstop kmetov v agitacijo za državnozborske volitve, dasi brezuspešen glede mandatov, storil je veliko delo; kmet je po večjem razumel parolo, da se naj briga sam za volitve ter naj svoje možgane rabi. Ljudje v naših župniščih so imeli decembra meseca v nekaterih krajih trdo delo. Oni ošabneži, ki so govorili »dokler mi hudiča v rokah držimo, držimo tudi kmeta nase priklenjenega«, so se s potnimi obrazi pozno v noči iz trde agitacije domov vračali. — Komaj je pol leta preteklo, stojijo ti ljudje v najtrpkejšem, v najobupnejšem boju za svoj ugled mej kmetsko maso. V marsikaterem okraju morajo pri zaprtih vratih zborovati; njihov infamiran general se mora pri lepem vremenu v polpokriti kočiji iz župnišča v župnišče voziti. Taber-nakelj morajo odprt imeti; grehe kujejo, katerim se vse smeje. Kandidatov, ki kaj nase držijo, ne dobe. Škof potuje kot politični agitator okolo. Ko birmo deli, kolne naprednjaštvo, meče srdito svojo kapo po leci. V mestih mu ne razobesijo zastav. Ti ljudje, ki so še pred letom napuha skoraj zblazneli, danes razdivjane srditosti ne morejo spati.
»Mandolinata« V. Parme nam je znana iz dramatične romance »Stara pesem«. Skoda, da se jej ni podstavilo teksta za petje, kar bi bilo ženskim zborom gotovo dobro došlo. Pesem se odlikuje po jako lepi, nežni melodiji, ki sploh odlikuje skladatelja. (V 22. taktu v desni roki manjka križec pred c, istotako v 31. taktu v desni roki pred g — tiskovne pomote)
Dra. Gust. Ipavca narodna »Tiček« za mešani zbor je v drugi polovici dosti boljša in priložnejša in tudi okusno prirejena; v primeri z drugimi glasovi je postopanje basa premalo gibčno. Na Kranjskem je ta narodna pesem menda malo znana; jaz je še nisem slišal.
Fajgel je kot skladatelj fug na dobrem glasu. Fuga op. 154. je seveda povsem pravilno izvedena, kontrapunkti-stično izborna, vendar ni mogoče trditi, da bi bila posebno duhovita. Tema sam je pa ritmično preenoličen, kar kolikor toliko delo ovira, in morda tudi krivo, da fugo ni skončal s »stretta finalea, kjer bi gotovo našel dovolj prilike, pokazati se duhovitega skladatelja fug.
Risto S a vinova »Etude« za klavir
Kako dobro je to za življenje naroda, ki je že brez vsega zanimanja za kak duševni, gospodarski boj tiho polagal svoje žuljave roke na borne mize svojih bajt, ki je stotisoče duševno in fizično najboljših svojih sinov tužno pošiljal v američanske in nemške premogokope! Blagotvorna nevihta to! Za njo vedrejše nebo!
Tako strastno gibanje zbudi vedno kako elementarno moč, ki v tej nevihti kakor skala stoji, ki kljubuje vsem nasprotnim silam, in ubira strune, katere preglaševajo vihar. Indignatio fecit ver-sum, se tu lahko reče. — Dr. Tavčar! Kar so duhovniki gnojnice imeli, zlili so jo nanj. Več let so ga ž njo polivali, ga ujedali, ga obrekovali. Z vso zverinsko grdo-bijo, ki je kakega srednjeveškega inkvizi-torja navdajala, so se vrgli nanj. Dober nos so imele te harpije. Tega stran, tega ubiti in odstranjena je ovira, ki še zabranjuje pridobitev meščanske trdnjave! Vse je po izidu državnozborskih volitev na kmetih obupalo. Dr. Tavčar je šele zdaj prav vstal, in kakor še nobenega Slovenca nismo videli, zrasel je pred nami v taki elementarni moči, da "je pripravil vse naše duhovenstvo in njene posvetne postreščeke ob vso razsodnost. Delali so ti napake za napakami. Tavčarjevi govori na shodih so to ubogo semeniško ošabnost podili pred sabo, da je bilo veselja ukati. — Ubogi Anton Bonaventura! — Kakor petelina, ki se ne more umiriti in se vedno zaganja v svojega močnejšega nasprotnika, oskubil ga je ta mojster mej govorniki, ta mojster še malo razvitega slovenskega jezika ter ga vrgel oskubljenega na stran. Anton Bonaventura udriha v Kostanjevici s kapo po leci, in teden potem ga z vso mirnostjo secira dr. Tavčar, kakor najboljši anatom človeško truplo. In v volilnem viharju doni njegov glas kakor pozavna. Umazane ljudi, ki hočejo biti narodovi voditelji, slači dr. Tavčar, da se vidi po vsem Slovenskem njih gnusna nagota, po teh ljudeh okuženi zrak na kmetiji čisti ta mož čistih rok. — Avgijev hlev na Kranjskem bo izgubil dosti svojega smrdečega gnoja, naj volitve na kmetih 12. septembra izpadejo že tako, ali tako. »Ne glej me, poslušaj me«, se ne bode več upalo na dan. Narod, ki nima druzega, kakor svoje beraštvo, ki šele ustaja, da pridobi pogoje človeku vrednega življenja, naj ima voditelje, o katerih se sme reči: »Glej me, poslušaj me«. Na podlagi privatnega življenja zraste Človek; javni delavec naj nastopa v beli, čedni togi.
Tudi to dobro ima naša vojska z našimi klerikalci. Njihove vrste se sestavljajo iz ljudi, ki ne morejo z možmi izhajati, ki še kaj na dekorum moža držijo. Zdvojene eksistence, ljudje, ki le gmotne koristi iščejo, se oklepajo naših duhovnikov. Ti morajo oči zatiskati, če ima izmej njih kateri kaj boljših pojmov o vrednosti moža. Tiho morajo drago plačevati te dvomljive svoje pomočnike.
V te vrste posvetil je dr. Tavčar v svojih govorih na potovanju od mesta do mesta in po vaseh naše kmetije. Razumljivo je govoril, tako razumljivo in krasno, da zamore le slovenska nevoščljivost mu trgati lovor iz tega venca. Heine je pisal, da se je za njegovega časa svinjska glava
ne bo delala težkoč tudi igralcu srednje vrste, in bo zbog blagoglasja in prijetne modulacije ugajala.
Fran Ferjančičeva »Pokojnici v slovo« za mešani zbor je dobra harmonizacija; kot skladba za koncert ne bo uspela, praktične vrednosti nima, ker ženske menda nagrobnic ne pojo in tudi tekst ni ravno primeren za nagrobnico.
Dra. Gojmira Kreka skladba »Jaz nimam več palm« je pisana v secesijoni-stičnem glasbenem načinu, pa duhovito, osobito v kolikor se tiče ritmiziranja — zbog česar se sliši, kakor bi pel prosto recitativo. Spremljevanje klavirja je lepo in primerno, ako bi ga ne motil pravcati novostrujarsko ležeči bas (Orgelpunkt), ki se niti na septakordu od c s svojim trdovratnim f in še celo na koncu odstavka s korono noče umakniti in se sili skoz dve tretjini skladbe. To je seveda skladbi na kvar, pa brigaj se za to skladatelj, ako noče, da se bodo take skladbe vsled tega pele le sedaj kje kot secesijonistične boljše novotarije, a se črez malo časa popolnoma prezro in pozabijo.
L. Pahor.
z lovorom venčala. če se je kdaj v našem malem narodu, dr. Tavčar je te venoe
neusmiljeno raztrgal. Recimo: Hvala Bogu, bodimo Bogu zahvalni, da nam je to elementarno silo vsaj v jednem rojaku podaril.
V 1J ubijani, 11. septembra. Miquel umri.
Nekdaj veleuplivni velikonemški finančni minister dr. Joh. Miquel je umrl vsled kapi. Ministroval je od 1. 1890. do početka t. 1. Bil je spočetka odvetnik, a že 1. 1864. je igral kot poslanec odlično vlogo. Kmalu je postal vodja takozvanih narodnih liberalcev. Od leta 1870—1873. je bil juridičen prisednik v diskontni družbi, kjer si je pridobil veliko premoženje. Bil je nadžupan v Osnabrucku in Frankobrodu, končno pa minister. V mladosti je dopisoval z Marxom, sanjaril o socialistični državi ter bil pripravljen celo na ustajo proti vladi. Kot podpredsednik pruskega ministrstva pa je bil protektor agrarcev in junkerjev, glavni zagovornik takozvane »Umsturzvorlage«; iz svobodomiselnega liberalca in socialista je postal zagovornik izjemnih zakonov. Glavno njegovo delo je davčna reforma. Vsled neiskrenosti v zadevi predloge za kanale je padel. Miquel je intrigiral proti Bulovvu, zato se je končno moral umakniti. Bil je nadarjen in delaven, a nestalen, omahljiv mož.
Anarhizem v Ameriki.
Atentat na Maca Kinleva je zbudil tudi američansko javnost iz njene apatije napram anarhizmu. Razni listi zahtevajo, naj se postopa odločnejše proti sumljivim osebam iz inozemstva ter naj se kazen za take atentate poostri. Izpremeni naj se ustava in sprejme vanjo tudi zakon proti anarhizmu, ki bo določal, da je v vseh zjedinjenih državah postopati enako. To se pač ne bo zgodilo. Američanski poslanik na Dunaju je izjavil, da američanski anarhisti niso organizirani, da smejo pa svobodno povedati svoje mnenje, ker je to boljše, kakor da bi tajno snovali svoje naklepe. Američanski kazenski zakon določa smrtno kazen le za slučaj smrti žrtve. Napadalec Maca Kinleva, ki se ne piše Neumann nego Czolgosz, dobi prisojenih k večjemu 10 let zapora, ako Mac Kinlev ozdravi. Taka kazen pa na anarhiste, ki se tudi smrti ne boje, ne bo delovala prav nič. Proti anarhizmu ni možno storiti prav nič odločilnega, kajti oni, ki se dajo ostrašiti, itak niso pravi anarhisti, kajti ti so vedno pripravljeni žrtvovati se, samo da dosežejo svoj namen. Preganjanje anarhistov po posamezni deželi ima le to posledico, da se najnevarnejši individiji izselijo v druge države, kjer so na varnem. Na Nemškem so prav te dni dobili seznam vseh naročnikov anarhističnega časopisa »Neues Leben«, ki izhaja v Berolinu. Te naročnike bo poslej policija zasledovala in nadzorovala.
Vojna v Južni Afriki.
Vojni poročevalec lista »Morning Post« slika položaj Angležev kot jako ugoden. Koloni generalov Kekewich in Fetherstonhangh, ki operirata v gorovju Magdalies, napredujeta dobro. Polkovnik Grenfell je razpršil čete Beverjeve, ki je skušal razkropljene oddelke zopet združiti, a ga je Grenfell preganjal neprestano. B o t h a je z maloštevilnimi pristaši v Er-melu. Govori se, da bi se rad udal, če bi se Schalk-Burger in Steyn tudi. Devvet je nedaleč Senekala z majhno četo meščanov iz Bethlehema in iz Senekala. Tako je sporočil imenovani dopisnik iz Pretorije v London v soboto.
Dopisi.
Iz  Not. Goric na barju, 10.
sept. Neki dopisec me je podpisanega v »Slovencu« od 9. t. m. napadel, pa se ni podpisal. Imenujoč me liberalnega župana, mi očita, da je uradni okr. sluga pred farno cerkvijo na Brezovici oklical, da bo deželnozborska volitev »menda« v šoli; na kar me sumniči kot bi ga bil jaz k temu napravil. Dopisniku ne morem druzega odgovoriti nego, da se mu gotovo meša v glavi od volilnih skrbi. Prijatelj, ako druzega o meni ne veš, pusti še to besedo pri miru, saj je že tako navadna
in jo povsod izrekajo, bodisi otrokom ▼ šoli, ali dekletom pri spraševanju. Reci kaj hujšega o županu, če veš. Pozna me cela občina. Bil sem in bom, kot sem bil rojen; nič me svet ni preobrnil. Ako me ne vidiš — s koso ali s srpom v roci, doboš me pri pisalni mizi v borni sobici, dasiravno se mi še mnogokrat dremlje; kajti vedno mi je izrek rajnega nepozab-Ijivega gosp. župnika J. Potočnika pred očmi: Delaj vedno in moli in vse slabe misli si boš s tem pregnal in bližnjega pri miru pustil. Jaz nimam nič z okr. slugo opraviti, kar je potrebnega, govorim, drugo meni nič mar, boljši je njegova služba dandanes, kot kmetovalec, ki ga vse zavida, ki se trudi kot živina od zore do mraka, da svoje prehrani. Gorje kmetu ! Bil je tlačan grajščakov, ali je še suženj kapitalizma, in če ima po zimi krompir mora še Bogu hvaležen biti. Vse to v pojasnilo, ker vsikdar, kadar me je kateri obrekoval, sem ga prosil, naj me pri miru pusti, ljub je meni mir, kot ga imam na domu, le naj pride v mojo hišo videl bode in se prepričal, da ljubim mir, katerega tudi dopisovalcu »Slovenca« želim, da bo mogel mirno spati brez skrbi.
Janez Kušar, župan. Iz Ribnice, 8. sept. Okrajna učiteljska konferenca za slovenske in u t r a k v i s t i č n e š o 1 e kočevskega okraja se je vršila dne 5. t. m. v Velikih Laščah. Predsednik, gosp. okr. šol. nadzornik A. Jer šino vic, otvorivši ob 7310. uri dop. zborovanje, pozdravi s toplimi besedami navzoče učiteljstvo, se spominja pok. dvornega svetnika J. Mer k a, omenja spremembe v deželno-šolskem nadzor-ništvu in okr. šol. svetu ter imenuje svojim namestnikom nadučitelja g. Štefana Tomšiča. Zapisnikarjema sta z vsklikom izvoljena učitelj g. F. J a k k 1 i č in učiteljica gdč. M. Zebre.
Iz naslednje točke »poročilo nadzor-nikovo« posnamemo na kratko sledeče: Učiteljstvo tega okraja spolnuje svoje dolžnosti vestno. Splošni uspehi so povoljni, na nekaterih šolah prav povoljni. Pri branju naj pazijo učenci na glasno razločno izgovarjanje in na ločila. Memoriranje se ima pridno gojiti, zlasti v višjih razredih. Iz slovnice naj se jemlje le najpotrebnejše in sicer po redu, kakor je v učnem načrtu predpisano. iZato izjavo smo gosp. nadzorniku posebno hvaležni. Koliko časa se izgubi in koliko muk prizadene učitelju ta predmet, če-gar snov je z malo izjemo skoro vsej šolskej mladini na deželi brez poznejše koristi!) Pri računstvu je učence pridno seznanjati z merami ter jih posebno navajati, da znajo misliti. V tem oziru so šolske naloge velike važnosti. Spisje zahteva od učitelja skrbne priprave. Mesto brezpotrebnih slovničnih pravil naj se ta predmet z unemo goji. Praktično vrednost za učenca ima posebno znanje v sestavi raznih pisem, potrdil, spričeval za posle, kratkih prošenj itd. Tvarina iz spisja mora biti v tedniku kratko označena. Narekovanje je prav važen predmet v pravopisnem oziru. V lepopisju se mora le po genetični metodi učiti. Za uspešen pouk v prirodoznanstvu so glavni pogoj učila. Le kar se učencu nazorno pokaže, si dobro ohrani v spominu. V zemljepisju ni dovolj, da znajo učenci snov na pamet naštevati. Znati se morajo orientirati na zemljevidu in globusu. Risanje na karte se toplo priporoča. Iz zgodovine naj se v prvi vrsti predava snov iz avstrijske zgodovine in o raznih iznajdbah. Risanje na stigme naj se popolnoma opusti. Primerne in lahke slike za brezstigmatično risanje ima učitelj v Trstu g. VVehrnffennig v knjigi »Der kleine Zeichner«. Klasifikacija s črkami je primernejša nego s številkami. Disciplina je prvi pogoj za dosego dobrih uspehov. Takoj pri vstopu v šolsko poslopje se spozna, kako učiteljstvo deluje pri šoli. Sicer je pa napredek šole odvisen tudi od dobrega šolskega obiska. Ta se pa doseže le, ako ima učitelj ugled, ako zna starišem vzbujati ljubezen do šole in daje z lepim vedenjem vzgled v šoli in zunaj šole. Pa tudi poučevanje ljudi v kmetijstvu in drugih strokah je v tem oziru važen faktor. Ko še priporoča slogo mej učiteljstvom in duhovščino ali da naj se vsaj  ogiba dati povoda k pre-
piru, omenja g. nadzornik nekatere važno ukaze in odredbe. jj*v,«
O preosnovi učnih načrtov poročal je izmed 4 poročevalcev le S t. L e g a t. Drugi radi pomanjkanja časa niso prišli na vrsto. (Letošnji referati okr. učit. konferenc so bili sploh preobširni za jeden-kratno zborovanje.)
Nasvetovane spremembe so bile večinoma sprejete. Poročilo knjiž. odbora (poročevalec F. Š t e f a n č i č) se vzame na znanje. Bodoči odbor sestoji iz sledečih članov : gdč. A. K a i s e r, ter gg. Bohinc, Štefančič, Tomšič.
Pri nato vršeči se volitvi v stalni odbor pa so dobili največ glasov: S t. Tomšič, A. Cvar, F. Štefančič, gdč. M. B 1 a h n a  in K. E n g e 1 m a n n.
Ker samostalnih predlogov ni bilo, zaključi g. predsednik s trikratno »slavo« na cesarja zborovanje.
Pri skupnem obedu v gostilni M. Hočevarja, kjer smo bili s postrežbo zadovoljni, počastilo je zbrano učiteljstvo s svojo navzočnostjo nekaj iskrenih prijateljev novodobne šole. Omenjam naj le dež. sod. svetnika gg. Šuflaja in V i š n i k a r j a , sod. pristava g. T e k a v-č i č a in gimn. supl. g. dr. M r h a r j a.
Pozdravili smo zlasti prva dva z viharnimi »Živio« - klici. Po njima napiti zdravici sta se vsak posebej zahvalila ter nazdravila naprednemu učiteljstvu. Umevno je, da se ni pozabilo s primerno na-pitnico tudi na našega obče priljubljenega in spoštovanega gosp. nadzornika. Pripomnim naj le še, da nas je bivši dež. poslanec g. Višnikar v svojem lepem govoru potolažil z nado, da bo kranjskemu učiteljstvu v kratkem zopet zboljšano gmotno stanje. Dal Bog in — novi deželni zbor! — f —
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. septembra.
— Kravar Drobnič se je v nedeljo kazal v Cerknici. To pot je slekel svojo cajgasto obleko, ki jo sicer vedno nosi, in nastopil v sukneni obleki. Neki znanec ga je vprašal: Kaj si pa tako »na-pucan«? Drobnič se je stegnil, kar se je mogel in oblastno ogovoril: I — kaj ne veš — kaj res ne veš? Jaz sem kandidat po božji volji, in bom tudi izvoljen, če bo božja volja. Drobničev znanec je kaj pisano gledal, ko je slišal to besede. Kar sape mu je zmanjkalo, a le za hip, potem pa se je od kandidata po božji volji poslovil z besedami: »Da si neumen, sem vedel, da si pa tako neumen, tega pa vendar nisem mislil.« Zdaj je bila vrsta na Drobniču, da je pisano gledal. In res je gledal pisano in samega začudenja odprl usta tako na stežaj, da bi mu bile čeljusti skoraj skočile iz sklepov. Kandidat po božji volji in katoliški rep!
— Stoletna aloa in agitator Icurat Knific. Tomišeljski kurat Knitic, znani konsumar in pokrovitelj devičaric, je šel te dni na Ig gledat aloo. Vsaj tako je dejal, ko je zapuščal svoje župnišče. Ali k cvetoči aloi ga ni bilo, pač pa je po Kotu, Vrbljenju in Brestu nasilno popisoval glasovnice in agitiral za dr. Šuster-šiča. Zavedni Ižanci pa bodo 12. t. m. vendarle volili vrhniškega župana gosp. Gabrijela Jelovška.
— Klerikalna perfidnost. Izboren, vztrajen in že v večkratnih volilnih borbah preizkušen, toda siromašen agitator naše stranke ima nadarjenega 121etnega sina v Ljubljanskih šolah. Doslej dobival je kosilo in večerjo ta fantiček pri frančiškanih in pri nunah. Ker pa oče vspešno in navdušeno za Božiča agituje, odrekli so naši katoličani sinu hrano, ker mislijo s tem ubozega očeta v živo zadeti. Z ozirom na to nesramnost obračamo se do usmiljenih imovitih ljubljanskih meščanov, da izkažejo usmiljenje temu značajnomu siromaku, ki je z agitacijo za našo stvar usodo nadarjenega svojega sinčka na kocko postavil. Tak kmetski značaj pač zasluži, da se ga imo-vitejši napredno narodni meščani usmilijo in rajše kakemu klerikalnemu dijaku, katerih se cele tolpe po liberalnih hišah podpira, vrata pokaže. Pojasnila daje naše uredništvo.
— Škofa Šterka so predvčerajšnjim prevideli z zadnjo pobotnico. Zdravniki so izgubili vse nade, da škof okreva.
— Unijatski škof Julij Droho-becki je prižel v Trst in spre)«!' ric-malijft&e starešine z Županom na čelu. »Edinost«, ki imenuje škofa očeta slovenske cerkve, izreka željo, da bodi škofov prihod mejnik ob pragu milejših časov.
— Sv. Gora pri Gorici. »Soča« piše: Lani o Božiču so pokopali zadnjega župnika č. Lebana, ki je bil toliko let vreden predstojnik svetogorskega svetišča. Po milosti kardinala Missije so dobili frančiškane: do danes šteje družina 24 udov, med njimi menda 7 duhovnikov. Ker je meniški samostan romarjem zaprt, zidajo dve poslopji v vrednosti 36 tisoč goldi narjev. Lani so v pozni jeseni peljali tudi <lva nova bečka (lodrici), od 37 hI. vsaki, seve vino samo za sv. maše!! Ljudje pravijo, da pojema pobožnost med verniki, zato so lansko leto 1900. izkazali samo 44.000 goldinarjev za sv. maše!! Kakor je znano, ne morejo frančiškani služiti toliko sv. maš, kolikor je denarja. Obdržali so si samo 20.000 in še 20«/D od ostalega denarja, torej 24.000 gld. — 20.000 so poslali kardinalu v Gorico, ta dobi tudi 20%, in ostalih 16.000 so ponujali župnikom po Goriškem. Ker je pa toliko maš zabilježenih, da pride na vsako komaj ena krona, ni hotel teh maš n i k d o služiti. Kaj so storili? Poslali so 16.000 goldinarjev v Italijo, da za nje italijanski kanjori berejo sv. maše za slovenske verne žive in mrtve duše!!! Gotovo je, da na tak način gre iz dežele leto za leto na tisoče denarja — revnih slovenskih in laških pobožnikov v laške žepe. Neki župnik, in mislim, da ni bil sam, je rekel svojim ovčicam: »Kaj nosite denar na Sv. Goro? Saj velja ena maša v Vaši cerkvi ravno toliko, kakor na Sv. Gori.« Ljudstvo pa roma na Sveto Goro z namenom in s prepričanjem, da tam brane maše imajo večjo moč — zato znosijo tja leto za letom na sto tisočakov. Romarji vidijo zdaj,kje se služijo maše za njih denar. Res je, da laški duhovni, posebno v spodnji Italiji, so pravi capini, a teh vendar ne more revni slovenski in laški kmet s Primorja podpirati? To že lahko stori sv. Oče ložej, ko dobiva na leto darov do 20 milijonov in več. In baš te dni so prihajale grozne vesti iz Rima, ko je irredenta silovito udrla v zavod sv. Jeronima, ki je namenjen jugoslovanskemu svečeništvu! .... Tak stok in jok je po naših kmetskih hišah, kadar treba kaj za hišo ali spraviti otroka kam, da se bo kaj naučil, da bo lažje živel, češ: Ni denarja in ga ni! Ali kadar se odpravijo na božjo pot na Sveto Goro, takrat pa ima svetle kronice, katere zaveže v ruto, da jih ne izgubi, marveč gotovo odda za sv. maše. In ta denar roma potem po deželi in gre celo v Italijo, kjer ga seveda z veseljem sprejmejo, ali ni verjetno prav nič, da se sploh spominjajo darovateljev pri mašah, kaj šele, da bi za nje maše brali! Pamet, pamet, ljudje božji! Ne metajte denarja proč, ne pošiljajte ga v Italijo, ker ga rabite doma, in ker lahko doma molite!
— Umrl je na Greti pri Trstu tamošnji posestnik in oče znane narodne rodbine g. Lovro Gombač.
— ,,Glasbena Matica". Vpisovanje učencev v glasbeno in pevsko šolo vrši se v ponedeljek, torek in sredo, dne 16., 17. in 18. septembra. Razdelitev oddelkov in ur za poučevanje se bo izvršilo v četrtek, dne 19. t. m. Redni pouk se prične v petek, 20. t. m. Vpisovanje v š o 1 s k e zbore bo v sredo, dne 18. t. m. popoludne od 4. do 6. ure.
— Slovensko akad. ferijalno društvo „Sava". Opozarjamo brate »Savane«, gg. akademike in abiturijente na sklepni glavni občni zbor »Save«, ki se vrši v soboto 14. t. m. v Š v i c a r i j i. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Na dnevnem redu so sklepna poročila, sklepanje o novem poslovniku, volitve odbora in razni predlogi.
— Ljubljansko kolesarsko društvo „Ilirija11 priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 15. t. m. vrtno veselico pri »Novem svetu«. Točka: vožnja v redah na okrašenih in razsvetljenih kolesih in umetna vožnja s kolesi po plavajočih žaganicah bode za Ljubljano nekaj novega. Prava privlačna točka. Glavna -skušnja se vrši v petek ob devetih zvečer
na dirkališču, kar si slavno občinstvo lahko ogled«. Tp in Coriajidoji-Corso bode izvestno napolnilo vse prostore s zabave-željnim narodnim občinstvom.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi v nedeljo dne 15. t. m. ljudsko veselico s plesom. Pri veselici sodeluje tamburaški klub »Krim«. Priče-tek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 h. Na vsporedu je ples, petje, šaljiva pošta in drugo.
— Pogreb prof. dr. Klemenčiča. V soboto so prepeljali truplo vse-učiliščnega profesorja dr. Klemenčiča iz Trebnjega v Gradec, kjer je bilo včeraj pokopano. Truplo je bilo v župni cerkvi v Trebnjem blagoslovljeno. Pogrebnega sprevoda do kolodvora se je vdeležilo ogromno občinstva in odličnih gospodov iz Gradca, Ljubljane, Novega mesta in trebanjske okolice.
— Poiar v Kropi. Včeraj zjutraj okoli 5. ure je počelo goreti v hiši trgovca in gostilničarja Trohe. Ogenj se je tako hitro razširil, da ni bilo moči omejiti ga. Hiša imenovanega posestnika in poleg stoječa hiša vdove Pire je bila takoj v plamenu. Omejili so ogenj pri četrti hiši (poleg šole). Pogorele so 3 hiše, prvemu posestniku g. Trohi tudi vsa gospodarska poslopja, 4 prešiči, 1 jagnje in 1 tele. Ta posestnik ima veliko škode. Kako je ogenj nastal, se zdaj še ne ve.
— Dijaška veselica bo v nedeljo dne 15. septembra v salonskih prostorih g. Antona Arkota v Ribnici. Na vsporedu je petje, igra, šaljiva pošta in ples. Vstopnina za osebo 60 v. Začetek ob osmih zvečer. Čisti dohodek je namenjen podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju.
— Trebuh si je preparal. 8. t. m. si je Fr. Vovk v Jesenicah z britvijo preparal trebuh in kmalu nato umrl. Fr. Vovku se je zmešalo. Bil je že v blaznici.
— Utonil je 7. t. m. 6 mesecev star otrok posestnika Jos. Zupančiča v Gorenjih Strajah poleg hiše v luži. Ležal je v zibelki, a zibelka se je z otrokom vred prevrnila v lužo.
— Napad. Dne 31. t. m. ob pol 2. uri zjutraj sta napadla Fr. Peterlin in Jos. Lipovec posestnika Fr. Grčo brez vzroka s koli in ga močno ranila.
— Podravska podružnica slovenskega  planinskega društva.
Odbor tega društva se je sestavil takole: preds. Davorin Lesjak, učitelj, podpreds. Miha Sernc, trgovec, tajnik Vinko Glaser, lesotržec, blagajnik Fran Grizold, posestnik, — vsi v Rušah. Ostali odborniki so gg.: Ivan Koprivnik, c. kr. profesor in Veko-slav Bahovec, c. kr. poštni oficijal v Mariboru, Fran Pahernik v Vuhredu, Peter Novak, krčmar v Slov. Bistrici, Miha Jurner posestnik v Framu, N. Kocbek, c. kr. notar v Konjicah, Jakob Škollek, nadučitelj pri Sv. Duhu in Svitoslav Hauptmann, nadučitelj pri Sv, Križu. Prijatelji slovenskih planin ! oklenite se tega društva in naznanite svoj pristop predsedniku v Ruše ali kakšnemu drugemu odborniku. Udnina znaša 6 K, pri čemur je že vračunjena naročnina na izborni časnik »Planinski Vestnik«. Pri predsedniku v Rušah in pri odborniku g. V. Ba-hovcu v Mariboru se tudi dobe krasni znaki slovenskega plan. društva komad po 2 K.
— Telovadno društvo „Zagorski Sokol" priredi v nedeljo, t. j. 15. t. m. ob 3. uri popoldan na prostoru pred gostilno gospe Medvedove javno telovadbo. Po telovadbi prosta zabava v notranjih prostorih. Vstop prost. Člani naj se udeleže v društveni opravi.
— „Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju" ima v nedelj o, 22. s e p 1.11. ob 2. uri popoldne v gostilni pri Radeju v Celju na Bregu izredno zborovanje.Vspored: 1. Nedeljski počitek. 2. Zavarovanje za starost. 3. Razni predlogi.
— V korist „ Slov. planinskega društva" odsek „Žalec" se priredi dne 15. septembra v prostorih gostilne g. Franc Hladnika v Žalcu, veselico z dramatično predstavo, prosto zabavo in plesom. Med posameznimi točkami in pri plesu igra domača godba na lok. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— Blagoslovljenje šolskega poslopja slovenske ljudske šole
programu, ka-kor je bilo določeno za dan 2. septembra. Pričakuje se, da bo ta dan pravi narodni praznik za ormoško okolico.
— Nesreča. V premogovniku na Stranicah pri Konjicah se je preteklo sredo udrla plast in je zasula dva delavca, katera pa so odkopali ter ju rešili smrti; kopali so ves dan, predno so prišli do ponesrečencev.
— Porotno sodišče v Mariboru je 9. t. m. razpravljalo o slučaju, ki podaja jako žalostno sliko iz ljudskega življenja. Obtoženi so bili umora in po-narejenja testamenta 481etna Neža Košir, njen 34letni ljubimec Matija Žižeh in 62-letni Matevž Emeržič. Neža Košir je služila mnogo let kot gospodinja pri samskem posestniku Antonu Pihlariču v Ros-pohu pri Mariboru. Pintarič se je bil večkrat izjavil, da Neži Košir ničesar ne zapusti, ker ga itak dosti goljufa, in ker mora vzdrževati njene nezakonske otroke, ki imajo vsak druzega očeta. Ko je Pintarič umrl, se je pa našel testameet, v katerim je umrli volil svoji pastorki 100 gld., za cerkev 350 gld., vse drugo pa Neži Košir. Preiskava je dognala, da je Neža Košir naročila pri Emeržiču ponarejeni testament, in da jej je Emeržič tudi preskrbel neki strup, ki ga je Neža Košir devala Pihlariču v jed. Ali je Pih-larič prav vsled tega strupa umrl, niso mogli zdravniki dognati. Emeržiču sta Neža Košir in njen ljubimec Žižek za ponarejenje testamenta in preskrbljenje strupa obljubila 10 odstokov Pihlaričevega premoženja. Sodišče je obsodilo Nežo Košir, ki je pri obravnavi napadla neko pričo in jej dala zaušnico, na 10 let. Žižka in Emeržiča pa vsacega na 7 let težke, poostrene ječe.
— Nevarno tatinsko družbo
je zasačila policija v Gorici. Ta tatinska družba je v teku nekaterih mesecev v goriškem mestu ter v okolici izvršila mnogo drznih in še precej velikih tatvin.
— Velik požar. Pri Sv. Andreju v Trstu je pogorela tovarna za olje. Požar je nastal v noči od ponedeljka na torek. Kako je nastal požar, še ni znano. Škoda se ceni na tri do štiri milijone kron.
— Prijeli so pred nekaterimi meseci iz prisilne delavnice pobeglega Mihaela Tomšiča iz Vač. Orožništvo ga je našlo na Dobrovi in ga izročilo prisilni delavnici iznova.
— Maščevanje fijakarja nasproti električni železnici. Fija-karski hlapec F. N. je včeraj popoludne spustil svojo jezo nad električno cestno železnico. Nabavil si je velik zvonec, ki ima tak glas, kakor zvonec električnega zvona. Vozil se je s fijakarskim vozom po mestu in zvonil. Ljudje so bežali s ceste in vozniki so se mu izogibali, misleči, da pride električni voz. Bilo je veliko smeha in zabavljanja. Pod Trančo pa je policaj napravil konec zvonjenju in vožnji.
— Nepreviden kolesar. Krojaški pomočnik I. B. je danes dopoludne Pred Škofijo s kolesom povozil gospo Frančiško Bajerjevo, katera si je pri padcu zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v dež. bolnico.
— Izgubljene reči. Neka gospodična je izgubila v mestu srebrno zapestnico.
— Ppomenadni   koncert bo
danes, če ne bo deževalo, na Sv. Jakoba trgu ob pol 8. do pol 9. ure zvečer.
* Na IOI leto ječe! Iz Belega-grada poročajo: Srbskega popa Kuzmana Protića iz Gornje Bukovice je turška policija na nekem potovanju po Stari Srbiji prijela, ker se jej je zdel politično sumljiv. Sodišče je obsodilo popa na smrt! Ali sultan je milosten: izpremenil je smrtno kazen v 101 leto ječe. Popa so odvedli v Ako Anatolijo, da bi tam obsedel svojo kazen. Slučajno je izvedela o tem srbska vlada in po dolgem prizadevanju je mogla rešiti moža.
* Intendant — statist. Intendant najod lične j šega monakovskega gledališča pl. Possart je te dni štatiral v II. dejanju \Vagnerjeve opere »Lohengrin« kot brabantski vitez. S tem je intendant pač pokazal, da ni domišljav, kakor nekateri člani gledališča.
Književnost
— Za učitelje. Šeberjev »Ročni zapisnik« s popolnim imenikom kranjskega, štajerskega, primorskega in istrskega učiteljstva je dotiskan. Koncem tega tedna bo izvršil knjigovez svoje delo in potem se knjige takoj začne razpošiljati naročnikom.
— „Slovenka", glasilo slovenskega ženstva ima v svoji avgustovi številki sledečo vsebino: Slovensko vprašanje v istrskem deželnem zboru. Ivanka. — Ženske v Rusiji. Božidar Tvorcov. — Važna izjava o ženski izomiki. Uredništvo.
— Pravica do življenja. Zofka K veder. — Nocturno. Demeter. — O detomorih. Nada.
— Jeli Karol Veliki — svetnik. Leda. — Kresni spomin. Zorana. — Politična in javna prava žen. Dr. M. S. Poličević. — Pesem. Demeter. — Nove knjige. — Beležke.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. septembra. „Ostdeut. Rundschau" je prinesla danes volilni oklic nemške radikalne stranke, ki proglasa za svoj program germanizova-nje Češke, ofenzivno pobijanje narodnih čeških zahtev in nedeljivost češke dežele. Dokler se ne prizna nemščina državnim jezikom, se nemški radikalci nočejo pogajati z nikomer.
Trst 11. septembra. Bojna ladija „Arpad" je bila danes svečanostno spuščena v morje.
Praga 11. septembra. Posl. Kaftan praznuje danes svoj 60. rojstni dan.
Budimpešta 11. septembra. Avgust Pulszkv, deželni poslanec, je danes umrl.
Budimpešta 11. sept. Uradni list javlja, da se vrše nove volitve od 9. do 11. oktobra, zbornica pa se snide 24. oktobra.
Pariz 11. septembra. Car pride v Pariz za en dan. Izrazil je željo, da bi oficialnega sprejema ne bilo.
Cdansko 11. septembra. Ladija, na kateri se je vozil car, se je poškodovala, zato je imela dve uri zamude
Bruselj 11. septembra. Vsi generali Burov so sporočili Kitchenerju, da se 15 t. m. ne bodo udali. Dewet pa niti odgovoril ni. Noben oddelek Burov se torej ne poda.
Buffalo 11. septembra. Položaj Maca Kinleva se naglo boljša.
Poslano.*>
Na anonimno pismo iz Škofje loke pod šifro:
,,Der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht",
odgovarjam anonimnemu piscu, daje naj-navadnejši „šuft", dokler mi ne naznani polnega imena.
Kogar se to tiče, mu je moje ime dobro znano. (1971)
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Darila.
Upravniitvu na Sega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Matoda. Gospod Evgon pl. Trbuhovid v ViSnjigori 10 kron mesto venca na krsto preblagoga prijatelja prof. dr. Klemenčiča. — Gospića Tinica Grebenčeva 4 K 30 vin. za prevrnjeno papriko. — Neimenovan iz Vrhnike 7 kron, nabrano mej sladkoginjenu družbo pri Kočevarju na Vrhniki. — Litijska mladina 54 K, kot čisti dobiček veselice 8. t. m.
— Gosp. A. K. iz Postjne prvo prejetih novih 10 K v papirji. Zakaj se ne spomni nikdo da bi isto storil ? — Skupaj 85 K 30 vin. — 2iveli I
Cenano domača zdravilo.  Za uravnavo in
ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavtfenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (2—13)
Meteorologično poročilo.
VMa* nad morjam 10«-a m. Srednji mndal tlak 786 o mm.
<-> a, <D co	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	*5*'~ |» ti	Vet rovi	Nebo	11 »
10 11	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7361 j   151 aL jvzhod 735 7    14 6 ' al. vzhod 7350    150 j al. vzhod			oblačno oblačno de*	02 mm
Srednja včerajšnja temperatura 149*, nor-male: 156°.
Dunajska borza
dne 11. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98*45
Skupni državni dolg v srebru .... 9826
Avstrijska alata renta....... 118 95
Avstrijska, kronska renta #•/..... 9560
Ogrska zlata renta 4°/........ 118 60
Ogrska kronska renta »•/, .... 19260 Avstro-ogrsko bančne delnice   .... 1646 —
Kreditno delnice......... 62150
London vista.......... 23925
Nemški državni bankovci za 100 mark . Ii7t>71 »
20 mark   .  ,.......... 2342
20 frankov......... 1902
Italijanski bankovci........ 9120
C. kr. cekini      .... ... 1132
l
I
Julijanu NfJi»»icltcii poroj. baronica Kekbucn naznanja s tužnim srcem v svojem in v imenu svojih sinov diuMluvti, llrrninna. Vil-felnit«. Kiidolla in Frana Ju-Hipa, ter v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod
Gustav Sclnvickert
nadgozdar in   dohodarstvenik grajščine Vipavske
dne 11. septembra 1901, zjutraj ob 4. uri, v 43, letu starosti, po dolgi bolezni, previden s svetotajstvi, mirno zaspal.
Pogreb predragega ranjcega bode v četrtek, dne 12. septemDra t. L, ob 5. uri popoludne, iz hiSe žalosti na pokopališče v Vipavi.
Sv. maše zadušnice se bodo brale dne 19. septembra 1901 v domači farni cerkvi. (1972)
Vipava, dne 11. septembra 1901.
i
Josiplna Adamič naznanja potrtega srca v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok 14aroln, Ivana. Jo-Hipa, Fantke ter Antona tužno vest, da je njena hči, oziroma sestra
Marica Adamič
danes ob 7. uri zjutraj po dolgi, mučni bolozni, previđena s sv. zakramenti, v 27. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjke bode v četrtek, dne 12. septembra, ob 5. uri popoldne iz hige žalosti, na Karlovski cesti št. 22, k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v farnih cerkvah pri sv. Jakopu v Ljubljani in v Ribnici. (196'JJ
V Ljubljani, 11. septembra 1901.
TI ti 111 d ti viihalie roj. Hanele naznanja tužnim srcem v svojem, kakor v imenu svojih otrok .Vadlee in Bo-ri.«*n in v imenu vseh sorodnikov, da je njeni preljubi jeni soprog, oziroma oče, gospod
Dr. Anton Mihalič
okrajni zdravnik v Ljutomeru
danes ob 7. uri dopoludne v 35. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspal. (1970) Pogreb dragega ranjcega bode v torek, 10. t. m., popoludne ob 5. uri.
Ljutomer, dne 9. septembra 1901.
Namesto vsacega drugega oznanila.
Zahvala.
Povodom smrti našega nepozabnega sina in brata
Rudolfa Grčar-ja
učenca I. gimn. razreda v Kranju
se podpisana rodbina prav iskreno zahvaljuje %a mnogobrojno dokaze globokega sožalja.
Zlasti se presrčno zahvaljuje časti-tim gg. duhovnikom, preblagorodnemu g. J. H u b a d u , ravnatelju c. kr. gimnazije v Kranju, čast. gg. c. kr. uradnikom, čast. gg. učiteljem in čast. gg. učiteljicam iz okraja, darovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem prijateljem in drugemu občinstvu za izkazano zadnjo
Srčna hvala vsem! (1965) Radovljica, 10. septembra 1901. Žalujoča rodbina Grčar.
JHatllđa Ko j roj. Luaacek javlja v lastnem, kakor v imenu svojih nedoletnih hčerk IMarfarefe in ©tl-
llje presunljivo vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Franca Koy-a
trgovca, gostilničarja in posestnika
kateri je danes, 10. septembra t. 1., ob 1. uri po noči, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 40. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bode vršil v četrtek, dne 12. septembra t. 1., ob 7. uri zjutraj, iz hiše žalosti.
Sv. maše zadušnice darovale se bodo v domači farni cerkvi.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Travnik, dne 10. septembra 1901.
(1966) Žalujoči ostali.
Brez vsacega druzega naznanila.
Dobro obiskovana
Jalna
v okolici Ljubljane se zaradi bolehnosti
takoj odda. a959-2)
V svojo trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj spretnega
trgovskega pomočnika prodajalko in učenca
z dobrimi spričevali.
Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati
J. Krašovic-u, Jesenice
Gorenjsko. (1937— 2)
Dijak
iz boljše hiše se sprejme.   Dobro in strogo nadzorstvo. Na zahtevanje dobi se lahko posebno sobo. (1938—3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.a
Zajamčeno pristen, domaČ
brinjevec
a gld. 1-65
in 3 leta stara fina domača
(1930-2)
»livovka
Itr. a gld. —-90
razpošilja po pošti ali po železnici
Dvor, Dolenjsko.
Ces. kr. avstrijski      državne železnice.
Ker so zadnje dni razni nepoklicani mešetarji provzročili govorico, da je posestvo G. Auer-jevih dedičev na prodaj in celo za gotovo ceno, izjavljava s tem podpisana zastopnika, da ni nihče nikomur naročil posredovati kako prodajo, temveč da je le G. Auer-jevim dedičem ali pa njih zastopnikoma pridržano odgovarjati na vsa dotična vprašanja.
V Ljubljani, 10. septembra 1901.
Dr. K. Triller   Dr. D. Majaron
zastopnik gospe Ev-genije Dejak rojene Auer in gospoda Pavla Auer.
zastopnik gospoda Georga Auer.
(1962)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odkod la LJubljane j«4, kol. Prog*a Aea Trbil. Ob 12. uri 24 m po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; Cez Selzth&l v Auaaee, Solnograd, čea Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Line, Budejerice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten ca Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri fr m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Poutabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; cez Selzthal v Solno-grad, Lend 'Jastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga t Novomeito la v Koievje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod t LJubljano juž. kol. Prog*« la Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, is Lipska, Karlovih v aro v Heba, Marijinih rarov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 33 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3S m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla., Proga ia Novega mesta in Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod iz LJubljana drž. kol. v Camnl*. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri -Vi m in ob 10 uri 25 o zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod ▼ Izubijano drž. col. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4i' m zjutraj, ob 11. uri 6 in dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob i*, uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in Drazoikih. (1393)
Pričetek šole.
Na c« lir. iimetno-obrtni strokovni šoli v ■ Jubljarii (šola za obdelovanje lesa z oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, podobarstvo in pletarstvo, šola za umetno vezenje in čipkarstvo ter javna risarska šola za moške in ženske) se pričn>- šolsko leto 1901/1902
dne 18. septembra.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov
dne 16. ali 17. septembra
zjutraj od 9.—12. ure ali popoldan od 3.—5. ure zglasiti pri ravnateljstvu v Zatiškem dvorcu, Stari trg št. 36.
S seboj jim je prinesti izpustnico ljudske šole in dokaz, da so dovršili 14. leto, oziroma, da ga bodo dovršili v letošnjem solarnem letu.
Izredni učenci in nčenke, istotako obiskovalci javne risarske šole za možke ln ženske, se vsprejemajo tudi med letom, dokler je kaj prostora. Oddelek za pletarstvo je pristopen tudi ženskim obiskovalcem. (1905—2)
V Ljubljani, dne 7. septembra 1901.
C. kr. ravnateljstvo.
Za Jesensko dL6t»o
priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland ia romnn eement. železo za vezi, štorje, trnverze, železniške sine. okove za vrata in okna. tromhe. eevl za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428—30) Potem poljedelske stroje: Hlamoreznlee. arepeljne. mlatilnlee. fino izdelane močne pluR-e, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše Irombe zaia-nojnieo, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Kazno orodje za kovaee, ključavničarje in mizarje. v Vazrohne križe, vlite kotle. Jeklo za svedre, teknleein uteze. kakor veliko Izner v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgovina z železnlno Iti špecerljelciaaa. "bla-grorru
Io ubijana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec.
Jffarija Sever
učiteljica zsl klavir stanuje na Jurčičevem trgu št. 3, 1907-1
I. nadtitropje, in je dobiti vsak dan doma od IO. do 19. ure dopoludne.
Dobro ohranjen
(Stutzfliigl) (l879-3> je na prodaj ali pa se da na posodo.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Dijaki
se sprejmejo  na stanovanje in hrano pri boljši rodbini. Glasovir in vrt sta na razpolago. (19«8—1> Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.a.
Prodajalnico
lepo   urejeno   za   razprodajo mešanega blaga, odda takoj v najem 1963
A. Kovač v Nabrežini.
iz dobre hiše se sprejmeta na dobro hrano in zdravo stanovanje.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1894—2>
Išče se za trgovino z železnino
komptoirist
vešč slovenskega, laškega in nemškega jezika. Ponudbe naravnost na: (1908—2)
Konjedic & Zajec v Gorici.
Inštruktorja
za nemščino za četrto realko, za dobo 6 mesecev se sprejme na deželo. Pogoji po dogovoru. (1948—2>
Ponudbe na otok Brioni, Istra.
se sprejme na hrano in stanovanje pod strogim nadzorstvom pri boljši rodbini.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1931—4)
Stalnega pisarja
z lepo in hitro pisavo, zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmem v svojo pisarno. Stenografi imajo prednost. — Sprejmem tudi pisarico, ki zna stenografijo. (1898-2)
Odvetnik dr. M. Pire
Ljubljana, Gospodske ulice št. 4.
Specijalna trgovina za trn
Kdmund Kavčič
v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
priporoča
kavo NanloN dobrega ukusa po gld. 1"— kilo „     IYeila-herry aromatično-
krepkega okusa.....„   T40 „
Plraldv najfinejega okusa   „   160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno »peeerijMko i>la*~o v najboljši kakovosti. 112-169)
Glavna zaloga J. Klauer-jevega  ,,Trielai «•••
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
kot želoil«*««
krepctijot-c in tek vzbu-
jajoče, dalje kot prenav-
ljanje in <«'-11* Nil o od-
*
*ttflHiro
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
AAAAAAAAAAAAAAAIA^AAAAAAAAAAAAA
^j^*f433?Pr*Jr pospe-Sujoče sredstvo 7 ^jp posebno onim,
__ trpe" na navadnem telesnem
y.aprljn.
Razpošilja se proti povzetju v skatljicah po H. 12 in vec" stekleničic. (1368-43)
Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.