Sil!__ 'WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OURjjjj jjFLAG AND TO THE REPUBLIC FOR j |]WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-|| |VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE!! 1 FOR ALL." ^ ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. llllililililllllSlilllililll THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO g THE BEST MEDIUM TO REACH 180,0001| SLOVENIANS IN U .S., CANADA HI AND SOUTH AMERIC A. VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, 0., SOBOTA (SATURDAY) JULY 28th, 1923. ST. (NO.) 176 Single Copy 3«>. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna številka 3c. KONFERENCA JEKLARSKIH MAGNA-TOV V NEIHORKU. ZAVIT 4 JE V POPOLNO TAJNOST. ZATRJUJE SE, DA JE BILA SKLICANA, DA SE POSVETUJE O ODPRAVI 12-URNEGA DELAVNIKA, TODA BORBA PROTI DELAVSKI FEDERACIJI JE TUDI NA PROGRAMU. Stinnes na obisku Governer Donahey pri kajzerju. odstavil youngs- townskega žu- GOVORICE O ZAROTI ZOPE-TNO UPOSTAVITEV MONARHIJE SE ČIMDALJE BOLJ ŠIRIJO. New York, 27. julija. — Albert H. Gary, predsednik direkterija United States jeklarske korporacije je včeraj sklical v urad iste zastopnike vseh jeklarskih družb, ki so podrejene U. S. jeklarski korporaciji. Objavljeni namen te konference je, razmotrivati, na kak način bi se dalo v jeklarnah odpraviti 12-urni delavnik. Koncem dneva se je dalo razumeti, da se bo^ konferenca še nadaljevala. Konferenca se vrši pod plaščem popolne tajnosti. Gary niti ni hotel izdati imen navzočih, j boječ se cčividno, da bi si potem časnikarski poročevalci prizadevali izvleči iz njih kakšme informacije o poteku konference. Medtem kc se javnosti poroča, da je bila konferenca sklicana zato, da se razmotriva odpravo 12-urnega delavnika, pa se je več oseb, ki so imele priliko stopiti v konferenčne prostore, baje izjavilo, da se na konferenci jeklarskih mogotcev razmotriva tudi o načrtu, kako voditi boj proti kampanji Ameriške delavske federacije, ki se je: zavzela, da organizira vse jeklarske delavce. Vprašanje 12-urnega delavnika je neločljivo zvezano s kampanjo Ameriške delavske federacije^ ki je skupno s pritiskom javnega mnenja prisilila Garyja, da je ob-1 ljubil odpraviti nečloveško dolge delovne ure. jeklarskih j delavcev. Medtem ko je Gary zadnji čas skušal v javnosti ustvariti vtis, da se ima i2-urni delavnik odpraviti že v do-^edno kratkem času, p*>i.e znano, da Gary in njegovi po-; bočniki pod nobenim pogojem nečejo priznati, da so potrebne kake spremembe ,kar se tiče postopanja z delavci. Ako bodo jeklarski magnatji zamogli vsiliti svojo voljo, I tedaj se bo vsak poskus delavstva, da se organizira v u-Siije, zatrlo z isto brezobzirno krutostjo kot leta 1919. To je dal jasno razumeti včeraj predsednik od Bet-lehem Steel korporacije, Mr. Grace, ko je dejal, da ako se bo spremenilo delovne ure tedaj da se bo to napravilo ^potom "betlehemskega reprezentativnega sistema". Ta "reprezentativni sistem" je namreč kompanijska unija, pri kateri delavci v resnici nimajo nobene odločilne besede. Akoravmo ni Gary hotel danes s časnikarskimi po- j roČevalci sploh ničesar govoriti, pa se je vendar zvedelo, da so bili med navzočimi tudi Homer D. Williams od Carnegie Steel Co., William B. Schiller od National Tube Co. in E. W. Pargney od American Sheet and Tinplate Co., vsi iz Pittsburgha. Se ne bo znižalo plač? New York, 27. julija. — Jeklarski magnatje, ki so se zforali tukaj na konferenci, so baje soglasni v minenju, da se plač 120,000 delavcev, ki bi bili prizadeti z odpravo 12-urnega delavnika, ne bo moglo znižati sorazmerno z znižanjem njih delovnega časa. Zatrjuje se tudi, da bo treba dobiti 60,000 nadaTjnih delavcev, ako se uvede 8-urni delavnik mesto 12-urnega. Predsednik Grace od Betlehem Steel Co., je tudi povdar-jal, da znižanje delovnega časa pomeni neizogibno zvišanje cen jekla. _____ Antwerp, 27. julija. — V Ho-landiji in Belgiji se čimdalje bolj širijo vesti, da so nemški monar-histi vsak čas pripravljeni započe-ti s kontra-revolucijo za zopetno ustanovitev monarhije. Danes se pana KOT VZROK SE NAVAJA, DA BI NI DOVOLJ STROGO VSILJEVAL PROHIBICIJS-KIH ZAKONOV. Izpričevanje v Whit-fieldovi obravnavi i je v teku. MRLIŠKI OGLEDNIK PRAVI, DA JE BIL GRIFFIN USTRELJEN S 45-KALIBERSKIM SAMOKRESOM. bil zadnji čas parkrat na obisku pri svojem očetu Columbus, O., 27. julija. — je namreč razširila vest, da se je Governer Donahev je danes od-v Doornu pri bivšem kajzerju ^il youngstownskega župana Viljemu mudil kapitalist Hugo.William G- Reese-a ter obvestil Stinnes. predsednika mestne zbornice, Ro- bert Backus-a, da prevzame žu-Obenem se javlja, da je začet- pansko mestQ 0benem je na._ kom julija napravil obisk v Doo- perij prQti policijskemu načelni-rnu znani pan-germistični vodja ku James Watkinsu obtožbe, ka-dr. Helfferich, medtem ko je terih rezu,tat bo najbrže> da ga princ E.tel Freder.ck, ki je vedno bo namestni župan Baskus nemu„ T.,0*1", S!lk! Z P^1"11 ]un|ceriJ1' doma odstavil. Gov. Donahey je odstavitev župana odredil na pritožbe suha- Ti obiski so temelj vesti, da čev, ki pravijo, da župan Reese bodo nemški monarhisti posku- in policijski načelnik Watkins ni- sili spraviti nazaj na prestol biv- sta skrbela, da bi se upoštevalo šega kajzerja Viljema. orohibicijske zakone. N Y k 2 7 * 1" Reese je suspendiran od žu- °r ' i)U i • panstva za dobo 30 dni. Ako bo Nemška marka le danes tu'kaj , , ,.v , . zahteval zashsanje pred gover- tako nizko padla v vrednosti, da , . , . , 1 nerjem, tedaj se mu bo isto dovo- se je danes dobilo za en dolar ^ ^ u ^^ Watkinsa ako že en milijon mark. , i ' q __bo apeliral na governerja, pa se DEKLE SE JE ZAVEDLO PO!bo zaslišal° 23. avgusta. twe>u Proti županu Rfeese-u se naper- Zb DIMtiH. , i v -r-v r . v, ja sledeče specihene. obtožbe: 1. Da se je tekom njegovega Lima, O., 26. jul- — V druži- uradovanja v mjestu vodilo ne-no Blodgett se je danes nase- moralne lokale tyrez vmešavanja lilo veselje., kajti 11-letna Rober- oblasti, ter da je Reese vedel' za ta Blodgett, ki je dobila poškod- obstoj teh lokalov, be v avtomobilski nesreči, in ki 2. Da je župan vedel za pro-je Že 26 dni ležala V popolni ne- store, kjer se igra hazardne igre, zavesti, se je zopet zavedla. To toda da ni storil ničesar, da se je eden najbolj zanimivih sluča- zatre. jev, kar se tiče dolgosti popolne 3. Da je župan namenoma nezavesti, kar jih pomni medi- zanemarjal vsiljevanje prohibicij-cinska veda. Deklici je bila v Kkih zakonov, nesreči prebita črepinja. 4. Da je Reese tekom te dobe -O "vedoma, hote in nemenoma do- -Avtomobilski tatje zajeti, "»lieval. da se je kr,šilo še tudi Kradenje avtomobilov prav le-.^f ^kone države Ohio . po cvete širom dežele in dasirav- S1,cne obt°zbe ,se ,e naPe,° no so ptički jako premeteni, se \udi»r°U Poh^skemu nace,m' jim Včasi vseeno pride na sled, ku Watk.nsu. _ Včeraj je zalotila norwalška po- 2uPa" ]Reese 'e v *voje™ ura' licija tri moške, ko so razdirali nekoliko n,ad en°leto; Na'to' neki avtomobil. Kakor hitro so ^ >e žuPanski urad zagledali policijo, so skočili v po- 1922- ko i« z"Pan Pf?r8fML" leg Stoječi avtomobil in jo od- les resigniral. Do teda, ,e b,l Ree-kurili, policaj pa seveda za nji- se predsednik mestne zbornice. mi. Da se ni tatovom med be- _gmrt na obeh gtraneh Ber. gom .trlo kolo pri avtomobilu, ^ z gtai. g M> do_ bi bili najbrze ush tako pa so m& ^ Mkh ^ ]e na pnsh policajem v roke potem, ko obigku y clevelandU) je zadobil so zapustili avtomobil in jo u- yčer gmrtne ^^ ko je brali v tek preko polj Polšja je ^^ Wheeling & Erie že. streljala za njimi m ker so vide- ^nigkega lmostu preko Eagie h, da je beig pod okoliščinami ne- Aye Degrf{ _e bi] na mostu> ki je mogoč so se podali. Sedaj pra- tako ozek> da ko pride vijo, da bodo povedali vse, kar g& nikamor umakniti. Ber. POGAJANJA MED RUDARJI IN PODJETNIKI S£ SE RAZBILA. KONFERENCA SE JE KONČALA BREZ DOSEGE SPORAZUMA. — ZAHTEVA RUDARJEV ZA PRIZNANJE "CHECK OFF" SISTEMA JE BILA GLAVNI VZROK. Clevelandske novice —'Rojak Blaž Godec, ki ima ^odno trgovino na 15802 Waterloo Rd. v Collinwoodu se je ns»«ienil radi malega trgovskega Gostov?,, razifrodatl vso letno sPodnjo opravo po tovarniški ce-,n'- Razprodaja bo trajala od 30-•lilija pa do 4. avgusta. Pripo-r°čarno rojakom, da kupijo svo- ] ePotrebščine pri njemu, ker je ^°znan, da ima vedno najboljše aEo v zalogi. "^Cenjene či t atelje opozarjajo na nocojšnjo prireditev v javni knjižnici na E. 55 St. in Clair Ave- Okrog 45 učencev, Ve*ina Slovencev,, Mr. Tomiche-yega razreda za pouk v angle-bo prejelo certifikate. U-fer>ci bodo pokazali, koliko so se naučili. Pozdravni govor bo ob-državala Mary Pikš, učenka zadnjega razreda, dočim bo med programom nastopilo več učencev prvega razreda z različnimi deklamacijami.. Na sporedu je tudi piano solo, petje in plesi otrok pod nadzorstvom Miss Stanislave Opaskar iz E. 64. St. Program zaključi slovenski svatbeni ples, katerega vprizorijo člani dramatičnega društva "I-van Cankar" v narodnih nošah. vedo o tatvinah avtomobilov. Iz- "Rana, ki je povzročila smrt policista Dennis Griffina, je bija po mojem mnenju izstreljena iz 45-kaliberskega samokresa." Tako se je izjavil včeraj na iz-pričevanju pri obravnavi J. L. N^hitfielda okr ajni koroner A. P. Hammond, ki je bil eden izmed prvih prič, ki jih je prosekucija poklicala na izpričevanje v prizadevanju, da dokaže krivdo obtoženca ter ga pošlje na električni stol. Whitfield trdi, da se je Griffin po nesreči ustrelil z lastnim revolverjem, ki je bil 38-kalibrski, kakršne ima clevelandska policija, medtem ko je bil revolver, ki je Whitfield v Chicagi prodal garažmanu Griggsu 4o-kalibrski. Prosekucija bo skušala dokazati, da je bil Griffdn ustreljen s tem revolverjem. Izpričevanje koroner j a Hammonda je torej piva zmaga za prosekucijo, kajti kot izgleda izid procesa odvisi ravno od tega, s katerim revolverjem da je bil Griffin ustreljen. Prva priča za prosekucijo je bila Mrs. Griffin, vdova za u-morjenim policistom. Njeno izpričevanje je bilo kratko- Obstojalo je le iz izjave, da je bil njen mož policist in da je bil umor-en 11. maja. Komaj je koroner Hammond prenehal z odgovarjanjem vprašanj prosekucije, so se ga že lotili odvetniki za obrambo, ki so mu stavili najrazičnejša vprašanja' z ozirom na njeigove skušnje kot zdravnik. Vprašali so ga tu-dj, da ni res, da bi se v luknjo, povzročeno od 38-kalibrskega samokresa, dalo spraviti tudi kroglo iz 45-kalibrskega. Vpraša lo se ga je o stanju kože po smrti, koliko časa vzame, da se koža mrtveca otrdi, da-li priznava gotove zdravniške razprave kot absolutne zan'esl/ve, koliko časa je že, odkar je imel opraviti z ranami od strela na živih ljudeh, in kolikokrat se je posvetoval s prosekucijo pred pričetkom Whit fieldove obravnave. Koroner je izjavil, da ni videl rane od krogle na živi osebi že 6 let, toda da je v teku leta imel priliko zdravniško ogledati trupla kakih 150 oseb, ki so bile u-streljene. -O- MARIE PRICE O WHITFIEL-DU. Atlantic City, N. J., 27. julija. — Konferenca med antracitnimi rudarji in podjetniki se je danes definitivno razbila. Vzrok razbitju je trdovratnost podjetnikov, ki na noben način niso hoteli ugoditi zahtevi rudarjev za priznanje "check off" sistema. Po jako ostrem besednem dvoboju, v katerem so rudarji zvračali krivdo za stanje na podjetnike, podjetniki oa narobe, se je konferenca zaključila, ne da bi se določilo, kdaj se ima zopet (nadaljevati. Šele v zadnjem trenotku se je sprejelo resolucijo, katera daje tajniku konference moč, da zopet skliče konferenco, čim bi katera izmed spornih strani dala kako znamenje, da je pripravljena na kak upoštevanja vreden popust. Sicer pa ni sedaj nikakih vidnih znamenj, da do te-(?a pride, kajti podjetniki kot rudarji so enako trdno prepričani, da je njih stališče dovolj močno, da so je zmožni braniti pred vsakim napadom. Ker so rudarji že javno izjavili, da ne bodo pod nobenim pogojem dopustili, da bi se spor izročil v rešitev kakemu razsodišču, bi moglo edino vladno posredovanje preprečiti stavko, ko bo 1. septembra .Inula sedanja pogodba med rudarji in podjetniki. Štiri in dvajset ur pred končnim razbitjem konference so rudarji poslali podjetnikom ultimatum, v katerem 30 zahtevali, da se slednji jasno izjavijo glede absolutnega priznanja unije ter "check off" sistema, ter so izjavili, da dokler se to -ne-zgodi, sploh-ne s.ttatrftjo potrebe, razmotrivati o kakih drugih manjših zahtevah. Ker so podjetniki obe zahtevi zavrnili, je bilo jasno, da bi se z nadaljevanjem konference ničesar ne doseglo. _ nalrd je zagledal prihajajoči ... V j v. , . naru je Mgicuoi pnuajajw,. javili so ze, da preži po mestu m ^ mo n- yeč časa prit5 do okolici se polno avtomobilskih ta konca -n nagtalo je vprašanje ali tov. Nekateri kradejo iz avtomo- m ^ &kočiti v globi_ bitov razne pntikhne, ki se da- no ^ček si je zbral zadnje i« jo odstraniti. Drugi zopet pa kra- ^ ^ mostu, y globino 50 kradejo cele avtomobile. čevljev. Padel pa je z glavo na —Revolverskim ranam je pod- i tratoar in si prebil črepinjo. legla včeraj v Glennville bolni-1 —Zupan na delu. Revmatizem ci Miss Mary Gorham, 39, na ka- je držal župana Kohlerja iz služ-tero je nedavno streljal njen lju- be od pondeljka sem, včeraj pa bosumni ljubimec John Kahler, se je počutil toliko bolje, da je 50, stanujoč na 2072 E. 55- St.! prišel v svoj urad. Tudi Mrs. Kahler, žena Kahler- —Javni shod. V nedeljo, oziro-jevega brata Georga, se nahaja ma jutri dopoldne, se bo vršil v Po programu prosta zabava in ples. Vstopnina prosta. Pričetek ob 7:45 zvečer. —Jutri se vrši javni izlet društva Z. M. B. na Lovrenc Pet-kovškdvi farmi na Richmond Rd. 1 Kakšne dobrote vas tam čakajo,! ste razvideli že lahko iz oglasa, j v opasnem položaju. Kahler je Gunn Block javen ljudski shod, j izjavil policiji, da je tiste dni katerega namen je ustanoviti j pred streljanjem hudo popival in podružnico Federated Farmer- j da je streljali v pijančevalni raz- Labor Party. Kot govorniki so J burjenosti. Miss Gorham pa je na programu Elmer Boich in An-povedala pred smrtjo, da sta ho- ton Vehovec, predsednik mašini-dila skupaj s Kablerjem kakih stovske unije. Bratstvo lokomo-šest mesecev, tekom katerih sta 1 tivnih inženirjev bo zastopal j se pogostokrat sprla radi njego- Thomas Bradley. Vsi delavci so 1 ve ljubosumnosti. .dobrodošli! [ Sinoči je podala Marie Price o Leonardu Whitfieldu več zanimivosti. Rekla je, da ko sta bila v Chicagi, da ga je morala vsak dan skozi dva tedna masirati z limonami da bi se mu je koža čim bolj pobelila- "On je v resnici zelo temen," je reklo dekle, "toda čakal bi bil še dolgo, predno bi mu jaz nosila kislo mleko za nje-isovo polt, kot je storila Mrs. Becker." Marie namreč imeJiuje Whitfieldovo ženo vedno kot Mr. Becker ali Molly. Kot je znano, mu je prinesla Mrs. Whitfield v zapor kislega mleka in odtod dekličina opazka. "Z mano je napravil jako grdo," je dejalo dekle. "Obljubil'mi je parkrat, da me poroči, toda je vedno odlašal. Enkrat sva šla v Lorain, da dobiva poročno dovoljenje, a ga nisva mogla dobiti. Sedaj sem pa zelo vesela, da nisva poroče- na. Reči pa vseeno ne morem, da ga sovražim. V tem oziru sem nepristranska. Prav nič mi pa ni, da bi ga še kdaj videla- Ampak za ženske Vam je zelo mikaven. Imenitno jih zna uloviti v svoje mreže!" Marie je radovedna, kam je prešla krogla, s katero je bil usmrčen Griffin. Rekla je, da je imel Whitfield 45 kaliber-ski avtomatičen revolver. Ko so jo vprašali, kaj bo povedala na izpričevanju, je odvrnila, da ne more povedati nič več, kot je že povedala. Zanikala pa je da bi bil imel Whitfield za časa njijune-ga bega iz Clevelanda revolver pri sebi. Whitfield je bil jako dober in Marie pravi, da ji je dal sleherni dan pet dolarjev. Tu je pristavila njena mati, da ji je pač lahko žal, da ni dobila več, ker bi imela danes že lahko kaj na banki. Marie je nato odvrnila, da bo vložila zahtevo za Leonar-dov avtomobil in bisern prstan. Marie je izjavila nadalje, da ji je dal Whitfield uro, pečaten prstan, diamanten prstan in poročen prstan. Njeno izpričevanje pride na vrsto enkrat v ponde-ljek. Pravi, da gre jako nerada pred toliko množico radovednežev. —Velik pogon. Zvezni prohibi cijski agent je so izvohali na 1854 E. 97 St. med Euclid in La-mont Ave. precej obširno žganj arij o ter aretirali nekega Sam Silverja, 48, in njegovo ženo Belle Silver, 45. Hiša, ki je služila v svrho delavnice, ima 14 sob in kotlička, vsak držeč 100 galonov, sta producirala dnevno po 50 galonov koruznega žganja. Aretiranca priznavata, da sta kuhala, izjavljata pa, da sta bila samo najeta za to delo. Su-haški agent Burns je izvedel, da ; je omenjena hiša le ena izmed kuharij, katere operira v Cleve-landu zveza trgovcev z žganjem na debelo. V omenjeni hiši je 0-stal Burns sinoči kasno v noč, da bi se pojavil kdo izmed "višjih", toda čakal je zastonj. Poleg kotličkov je bilo zaplenjenih 30 ga-lonov izdelane pijače, 50 funtov drož in 300 funtov sladkorja. Šestintrideset sodov namočene goše pa so agentje uničili. Kotlička sta bila postavljena v drugem nadstropju v ©ni izmed zadnjih sob. Navidezno je izdelal plumbarske konekcije zmožen plumbar. Goša je bila tudi v gornjem nadstropju, dočim je bil zgotovljeni produkt v plehnatih kantah že spravljen v vreče ter pripravljen za odpošiljatev. Su-haški angent Burns pravi, da se mu čudno zdi, da je mogla žga-njarna operirati toliko časa v tej okolici, ne da bi bila vzbudila sumnje. Duh se je namreč širil po celem bližnjem okrožju. On je tudi izjavil, da so se pričeli kršitelj prohibicije skrivati po aristokratičnih rezidenčnih o-krožjih, mislič, da se jim tam ne bo prišlo na sled. O, saj se jim ne pride, oziroma tistim plutokra-tom, ki imajo polne kleti! — Kje se vidimo jutri. Tisti ki ne bodo doma, bodo gotovo na Re-charjevi farmi v Nottinghamu, kjer priredi Slov. Soc- Klub, št: 27 svoj letni piknik. Tu se bo merilo veselje kar na mernike in koše. Najprvo bo ples pod izvrstno godbo, potem razne tekme in igre ter nastop pevskega zbora '"Zarja". Najzanimivejša in najvažnejša točka pa bo zbiranje najbolj popularnega dekleta. STRAN. 2, ~ "ENAKOPRAVNOST" JULY 2&th, 1923. 4* j—'* JLg- m VflO^tt^! d je kapitalisti se pač prav .nič ne boje delati "monopolJstič- ne zarotfe", kadar so take zarote na korist njih cenjenim žepom. Ta "zarota" pa slučajno bi koristila rudarjem. To je seveda vzrok, zakaj so gospodje operatorji kar mahoma dobili tako sveto spoštovanje pred zakoni. Bi bilo pač lepo, če bi se jih ta čedna lastnost hotela za stalno prijeti. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owntd and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BuninesR Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................I year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 me. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbursrh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 $7-50. ° H* POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaia era Amerižko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne UDravnižtvo. Da premogovni operatorji niso vedno tako tankovestni, ni treba hoditi dalje po vzgled kot v West Virginijo. j Tamkaj se je pravkar zaključila obravnava proti unijs-kemu uradniku William Blizzardu, ki ni druzega zakri-1 vil kot da je veroval v ustavo Zedinjenih držav, ki garantira vsem državljanom pravico, da se svobodno organizu-jejo. Ker se porota ni mogla zediniti — pri obravnavi je bilo namreč dokazano, da je prosekucija najela plačane Randolph 5813 ; _ se b0 m0ral Blizzard še enkrat zagovarjati radi obtožb, ki so popolnoma iz trte izvite in katerih izrecni in edini namen je uničenje rudarske organizacije. — Amerika je po zagotovilu Wilsona napravila svet va- __ren za demokracijo, a po nekem čudnem naključju se je pri tem pozabilo na ameriške delavce. Woodrow Wilson je Woodrow Wilson in inič druzega.<---1------ CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) JULY 28th, 1923. to ID) SKRAT. Ogrinja se v plašč idealnosti, kot da ga zebe v tem mrzlem materijalističnem svetu, toda trmoglav je v tem svojem slepem in gluhem idealizmu, tako trmoglav, da celo ne-i - če priznati, da je ta grobi materijalizem tisto, kar povzro- Nemška marka je zopet na-ča mraz, pred katerim se hoče ubraniti s plaščem ideal- pravila strahovit skok v nižino, nosti. Bolezen, črva, ki razjeda današnje človeštvo pozna i K™.alu st b° dobil° za tn dolar in priznava. Poglavitni vzrok današnjega nezdravega sta- '^^F^ncije Je podobno nja je borba med onimi, ''ki imajo ter onimi, *'ki nima- raynanju kočijaža, ki je hotel jo." — "Kapitalizem pod enim ali drugim imenom je ono, i konja naučiti stradanja. Stvar proti čemur nezadovoljne mase vsepovsod naperjajo svo-|se mu je posrečila, toda čez šti-jo Obtožbo," pravi Wilson v svojem prvem Članku, ki ga j rinajst dni mu je mrha crknila, je napisal, odkar ga je pred štirimi leti bolezen posadila v bolniško postelj. — Vendar pa proti vzroku neče voditi boja. In izgovarja se, češ, da se najde dosti "mislečih mož, ki so mnenja, da je kapitalizem neobhodno potreben". — To ni inikak argument, temveč samo izgovor in priznanje moralične strahopetnosti. — Ali ni resnica baš nasprotna, namreč, da danes pretežna veČina mislečih ljudi vsepovsod odkrito prizna, da je kapitalizem prenehal biti koristen razvoju človeške družbe, da je svojo do'bo preživel in da se bo moral umakniti popolnejšemu redu kot se je moral umakniti fevdalizem. — "Svet se je napravilo varen za demokracijo", ponavlja Wilson s trdovratno kljubovalnostjo, kot da hoče z besedami prevpiti očitajoče vest, ker je s to svojo blestečo frazo za časa vojne tako grdo varal narode sveta." — Poslednja izjava Wilsona se giasi skoro kot klic obupanca, ki se zaveda "Nikakor! Bilo je to delo bož-svojih grehov, toda priznati jih neče. Novega ni v nji prav i je Previdnosti." "Čestitaj mi prijatelj, oče sem čvrstega dečka!" me je te dni pozdravil prijatelj. "Lepo — no, kaj pa žena — ali se dobro počuti ?" "Upam da — dokler o tem ne zve." "Ona zvezda je Venera, ali ne?" "Ne, Jupiter je.'' "Ti imaš pa gotovo jako dobre oči, da moreš razločiti epol na tako daljavo." "Edino vam se imam zahvaliti za svoje ozdravljenje, gospod doktor." za male notranje potrebe ali prehlad. starosti ? — Maček je pa res vsiljiva mrcina! Bilo je v soboto zvečer. Fant se je poslavljal od svoje punce. "Na svidenje jutri," je dejal drhteče, ko jo je poljubljal v slovo. Tedaj je ura udarila eno. "Saj je že jutri," je opomnila sladka mala stvar. "Pa res. Pa pričniva znova," je pritrdil fant. -O-- Književnost. "Enakopravnost v eni zadnjih številk opisuje 'mačke'," piše včerajšnja Ameriška — par-\ion—Lojzetova in Jaketova Domovina. — Kaj pa spet to? Katera Enakopravnost? Kakšna E-nakopravnost? Saj vendar v slavnem oknu slavne 'Domovine' visi tablica, ki naznanja presenečenemu svetu, da na številki 6119 svete Klart izhaja "edini slovenski list v Ohio". O, gosped Lojze, nikar ga tako salamensko ne lomite! Pa ne da bi šli spet z "mačkom" bratovščino pit! nič. Doneče fraze so, lepo se glasijo! toda svet jim ne veruje več. Woodrow Wilson je imel priliko postati velikan, toda ob uri preskušnje se je izkazal za pritlikavca. Svet pa nima navade, da bi se ukvarjal z malimi dušami. "Ampak račun bom moral pa le vam plačati." Pomen direktne akcije se še ne tolmači pravilno, se slišijo pritožbe. Jaz poznam nekega moža, ki je hotel njen pomen razložiti svoji ženi. In grozovit rezultat je bil, da je isto takoj za- Med antracitnimi rudarji in podjetniki, ki se pogajajo v Atlantic City, je prišlo do definitivnega razkola, ki obeta za september prinesti rudarsko stavko. Rudarji j čela praktično izvrševati. so zahtevali popolno priznanje unije, to je "zaprto de-1 ---- lavnico" ter "check off" sistem. Operaterji se pa izgovar-] Amerikanci so mojstri v pi- iajo, da absolutnega priznanja "ne morejo" dati, ker ne- ^^» ^^kih povesti, pravi ne-■» • 1 v J 1- • u T j. » /s vi i n kritik Pa saj je treba misli- cejo hiti deležni "monopolistične zarote . Ce človek neke t.; na prakso> ki |o dobe ^^ stvari neče napraviti, je pac vsak izgovor dober. Gospo- kadar hočejo dobjti certifikat Kct izgleda, je "maček" v slamnatem — pardon — slavnem uredništvu A. D. dobil že stalno pozicijo. Razložite nam, učeni gospod uredniče, kako more pisati o kakih mačkih list, ki ga sploh ni! Sodeč po pisanju naše preljube botrice, pa mački niso edina domača žival, ki se počuti domače v njenem uredniškem ozračju. — Pridružili so se jim že tudi kozli- — Zgodilo se je namreč tako: Mačkom je postalo samim dolgčas, pa so pričeli kozle streljati. Mesečnik "Cas" prinaša za mesec julij sledečo vsebino: Fr. Kerže, Popotnice; Frani Kerže. Amalija; Coue in couizem; Razredi in biblija; C. Majer, Po pra-gezdih v Sumatri; Med nami; Ektoplazma in špiritizem; A. J. Trbovec, Samotar; Delnice, zdravila in drugo; Zakaj cveto in rode rastline? List ima tudi go-spodinsko prilogo. — Naročnina za eno leto $3.00, za po leta $1.50 in se pošilja na: CAS, 1142 Dallas Rd. N. E., Cleveland, O. -O- O negovanju lepote. Moda — je bilo nekje zapisano — je gramatika lepote. Ako pa se hočemo baviti ž njo, treba da izpolnimo predpcigoj, to je: da se naučimo abecede. Ce ne poznaš poedinih jezikovnih znakov, se ne moreš naučiti slovnice — in če si bogata domišljavka obleče svileno obleko in si natakne preko površno umitih rok s črnimi nohti svilene rokavice, to še ni izvajanje principov lepote in mode. Abeceda lepote je negovanje telesa. Treba je že v malih deklicah buditi smisel za to, navajati jih na to, da ni vseeno, če imajo pogrizene nohte in neokusno počesane lase. Da je čistola telesa prvi pred pogoj za njega zdravje in zdravje zopet za čim bolj prijetno zunanjost, ket je le zdrav človek lep, menda ni treba posebno povdarjati, in če bi se ženski spol držal načela: mnogo vode in mnogo mila, bi bilo čestokrat treba manj kosmetič-nih izdelkov, ki pač trenotno izbrišejo razne gubice, pa tembolj škodujejo pravi ženski lepoti. In še nekaj! Jasna svetloba solnca ostro odkriva vse mistifikacije, Gospod Lojze je "Enakopravnost" — ki je seveda ni — titu-liral z" brezzobo teto". —Spominjamo se pa še časa, ko je bilo pri ,nas v njegovih očeh še vedno vse "zeleno". Odkod taka iz-prememba v sodbi glede naše Za najboljšo in najhitrejšo po-šiljatev denarja v Evropo sc posvetujte z JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. zato so ličila na mestu samo pri umetni luči, in tudi tu čim manj e, tem bolje. Sploh si polt o-hraniš najbolj svežo, če jo čim manj dražiš z raznimi ostrimi vo dami, lepotili in drujgim. Obraz moraš posebno marljivo negovati. Premrzla voda izzove pri trajni vporabi neugoeinfi rdečico, po milu in pudru slabe kvalitete pa dobi lice često izpuščaje. Najbolje je za umivanje dežnica; tudi treba uporabljati vedno res le dobro milo. V vročini si ne naloži prst na debelo pudra, temveč si ohladi lice z kolonjsko vodo. V mrazu si vtari zvečer morda malo "cold cream". Poznam gospe, ki so si s takim negovanjem obranile preko 40 let mladostno gladko in prijetno lice. Zelo pa zamerim onim, ki sicer skrbe za negovanje obraza, z nogami in rokami pa ravnajo kot mačeha s pastorko. Večkrat na dan umite roke so z gladkimi, o-valno pristriženimi nohti že kar lepe in ni treba zato par centimetrov preko prstov Strlečih nohtov! Ti samo ovirajo pri vsakem najmanjšem ročnem delu— in kdo pa drži danes ves dan roke križem! — ter kvarijo rokavice! Pa tudi pravim predpisom higijene taki "satanski" nohti nasprotujejo, ker.se za njimi lahko nabirajo (gomile razne umazanije, ki je ne moremo vsak dan čistiti. Glede nog pa bi še posebno rada nekaj povedala lepim dekletom, pa tudi onim, ki imajo že pravo, nositi pečo. Na uho vam vsem zaupam: Nikdar ne nosite tesnih čeveljčkov, ker je res zelo skrajno neredno če dekle gleda — tudi s kurjimi očmi. Tu je treba vedno zopet ponavljati, da morajo posebno ženske vedno skrbeti za lepo obliko svojih no-žic, brez žuljev in drugih takih čudnih okraskov. Toliko o negi poedinih delov telesa. Treba pa se je razven tega še ozirati na njega splošne potrebe, tako n. pr. ročnim delavcem zadostni počitek, onim pa, ki sede ves dan za pisalno mizo, za gimnastiko, ki zopet oživi otrple ude. Seveda pa je naravno, da gimnastika in vse zuna-| nje negovanje ne pomaga nič, če I ni zdrave, primerne hrane. Pa že kar vidim, kako čitate-Ijicc zmigavajo z ramo in pravijo: "Kje pa imamo čas za vse to.'' No, sedaj pa je treba ugc-; toviti, da se z malo dobre volje vedno najde par minut — le bodimo odkriti — ki se dajo vpo-rabiti v gori navedene svrhe. N. i pr. zjutraj, takoj ko vstaneš, malo telovaditi, recimo samo pet minut, je zelo zdravo. In še nekaj. Ali smem glasno povedati? Izvrstno sredstvo je to proti kor-pulenci in dosledno izvajanje pomaga celo pri zelo hudih slučajih! Pri jutranji toaleti pa malo več obzirnosti do lica, malo pozornosti zai ročice. -o- Iz stare domovine. Smrtna kosa. V št. Ilju pri Mariboru je umrl, komaj 25 let star, visokošolec I-van Bauman. — V Blagovici pri Domžalah je umrla gospa Matilda Cerar, roj. Medic, soproga veleposestnika. Zavratna bolezen, j etika, je zahtevala njeno življenje v dobi 36 let. Pokojnica zapušča pet otrok in žalujočega soproga.. Za parobrodne listke v in iz Evrope se zglasite pri JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. V ZRAVJU STRAŽNIK, V BOLESTI BRANITELL Ako kupi kdo danes neko zdravilo, jutri pa je že glasno hvali, rečete prav lahko dvomljivo, da je pomaigalo le na slepo srec°-Toda če je rabilo neko zdravilo na> tisoče in tisoče družin dese , dvajset ali trideset let vedno z gotovimi spehi, ne boste pi'aV nič pomišljali, da je nazivljete zanesljivo zdravilo. In tako so pisali skoro vsi, ki so se udeležili zadnjega kontesta za gesla, katereiga je razpisala Joseph Tri ner Co., Chicago, 111. Mnogo izmed njih je poročalo, da so P° dedovali zaupanje v Trinerjejo Grenko Vino po svojih stans!l1 ali celo od pradedov. Prva grada $50 je bila podeljena Mr-Petraku, New York, za "V zdravju stražnik, v boles* branitelj", kar povdarja dvoJ"° vlogo, katero ima Trinevi^ Grenko Vino: ako ste pri d° vem zdravju, vas obvaruje ^ lezni, ako pa trpite, vam Pief^ ne bolečine. Vsega skupaj Je ]q razdanih 20 nagrad za vso o $210 za najboljša gesla, med katerimi so bili jugoslovanski bitelji poleg Mr. Petrak-a: Ivan Zupan, Jolet, 111., Mr. J°hn Bruss, South Chicago, 111- j'Ve' lavec, predno na delo greš, Trinerja pozabiti ne smeš!") & Mr. Frank Troha, Barberton, Vaš lekanar ali trgovec z zdia vili ga ima v zalogi. Kupite S3' da se boste počutili udobne e kom teh vročih poletnih Mese' cev! ^ ~^iww^niitJMUHniiiirim»i)iiinr3niiiniHiinintwi>iimiiiHiiininauin;ainTr3iiniiiii»ianiHiiiiiii[iniM^ KAliL MAY: WINNETOU RDEČI GENTLEMAN ^rommiaimMuiMTviiHMOTiinfflniiuOTnmucaiM Naročim straži vse pptretano in grem po sledu nnših ljudi j, kteri so sli ob reki navzgor. Spotoma pridem mimo kraja kjer so se vršili včerajšni dogodki. Zgodilo se je, kot sem slutil. Poncas so našli svoje mrtvece. Moralo jih je priti dosti po svoje mrtve ljudi, kot presodim iz razteptanih tal. *:■ Nedaleč od te točke pridem do novih sledov. Drže od strani iz grmovja in vodijo natančno za našimi ljudmi. Sledim jim izredno hitro, dasi z največjo previdnostjo; v kratkem času preidem primeroma precejšen del pota. Kmalu pridem do mesta, kjer se reka Bee Fork zliva v Mankizilo. Ker ne vem zfe prostor, kjer se izvrši obsodba, moram biti dvakrat bolj previden. Ne smem iti naravnost po sledu, ampak vzporedno po grmovju. Zdaj napravi reka ovinek in meji na planoto, kte-ra ni porastla z lesovjem, ampak z gosto, sočnato travo. Na sredi te planice vidim nekaj smrek, pred kterimi sede lovci ter se živahno pogovarjajo; vjetnik je privezan na deblo. — Komaj petdeset korakov pred menoj je skrit^ mala četa Indijancev; med grmovjem gledajo, kaj ae godi na planici. Takoj uganem, da je šla jedna četa od leve, druga od desne tako, da so naši obkoljeni od treh stranij, na četrti je pa reka. Ne smem zamuditi niti trenutka. Pritisnem Hen-ryjevo brzostrelko na ramo in sprožim, za par trenutkov povzročajo moje streli živahno gibanje; Indijanci in naši so presenečeni, ker sem obema prekrižal račune. Takoj nato bojni klic indijanski skoraj izza vsakega grma. Cele oblake pšic leti po zraku. V trenutku je napolnjen prostor1 z borečimi in hropečimi ljudmi, kteri so planili drug na druzega. Skoro v jednakem času z Indijanci pritečem jaz na bojišče in sicer baš v pravem času, da pobijem nekega Indijanca, kteri je bil planil na Harryja. Ta je bil poskočil in dvignil samokres, da bi ustrelil Parranoha; toda neki Indijanec je videl, kaj namerava in mu je preprečil. Naši lovci so naslonjeni s hrbtmi na drevje in se bore z vsemi močmi z divjaki. Sami stari, utrjeni westma-ni so, kteri ne poznajo strahu in so se že nekterikrat bili s sovražniki; toda v tem slučaju je več kot jasno, da morajo podleči premoči, zlasti, ker so bili v začetku vsi izpostavljeni indijanskim pšicam in so skoro vsi ranjeni. Nekaj rjavcev je v prvih trenutkih skočilo na Parranoha, da ga osvobode vezij. Old Firehand in Win-netou skušata preperčiti to; toda rdečniki jih potisnejo in dosežejo svoj namen. Z močnim sunkom stegne miši-časti mož roke v zrak, da spravi zastalo kri zopet v tek. Nato potegne jednemu izmed svojih ljudij tomahawk in sikne proti Winnetouvu: "Sem pridi, pes Pimoški! Zdaj plačaš mojo kožo." Ko sliši Apach, da ga je nagovoril s psovko, obstane; toda ranjen je; v tem hipu ga napadejo tudi od drugih stranij. Old Firehand je obdan kroginkrog od sovražnikov; mi ostali imamo pa toliko borbe za lastno kožo, da ne moremo misliti na medsebojno pomoč. Daljše nasprotovanje bi bila največja neumnost in slavohlepje na nepravem mestu. Zato zgrabim Harryja, predrem ž njim sovražnikov krog in zavpijem: "V vodo, možje, v vodo!" Trenutek pozneje že čutim, kako se zganejo valovi nad menoj. Kljub silni borbi zaslišijo moj glas; kdor more, me uboga. Fork je sicer globok a ozek; z nekaj sunki sc doseže drugi breg. Seveda nismo s tem še davno na varnem. Zato nameravam preteči ožino med Forkom in Mankizilo, ktero potem preplavam. Pomignem dečku smeri, kot nameravam iti. Kar švigne mimo mene kri-vonoga postava Samova v mokri lovski suknji m ople-tu-jočih mokasinih. Pogleda z majhnimi očmi zvito na svoje preganjalce in zgine z dvemi skoki med vrbovjem. Takoj sva za njim; odstopil sem od svojega prvotnega načrta, ker se mi je zdel Samov v danih okolšči-nah dosti boljši. "Oče ,oče! kliče Harry boječe. Jaz moram k njemu; jaz ga ne smem zapustiti!"" "Pojdite", ga silim in vlečem pred seboj. "Miclv; ga ne moreva rešiti, če se ni že rešil sami" Z izredno hitrostjo se plazimo po gošči in pridemo konečno zopet do Bee Forka in sicer baš nad mestom kjer smo bili poskakali v vodo. Indijanci so tekli v smeri Mankizile za nasni; zato nadaljujemo precej varno svojo pot. Sam Hawkens se nekaj obotavlja. "Ali vidite puške, Sir?" vpraša. "Ind ijanci so jih pometali, predno so šli v vodo." Hi-hi-hi, Sir, kako so neumni; nam puščajo njihove pihavke, če se ne motim!" "Ali jih mislite vi vzeti? Meni se zdi nevarno." "Nevarno? Sam Hawkens pa nevarno!" S hitrimi koraki skače kot kenguru do pušk in jih pobere. Jaz hitim za njim in porežem napete žile pri lokih, kteri leže po tleh; tako so vsej začasno nerabni. Nikdo nas ne moti pri tem delu; rdečniki gotovo niso slutili, da bode kdo od nas tako drzen, da se vrnC na bojišče. Hawkens pobere vse puške, pogleda jih p0' milovalno in trešči vse skupaj v vodo. " "Lepe stvari, Sir lepe stvari! Lahko bi podga"^ gnezdile v ceveh brez posebne škode. Pojdimo; tuka) ni prav varno, če se ne motim!" t da Udarimo jo po najkrajši poti čez dm in strn, pridemo čimprej v taborišče. Na Bee Forku je bil 'c del Indijancev; ker vem, da so nas zalezovali, se da sklz JULY 28th, 1923. "ENAKOPRAVNOST' STRAN S Prosper Merimee — Poslovenil Vladimir Levstik- KARMEN. Tudi dolgi An|glež se je jel sme-! skakovanju, zmrdavanju In raz-jati kakor norec — saj je tudi posajenosti. Ko'se je zresnila, pa bil — in je ukazal;'naj mi prine-1 mi je dejala: Ciganski roman. — Zapomni si, da ne razumeš "pansko in me ne poznaš! Nato se je obrnila k Angležu: — Saj sem vam rekla, takoj sem ugenila, da je Bask; slišali boste, kak čuden jezik govori. In kako bedasto gleda, ne ? Kakor mačka, če jo zalotiš v jedilni shrambi. —Ti, sem ji dejal po naše, Pa gledaš kakor nesramna vla-čuga in hudo me miče, da bi ti °klal obraz vpričo tvojega ljubimca. — Moj0ga ljubimca! je rekla °na, glej, glej, kako si ga pogodil! Ljubosumen :si na tega tepca. kaj ? Se večji bedak si postal, tteg si bil pred najinimi večeri v orlikini ulici. Mari ne vidiš, du-*'ak neumni, da delam za egip-1 tovsko stvar, in to sijajno, da bo- ' Ije ni moči? Ta hiša je moja; tudi rakove gvineje bodo moje; vodim iga za nos in ga zapeljem tja, odkoder ga ne bo več nazaj. — Veš kaj, sem ji dejal, ako bo tvoja egiptovska stvar še ke-daj te sorte, je moja skrb, da bo tvoja zadnja. — O, kajpak! Ali si moj rom, da bi me komandiral? Enooki je zadovoljen, tebi pa ni nič mar! Lehko bi bil vesel, da si edini, ki se moreš imenovti mojega "min-čorra" — Kaj pravi? je vprašal Anglež. — Pravi, da je žejen in se mu hoče piti, je odgovorila Karmen. To rekši se je zvrnila na kana-pe ter udarila v grohot nad svojim prevodom. Gospod, kadar se je ta deklina smejala, ni bilo moči govoriti razumno. Vse se je smejalo ž njo. so piti. Dočim :sem pil, mi je rekla: — Vidiš prstan, ki ga ima na roki? Ako hočeš, bo tvoj. Odgovoril sem ji: —'Poslušaj, stvar se tiče Egipta. Rak me mora spremiti v Rondo, kjer imam sestro v samostanu. .. . (Pri teh besedah je vda-rila v nov grohot.) Pot naju pri- — Sam svoj prst bi dal, da vede na kraj, ki ga ti sporočim, sva s tvojim milordom v gorah, Vi planete nanj: do golega! Naj- vsak svojo makilo v roki. — Kaj je to maklla? je vprašal Anglež. bolje bi ga bilo ubiti; toda, je dodala s peklenskim nasmeškom, ki ga je imela v nekaterih trenut :IhIII1K1I ilHliilBliilaliilBiMlalii li itafi riTTiiruti i !■ ;i i' tiln I af lila I nis.^iliilii-HliilaliilBliiTBliilKiiiluLrt' JOSEPH ZORMAN | SLOVENSKI ODVETNIK P 710 GUARDIAN BUILDING Telefon: Main 321S t|f r < ilaTi rta! i ■ IH11 iuTI i ituTi / ^!ii'alii!z:ii l: ali 11 a! i: i a! l il tiTi iTb liilLrfiils'i iTii^i JTuil i^Ti ilBililaTlllBllllHiiilallliBliilBll Krasno izdelane slike bodisi posamezno ali z družino POSEBNA POZORNOST NOVOPORO-OENCEM SUPERIOR PHOTO STUDIO 7033 SUPERIOR AVENUE i JOHN BUKOVNIK Slovenski fotograf. Odprto, ob nedeijah. [Nov in siguren način, da shujšate] [Najkasnejša znanstvena iznajdba. r Ne trpite še naprej, ko lahko odpravite vašo Idebelost na zelo priprost način, brez uživanja LPredpisane hrane in brez telovadenja. Posluži-rte se najkasnejže znanstvene iznajdbe, katero je rabilo že tisoče in tisoče moških in žensk s sijajnimi uspehi "Vervena Obesity Tablets" To so male krogljice zelo lahke za vžiti, in ako jih vzamete po vsaki jedi, kakor predpisano v navodilih, bodo znižale vašo debelost do zaželjene teže. Eno je gotovo, da ne povzročijo nobenih s slabih učinkov. Trideset dnevno 0 2 zdravljenje kaže povoljne uspehe. S Proč z nezaželjeno debelostjo, ki posebno tekom poletja utrujuje moškega, ubija njegovo energijo in živahnost. Znebite se tega sov-________ ražnika ženske lepote in si pridobite vašo normalno vitkost. Steklenica samo $1.50 z jasnimi navodili. Vprašajte v lekarnah ali lokalnih zastopnikih ali pa naročite direktno od J nas ter pridenite 25c v znamkah, ostalo pa plačate, ko dobite pošiljatev i"oke. 'Vervena Laboratory, Inc. — 128 Hartford Bldg.,j Chicago, 111. — Makila je pomoranča, je kih — in verjemite, nikomur se dejala Karmen, smejoč se veno- ni ljubilo posnemati ga,—veš mer. Kaj ne, kako smešen izraz kako bi bilo treba napraviti ? Naj gre Enooki naprej, vidva pa se držita nekoliko zadaj; rak je hraber in spreten; dobre samokrese ima. ... Razumeš?'. ... Prekinila se je z novim groho-tom; kar mraz me je izpreletel od njega. — Ne, sem ji dejal; Garcijo sovražim, a moj tovariš je vendarle, Morda te ga rešim lepega dne, toda opravila bova tako, kakor je navada pri nas doma. Cigana me je storil le slučaj; v nekaterem pogledu mislim ostati vedno svoboden Navarec. Povzela je: — Ti si žival, bedak, pravi pravcat "paillo". Takšen si kakor pritlikavec, ki misli, da je zrasel, če je pljunil daleč. Ne'lju- i bis me, hodi zbogom. Rekla mi je "hodi zbogom", a jaz nisem mogel. Obljubil sem ji, da se vrnem k tovarišema in / njima počakam Angleža; ona pa mi je dala besedo, da bo bolna, dokler se ne odpravita iz Gib-braltarja v Rondo- Ostal sem v Gibraltarju še dva dni. Predrznica me je posetila preoblečena v mojem prenočišču. Odpotoval sem; tudi jaz sem imel svoj načrt. Ko sem dospel na mesto, sestanka, sem vedel kraj in uro, kod in kdaj pride Karmen z Angležem. Dankair in Garcia sta me pričakovala. iPrenočili smo v gozdu pri ognju od smrekovih stor-žev, ki je gorel, da je bilo veselje. Rekel sem Garciji, da bi za pomorančo? Pravi, da bi vam rad dal poskusiti makile. —Da! je rekel Aniglež- Nu, prav, prinesi spet jutri makil. Tako smo govorili; a vstopil je sluga in javil, da je večerja na mizi. Tedaj je vstal Anglež in dal meni pijaster, nji pa je ponu-i dil komolec, kakor bi sama ne mogla iti. Karmen, ki se je še vedno smejala, mi je velela : — Na večerjo te ne morem po | vabiti, dragi moj; a jutri, kakor hitro boš slišal bobnati na parado, pridi semkaj s pomoranča-mi. Našel boš sobo, ki je opremljena bolje od one v Brlikini u-lici, in videl boš, da sem tvoja i Karmencita. Menila se bova tudi o egiptovskih zadevah. Odgovoril ji nisem ničesar. Se na ulico sem slišal za seboj Angležev klic: — Prinesite jutri makil! — in glasno cigankino grohotanje. Odšel sem, se vedoč, kaj mi je storiti; spal sem malo in zjutraj sem bil tako besen na izdajalko, da sem vstal s namenom, oditi z Gibraltarja, ne da bi se zglaisil pri nji. Toda ob prvem bobnanju me je pustil ves pogum na cedilu: vzel sem jerbas s pomorančami in tekel h Karmen. Vetrnice so bile privzdignjene in videl sem njeno veliko črno oko, ki je prežalo name. Na-prašeni sluga me je brž povedel noter; Karmen ga je poslala nekam, in kakor hitro sva bila sama, je bušila v svoj krokodilski smeh ter se mi vrgla okrog vratu. Nikoli prej je nisem videl tako lepe. Nališpana kakor Mati božja, navonjena.... pohištvo prevlečeno s svilo, vezeni zastori .... oh! .... jaz pa napravljen kakor razbojnik, kar sem tudi bil. — Minčorro! je govorila Karmen, najrajša bi vse razbila, za-palila hišo in pobegnila v gorovje. To vam je 'bilo milovanj in smeha! Plesala je in trgala na-birke na svoji obleki; nobena o-pica je ne bi bila prekosila v po- kvarila. Sprejel je. Pri drugi igri sem mu dejal, da (goljufa; to da on se je pričel smejati. Tedaj sem mu vrgel karte v obraz. Hotel je pograbiti svojo trombačo; jaz pa sem stopil nanjo, rekoč: "Pravijo, da prekašaš z nožem najboljšega malaškega pretepača. Ali se hočeš poizkusiti z menoj?" Dankair naju je hotel spraviti narazen. V tem sem par krat udaril Garcijo s pestjo- Jeza ga je storila pogumnega; potegnil je nož, jaz pa svojega. 0-ba veliva Dankair ju, naj se u-makne in nama pusti proste roke. Videl je, da naju ni moči u-staviti, pa je stopil v stran. Garcia se je bil že sključil v dve gube kakor mačka, ki hoče zaskočiti miš. V levici je držal klobuk, da bi ž njim stregel sunke, v des niči pa nož naravnost naprej. Takšen je njihov andaluški nastop. Jaz sem se postavil po na-varsko; pokoncu, s prsi proti njemu, levo roko vzdignjeno, levo nogo naprej, a nož sem držal ob desnem stegnu. Sinil je vame kakor pušica; zavrtil sem se na levi nogi, tako da je sunil v prazno; zato pa sem |ga jaz pogodil v grlo in nož se je zadri tako globoko, da sem mu bil s pe- i stjo pod brado. Obrnil sem rezilo s tako močjo, da se je zlomilo. Bilo je končano.. Curek krvi, d^ bel kakor moja lekat, je vrgel rezilo iz rane. Garcia je telebnil na zobe kakor hlod in se ni več genii. — Kaj si storil? je rekel Dankair. (Dalje prihodnjič) jsaji T v M p n ^iarKTrTof"' KORISTNA ZABAVA Z/ STARE IN MLADE Muhe in komarji so zelo nevarni za zdravje in zadovoljstvo. Igrajo namreč zelo važno vlogo pri razširjanju POLETNE KOLERE, JETIKE MRZLICE' itd. Zato torej POBIJAJTE MUHE Z TRINER'S FLI-G ASS! Nova iznajdba, ki ne škoduje niti ljudem niti domačim živalim (kot psi, mačke, tiči,itd.) ne pusti madežev, nima duha, ni gorljiva niti stnupena. Vsak dom in trgovina bi morala brizgati Tri-ner's Fli-Gass. Z eno muho. katero ubijete sedaj, ste uničili na tisoče muh, ki bi bile zvaljene prihodnji mesec, kajti muha ima v teku petih mesecev 25,000.000 mladih. Ena pintria kanta velja 75c; brizgalnica 60c, po vseh boljših lekarnah, grocerijah in železninskih trgovinah aili direktno od JOSEPH TRINER COMPANY 1333-45 S. Ashland Ave. Chicago, 111. PRVA PONUDBA § Dobra samo za enkrat in samo s tem kuponom! | Blagovolite izrezati ta kupon in ga poslati skupno z $1.00 na g | zgornji'naslov in prejeli boste eno pintno kanto Triner's g I Fii-Glass in brizgalnico .po obratni pošti, predplačano. g Vaše ime g Popoln naslov ............................................................. ?llllllMWIIIWf'll™",™m—"""F1 T....." ............... ■ ...............■.................Milil iii—iiiiiiwnw:i!ai CEKI Tujezemske denarne nakaznice i.i kabelske požiljatve izpljačljive v jugoslovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najboljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja. — Vprašajte za podrobnosti. Pozor rojaki in rojakinje! Radi malega prostora smoi se namenili prodati po tovarniški ceni vso poletno zalogo spodnjega perila za moške, ženske in otroke. Znižalo se bo J tudi cene na vsem drugem blagu, kolikor ga imamo y trgovini. Priporočamo rojakom, da izkoristijo to ugodno priliko ter si sedaj ob tej razprodaji nabavijo trpežno blago poceni. Prepričajte se o resnično nizkih cenah in kvaliteti blaga sami, ker drugod boste plačali dražje. RAZPRODAJA BO TRAJALA SAMO EN TEDEN. Prične se v pondeljek, 30. julija in se konča v soboto, dne 4. augusta, 1923. v 8 AMERICAN EXPRESS COMPANY 2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260. • Station 22 TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM. 15802 Waterloo Road [OX=S Collinwood, 0. Prepričam, da ima Harry tudi srce ktero globoko čuti. "Ali ste slišali strele?" vpraša Old Firehand strastno. "Da". "Pojdimo torej! Mi moramo priti našincem na po-^oč. Dasi je uhod tako ozek, da se komaj jeden človek 8t>rostre, me vsejedno skrbi, ker ne vem, kaj se je zgodilo." "Nič seni zgodilo, če se ne motim", pravi Sam Hawkens. "Rdečniki so staknili naše gnezdo; zdaj so poleni predenj, da vidijo, kaj storimo, kot mislim. Bili Bul-cher je na straži; ta je poslal nekemu nekaj svinca za 8t>omin. Strel ne pomenja ničesar druzega, kot da gre-1110 že po nekaj kož." "Mogoče je tako; toda mi moramo dalje, da se ^tfii prepričamo. Naši sovražniki bodo vsekakor kmalu Haj; potem se bodemo morali boriti z dvojnim številni sovražnikov." "Kaj pa z našimi razkropljenimi ljudmi?" vpra- »airi. "Hm — mi jih res tako rabimo, da ne; moremo nosnega pogrešati. Posamezno ne pridemo do uhoda. Mi Moramo torej pogledati, če dobimo še kje kterega." "Naj moji beli bratje ostanejo tukaj. Winnetou gre "i Pogleda, na kterem drevesu čepe skalpi poncaški." Apach odide, ne da bi čakal na kak odgovor; nam he Preostaja druzega, kot ubogati in čakati; zato poseko. Medtem se nam resnično posreči dobiti še dva iz-tJled naših ljudij. Tudi ta dva sta slišala strele in sta pri-tekla k uhodu, da pomagala. Da smo se tako srečno se-8''» se moramo zahvaliti le srečnemu slučaju, da smo drug drugim zbrali najkrajšo pot. Sicer ni nobenega med ^frii, da bi ne bil več ali manj ranjen, upamo vendar, * se srečno izkopljemo iz tega neprijetnega položaja. kar dokazuje, da ni bil baš v prijetnem položaju. Saj nas je devet oseb, kar pomenja, da dosežemo že precej, če smo združeni. Precej časa mine, predno se vrne Winnetou; ko se vrne, zapazimo svež skalp za njegovim pasom. On je torej izpihal nekega Indijanca brez vsakega šuma; zato ne moremo ostati delj tukaj. Ko zapazijo skalpovanega vojnika, bodo takoj vedeli, da smo za njimi. Old. Firehand predlaga, naj napravimo vrsto vzporedno z mejnim grmovjem; potem naj napademo sovražnika in ga preženemo. Ko pripravimo naše mokre puške, se ločimo za nekaj minut že pokajo naše puške druga za drugo. Vsaka kroglja zahteva jednega človeka. Vpitje presenečenih Indijencev pretresa ozračje. Ker stojimo precej v dolgi črti ko pošiljamo kroglo za kroglo, so mislili Indijanci, da nas je veliko skupaj ter so zbežali. Mesto da bi bežali proti dolini, kjer bi jih lahko pošiljali v večna lovišča, zbeže mimo nas in puste svoje mrtvece ter ranjence. Straža Bil Bulcher je zapazil bližanje Indijancev ter se je še pravočasno umaknil v 'trdnjavo'. Ti so mu sledili; Billu je prišel Dick Stone na pomoč, kteri jih je odgnal z nekaj streli. Zato so se umaknili in se skrili po grmovju pred uhodom .odkoder smo jih mi pregnali. . Oba imenovana stojita še vedno v uhodu; ne smeta se pokazati. Šele ko začutita nas, se prikažeta na svitlo. Do tega časa pritečejo še drugo, kteri so se bili razkropili po gozdu; povemo si medsebojno, kaj se je dogodilo. V tem trenutku pricepta od strani kot čreda divjih bivolov. Takoj zlezemo v grmovje in se pripravimo za vzprejem. Kako se začudimo, ko zagledamo celo četo medsebojno zvezanih konj; na prvem sedi neki človek v lovski opravi, kterega pa ne moremo spoznati, ker mu iz rane teč«j kri po obrazu. Tudi po telesu ima več ran, Na mestu, kjer je po navadi straža, obstane in jo išče. Ker nikogar ne zapazi, odhaja majoč z glavo in skoči pred uhodom raz konja. Kar zaslišim poleg mene močan Samov glas: "Na meh se dam odreti kot bober, če ni to Will Parker. Tako imenitno ne zna nikdo pasti raz konja kot ta mož, kot mislimi" "Imaš prav, stara jerhovna! Will Parker je, greenhorn — ali še veš, Sam Hawkens? Will Parker je greenhorn ha-ha-ha!" Ko stopimo tudi drugi iz skrivališča, pravi: \ "Srečne oči. Tukaj so vsi z lahkimi nogami, kteri so z moje matere sinom vred bežali pred Indijanci! No, Sir, ne zamejjite mi, včasih je res beg boljši kot kaj druzega." "Vem človek; povejte mi, kaj je s konji?" vpraša Old Firehand. "Hm! Po moji pameti sem sklepal, da bodo prej rdečniki povsod drugod iskali Will Parkerja, kot v njihovem taborišču. Zato sem tekel najprvo v žleb, toda našel nisem ničesar. Zato je šel greenhorn — ali slišiš, Sam Hawkens, ha-ha-ha — greenhorn, pravim, v 'couch', kjer so imeli konje. Ptički so bili odleteli in pustili le dva doma ,da/sta mi daua koži za spomin; zgodlo se je, ko1! sta želela! To je bilo neprijetno opravilo, pravim, in mi je prineslo nekaj lukenj za spomin; toda Will Parker je mislil, da napravi Indijancem nekaj veselja, če jim odvede konje. Kar je bilo slabih, sem jih zapodil na prerijo, dobre sem pa pripeljal seboj; tukaj so!" "Hm, to mora biti tako!" pravi Dick $tone in občuduje junaško delo svojega sodruga. "Seveda mora biti", odvrne Parker; "če poberemo pšičarjem konje, potem se začne klada potapljati in morajo poginiti. Tukaj leže trije mrtvi pred nami! Aha, že vem; semkaj jih je zlomek prinesel, zato je bil 'couch' tako prazen. Poglejte vendar tega rjavca, Sir;, tak je kot 'tobak* in mora biti glavarjev!" "Aha, to je tisti, kterega smo peljali malo na sprehod, če se ne motim" doda mali Sam. "Mislim, da smo mu jo dobro zagodli, v njega prid namreč." Old Firehand ni slišal očitanja. Stopil je k rjavcu in ga občudoval. "Krasen konj," pravi in se obrne k meni. "Ce bi mi bilo dano na izbero, ne vem, katerega bi vzel, tega ali Swallowa." "Winnetou govori iz svojega in njegovega prepričanja. On bi si izbral Swallowa," odloči Apach. Kar se zasliši tanek, sikajoč glas; pšica prileti v Samov rokav, a odleti nad trdim usnjem in pade na tla. V tistem času se zasliši oglušujoč glas 'ho-ho-hi' iz gošče. Kljub sovražnim izzivanjem se r.e pokaže noben Indijanec; Sam pobere pšico od tal, jo opazuje in pravi : ' Hi-hi-hi! Sam Hawkensovo suknjo bode predrla taka rastlinica! Trideset let sem krpo vrh krpe; zdaj jih tiči notri kot Judov v Abrahamovem naročju, če se ne motim". Nadaljnih slavospevov na njegovo staro opravo ne slišim; mi plahemo takoj v grmovje, da odgovorimo na neprijazni pozdrav. Ce bi bili' hoteli zbežati v 'trdnjavo', bi nas bili lahko postreljali drug za drugim, ker je uhod tako ozek, da bi se mogli le počasi gibati: vrh-tega nismo imeli nobenega zakritja. Tudi bi morali prepustiti pridobljene konje, kar bi nas pri prehodu silno zadržavali. Sploh smo pa vedeli, da ne misli sovražnik na resen napad, ker ga ni dovolj in ker mu nedostaje tistega orožja, kterega mu je Sam uničil. 'vDalje prihodnjič) str A "ENAKOPftWNOflr* JULY 28th, 1928. Tedensko poročilo iz Coliinwooda. Mogoče se je zadnjo soboto že kdo veselil, češ, da je collinwood-skii poročevalec zaspal, ker je izostalo iz gotovega vzroka tedensko poročilo. Toda ta nepridiprav še ne bo miroval, no pa saj se je mesto njega c glasil zadnjič neki drug dopisnik. ker mogoče bo še to preveč. Poročevalec ima še mnogo zabavnega gradiva za pisati, pa je neprimerno za danes, ker ga svet preveč lomi. Pač pa bi «e želelo, da bi se skupno iz cele collin-woodske naselbine poročalo vsako soboto. Poročevalec I- T. -O- Cieveiandske novice \ -Zelja po razkošnih in drago- Dancfe pride na vrsto nekaj ta- !cenih oblekah je bila v neki 17-cih, da bo treba reči s Slom-1 ;etnj deklici, poštni uslužeben- škom: Nočem žaliti našega preljubega naroda, temveč hočem le pokazati rane, na katerih trpimo odpirati registrirana pisma in ki, katere imena oblasti ne javijo, tako mečna, da je pričela Slovenci, osobito collinwoodski. — In kako te zadane narodove rane celiti, dokler imamo med seboj toliko ljudi, ki kričijo za splešnost in v slcgi je moč, po drugi strani pa razdirajo, kar je dobrega? Preteklo nedeljo so imela' col-finwood. ka društva skupen piknik v Jugoslovanskem Narodnem Dcmu v Euclid, Ohio. V A-meriški Domovini od dne 18. julija smo čitali med dnevnimi novicami, da priredijo vsa collin-woodska društva skupen piknik v korist Slovenskega Doma in da se za čisti preostanek kupijo delnice Slovenskega Doma. To je bil pač kozel, katerega bi se mo- jemati iz njih denar. Bila je prijeta od poštnih inšpektorjev, ki so dobili pri njej za časa aretacije 19 dolarjev. Dekle je delalo pri registracijskem oknu na e-ni izmed poštnih postaj. Včeraj 1 je bila postavljena pred vladnega komisarja Martina Monahe-na ter obtožena tatvine denarja iz registriranih pisem- Izpuščena je bila pod $ 1 000 varščine. —Na dvorišču hiše 3323 E. 143 St. so zakurili včeraj dečki iz o-kolice precejšen ogenj. Triletna Grace Gracea je bila zvabljena od bleščečih plamenov v.bližino in se je v otročji nevednosti preveč približala. Vnela se ji je oblek-in še predno so jo oteli, je za- ra!c popraviti, kajti piknik je bil v korist Slov. Del. Doma. Eno,| dobila smirtne opekline. Otroci kar je treba opomniti je, da sejso namreč s svojim kričanjem 0_ v bodoče ljudstvo, zavedno de- j pozorili nekega mimovozečega lavstvo, ne ':o več odzvalo ena-j avtomobilista, .ki je pogasil pla-kim pretvezam, posebno še, ker j mene in odpeljal deklico v bol-smo opazili, da je tiskala pivske | r:::o. kjer je umrla. t:kete tiskarna, katera prinaša i Bkebske'oglase. jz stare domovine. Ireba je tudi omeniti, da sel je imel vršiti semenj Slovenske- j ga Doma 1., 2., 3. in 4. julija, ka-: S smrti° ušel P°«>ti. terega pa je delniška seja pre-1 Svoječasno je bilo poročano o stav'1 a na 1., 2-, 3. in septemb- Ijubezenski tragediji Antona Han ra, hoteč iti na roko Slovenske- dla iz Maribora. ki je meseca a-mu Narodnemu Domu v Cleve- prila po nenravnem deliktu nad landu, ki je imelo semenj na jste nedoletno deklico ustrelil svojo j*"'"Deroča'reka "j dneve. Toda na žalost je razvi- parijo Sajko in potem še ^^ ^^ ^ deti, nam oni naše usluge ne vra- d.vakrat °jbstre lL Drzavno|,a treščila z vso silo ob skalo, cajc, kajti v pondeljek smo čita- -aVmitvo ,e dvgndo prot, n,e-jk. mo]. od troda sredi Ii, da priredi klub dr. S N Do- mu obtoznico rad' hudodelstva u- ^ . . ' L- i v... Iveke >7. vode. Coin se je prevrnil m a isre dneve svoj dru^i se- mora in se ime'a vršiti razpra- menj v letu. Sicer vemo, da ra- va proti Mandlu v pravkar minu-bi nova velika stavba na St. 'ern 'etnem zasedanju maribor- let stari hlapec Matevž. Pri padcu si je zlomil tilnik in je takoj mrtev obležal. Pri g. Ziherlu je služil nad dvajset let. Rodom je bil iz Reteč pri Medvodah. Tragičen lovski izlet. Henrik Bucher, sin tržaškega u-rarja se je podal v spremstvu lovskega čuvaja Antona Ražma na lov v bližini Sežane. Ker sta zapazila divjega kozla, sta počepnila za nekim zidom ter čakala, da jima pride kozel na strel. Nema-doma pa poči v gozdu strel; krogla je zadela Busherja v glavo. Zgrudil se je mrtev na tla. Drugi strel je veljal lovskemu čuvaju, kateremu je bila prestieljena rama. O storilcu ni nobenega sledu. Orožriki so na delu, da pojasnijo zagonetni zločin. Strahovita nesreča na Dravi. Maribor, 10. julija. — Včeraj popoldne so šli štirje duhovniki, župr ik Volčič iz Brezna pri Mariboru. župnik Basnik od Sv. Trojice v Halozah, novomašnik Rib;č iz Brezna in bogoslovec Pržečnik iz Janževega vrha, obiskat iz Brezna eno uro oddaljenega veleposestnika Hirshmanna, čignr žena je praznovala svoj god. Ostali so tam cel popoldan in večer in se vračali okrog polnoči nazaj proti Breznu. Da bi si prihranili ovinek orez četrt ure oddaljeni most preko Drave, so pri Breznu poklicali brodarja, da hi jih prepeljal preko Drave. Bro-dar se je sprva upiral, češ da je -ljegov čoln samo za tri osebe, njih pa bi bilo skupaj pet, in da ie Drava zelo deroča, naposled •;a se je pustil pregovoriti in vkrcal vse v čolnič. Ko je priplaval čoln v sredino reke, ga je zagrabil deroči tok. Ker je bil čoln pretežek, se je u-trgla stara vrv, na kateri je bil čoln pripet za žično vrv, napeto preko Drave. Brodar je izgubil prisotnost duha in ni bil kos ne-J varni situaciji, v katero so vsi za-e z bliskovito in vseh pet oseb je padlo v vodo. Brodar, ki je dober plavač se je rešil, oba župnika in oba bo-goslovca pa so se borili še nekaj časa z besnimi valovi. Brodar je še slišal njihove obupne klice, a pomagati jim ni mogel in drug za drugim so izginili v Dravi, ki jih je odnesla s seboj. Do nocoj še niso dobili nikogar. Tragična usoda ponesrečenih vzburja v celi dravski dolini veliko sočutje. Ponesrečeni novomašnik Ribič je imel že vse pripravljeno za novo mašo, ki bi jo bil moral brati prvo nedeljo v avgustu. NAPRODAJ HIŠA — za dve dve družini, 8 sob, elektrika, kopalnica; v prijaznem kraju. Proda se po ugodni ceni hitremu kupcu. 5709 Prosser Ave. tem letnem Olairju še mncgo finance, toda ske P°rote- Handel pa je ležal od malo več sodelovanja bi med Slo- lls°dnega dne v bolnici in je tam venci v Clevelandu in Colinwoo- Preiel obtožnico državnega prav-dll bilo vseeno treba. viištva. Iz bolnice so sodišču spo- Se nekoliko iz društvenega da Handel ne more priti k življenja. Dram. dr. "Lilija" ie rRZPravi> ker £a ie mučila poleg!, , ( 1 1*111 i (JO ircn iuvow^VI lil pa ua ow ui imela tlne 20. julija svoj občni f™'«" tud. tuberkuloz. J»ten|t>koj bt>hi.ko poJporo vwm H NAZNANILO. Društvo Jugoslav Camp šti 293 Woodman of the World je sklenilo na svoji zadnji mesečni seji dne 14. aprila t. L, da bo prost ustop za nove člane za do-mesecev in pa da se da zbor. Polnoštevilna vdeleaba in živahna seja nam je bila v dokaz, da je namen igralcev, vztrajno se poprijeti dela v prihodnji sezoni. Izvoljen je bil sledeči odbor za sezono ] 928-24: Predsednik Anton Leskovec, podpredsednik Louis Rožanc, tajnik Ivan Trček, zapisnikari-ca Malči Skerl, blagajnik Ivan Sašo, oskrbnik Ivan Fenc. Red-r.e seje se vršijo za naprej, kot navadno, vsak zadnji pondeljek v mesecu. Obenem se opozarja vsa bratska društva, da se v slučaju izposoditve igralnih oblek ali kaj enakega, obrnejo do o-skrbnika "Lilije", John Fenca, «18 E. 155 St. ali pa pri oskrbnici Frances Martinjak, 712 E. 160 St. Rojaki in rojakinje, posebno fantje, katere veseli dramatika, vstopite v vrsto kulturnih delavcev. Pridite na katerokoli izmed rednih sej "Lilije' in se vpišite. Ne bo vam žal! Pevsko društvo "Soča" je zopet jako dobro oživelo. Vsako sredo se vrši pevska vaja, zato vedite, da je tudi na južni strani živahno življenje. Prijatelji, ne pozabimo, da mo Slovenci! Pa naj bo za danes dovolj, S.mrtna kosa. V Celju je za kapjo nenadoma , )e prevčerajšnjem naposled po-1 oi i- • i -i ,, . . , f. . . v Istim blovencem, ki so pri drugih dlegel in tako dehnitivno usel po- , , , . v . . . , ! kampah, ako hočejo prestopiti k rotni razpravi ter ponovnemu za-! v , .. t i-,.„ . ,..,.. našemu društvu. I o velja za me- slisanju, ki je bilo medtem odre- ......... I sec maj, junij in juhj. Torej na noge rojaki! Vsa pojasnila dobite od društvenih čla- i * tr i ., . . ' nov ali pa pri predsedniku Jos. umrl Lazar Kekil, lastnik pre-,^ . '' . . . J rž v , <-,, • Z.eletu na t>5U2 bt. Clair Ave. ter mogovmka v Zrecah na Stajer-I . . .. , T,., . , , . ! pri tajniku, O3U5 Glass Ave. ?kem_ Bil je na potu v Velenje, to opravkih pri bolniški blagajni. Potkojni, ki je bil rodom iz ' Like, je pred štirimi leti kupil rudnik Zreče. Opij iz južne Srbije. Letos, bo dala južna Srbija o- i krog 20.00 kilogramov opija, kar, se bo prodalo za lep denar, ker se i celo kanadski trgovci zanimajo! za naš opij, ki je baje prvovr-' sten. Samomor izgnane žene. Dne 22. junija se je v Trstu zastrupila 211etna Lina Turko-va, katero je mož zapodil od doma radi zanemarjanja otrok in nemoralnega obnašanja. Umrla je v tržaški mestni bolnici-Smrtna nesreča. Pri Škofj i Loki je prošlo soboto na travniku padel z voza 70 a ClaY '•Away/ »years/ nlsklnq /?estž/jsl| FIRST APPLICATION Oglašujte v Enakopravnosti! Guaranteed to do 'hese definite things oi youi mon«v refunded— 1. Clears th« tkm «nH gives it coldr. 2. Hemov«s pimpl«» blackhcodft. 3. LifU out th. Iin«» 4. Closes enlarged pora* 5. Rebuilds droopy hfuj and muscles. 6. Makes the skin soft and u, ivcty. Thousands oi women in New V0r* Chicaoo London, Paris and other fashion the Boncilla Method. * Regulai sold at Drug and Dv,*rtroenl ____Sto'*«- SendW, advrn,^! ~ X0 cts. to cow mailing w -""s. »vwagtov for a two-a til tubi LABORATORIES INDIANAPOLIS INO. Notarska in druga dela vseh vrst zvršujemo točno in pravilno. JOHN L. MIHELICH CO 6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Pooblaščeni zastopniki vseh najboljših črt. JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. . MODERNO STANOVANJE . 5 sob, se odda v najem. — Vprašajte pri Fr. Gabrenja, 6630 St. Clair Ave. (176) GARAŽA za en avtomobil se odaa na 5377 St. Clair St- — Kdcr jo želi dobiti, naj se hitro zglasi, ker bo gotovo kmalu oddana. (176) NAPRODAJ je moderna hiša 8 sob, vse izbolj šave; podstreha čezinčez, istota-ko klet; hišo je zgradil lastnik sam zase in je bival ves čas samo on v njej. — Zglasite se na 730 East 96 St. ali pokličite po telefonu Eddy 3855. (178) PRODA SE hiša 7 sob in pol akra zemlje. Hiša je že precej stara; voda in plin; ker je gospodar umrl, dobi pravi kupec vse skupaj za $4000. —(Nadalj-na pojasnila se dobi na 16111 Waterloo Rd. FRANK PREVEČ (176) PRODA SE pod ceno hitremu kupcu hiša 8 sob za dve družini v Col linwoodu na 168 St., ima furnez, elektriko, 2 garaži, kokošnjak in lep vrt- Proda se poceni za $6000. Okoli $2500 takoj zadostuje. 16111 Waterloo Rd. C. YANCHER (176) Priporočilo! Priporočamo našo trgovino z že-leznino. Velika zaloga vsakovrstnega orodja, kuhinjske posode, peči, itd. Pri nas dobite tudi različno barvo za barvanje hiš. JOHN NOSE 15406 Calcutta Ave. DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. V Knausovem poslopju. Uhod samo na 62. cesti. Nad North A-merican banko. Na St. Clair ju že 8 let. — Randolph 7416. VSAKOVRSTNE HISE NAPRODAJ I Zglasite se pri A. SAMICH and J. GORIŠEK i 123 Norwood Rd. Zgoraj. Tel. Randolph 5633 J. PRODA SE — hišo za dve družini s 1 0 sobami; 2 furneza, 2 kopalnici. Hiša je stara 5 let; je v dobrem stanju in se nahaja zraven šole ob E. 159. cesti in St. Clair Ave. Takoj se rabi samo $2,500. PRODA SE — hišo s 6 sobami za eno družino. Tlakovana in z drevjem obraščena cesta; furnez in kopalnica. Nahaja se na 664 E. 160. St., ter se tudi tam poizve za vse podrobnosti. (180) OPREMLJENA SOBA — z ele- ktriko, kopalnico in prostim u-hodom se odda za enega ali 2 fanca. — Vprašajte na 1054 E. 72. St. (177) HISA ZA DVE DRUŽINI. Proda lastnik, Nemec, na 7606 Cornelia Ave blizu E. 74 St. HIŠI NAPRODAJ. Proda ise dve modemi hiši na finem lotu za 3 družine. —Zglasite se na 1539 E. 47 St. $4-000 takoj, drugo na obroke. tMBBMoaHHBmianHaiina THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd, Edina slovenska lekarna v Clevelandu. "v1*.;- - - '.h spolnjujemo zdravniške tvegat točno in natančno. I Of IN KOM IN. Lekarnar. IŠČE SE — stanovanje 3, 4 ali 5 sob za novoporočenca; med 62. in 105. cesto. Ako bi imel kdo ka sličnega pred 1.0. augu-stom se prosi, da bi pustil naslov v uradu Enakopravnosti, kakor hitro mogoče. NAPRODAJ JE — grocerijaka trgovina v dobri okolici. Pr°" da se vsled družinskih razmer. Za naslov se zglasite v uradu Enakopravnosti. (' ^^ IŠČE SE DEKLE za hišna opravila pri slovenski družini. Oglasi naj se v upravništvu tega K" (176) (antral 17(J6 /Tj« F. W. Zimmerman Co, »i>!ošui yrevažalci I'ripi'Oemo in postavamo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokarno, odpošljemo ali shranimo. 3400 St. Clair Ave. CLEVELAND ,0. AMCMOR Ali pridejo vaši rojaki v Ameriko? Konzul Združenih držav sedaj sprejema prošnje za potne liste in vizume za letošnjo kvoto. CUNAIiDOVA plovba je najhitrejša na svetu. Potniki za Cunard ne čakajo na parnik, ker Cunard odhaja vsakih par dni. jUj.aia time je odredila vse potrebno v Jugosaviji, da pomaga potnikom, jim prihrani stroške in gredo direktno na pamik. Ta postrežba je brezplačna. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri agentu. Cunard Anchor Line, Hotel Cleveland Bldg. Cleveland Ohio. sta. cementnTbloki jako dobrega izdelka, trpežni i" po zmerni ceni so naprodaj- ' mam jih večje število v zalogi-Oglasite se takoj na 1009 E. 61st - PRODA SE — hišo s 7 sobami v dobrem stanju, elektrika in voda. Proda se $1.500 ceneje kot stane in to iz gotovega vzroka. Poizve se pn CIRIL YANCHER 16111 Waterloo Rd- slovenka TSCE službo v restavraciji ali P" ka družini za hišna opravila- """ Zglasite se na 6021 Bonna Ave' PISALNA MIZA _ PnPravn® za (kakega društvenega ka ali za trgovca, se proda- ^ naslov se zglasite v uradu kopravnosti. WORKINGMEN'9 BARGAIN STORE mirna stranka ^ brez otrok išče stanovanje s ' ali 5 sobami od E. 62. do E-Si- ali pa v Collinwoodu. Vg^ se v najem tudi hišo. — I se naj pusti v uradu tega l^8' OPREMO ZA SLADSCICARNO se proda. Štiri razložbene omare, bara z velikim ogledalom, police in več druge opreme. Proda se vsled odhoda iz te dežele po zelo nizki ceni. — Kdor želi kupiti naj se zglasi nemudoma na 1374 E. 40 St. (177) TELEFON Main 1441 Central 201-R Mihael C. Cerrezin HRVASKO-SLOVENSKI ODVETNIK 413 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St. blizu Pimlic Square. 717 East 152nd St. Kadar hočete obeke poceni, se oglasite pri nas. Mi imamo vedno j v zalogi moške in deške obleke, nove ali rabljene od $5.00 naprej. Čevlji vseh mer od $1.98 naprej. Velika zaloga moških potrebščin, srajc od 50c naprej, hlač od $1.50 naprej. Ročni kovčki od $1.25 naprej. i PRODA SE — sladšcičarna | (Candy Store) v sredi sio«*^ ske naselbine, na dobrem I15l AJJ (176) ju. Oglasite se na son Road. PRODA SE — pet biljard miz v dobrem stanju, kot noj^ Cena za vsako samo * ' WATERLOO REALTY CO. 16111 Waterloo Road DR. SMEDLEY, specialist JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI. Ne obupajte torej, pojdite k pravemu špocijalistu in ne h kakemu neiz-vežbanemu. Resničen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj skušenj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali. Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriologične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vzamjm jaz pod mojo oskrbo, tte vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki -za moške ali ženske. Mi govorimo slovensko DR. SMEDLEY, špecijalist URADNE URE: od 9. dop. do i. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOBA 4. 1040fi EUCLID AVE. vog. E. 105. St 2. NADSTROPJE CLEVE),AND, OHIO. WORKINGMEN'5/ BARGAIN STORE 717 East 152nd St. LASTNIKI LOTOV Ako imate plačan lot, Vam mi zgradimo in financiramo vaš lasten dom. Vabimo Vas, da pregledate hiše naših odjemalcev, katere smo zgradili in jih gradimo sedaj. Brez vsakih obligacij od Vaše strani var bomo pc.* z avtomobilom, da si jih ogledate in izberete, kakoršno bi vi že leli postaviti. The CONSTRUCTION REALTY COMPANY 255 THE ARCADE Tel. Cherry 420 IBIEMRHMEaaaMaiailHHHHMI 1 Telefon: Randolph 7214. S Ma III Wo INC. Real estate insurance nolarijat POSOJILA ,ia posestva v Clevelandu in okolici od tisoč do stotisoč dolarjev. Samo na prvo vknjižbo. (First mortgage). Nižje obresti kot pri raznih Building & Loan kompanijah. Za nadaljna pojasnila pridite osebno do nas. Naš urad se nahaja na \t Odprto od 9. zj. do 8. zvečer. , iiiiiii— —»IIIII illi»illiliil«lli!.'WllliH!illi|i:mi:iiniiililllai iiiiliiiiiiiiiniiiiiiiiliiniKiiiiiiaiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiii iwiiii»iiii»iiiiiciiiiPiiii«iii|»|ii|Bji'lf«mi»i';~i"|a|"Fll Prodam pod ceno! ZIDANO HIŠO l 2 sob za 2 družini; v bližini Euclid Beach. — Vse moderne naprave, kopališča, furnez, lot 40x138. Cena hitremu kupcu $9,200; go-* tovine $2,500.00. HIŠO 6 SOB za eno družino; skoraj nova na lepem prostoru; kopalnica_ furnez, velik lot; Cena $4,800, gotovine $1500. Oglasite se na 15813 Waterloo Road v Collinwoodu. J. Krall & D. Stakich I|»|IIH1II|«1II|B|II|»|II|»|II|»|II|»|II|»!II|«|II|»|II!»!IIH|I ilaliiUlMi^lnUliilaliilaliilaliilBliililiilaliilaliiliiliiliili Iali že imate najnove^® gramofonske plosce* Navedemo nekatere: 1 jg sem star let - Sveti v^-_ Katrinka p®> _ Oj ta PoJ«z"?eta 1 ■e grafonol mesec- Wm SITTER <> 6404 St. Clair e- Cleveland, Oh*. v<'.,ika tnine, "ff"1. „r. in najfineji»h Popravljamo rokrajske * rikanske kovrstno kot tudi vse gramofon* Vse delo garantirano. telefon: Princ->1068 .-eSS [Bell Rand. 710-W.