UČITELJSKI
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU
ttsemrazr Ijudskp Sole
Izhaja 1. ha 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v T ^tu, hrvaTSW^»salaa4w**¥ffilw Šepič nadučitelj u Buzetu. — Izdaja „Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina
Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande. 16, I, n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarn;« Bdinost v Trstu.
z i nečlane L 24.-
Rtev. 11.
1
JL
V Trstu, dne 1. junija 1921.
Leto II.
FERDO KLEINMAYR.
Učiteljeva priprava in na daljna izobrazba.
(Porogal na deželni učit. konferenci v Trstu, dne 1. mapa 192L)
Ako bi bilo potrebno vsled razširjenja ROGUMIL MEDVEŠČEK učne snovi razširiti tudi učno dobo od 4 do 5 let, naj se to stoii. Na vsak način pa je vzgoja odvisna od njene vsebine in ne od dolgosti učne dobe.
Pozabili ne smemo na gospodarsko stran
vprašanja. V splošnem nimajo učiteljišča Kratek boem in navedel bom le gola dejstva. J .mnogo gojencev, bodisi da učiteljski stan mas Šole, določene za vzgojo slovenskega in hr« | lo privlačuje, bodisi da je ljudstvo vsled vaškega učitel ja naše pokrajine, so bile že j vojne danes preubomo, da bi nosilo visoke pred vojno silla pomanjkljive; danes tudi ni«j študijske stroške. Zato Obračamo do vlade kakor ne odgovarjajo zahtevano, ki jih z vso prošnjo, da bi hotela tudi v bodoče podpirati
pravico stavimo do njih.
Učiteljeva priprava prične prav za prav mnogo prej, prodno prestopi dijak prag uči« teljišča. Vprašanje je. katera šola je naj prh mernejša, da. nam pripravi bodočega učite* ljiščriika. Splošno mnenje vlada, da bi bila to meščanska 'šoka, ki jo sicer lahko nadomesti tudi nižja gimnazija ali nižja realka..
s štipendijami, ali pa z dobro urejenimi kan« vikti revni učiteljski naraščaj.
Zrelostni izpit učiteljišča naj zadobi isto vrednosti kakor oni srednjih šol. Usposobi]e« nostni izpit v sedanji obliki kot navadna1 po« novitev zrelostnega izpita ne more obstajati. Postane naj praktične j si.
V tem pogledu ni napačen predlog neke
Šolske knjižnice.
Na kakšni ttočki pa stoji danes v Julijski j okrajne konference, ki se glasi:
Benečiji meščanska šola s slovenskim, oziro« j »Lspraševalno komisijo za. vzposobljeno-st« ma hrvaškim učnim jezikom? V vsej pokra« j ni'izpit naj sestavljajo- najboljši učitelji« jini imamo ob skrajni -meji Italije, v Postojni j strokovnjaki ljudskih šol v pokrajin], ki naj in v Idriji dve slovenski meščanski šoli, ena | jih na predlog okrajnega, in deželnega šolske« pa se snuje (dosedaj L razred) v Tolminu. , i ga nadzorstva imenuje ministrstvo.«
Dalje je slovenska realka in slovenska spod nja gimnazija v Idriji.
Hrvaških meščanskih šol in hrvaških sred« njih šol pa. danes ni v(T>okrajini. Tako- je na« ravno, tla bomo s časom zadeli ob težkoče, ako bomo hoteli imeti vestne in dobro po« uče»e sJuvan. .učitelje.
; Na vsak način pa ne moremo smatrati, | da sta pouk in vzgoja, ki jih sprejema uči« 1 teljišemk povsem zadostna. Zato zahtevamo nadaljno izobrazbo učitelja;.
Slov. in hrv. učitelji sodijo, naj poskrbi vlada za posebne izobraževalne tečaje za uči«
tel je. Ti tečaji naj se vrše o
Predvsem je tedaj nujna otvoritev -ene hr«-) naj razširijo in poglobe znanje mladih uči vaške, oziroma1 slovenske meščanske šole za teljev, posebno onih, ki .so — tako rekoč -vsak okraj, kakor to predpisuje šolski zakon, .dovršili svoje študije v vojnem času s tem, Taka šola bi koristila tudi obrtnemu, trgov« jda so posečali k večjem tri, često samo dva, skeimi in rokodelskemu naraščaju prebival« da celo samo en učiteljiščni razred! Druge stv-a.	izobraževalne tečaje naj vlada, ustanovi za
Iz meščanske *.šole bi potem prestopil dijak brez posebnega izpita, na. učiteljišče.
učitelje, ki hočejo položiti izpit usposoblje« nos ti za meščanske šole.*) Nadaljni tečaji
Danes imamo slovensko učiteljišče v Tol« Taj poglobe učiteljstvo v kmetijskem pouku,
•	1	Vi	T/	Ol	1	1	-\T	•TM.eilll	d	O	cmorl	rt	I/1 h »IhJ T T X•__________________*1_
Moj namen je bil spočetka, tedaj namreč, ko se je mislilo, da se bo vršila okr. učitelj« ska konferenca šele v juliju, stopiti v stik z vsemi solarni v okraju v svrho vpogleda v stanje in delo knjižnic po drugih šolah, tako da bi bil ta referat nekako skupno delo-vse« ga učiteljstva našega okraja. Stem pa, da je bila konferenca določena za. prve dni aprila, nisem mogel radi prekratkega roka udejstvitg kar sem v začetku nameraval. Raditega bo to delce le nekak površen izbor in pregled pi« c ega gradiva, ki sem ga z nemalim trudom zbral v tem kratkem času, podprt tu pa tam z lastnimi nazori in malimi izkušnjami, ki jih imam na tem polju.
I.
Pod označbo »šolska knjižnica« je razu« meti, ka-Kor je razvidno iz določb šolskega zakona, troje knjižnic: knjižnico za mladino, knjižnico za odrasle in učiteljsko knjižnico. Najvažnejša med temi je pač knjižnica za mladino, zato bom obširneje govoril le o tej. Druge dve omenim le mimogrede.
Knjižnica za odrasle ne spada po mojem mnenju, četudi ji je prisojeno po že orne« njenih predpisih mesto v Ijudskošolski knjiž« mer, jv ljudsko šolo. Bolj na: mestu bi bila in uspe-snejse bi bilo njeno delo, ako bi bila popolnoma izločena iz ljudske šole ter bi de« počitnicah ter j lo-va-ia samostojno. Namesto-da ima vsaka sola. par del za! odrasle in še od teh vsaka sola iste, bi bilo mnogo bolje, ako bi se usta« novua v vsaki občini le ena sama knužnica za odi asi c, kil bi delovala za vso občino v mnogo večjem obsegu in z večjim uspehom. Za vzgled vzemimo n. pr. Norveško, kjer je imela ze v i. 1914 vsaka občina-, in teh je 600, svojo knjižnico.
minu in hrvaško-v Kastvu. Slednje se bo mo« ralo itak premestiti vsled nastalih razmer. A1I tudi slovensko učiteljišče ni nikakor v pravem kraju. Vsled vojne napol raždej-ana vas gotovo ne nudi bodočemu učitelju one vzgoje, ki sc danes zahteva od njega. Najti bo treba za slovensko in hrvaško- učiteljišče primernejši kraj. Prepričani smo, da. bo vlada vpoštevak to našo zahtevo.
Deliti pa bo treba učiteljišča po spolu
v višjih gospodarskih vedah itd. Učni jezik teh tečajev bodi slovenski,- oziroma hrvaški/ Obiskovalcem takih tečajev naj se dovo-le štipendije, podpore, znižanje voznine itd.
, Naš iideal pa je, da bi se učiteljem, otvorila vrata vseučilišč, kamor n-aj bi imeli dostop kot redni slušatelji. Slednjič pa naj se usta« novi višja pedagoška akademija za učitelje. S tem sem na; kratko obra-zložil naše tež
_ v	v	ipo,	v	n'c’ se deloma krijejo z onimi italijanskih
V/nosko in iensko, ccinur palo nihče ne bo vu tovarišev, deloma p,E od^rinjeijo1 naše poseb^ "go var j al.	: ne razmere.
Toliko z ozirom na vnanje razmere naših; Trdno smo prepričani, da bo vlada. upošte« učiteljišč. Slika pa ni nič prijaznejša, ce se vala nase želje ter sprejela del istih narav« ozremo na njihov notranji ustroj.	nost že v šol. zakon
Ze p,red vojno smo predložili svoje zahteve glede nujne preureditve učiteljišča, ki s svo« jim ustrojem in s svojim, učnim načrtom ni« kakor ni odgovarjalo modernim zahtevam.
Ako se držimo poročil okr. učit. konferenc in le količkaj verjamemo raznim neprestanim pritožbam, sc do danes vse to ni izboljšalo-.
Predlagamo torej korenito preuredbo hr« vaškega in slovenskega učiteljišča. V prvi vrsti naj se imenujejo kot učiteljiščni docen« tje le akaidmnično naobraženi možje, ki so se poglobili v vprašanje vzgoje prihodnjih učiteljev. Nadalje naj se na učiteljiščih strožje goje razne vede, oso-bito vzgo-jeslov« je. Goje naj se tudi praktične vede kakor kmetijstvo, gospodarstvo, gospodinjstvo itd.
Gojencem naj bo dana prilika, da se izuče tudi s praktične strani v svojem bodočem poklicu, tako v nastopih, v spoznavanju urad« nih spisov itd. Učni jezik naj ostane seveda slovenski, ozir. hrvaški; italijanščini pa je odmeriti posebne učne ure.
Slov. in hrv. učitelji se pridružujejo, kar tiče učiteljeve priprave, popolnoma predlo« gorn ital. poročevalca; prosijo pa, da se resno prouči vprašanje o krajevni nastanitvi slo« vanskih učiteljišč. Ako pa o tej priliki izjav« ljamo, da naj sc premesti slov. učiteljišče iz Tolmina v Gorico ter hrvaško iz Kastav.a v V olo-sko «0 p a tij o, naj bodo naši italijanski tovariši in naj bo šolska oblast prepričana, da tega nikakor ne delamo iz političnega vi« dika, temveč edinole iz pedagoško « didaktič« nega ozira.
(Tudi to poročilo je bilo- sprejeto s sploš« nim odobravanjem. Glede odgovora od strani vladnega zastopnika, glej poročilo o dež. učit. konferenci!)
*) V tem oziru je ital. delegat predlagal dvoletni tečaj. Slov. referent je dostavil, naj se tedaj otvorijo slovenske (hrv.) vzporednice takega tečaja. Glej poročilo o dež. učit, konferenci.
.Kar se tiice učiteljske knjižnice, naj orne« mm le sledeče: vsaka šola imej po možnosti najpotrebnejše pedaigoškmdidaktične pomož« ne. knjige za učiteljstvo. Minimum naj bi bil, oziroma vsaka šola bi morala biti naročena na: Učiteljski list, Popotnik ter Slov., Hrv. in orpsko solsko matico.
In sedaj k najvažnejšem in naj aktualnej« sem delu referata: h knjižnici za mladino!
Najprej mi ie govoriti o važnosti in na« menu mladinske knjižnice. Knjižnični Ted ljudskošolskih knjižnic izraža istega s sle« dečimi besedami: »Šolska knjižnica, ima na« men podajati šolski mladini sredstva, da s primernim berilom pospešuje svojo duševno m nravstveno omiko.« To vzvišeno zahtevo bi moral imeti pred očmi vsak, ki ima oprav« ka z mladinsko knjižnico.
Oglejmo si majo, kakšna bodi knjiga, ki naj nudi- nudi duševne in nravstvene omike t. j. prava mladinska knjiga!
Moderni nemški pedagog i-n kritik mladin« skih spisov Dr. Ewald IJaufe zahteva »echte, wahre Dichtung« — da najde pot v dušo, mora priti iz -duše; da jo more umeti- otrok s svojo mehko dušo; ki je tako zelo sprejem« Ijiva za vsake najmanjše vtiske, mora biti pisana v jeziku, otroku razumljivem; v fr, ziku, ki lahko povzroča take vtiske, ne da bil pri tem visok, ker postane potem ne zuml ji v, ne vsiljiv s poukom, ki naj tve,' vtiske, ker tako postane brutalen; skratka: jezik bodi otroški, nežen, rahel! Bodi .rahlo šepetanje vetrčka, ki boža nežne cvetne gla« vice po pomladni livadi. — Koliko zahtev, toda vsaka je na mestu! Ako premislimo glo«
*) Refend na okr. učiteljski konferenci.
boko vse to, si res ne moremo- misliti prave mlad. knjige, ki ne bi odgovarjala vsem tem določbam.
Oton Župančič pravi nekje:» Otrok je naj« ženijalnejši čitatelj«. In to je res. Otrok se najbolj poglobi v to, kar ga zanima, v vse; bino; za drugo se malo briga. Odrasle vežejo poleg snovi tudi slog in druge formalnosti, literarnega go-urmanda celo v prvi vrsti te; otrok pa je za vse to nedovzeten. Zato mora pravi mladinski spis v prvi vrsti obravnavati snov, ki je sama na sebi dovolj zanimiva.
Kakšna bodi ta snov, za to so otroci sami najbolj kompetentni sodniki. Knjiga, ki j-o otroci radi čitajo, obravnava tako snov, knji; ga pa, ki je otroci ne marajo, greši največ; krat proti tej glavni zahtevi dobrega, mla; dinskega spisa.
Zato bi jaz Zupančičevi sodbi o otroku: Otrok je najženijalnejši čitatelj, dodal še: in naj ženijalnejši kritik obenem.
N.a mestu je tudi občeznan izrek: Za m la; dino je najbolje komaj dobro. Raditega mora biti mladinski spis umetnina, kakor so dela naj večjih pesnikov. V njem se zrcali resnič; no življenje, resnični ljudje v svojem hote; n ju in nehanju; življenski dogodki morajo biti podani priprosto, naravno in v razumljb vem, gladkem jeziku. V njih ne smejo na; stopati vzor ljudje, ki so brez napak in ki jih v življenju sploh ni. (Že Mark Twain se v svojih satirah in humoreskah uspešno nor; čuje iz takih knjig, v katerih nastopajo- taki izmišljeni, v življenju nemogoči vzor;otroci,!) Malo verjetni so tudi' preveč, čednostni in pretirano pobožni ljudje. Enako velja tudi za svojstva v obratnem smislu.
To bi. bile na kratko glavne točke, po katedrih bi morale biti pisane knjige za otroke. So pa le splošne določbe, kajti otrok in nje; gova dbša sta poseben individui j. Zatajim tudi ne bomo določali mi knjig za čitanje, ampak otroci sami, mi pa jim le osnujemo knjižnico, v kolikor se moremo poglobiti v umevanje otrokovo.
Katera vsebina otrokom najbolj ugaja, je obče znano. Na prvem mestu so pravljice in pripovedke, potem epski spisi o junakih in mitološke vsebine; nato povesti. Napačna bol bila trditev, da otroci nimajo- takega smi; sla za, življenske slike kakor odrasli; imajo ga, toda te slike morajo- biti prikrojene nji; hovemu umstvenemu krogu.
Dosedaj omenjena vsebina ima namen go; jiti duševno' in nravstveno omiko; s tem pa še ni dosežen ves cilj. Namen ljudsko;šolski knjižnici mora biti tudi) pouk; ne suhonaren in vsiljiv, temveč tak, da si čitatelj poleg etičnega užitka, ki ga ima z vsebino, obenem tudi pridobi v znanju. Zato naj najdejo me; sto v šolski knjižnici, tudi poučne knjige, pi; sane v lahko umljivi in zabavni obliki. Naj; boljši spisi take vrste so- pri nas Erjavčeve »Domače in tuje živali«, ki bi pa morale biti
v toliko preurejene, da bi odgovarjale bi-olo; škem-u načinu opisovanja, potem Ribičičevo »Kraljestvo čebel« ter biološki opisi raznih živali v zadnjih letnikih Zvončka, ako se ne motim, od, peresa Ivo Trošta, kateri naj bi izšli v posebni knjigi.
Tu pa tam se sliši, da otroci ne segajo radi po pesmih, da- sploh ne kažejo posebnega za; niman j a zanje. 'To velja tudi v resnici za mnoge pesmi, in vzrok tiči v tem, ker te pe; srni niso umetniške, ter radi tega ne odgo; varjajoi glavnemu načelu po katerem bi mo; rale biiti pisane dobre knjige za-, mladino. Prave pesmi pa imajo otroci silno radi, ker jih razumevajo celo- bolje nego odrasli. VžiVe se kar vanje, zakaj v njih se zrcali njihova lastna duša;, najbližji in najljubši prijatelj in drug. Take pesmi so n. pr. pesmi Župan; čičeve.
Da imamo toliko slabih knjig za mladino, je krivo dejstvo, da je toliko pisateljev, ki hočejo pisati in tudi pišejo samo za mladino-. Kakor da bi, bil ta posel nekaj manj težkega pa tudi manj nevarnega, kot je pisanje z,a odrasle! Toda knjiga, ki. je pisana le za mla; dino, je literarno brez vsake vrednosti; le ona mladinska knjiga je umetniško delo, ki jo čita z velikim zanimanjem tudi odrasel človek, Teodor Storn je pri Nemcih zmagal na celi črti s svojim geslom; Kdor hoče pi; sati za mladino, ne sme pisati za mladino.
Ne morem si kaj, da ne bi izpregovorii na tem mestu besede o- literarnem šundu, ki vkljub velikemu odporu, ki se poraja zadnje čase proti njemu, še vedno preplavlja knjižni trg vseh narodov. Sem spadajo v prvi vrsti o-ne takozvane »knjige z-a mladino«, o katerih sem ravnokar govoril.
Zanimivo je, da je narod na svetu, ki ne pozna literarnega šunda, a ne "o7n-a obenem tudi mladinske literature. Ta nariod so Ja; ponči.
Resnica, Japonci nimajo literature za otro; ke! Odličen japonski literat navaja sledeče vzroke za. to: Vsak o-tro-k, ki obiskuje šolo, ima komaj dovolj časa; za obed, za osveže; vanje telesa in za počitek duha, za spanje. Japonsko dete sploh nima časa, da bi sedelo pril zabavni knjigi, če bi jo tudi imelo. Drugi vzrok. Vse kar mu more nuditi leposlovje: n. pr. ljubav do- domovine v zvezi z zemlje; pisjem in zgodovino v umetniški obliki, mu dajaj o učbeniki, dovršeni) v vsakem oziru po vsebini in obliki. Računiee v suhoparni obli; ki, kot so naše, Japonci ne poznajo. Ako otrok vsled bolezni ali’ drugih tehtnih vzro; kov ne more v šolo, mu dado stariši v roke knjigo-, ki je pisana za vse, za velike in male in ki jo ima vsaka japonska hiša, t. j. zgodo-; vina japonskega cesarja. Pisana je brez vsake tendence, nima' nobene tuje primesi, vsebuje vsa tisočletja, je polna1 naukov in krasot, tako da je naj lepše čtivo za vsakega Japonca, k a; teregakoli stanu in katerekoli starosti. Ne
boje se tudi, če dobi otrok kak roman za. od; rasle v roko-; tudi dete odraste, naj torej rano spozna življenje.
Podobno je ukrenjeno baje tudi na Kitaj; skem, kjer je celo glasbena umetnost pod državno kontrolo. Prepovedana so vsa dela, ki ne služijo- kakemu določnemu, obče ko® ristnemu namenu. Zato- se ne smejo- -proiz; vaj ati tam razburljive, strasti vzbujajoče kompozicije.
Pri teh dveh narodih je boj proti šundu la; hek, ker šunda tam ni in tudi ne more biti. Vse drugače pri nas, »kulturnih« narodih, kjer je šund upoštevan kot dobro blago-, a ga nevednos-t širokih mas in brezvestnost špeku; lantov še podpirata.
(Dalje prihodnjič).
-DD-
R. SAVIČ:
Učiteljska sobota.
(Nadaljevanje.)
In sedaj še par besed o učiteljski nedelji. — Nedelja, ker bi bila v glavnem posvečena počitku, nabiranju novih sil in eventualnemu zdravljenju telesa; in duše. Dvajseto- leto na; p ornega, samozatajnega, požrtvovalnega dela za ljudski blagor naj bo- leto miru za vse šolnike, zdrave in bolne. In če je nevrednež deležen blaginje — tudi solnce ne dela izje; me in oživlja dobre in zle.
Dela, kakor ga je prevzel na svo-je rame učitelj, ni mogoče opravljati dvajset dolgih let brez škode na telesu ali na duši. Ali ve; ste, da 35. leta svoje starosti: ne doživi uiti polovica vseli ljudi? Kar je jako in zdravo, ostane, kar je slabo- in bolehno, odpada po; lagano.
Poglejte drevo! Na tisoče in tisoče ima listov. Kdor jih pregleda na koncu druge tre; tjiine vegetacijskega roka, se bo začudil, tako malo je normalnih peres! — Ta list je naje; den od žuželk, onega razjeda rja ali druga glivica, padavine so- poškodovale tretjega, četrti pa se suši brez vidnega, vzroka, takole sam o-d sebe, vsle-d rane starosti. In koliko jih je bilo sploh od začetka pravilno razvitih, koliko jih je po obliki popolnih izšlo iz pop; kov, koliko jih je bilo- nakazanih, najedenih, nazeblih že v zibeli peres? Narava je že taka, da ni pri vseh njenih otrokih vselej tako, kakor bi moralo biti. Le človek naj bi delal izjemo? Kaj še! Tudi pri nas na kom* cu druge tretjine življenja (računam pov; prečno starost onih, ki preživijo- 35. leto, 60 let) ni drugače kakor pri listih. Človeka 40 let absolutno zdravega, brez najmanjše or; ganične hibe, ni:. Ni ga, pravim! Milijone ne; prijateljev vdihamo vsak dan v sebe, na vseh straneh prežijo mikroorganizmi na n-as. Slučajne nezgode morejo imeti nevarne po; sledice. Rahel padec, nespretna kretnja, mala nezmernost, nedolžna lahkomiselnost imiajo
LISTEK
JOŽE RUPNIK:
Obris zgodovine italijanskega slovstvo
Rihascimentu je sledila; doba propada 1580. do 1750. Giamb. Marini in njegovi učenci so uvedli v književnost neokusna umetničenje in preosladnost; to napako so -potem imeno; vali mari-nizem. Pomembnejših leposlovcev nimamo- v tej dobi, pač pa sta nastopila uče; njaka Galileo Galilei (1564. do 1642.) in Lodov. Ant. Muratori, (1672. do 1750.) zgo; dovinar, ki je položil temelje znanstvenim raziiskavanjem notranje italijanske zgodovi; ne. Posameznikii so poizkušali spraviti lite; raturo, oz. literate zopet na, pravo- -pot, n. pr. z ustanavljianjem raznih akademij, toda brez uspeha.
Šele z letom 1750. so zopet nastopili lepši časi za italijansko slovstvo. Risorgimento — prebujenje je dalo Italijanom slavnih pesni; kov in pisateljev. Benečan Carlo Goldoni (1707. do 1793.), italijanski Lessing, kak-o-r so ga imenovali, je napisal več veseloiger. Pe; snik tragedije je bil v tej! dobi Vittorio Al* fieri (1749. do 1803.) Njegova dela se odliku; jejo tako- po klenem jeziku, kakor po enot; nosti dejanja ter enostavnoisti	sceni čne
zgradbe.	>
Stik z Ossianom, Rousseaujem, študij Dan; teja in Shakespeareja je dal italijanski, lite; raturi novih smernic. Na mestu že zastarelega klasicizma se je uveljavil podobno, kakor v drugih literaturah, tudi tu romanticizem. Naj znamenitejši italijanski romantik je Alessandro Manzoni (1785. do 1873.). Pisal je globoko učinkujoče religiijozne pesmi po> leg političnih, zaslug pa si je pridobil zlasti s tem, da je postavil pesništvu novih ciljev, ki so ostali- sprva sicer neopaženi, pozneje pa, ko si je pridobil Manzoni ime s svojo odo- »H cinque Maggio« in z znamenitim zgodovinskim romanom »I promessi sposi«, je postal vodnik in učitelj vsern svojim po® membnejšim sodobnikom. Silvio PelHco (1789. do- 1854.) je napisal znano knjigo »Le mie prigioni«, zgodbo kazenskega procesa proti članu karbonarjev. To- delo- je bilo- svoj; as v Avstroogrski državi) prenovedano; baje je škodovalo bivšemu cesarstvu več, kakor ena izgubljenih vojen. Satirik Giuse^e Giusti (1809. do 1850.) je bičal sodobno dru» žabno korupcijo-.
Romanticizmu je sledila doba svetožailja. Kakor imajo Nemci v »Werthepju« ali Slo; venci v »Zo-rinu« zastopnika te-struje, so ga dobili Italijani v Giac. Leopardijevi (1798. do 1837.) »Ginestrii« in drugih njegovih delih. — Patriotični moment, ki se je sprva močno
vpošteval v literaturi, je stopil polagoma v ozadje. Politične tendence so pričele giniti iz leposlovja in ob času udrUženja Italije so izginile malodane popolnoma.
Znamenitejši slovstveni ki novejše dobe so: Giosue Carducci- (1836.—1907.) največji modemi italijanski lirik, Gabr. d’Annunzio, moderno naturalistični dekadent, učenec francoskih simbolistov, kil učinkuje zlasti radi lepote verzov im izbranosti besed, Ant. Fogazzaro (1842.—1911.); znamenitejša nje; gova dela so »Daniele Gor tis«, »Piccolo mon; do antico« i. dr. Znan je tudi mladinski pisa; teljj in psiholog Edmondo de Amicis (1846.— 1908.), otroški dnevnik »Cuore« je preveden v slovenščino.
*
Pregled.
I. Početki literature z XII.* stoletjem.
II. Dobai humanizma. Dante, Petrarca, Boccaccio.
III. Rinascimento. Ariosto, Tasso, Machia; vellii.
IV. Doba propada,. 1580. do 1750.
V. Risorgimento — romanticizem. Man® zoni, Leopardi.
VI. Najnovejša: doba od 1870. dalje.
včasih pogubne zaipetače. Pa kaj? Kateri stroj na svetu prenese delo, kakor ga oprav* Ijajo 40 let naše srce, naše ledvice, naše ar* terije, naša dihala, naše živčne niti, naš mo* zeg? In tako nežen in tako vztrajen, in tako ranjiv in tako odporen, in tiaiko zložen stroj z milijardi delov (vsaka stanica je del, ako hočete) naj ostane povsod in v vsakem delu večno zdrav? Bodite hvaležni, če se kakšna ropotija »ki toliko- štiklcov spila«, čez štiri* deset let sploh še da navijati Blagor onemu, kateremu je »verkeljc« bil brez hibe tedaj, ko ga je kupil. Ali kje ostaja pogubno delo* vanje raznih velikih in malih naVad, raznih strasti na naš organizem? Kje ostajajo1 grehi naših očetov, ki se, kaznujejo do četrtega pokolenja? — Kakor avgusta meseca mai ko* sati lipi ni najti skoro enega povsem normal* nega lista, tako na drevesu človeštva ni ne enega štiridesetletnega peresa brez malih ali velikih organskih hib.
Bogumil Nemec, profesor praške univerze, trda, da je našel v listih živce. Vem to iz nje* govih ust. Ali je odkril tudi nervoznost pri bdju, tega mi ni rekel. Pri učiteljih je ni tre* ba dolgo iskati... Človek ima tudi dušo, in tu je kakor pri telesu. Ali vam je znana te* orija, da je popolna duša nedosegljiv in ne* dosežen ideal? Popolnosti na svetu ni. Idiijot in genij sta svoje vrste skrajna tečaja dušev* ne abnormanosti, vse drugo se samo več ali manj približuje duševni popolnosti (absolutni normalnosti torej), kakor je to usoda hotela, kakor je to Bog hotel, kaikor je to narava hotela, kakor je to- dednost dovolila... iščite vzrokov, kjer jih hočete. In če kdo- na* pravi' na tem mestu nemara »neumesten« dovtip, naj ga napravi! Istina pa je le, da je vsak človek v tem ali onem oziru -pomanj* kljiv. Od idijotskega do- normalnega človeka je milijon stopenj. Ni trebia1, da manjka pol peresa — že pičica zadostuje. Ni treba, da je vsak človek idiijot ali pa norec — že pi* čica zadostuje, da ni »popolnoma« popolen. Včasih se ta pičica pokaže kot navada-, včasih kot razvada, včasih kot strast itd. Ne, Bog ni hotel drugih bogov poleg sebe, zato je ustvaril — človeka.
Stvari s tem »kupčkom nesreče«, kakor je nekdo definiral človeka, stoj C. tako, da. bi pač vsak človek nekako v 40. letu svoje starosti moral vprašati svojo vest in dobrega zdrav* nika: kako dolgo še? Potem pa bi se pokr* palo, kar se še da pokrpati. Mnogo bolezni je, ki jih v kali lahko zadušiš; pusti samo, da -se razpasejo po tvojem telesu, pa si kmalu pod. grudo. Najbolj nevarne telesne in du* ševne bolezni imajo skoro neopazne začetke, so- brez nevarnosti v svojih prvih -stadijih. Če jih primes tu, svoje neurijatelje, jih lahko uničiš. Včasih zadošča, da spremeniš svoje 'navade, da se preseliš v drug krai, da kon* čno preneseš malenkostno kuro — in vse je spet v redu. Zanemari začetke — pa nosi po* sledice in id-i v prerani grob!
Po teh razmotrivanjih se bode zdela manj čudna moja zahteva, naj bo dvajseto leto našega službovanja leto počitka, miru in sprave. Ali je še kateri stan na svetu tako izložen zdravstvenim nevarnostim, kakor naš? Govoriti dan za dnevom — ali je naše grlo od železa? Skoro vsi učitelji trpe od tr* dovratnega katara v grlu. Če vprašaš zdrav* nika, ti odgovori stereotipno-: ne kaditi, ne piti, ne peti, ne govoriti. Ne govoriti! Katar v grlu je najbolji orač, pripravlja organizem za vsako bolezen. Eno leto počitka, pa bi se katar odpravil in onemogočila' tuberkuloza grla in pljuč. To je samo en slučaj. Ni časa, ni volje, pia tudi ni potrebno, da bi se pečal še z drugimi. Naše delo nas utrudi tudi du* ševno. Kako rad bi učitelj prenašal težave dela, ko bi vedel, da ga čaka celo- leto miru in počitka! In kako bi z veseljem šel zopet na delo, spočit in svež. Ali bi se ne poznalo na kakovosti dela, da je nabral novih duševnih sil, ko j-e miroval? Tudi duševne bolezni — in vsaka nervoznost že spada sem — se dado včasih v kali ubiti, a gorje, če se zamudi pravi moment.
(Dalje prih.)
Iz uredništva »Novega roda“.
Po 'neljubi pomoti so na tretji strani platnic majske številke »Novega roda“ izostala imena rešilcev. Objavimo jih v prihodnji številki, ki izide okoli 15. t. m.
VELJKO SOKOLIC:
Izgovor ne greške učenika.
Pre negoli uglavimo greške, što ih učenci poči-njaju u izgovaranju pojedinih reči, dobro je da pro-motrimo genezu objekta samoga, želimo li, da nam posao podje za rukom. Ta i vrtlar pre negoli če plemeniku kalamiti na divljaku ispita podlogu; a onda se odluči na posao. Arhitekt ispita pre zem-ljište i materija!, a onda udara temelje i gradi zgradu. A mi da ne postupamo tako?!
Ako je istina, da je dete produkt velikoga broja faktora, od kojih su ponajglavniji nasledje i životne prilike, u kojima ono živi, onda je nužno da promo-trimo taj »produkt« sa tog stanovišta, a da uglavimo »čimbenike«, koji su sastavni delovi njegovi: pozna-vajuči njih, upoznat čemo se »produktom« sa psi-hičke i fizičke strane, a to i jest potrebno za na-stavnike.
Doduše, to uz dosadašnje prilike nije bilo moguče, ne za to, što nastavnici ne bi bili sposobni, da tra-gaju za »čimbenicima«, nego zato, što se još nije došlo do toga, da se vodi sustavna računa, nego se prepušta slučaju, uvidjavnosti učitelja.
Velim, kod nas se još to ne provadje, ali kod drugih naroda se ipak došlo do ubedjenja, da je to nužno ne samo radi obuke same, nego i radi poznavanja pojedinaca uopče. U drugim se zemljama vode posebni arci o pojedincima, u koje beleži svoja opažanja ne samo učitelj, nego i lečnik. Podaci, opažanja i beleške o pojedincima ne samo da olak-šavaju rad u školi nego su one od velike važnosti i za prosudjivanje delovanja pojedinaca i onda, kada su več ostavili školu.
Takvim podacima služio bi se sudac, lečnik i po koji drugi. — God. 1912. sporazumno sa dr. M. U. Zd. C. započesmo takva promatranja učenika pove-rene mi škole, ali radi njegova odlaska moradosmo time prekinuti.
Treba istači, da je takovo motrenje dece, a potom i beleške o pojedinim učenicima veoma dobro došlo mojim drugovima i meni u postupanju prema učenicima. Drukčije sam motrio dete sada negoli pre toga: znao sam za gdekoju posledicu, ali joj uzroka nišam poznao, a eto sada sam i za nju doznao, pa je i moj postupak bio udešen prema torne. Kako smo vodili ta opažanja, razabrat če se iz sledeče skri-žaljke:
1. Ime, prezime i boravište deteta, 2. Ime roditelja i njihovo zanimanje. 3. Pripadnost deteta. 4. Datum i mesto rodjenja. 5. Je li dete bilo cepljeno? 6. Koje je priljepčive bolesti preboljelo? '7. Školska go-dina i razred*. 8. Datum lečničkog nalaska (pregleda.). 9. Ustroj., 1Q. Delorm. kostura. 11, Bolesti kosti ju i zglobova. 12. Bolesti celog organizma (Scrof. an.}. 13. Bolesti kože i žlezda. 14. Zubalo: normalno, oslabo, slabo. 15. Bolesti ustiju, nosa i jednjaka. 16. Izgovor. 17. Vid. 18. Bolesti očiju. 19. Sluh. 20. Bolesti ušiju, 21. Bolesti srca. 22. Bolesti utrobe. 23. Bolesti dišala. 24. Živčane bolesti. 25. Telesna krž-ljavost. 26. Duševne sposobnosti: pravilne, zaostale, imbec. — Opaske. — Potpis lečnika.
Doduše, ja običavam kod upisivanja dece roditelje popitati o prošlosti deteta, o eventualnim njihovim manama, preboljenim bolestima i svoje opaske obeležiti u popisni arak, ali kud i kamo bi to tačnije bilo, kad bi bio prisutan i lečnik i dete pregledao i njegove se opaske unelo u več spomenuti arak. Taj arak otkrio bi mnogo toga, čega bi se učitelj držao kod uzgajanja svojih učenika i, a što je glavno, — uklonilo bi se na vreme kojekakve zle zametke, koji bi kasnije mogli naneti neugodnih posledica gojencu, njegovoj okolini, drugovima i zajednici uopče, Do toga se do danas nije došlo, ali pre ili kasnije mora se doči, jer narodna škola mora postati narodna ne samo u razvijanju duševnih, nego i vidanju fizičkih sposobnosti naroda svoga.
Da li bi se narod torne protivio?
Ne ču, da sada o torne opčenito raspredam, nego ču spomenuti samo to, da smo za naših pregledava-nja (koja su trajala 1 'A škol. god.) opazili kojekakvih nepravilnosti, zlih posledica i tragova bolesti, koje roditelji, u svojoj svakidanjoj brizi za opstanak, a recimo i iz neznanja, nisu zaroetili. Kad bi Dr. M. U. Z. C. opazio zarudak koje bolesti, tragove nepravilnosti tela ili pojedinih organa ili naišao na zanema-renu posledicu koje pretrpljene bolesti, pozvalo bi se obično majku ili oca, predočilo mu stvar i upu-tilo, kako imade postupati sa detetom. Kad smo_ ih na to upozorili, onda bi nam epskom opširnošču stali pričati o detetu i predcima, a sa zahvalnošču slušali bi i primali naše upute i vršili ih.
Recite mi: zar se takvim postupkom ne bi uklonile kojekakve predrasude danas ukorenjene u narodu i utiralo put do prave higijene, a što je glavno spasilo bi se mnogo dete, i na vreme tražilo pomoči! Pre, dok su drugi š nama upravljali i malo ili nista skrbili se za naše pokoljenje, za narod, nije toga bilo, ali zar se danas, kad sami sobom gospodarimo, ne bi moglo to provesti, a da spasimo od kojekakvih zlih posledica decu, koja su morala oskudevati na najnužnijem za doba titanske borbe našega narod-nog oslobodjenja i ujedinjenja. Ne zahtevaju li to od nas, ako i ne drugo, a ono etički zakoni? Ne upu-čuje li nas na to prošlost za budučnost?
Pošto bi se kod toga pregledavanja irnalo promo-triti dete čitavo, — duševno i telesno, — to narav ski sledi, da bi se moralo paziti i na to, kakva je sposobnost njegovih izgovornih, slušnih i vidnih or-.gana, za to,Jer o njihovo) kakvoči ovisi i daljnje duševno razvijanje njegovo.
Nužno je, da učitelj svrati svoju pažnju na izgovor pojedinaca, a potom i čitavog razreda — škole za to, da upozna, koje su izgovorne greške individualne, a koje opčenite. One, koje su opčenite poticai če od ambijenta, u kojem deca živu. Dakle bit če lokalne ili dijalektične naravi, dok ove druge bit Cc individualne. Prve če lakše ukloniti, ako im uzrok ne leži u živčanim ustrojima, druge teže, jer su ih deca prisvojila od svoje okoline, s kojom su u ne-prestanom posrednom doticaju.
Svratit ču pažnju na dijalektične osobine, — ne mišljenje i načina izražavanja misli u dijalektu —, nego na diferenciranje izgovora pojedinih glasova, koji na ovo potonje nemaju nikakva utecanja.
(Nastavit če se.)  □□---------------
NIKOLA ZEC:
Visoke škoSe za pedagogiju ti Jugoslaviji.
Zapitan od više kolega usmeno i pismeno o vis.
1 edagoškoj školi u Zagrebu, odlučio sam u najkra-cim črtama da prikažem gg. kolegama značenje i ustrojstvo takove škole; a jer sam istom ovih dana ,oz”d? ..J , nase lst- učiteljstvo podržava svoj strucm list, to namijenjujem ovo nekoliko erta našemu glasilu.
Sa sve to večim diferenciranjem života rastu i sve vece potrebe, a s ovima i zahtjev stručne spreme pojedinih klasa. To bijaše poticalom, što se Zagreb dao na podizanje visokih stručnih škola, kao zasebnih fakulteta i iz onih struka, za koje do danas nije bilo viših zavoda. Tako je u kratko vrijeme podignuta vis. Tehnička škola (traje 4 god.), vis Trgovačka škola (traje 2, dotično 3 godine), i vis! Pedagoška škola (traje 2 i 3 godine). — Uzimamo u vid ovU posljednju.
1. S vrha. Daleko bih zašao, kad bih htio da po-tanko raspredam različita mišljenja o reformi srednjih škola. Teorije, osnove i programi su razli-čiti, ali u osnovnoj ideji slažu se s vi: sr. školu valja reformirati. Na tom je polju najagilniji radnik dr. lunč, prof. praktične pedagogije. Glavni' principi jesu:	Od dosadašnjih različitih tipova sr. škola (gradjanskin, gimnazija, realka, realnih gimnazija i dr.) imao bi se urediti jedan jedinstveni sistem tamo do I , . ili V. razreda, a onda u visim razredima vec bi imala da se provede diferenciacija. Nadalje nu-tarnja reiorma sr. škole sastojala bi se u tome, da i nauk osnova i način obučavanja bude više uzgo-jan, fundiran na pedagogiju, a manje strogo naučan.
V ®kolama podavaju se naučni sistemi, šeme, šablone, njeguje se nauka nauke radi, kao da je ona sama sebi svrhom. Njemački je to način i duh, koji je iz čistog^ znanstvenog proučavanja i istraživanja prešao i ft škole. Uvukao se tako u naše predavao-nice onaj suhi i mrtvi verbalizam; ta se uči, a ne obrazuje se; premalo se izgradjuje djaka podižuči njegovu individualnost. Jednom riječi: ima začina, ali nema načina. Filozofski, fakultet njeguje čistu znanost na način kako bi spremio učenjake, istra-živače, ljude od nauke, i u tom polučuje svoju svrhu, ali se premalo os vrče na to, da če ti ljudi kiti — učitelji. Tako se dešava, da je mnogi srednješolski profesor duboko naobražen u svojoj štruci, ali uz katedru svoju često nemočan.. Istina, na visokim školama dosta je da je profesor stručno duboko obrazovan, i drugo se od njega ne traži. Ali na sr. školama potrebna je pedagoška sprema, jer ima nastavnik u svakom satu da računa sa svojim pitomcima, što na vis,, školi nije potrebno. Pogotovu traži se to na nižoj sr. školi, gdje predavanja mo-raju biti psihološki i pedagoški fundirana. Zato se sve večma traži od nastavnika tik škola da budu ne toliko učenjaci koliko pedagogi, jer se tu još mora uvelike računati sa subjektivnom stranom uzgajanika. Da se obrazuju nastavnici pedagogi koji bi udovoljili svoj želji, podignuta je Pedagoška škola. Danas je takova u Zagrebu i Beogra>du, a čini; se da če se otvoriti i u Ljubljani.
2. Spremanje slušača. Pedagoška škola traje 2 i 3 godine. Sa 2 godine osposobljava slušače za taj jedinstveni tip niže srednje škole, a sa 3 godine za. prafesore učiteljskih škola i šk. nadzornike.
3. Primanje slušača. Hrv. pokrajinska vlada prepušta svake godine 25 učitelja(ica) na Pedag. školu. Zahtjeva se od ovih da imaju ispit osposobljtenja, da su se istakli na školskom ili kulturnom polju, i uopče da dokažu šk. oblasti njihovu sposobnost, Biraju se oni što imaju najbolje kvalifikacije. Us.to moraju položiti prijamni ispit i sve semestralne ispite, inače ih vlada vrača na njihova mjesta. Vrijeme naukovanja broji im se u službu, a usto uži-vaju i sva beriva. I druge pokrajine šalju uz iste uvjete nekoliko boljih svojih učitelja na daljnje nauke u Zagreb. Tako Bosna, Dalmacija i. Slove* nija.
4. Uredjenje Ped. škole. Predmeti su za prve dvije godine podijeljeni u 5 grupa, te može svaki slušač da izabere po volji skupinu koju hoče, Treče godine otpadaju pomočni predmeti, a ostaju samo glavni, iz kojih se na koncu 3. godine polaže ispit iz svih 3 godina, dok za pomočne predmete važi ispit položen na koncu druge godine. Skupine su: filološka, historička, prirodoslovna, matematička matem-tehnička. Osim predmeta struke jesu predmeti zajednički svima: teoretska pedagogija, prakt. pedagogija, šk. uprava, sociologija i socij. pedagogija. Za gl. predmete uredjen je seminar, gdje slu-šači iznose svoje radove i referate. Posebnih vjež-baonica još nema, nego se prakt. predavanja obdr-žavaju po raznim zagrebačkim školama.
6. Predavanja i ispiti. I ako ima škola karakter visoke škole, to su slušači ipak dužni polaziti predavanja redovito, i to zbcg plače koju uživaju. Isto tako u propisanom roku mora svatko da položi propisane ispite. Ispiti su semestralni iz svih predmeta, ali na konačni ispit ne utječu. Glavni su ispiti na koncu 2. i 3. godine, i osposobljavaju kandidate kako je gore rečeno.
7. Opažanja o dosad. uspjehu. Opčenito izrazuju se profesori, da su kroz ove 2 godine slušači odlično udovoljili svojoj dužnosti, i dokazali da je bila sretna zarnisao, da se poziva na daljnje študije ljude iz prakse a nauke željne. I vlada i upueeni krugovi polažu u ovaj zavod velike nade, te se očekuje da če u narodu za kratko vreme donesti obilno blagoslova. Za podizanje širokih slojeva, vaspitanje učitelja i dizanje nacionalne pedagogije, bit če, čini se, Pedag, škola dobra rasudnica. U koliko bi koji od gg. kolega želio što potanje znati, stojim svakome rado na raspalaganje (moju če adresu doznati kod uredništva).
ŽOLSKE HESTi.
Fašistovsko nasilje i zločinstvo očutila je i hrvat. puč. škola u Buzetu god. 1921, po Isusu, 10. maja, a i njezin ravnatelj. U po sata uništen bi na gromači i odnešen čitav školski našaštar (inventar) i sve što beše spremljeno u šlcol. zgradi. Nestalo je: Školske učeničke i učiteljske knjižnice, knjižnica učiteljske koparskog kotara (okraja), pučke knjižnice, te veči dio privatne knjižnice nadučitelja V. Šepič-a; nestalo je nadalje sviju fizikalnih sprava (aparata) u vrednosti najmanje 6—8 hiljada lira; nestalo dapače više velikih magneta i uteza, što — čini nam se — nisu zgorljive. Nestalo sviju spisa i tiskanica i akta počam otkod opstoji škola; nestalo zbirki ruda, bi-lina, geometrijskih telesa, starih novaca i ostalih starina, što bile svojina ponajveč škol. ravnatelja; nestalo reliefa Istre (radnja g. nadzornika Paren-tina); oganj požderao sve slike, male, velike, zidne, pa zemljovide, pisanke (zadače) učenika, sve pri-ručne (didaktične-pedagoške) knjige na raznim jezi-cima škol. upravitelja; prolito bi po sobi sve črnilo i 2 boce atrolita; nestalo škol. žigova i krasne škol. zastave sv. Alojzija, radnja u svili danas velike vrednosti. Uništen bi sasma takodjer harmonij sme-šten u ravnateljevom razredu. Sve, sve bi u školi uništeno osim klupa i ploča; a ormari su u sadašnjem stanju nerabivi. Uništeno bi takodjer ono inventara hrv. čitaone što bi smešten na tavanu škol. zgrade (pošto nema svojih vlastitih prostorija), naime slike, tambure, muzikalije. I sve muzikalije ravnateljeve (za gusle, pevanje, glasovir i orgulje) uništene su, kao i nekoje njegove slike u stanu. — Teško je točno ustanoviti štetu, ali ako rečemo, da iznaša ova 80 hiljada lira (ravnatelju 3—4 hiljade) nije previsoko cenjeno.
»Slovensko učit. društvo za Istro« bode imelo, svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 9, junija, ob 10 v Ricmanjih, namesto dne 19. maja, kakor je bilo že objavljeno; občni zbor, ki se je moral prenesti radi železničarske stavke, ima na dnevnem redu predmete, ki so določeni v § 23. društvenih pravil. Na obilo udeležbo vabi	Odbor.
Ureditev gmotnega vprašanja istrskega in gori-škega učiteljstva. Komisiji, ki sta bili ustanovljeni na predlog gen. civ. komisariata v sporazumu z avtonomno oblastjo Istre in Goriške, sta se sestali v dneh 7. in 9. pr. meseca in obenem določili glavne smernice svojih predlogov. Ker pa je vsaka definitivna ureditev odvisna od tozadevnih sklepov deželnih zakonodajnih oblasti, je komisija za Istro predlagala, da se izplačajo učiteljstvu na račun prihodnjih poviškov predujmi v znesku 100 do 200 lir mesečno.
Osrednji urad za nove pokrajine, ki sme edini rešiti to vprašanje iz juridičnega in financielnega stališča, je vzel na znanje sporazum, ki se je dosegel med avtonomnimi oblastmi in učiteljstvom. Ker pa je treba sedaj samo, da poišče potrebno kritje, bo v sporazumu z naučnim ministrstvom v Rimu proučil v najkrajšem času. vse predloge, ki mu jih bodo predložile rečene komisije in se bo tudi, kadar bo potrebno, oziral na mnenje učiteljstva in deželnih oblasti.
Učiteljstvo tedaj lahko mirno čaka na izboljšanje svojega gmotnega položaja,, ki ga je v zadnjih dneh zahtevalo.
Cena šolskim knjigam. Vlada bo izdala v kratkem odredbo, ki določa, da morajo odslej vse šolske knjige za gimnazije in ljudske šole imeti naznačeno kupno ceno, ki mora biti stalna, tako da bodo odslej izključeni vsi poviški od strani knjigarjev. Za knjige, ki so bile tiskane pred izdanjem te odredbe, se dovoljuje draginjski povišek v največji izmeri 20 stot. za vsako tiskano polo. Za nove knjige in eventualne ponatiske starih, katerim ni založništvo moglo določiti cene pred objavo te odredbe, prodajna cena ne sme presegati 50 stot. za tiskano polo. Knjige morajo imeti dober bel in trpežen papir. Knjigarjem se dovoli 30% popust le v slučaju, da so poštni stroški vsakokratnih pošiljatev na njift račun. Posebnih ugodnosti bodo lahko - deležne šolske zadruge ali pa posamezni učitelji.
Naznanilo. V zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se sprejmejo za šolsko leto 1921-22 zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovniškemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži: a) krstni list, b) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v srednje šole. Starši ali njih na-namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava in ondi od i. do 11. junija svoje sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 9. maja 1921.
Reforma učiteljišč v kraljestvu. Na izrednem zborovanju učit društva »U. M. N.«, ki se je vršilo v Rimu v zadnjih dneh aprila t. L, so bile na predlog delegatinje H. Pesce-Gorini sprejete z ozirom na preuredbo učiteljišč v kraljevini sledeče točke: 1. Učna doba na učiteljiščih trajaj 8 let in sicer 5 let naj bo posvečena splošni kandidatovi izobrazbi, zadnja 3 leta pa naj uživa kandidat posebno strokovno izobrazbo. 2. Učiteljišče usposobi kandidata za poučevanje v začetnih in nadaljevalnih tečajih ljudske šole, a obenem tudi za pouk in vodstvo otroških vrtcev. 3. Po končanih naukih imej kandidat pravico za vstop na vseučilišče in sicer brez posebnega izpita na fakultete zgodovinskih, matematičnih in zemljepisnih ved, s posebnim izpitom iz klasičnih jezikov pa tudi na filozofične in filološke oddelke.
4.	Po 5ih letih pohvalnega službovanja imej učitelj pravico do nameščenja kot šolski ravnatelj, nadzornik in sicer okrajni, deželni ali tudi državni. 5. Učiteljsko osobje vsakega učiteljišča naj se pred vstopom v službovanje izkaže s spričevalom triletne Strokovne učiteljske prakse v ljudski šoli.
Umrla je tov. Iva Ivančič, učiteljica v Renčah.
Pokopana je v DoTnbergfi. N. v m. p.!
Na izrednem zborovanju društva »U. M. N.«, ki se je vršilo v Rimu v zadnjih dneh aprila t. 1., je zastopal italijansko učiteljstvo naših krajev delegat K, Lona iz Trsta. Govoril je o preuredbi našega šolstva z ozirom na politične izpremembe zadnje vojne. Dejal je, da se je ital. učiteljstvo v hipu prvega navdušenja izreklo za popolni sprejem italijanskega šolskega zakona tudi v naših krajih. Toda to radikalno stališče se je v teku dveh let izpremenilo, posebno vsled nasvetov najrazličnejših šolnikov iz kraljestva. Lombardo Radiče je menda celo rekel. »Počakajte in obdržite, kar je dobrega, kajti 'lahko je razrušiti, težko pa razrušeno zopet dozidali!« — Tako je razum vendar prevladal srce, in če bomo k temu prilili še nekoliko dobre volje, potem ne bo naše šolstvo utrpelo posebne škode, ki bi bila neizogibna v prvem siučaju.
Preuredba učiteljišča v novih pokrajinah. Minister Croce je ustanovil komisijo za preuredbo učiteljišč novih pokrajin. Za predsednika je imenovan tržaški prof. Gentile.
Poročila o deželni učiteljski konferenci, ki se je vršila pret. meseca, ne moremo podati niti v tej številki, ker nismo obljubljenega rokopisa doslej še — prejeli.
Ministrstvo za promet v Italiji je določilo za železničarje ekzistenčni minimum v znesku 7500 lir na leto. To plačo doseže učitelj na deželi še le po precejšnjem službovanju.
Italijanske šole v tujini. Že odnekdaj se je moral italijanski živelj seliti iz kraljestva v tujino, ker mii domača zemlja ni dala zadosti kruha. Italijanske naselbine (nekatere številno močne) v Ameriki, Afriki, Grški, Turčiji in v Egiptu. Povsod so si ti naselniki ustanavljali šole v maternem jeziku, ki so jih vzdržavali z lastnimi sredstvi. Prve take šole so nastale že v 'prvi polovici prejšnjega stoletja. Kmalu pa je začela tudi država sama ustanavljati v tujini naselniške šole in sicer je storil to minister Crispi (1887.-1891.). Tako so po nekaterih večjih mestih vstale srednje šole, katerim so bile prideljene tudi ljudske šole. ^Obenem je država začela tudi podpirati že obstoječe naselniške šole in je tako vsemu italijanskemu šolstvu v tujini ustvarila neki enoten načrt, po katerem naj bi se razvijale naprej. V letu 1915. je bilo od države ustanovljenih in vzdržanih šol (srednjih in ljudskih) 84, ki so imele 16.414 učencev in 450 učnih moči. Zasebnih, od države podpiranih šol pa je bilo v istem letu 949 z 87.224 učenci.
V Tunisu, Aleksandriji, Kairu, , Solunu, Carigradu, Smirni in Skadru so bile trgovske šole, h katerim
je bila dodeljena po ena gimnazija in ljudska šola. Samo ljudske šole so imeli Italijani v manjših središčih, kakor n. p.r v Susi, Sfaxu, Biserti, Atenah, na Krfu itd. V vojnem času pa so mnoge šole morale prenehati z delovanjem, tako da se je prejšnje število izdatno skrčilo. Po končani vojni pa se je začela država zopet zanimati za italijansko šolstvo v tujini in ga je vnovič gmotno podprla. Vendar ni še doseglo tistega razvoja, ki ga je imelo v predvojnem času, kajti po uradni statistiki je sedaj v tujini od države ustanovljenih šol le 74, ki imajo 12.130 učencev in 433 učnih moči. Zasebnih šol pa je le 639 z „78.798. Zato je poslanec A. Torre izdelal letos podroben referat, ki ga je predložil zunanjemu ministrstvu v Rimu, v katerem nasvetuje razne ukrepe, ki bi pospešili razvoj šolstva v tujini v še večji meri, nego se je moglo zgoditi doslej. Mnogo pričakuje država tudi od pomoči velikega društva »Dante Alighieri«, katerega program je širjenje iatalijanske jezikovne posesti ne samo v mejah kraljestva samega, ampak tudi v daljni tujini.
Rasne vesti.
Učiteljske plače v Avstriji. Pred vojno je imelo avstrijsko učiteljstvo do 2400 kron plače. Zdaj je ta vsota narastla na 30.000 kron, kar pa učiteljstvu nič ne pomaga, ker znaša vsa ta vsota komaj 2000 ital. lir, ali 750 švicarskih frankov. Zato se sedaj učiteljstvo poteguje, da bi se mu plača zvišala na najmanj 100.000 kron, kar bi znašalo 6 do 7 tisoč lir.
Enotna šola v Norvegiji. Enotna šola, ki jo bo kmalu udejstvila Nemčija, se bliža tudi v Norvegiji svojemu uresničenju. V tej državi imajo, poleg ljudske šole, tudi ljudskošolske zavode, ki so imeli namen, usposobiti učence za srednješolski pouk. V lanskem letu je državni zbor sprejel zakon, ki odpravlja te pripravljalne šole, tako da bodo morali v nekaj letih vsi učenci obiskovati le ljudsko šolo ene vrste. Ta bo imela 7 razredov, katerim bo sledila srednja šola. Iz te bodo učenci mogli preiti na klasično ali moderno gimnazijo ali pa tudi na trgov-ško šolo.
Dopolnilne šole v Nemčiji. Imenujejo jih prav za prav »Volkshochschulen« in so bile ustanovljene že pred vojno po vzorcu angleških šol »University Extension«, amerikanskih »Social Settlements« in »Worker’s educational associatioh«. Misel za take šole pa je prvič vznikla na Danskem. Prva danska šola za odrastle, ki naj bi razširila in poglobila nauke ljudskih šol, je bila ustanovljena že 1. 1846. Imela je 46 vpisancev. V letih 1918-19 se je pomnožilo število teh šol na 63; v njih je poučevalo 383 moških in 16? ženskih učnih moči; število učencev je bilo 6640. Veliko zaslug na hitrem razširjenju teh zavodov za ljudsko izobraževanje si je stekel pedagog Grundtwig, ki je hotel postati za Dansko po nesrečnih vojnah iz 1. 1864. to, kar je bil za Nemčijo po tridesetletnih vojnah Komensky in kasneje Fichte.
To kulturno gibanje z nacionalnimi smotH se je kmalu raztegnilo tudi na Švedsko in Norveško. V Nemčiji se je pojavilo isto stremljenje še le 1. 1895; prvi praktični poizkusi pa so se izvršili I. 1906. V Holsteinu so ustanovili prvo »ljudsko visoko šolo«. Kasneje so se pojavile te šole tudi v Renskih pokrajinah, na Virtenberškem, v’ Turingu, Berlinu itd. Vojna je seveda škodovala njih živemu razvoju, a kljub temu *fe po neki statistiki razvidno, da je imela Nemčija v 1. 1919. lepo število 250 takih šol. Od teh jih je samo v Turingu 40. Pruska vlada je izdala v zadnjih letih nekaj odredb, ki naj uravnajo i pospešujejo razvoj teh zavodov. Ustanavljanje je sicer prepuščeno zasebni iniciativi, vendar pa vlada te šole gmotno podpira na razne načine. V to svrho je ustanovila v raznih kulturnih središčih posebne tečaje za učno osobje, ki se hoče posvetiti tej stroki učiteljskega udejstvovanja. Tako si hoče Nemčija tudi s pomočjo širše ljudske izobrazbe pomoči iz bednega stanja, v katero jo je pahnila izgubljena vojna.
f Ernest Denis. V začetku tekočega leta je umrl na Francoskem Ernest Denis, eden največjih slovanskih pisateljev, ki so slovanski svet odkrili za-padni Evropi. Denis se je posvetil posebno češkemu narodu in napisal o njem sledeče knjige: »Huss et les guerres Hussites«, — »Fin de 1'indenpendence bo-heme«, — »La Boheme apres la Mtjntagne Blanche«.
Novi rod ima v svoji majski št. sledečo vsebino:
1. Cika Jova — Gradnik: Joža pase goske. (Pesem.)
— 2. Cv. Golar: Crna noč je... (Pesem.) — 3. Fr. Roš: Pesem lastavic. (Pesem.) — 4. Fr, Roš: Škrjanček. (Pesem.) — 5. Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. — 6. Slika. — 7, E. Gangl: Junaška. (Pesem.)
— 8. R. K.: Iz naše zgodovine. I. — 9. Slika. — 10. Igo Gruden: Naš Jože. (Pesem.) — 11. V, Mazi: I-grače. — 12. Pouk in zabava. — 13. Kotiček malih.
Iz uredništva. Molimo kolege i kolegice, da nam ukratko i točno popišu štete pretrpljene od fašitov-ske ruke; za one, kojih več nema medju nama, nek ovu malu brigu i trud ovrši koji drugi prijatelj ili sosedni kolega. —Oba mladinska lista sta se nekoliko zakasnila zaradi tehničnih zaprek. Vsi naročniki naj to upoštevajo in nam zamudo oproste!