aribonstl
Poštnini plačana * gotovini
cena 1 Din
Leto H. (IX.), štev. 195
RaaggsaBajR^^
Maribor, torek 28. avgusta 1928
•JUTRA
izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani St. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa IS Dtn
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.S3
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prašemova ulica it. ♦
Agrarizem — naš socialni problem
Kmetski pokret pomeni v jugoslovanskih zemljah levičarski pokret, kakor pomeni to delavsko gibanje v industrijskih državah. Kajti vsaka zdrava politika mora biti zasidrana v tisti plasti prebivalstva, ki tvori ekonomsko jedro- To pa je v naši državi kmetovalec. Levica stremi za tem, da iztrga oblast iz rok nasilne in krivične manjšine ter jo vrne ljudski vladi, demokraciji.
Srbija se je po vojni znašla med dvema močnima kmetskima pokretoma, med Stambolijskim in Radičem. Stam-bolijski je v Bolgariji propadel po nedvomni krivdi beograjskega režima, Radič je nedavno podlegel njegovemu nasilju. Radikalna stranka kot politična predstavnica Srbov je v mejah Stare Srbije izvedla zares vzorno agrarno refor-■#1», toda v novih mejah je ostala brez vodihie misli. Svojemu prvotnemu programu, ki je slonel na nekaki rusko pobarvani socialistični doktrini, se je v praksi kaj hitro izneverila. Odkar je radikalna stranka v Stari Srbiji dobila v roke državno krmilo, se je, sledeč svoji vodilni nacionalistični misli, izživljala predvsem zunanji politiki. Vsej srbski inteligenci je iebdel pred očmi ideal politične in duhovne nadvlade Srbstva na Balkanu. Pod Pašičevim vodstvom in rusko pcttronanco je nastajala Velika Srbija, dokler ni razvoj dogodkov na Balkanu in mednarodni položaj ob koncu svetovne vojne podrl velikosrbsko imperijalistično misel in jo nadomestil z demok rntično jugoslovansko koncepcijo. Radibdna stranka je v novi državi samo še historičen petrefakt, v kolikor hoče reprezeiitirati narodnostno misel, 7.a socialni red v državi pa je prazna in n? ravnost škodljiva. Radikalna stranka pod senilnim Pašičevim vodstvom ni mogla preceniti notranje strukture naše države ob njenem vstopu v samostojno politično življenje. Predvsem ni mogla in ni hotela izvajati praktične konsekvence iz dejstva, da je naša država po svoji pretežni večini prebivalstva agrarna zemljedelska država in do danes še neurejena agrarna država.
Naša država je ob prevratu nudila sliko najbolj žalostnega feudalnega gospodarstva in še danes ta sistem ni bistveno izpr^menjen.
Herman Wendel ima prav, ko trdi, da je globlji socialni smisel juoslov. uje-dinienja agrarna revolucija in osvoboditev kmeta. Naš kmet je v svojih nacionalnih borbah zoper vekovne tlačitelje krvavel za zemljo, za ono sveto zemljo, ki ga redi ter mu daje individualno svobodo in duhovni razmah. Kako je morala radostno odjekniti v njegovem srcu deklaracija regenta Aleksandra, ki ;e 24. dec. 1918 izjavil: »Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospod na svoji zemlji.
V	naši svobodni državi bodo in morajo biti le svobodni lastniki zemlje.« Toda kruta resničnost, ki je sledila prvotnemu navdušenju, je prinesla bridko razočaranje. Skopa določila ustave (čl. 41-44), ki obefaio pravično agrarno reformo, so dnnes le še frazs in farsa Naš kmet ni-nn berede v državni upravi (od 419 po-.slaucov v l-oimituantl je bilo samo 79 kmetov!) Strokovnjaški gospodarski jvet je ostal iia papirju- V razdeljevanju zemlje je odločilno partizanstvo in korupcija. Državne domene, državna ponesiva in gozdovi propadajo po krivdi nesposobne in koruptne državne uprave. Kmetske gospodarske korporacije in imy.••!■■ ■ M', šolstvo se sistematično uni-iuje. Kmetijskega kredite ni davld in1
Beograjska intrige in ugibanja
PRAZNE NADE. — DAVID OVIC O SPREMEMBI USTAVE.
BEOGRAD, 28. avgusta. Današnja »Politika« objavlja vest, da namerava I1SS poslati svojo posebno delegacijo na zasedanje društva narodov v Ženevo. Delegacija naj bi opozorila mednarodno javnost v Ženevi na razmere v Jugoslaviji in zahtevala samostojno hrvatsko državo. »Politika« pa pristavlja, da je treba sprejeti to vest z veliko rezervo, ker je pač malo verjetna. V krogih KDK pa povdarjajo, da je »Politika« očividno izrazila le pobožno željo beograjskih hegemonistov, ki komaj čakajo, kje bi našli povod za nastop proti KDK in njeni akciji Doslej se jim ni posrečilo, da bi dokazali KDK veleizdajo- in mislijo, da bodo s takimi izmišljenimi vestmi vnesli zmedo v vrste KDK in pa pripravili ekstremne elemente k nepremišljenim korakom, ki bi počasi dovedi! do aretacije vodstva KDK.
BEOGRAD, 28. avgusta. Ker ie dane?: velik pravoslavni Marijin praznik, tudi v
politi'/ vse počiva. Nikjer ni zabeležiti kakega važnejšega dogjdka. Edino izjava Ljube Davidoviča, ki jo je dal novinarjem odhajajoč iz narodne skupščine, je vzbudila v političnih krogih precejšnjo pozornost.
Ljuba Davidovič je na vprašanje, kakšno stališče zastopajo demokrati glede vprašanja revizije ustave, dejal: »Demokratska stranka je že na svoiem zadnjem kongresu v načelu sklenila, da je za revizijo ustave. KDK nal bi sedaj Ie pojasnila, kakšne zahteve stavi glede revizije, v kateri smeri in v kakšni oblik naj se revizija izvede — in sporazum ne bo težak. Mi smo za revizijo ustave!«
O	teh besedah Davidoviča se med politiki v Beogradu danes mnogo govori, zlasti ker se že več dni šušlja, da je nastalo med demokrati in radikali v sami vladi večje nesporazumljenje, z ozirom na vprašanje nastopa proti KDK.
Podpis Kaiiog&ove®® »akta
PROTIVOJNI PAKT PODPIŠE TUDI RUSIJA.
PARIZ, 28. avgusta. Povodom podpisov protivojnega pakta sta predsednika Zedinjenih držav ameriških in francoske republike izmenjala prisrčni brzojavki, v katerih drug drugemu čestitata k lepemu uspehu in izražata željo, da bi pomenilo uveljavljenje Kelloggovega pakta pričetek resnične ga miru med narodi in za vedno odklonitev vojne v dosego političnlli ciljev.
Kellogg odpotuje danes popoldne v spremstvu predsednika Irske republike v Dublin, kjer ostane nekaj dni. Povabilo londonske občine, naj bi ob tej priliki posetil tudi London, je Kellogg
radi kratkega časa odklonil in obljubil poset ob drugi priložnosti. Tudi zastopniki ostalih držav bodo tekom današnjega dne odpotovali iz Pariza.
PARIZ, 28 avgusta. Takoj po podpisu Kelloggovega pakta je bilo odposlano brzojavno vabilo raznim drugim državam, da se pridružijo temu paktu proti vojni. Danska, Rtununija in Jugoslavija so že sinoči brzojavno izjavile svoj pristanek In bodo v kratkem podpisale protivojni dogovor. Obenem je francoski poslanik v Moskvi povabil sovjetsko Rusijo, naj se pridruži paktu. Dospela je izjava, da bo Rusija to tudi storila.
PokoUi med makedonskimi
komltl
SOFIJA, 27. avgusta. V makedonski revolucijonarni organizaciji so pričeli no tranji boji zadnje dni v večjih dimenzijah. Demarša Francije in Anglije je še bolj pojačila obstoječa nasprotstva med pristaši Protogerova in Vanče Mihaj-lova. Drug drugega obtožujejo, da so s svojim postopanjem izzvali demaršo za-padnih velesil in s tem spravili v nevarnost nadalnjo akcijo makedonstvujočih. Preteklo nedeljo je prišlo celo do krvavega spopada. Pristaši Mihajlova so iz zasede napadli skupino Protogerovcev in jih od 17 kar 15 pobili. Ranjence so mu-
hipotečna bremena pa rastejo. Notranje naseljevanje se izvaja po volji režima brez sodelovanja prebivalstva, kakor to ukazuje ustava. In tako se dogaja, da u-mira narod v Črni gori, Hercegovini, Dalmaciji, hrvatskem Primorju, medtem ko je samo v Macedoniji še 230.000 ha neobdelane zemlje, ki bi mogla preživljati poldrug milijon ljudi. Dalmatinska sodišča neusmiljeno eksekvirajo zaostalo zakupnino od revnega kolona in Net-tunske konvencije mu jemljejo še to kla-verno eksistenco. Muslimaui sede stalno v vladi, da preizigravajo pravično amruo reformo v Bosni, Hercegovini in
čili do smrti in zahtevali od njih, da izdajo podrobnosti iz načrtov Protogerovcev. Krvav spopad je povzročil v vladnih krogih silno mučen vtis, ker je prišla vlada sedaj v še bolj neprijeten položaj.
Požaru hruatsfcem seijaškem domu
BEOGRAD, 28. avgusta. Tukajšnji listi obširno poročajo o včerajšnjem požaru v Seljačkem domu v Zagrebu in ogorčeno zavračajo dpmnevo, da bi bil
ogenj podtaknjen od političnega nasprotnika. Izražajo marveč sum, da je nastal ogenj od kake dogorele sveče pred sliko Stjepana Radiča. V glavnem pa se v svojih poročilih omejujejo na večerne demonstracije in podrobno beležijo vzklike, ki so padali med demonstranti proti Beogradu, ter podčrtavajo nerazpoloženje in napetost v Zagrebu.
ZAGREB, 28. avgusta. Zvečer se je zbralo na ulicah več tisoč ljudi, ki so z ozirom na vesti, da so zgoreli tudi venci na grobu Stjepana Radiča in da se pripravlja atentat na grobove Pavla Radiča, Stjepana Radiča in dr. Gjure Basa-rika — začeli po ulicah ogorčeno demonstrirati. Ker se je bilo bati, da pride do krvavih izgredov, so morali intervenirati posamezni politični voditelji, ki se jim je posrečilo pomiriti množice. Vsa sreča je bila v tem, da se ni vmešata policija ali žandarmerija, ki pa sta bili več čas v strogi pripravljenosti.
DIVJANJE ORKANA.
NEW-YORK, 2S. avgusta. Včeraj je razsajal v Južni Ameriki strahovit orkan, ki je povzročil ogromno škode. Poleg silne materijalne škode ie bilo tudi mnogo ljudi mrtvih in poškodovanih.
Semenogojstvo na razstavi
Ljubljanskega velesejma od 1. do 10. sept. 1928. Semenogojstvo je posebna pa noga umnega kmetijstva, ki .'d bi ra in pripravlja od kmetijskih rastlin pasme (rase), katerim so že privzgojene tiste lastnosti, kakršne želi poljedelec pri svojih rastlinah. Pravilno obdelovanje tal omogoči potem popoln razvoj vseh teh ugodnih lastnosti. Na razstavi bo cela vrsta teh prvovrstnih pisem vzgojenih na poizkusnih poštami: Semeno-gojska postaja v BHtincih b<« tsuvjla pšenico, ki daje nri pravilno •■'brietem zemlji po 3$ centov najlepicgn /rita oa hektar. Nadalje žitarice, ki so odporne proti rji in poleganju, ki zgodno dozorevajo in dajejo odlične pridelke Način kako se vzgoje nove pasme (rase) s pomočjo križanja (bastardirnnia) in uspehe, ki so jih dosegli z umetnim križanjem pri naših žitaricah, bo demonstriral Botanični institut univerze v Ljubljani. Z bastardacijo se je med drugim ceio posrečilo križanje med pšenico (mati) in ržjo (oče). Potomstvo tega bastarda je pa tako različno, da imajo med brati e-den od leta do leta po 5—10 zrnov v slabem klasu, drugi pa v lepo razvitem klasu po 70- 00 zdravih zrnov. Semenogojstvo se proizvaja danes le na poizkusnih semenogojskih postajah, vendar je vsak umen gospodar tudi sani v stanu vzgojiti potom sistomatičnega odbiranja (selekcije) na svojem polju pasme (rase) s privzgojenimi lastnostmi, ki so baš na njegovi zemlji najbolj potro-bne.
Macedoniji, naši klerikalci pa krčevito branijo ogromna cerkvena veleposestva. Radikali in Davidovičevi demokrati vodijo visoko bančno politiko in se med seboj pulijo za vladna korita. Naš kmet v današnjm režimu nima svojega zagovornika. Zlasti ga nima slovenski kmet, ki ječi pod neusmiljenim davčnim vijakom in plačuje dragi zasebni kredit, da mu eksekutor ne odžene poslednjega repa iz hleva (ker še do danes ustavno ■garantirane zadolžitvene meje nimamo uzakonjene!). Naš slovenski kmet, ki je tako živo veroval v »staro pravdo« in ki ie tak<; pogumno zoperstavil svoja
šibka prša nemškemu tlačitelju, mora danes čutiti trdno pest svojega lastnega sina. Današnji režim nimis ljubezni za kmeta in borba zoper sednnlf sistem Je borba za — kmeta. Politična in gospodarska osvoboditev in okrepitev kmetstva je jedro našega' socialnega problema. Kdor se zaveda, da je poljedelstvo ■temelj vsaki gospodarski in kulturni zgradbi, mora r vsemi silami hoteti to stremeti, da postan« nit? kme» resničen kralj, ki mu bo »zarnljn ir>dily wd in ga bode jedci d'1 Mtegti nrebfvsl v njej brez skrbi.« ^Moj**.;, 25 !<W
c. s.
Razno Iz Prekmurja
POŽIGALCI. — ŽELEZNIŠKI MOST PREKO MURE. — ZA OKROŽNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI. — NALEZLJIVE BOLEZNI.
Murska Sobota, 27. avg.
Po našem srezu, zlasti njegovem severnem delu, se zadnje čase množe neprestani požari, ne da bi se orožnikom vkljub vestnemu poizvedovanju in trudu posrečilo izslediti prave storilce. Ljudje sicer osumijo tega ali onega, katerim se pa vendar dejanje ne da dokazati. Vsak teden kje gori; tako pretekli teden v Fokovcih, te dni pa v Vučji gomili pri posestniku Horiji. V Fokovcih ima pogoreli Jožef Voreš nad 100.000 Din škode, zavarovan je pa samo za 23.000 Din. Ljudstvo je vsled pogostih požarov zbegano, ker ga tepe poleg "hudih vremenskih neprilik še ta nadloga in si ne ve pomoči, zlasti, ker je dokazano, da v večini slučajev ne gre za neprevidnost, marveč za v hudobnem namenu podtaknjeni ogenj. Pomaga si z nočnimi stražami, kar pa, kakor je videti, ne koristi dosti. Upati je, da se bo oblastim konečno le posrečilo dobiti brezvestne iločince v pest.
Marsikdo od čitateljev »Večernika« še najbrže ne ve, da gradijo preko Mure nov železniški most, ki je približno do ene četrtine že gotov. Zanimivo je opa-zovati gradbo mostu. Paralelno tik starega mostu so postavili nekak lesen most v višini starega mostu. Na tem lesenem ogrodju se sestavlja novi most. Ko bo gotov, bodo stari most razdrli in na njegovo mesto s pomočjo žerjavov prestavili novega. Delo je silno zanimivo in mnogi prihajajo si ga ogledat. Stari most je bil iz Srbije in postavljen le provizorično, zato je vozil vlak tudi samo korakoma preko njega. Ko ga bodo razdrli, ga bo prevzela vojaška oblast, čeprav bi ga radi obdržali v Prekmurju in ga postavili preko Mure pri Bistrici v dolnjelendavskem srezu, kjer je most silno potreben. Pa kakor kaže, ne bo iz tega nič. Novi most smo dobili na račun reparacij iz Nemčije. Postavlja ga Splošna stavbena družba iz Maribora. Ko bo
enkrat gotov in ko bodo zgradili mesto sedanjih zasilnih lesenih, 2 nova železna mostiča, da bo mogel vlak povsod voziti z normalno brzino, kar bo vsekakor sedaj precej dolgo vožnjo iz Murske Sobote v Maribor nekoliko skrajša-
lo,	neglede na to, da bo vožnja tudi si-gurnejša.
•
Murski Soboti se obeta okrožno sodišče in je tozadevni člen že vnesen v letošnji finančni zakon. Naša občina je pokazala za uresničbo te stare želje Prekmurcev hvalevredno zanimanje. Na zadnji seji obč. odbora je bilo sklenjeno, da najame občina 10 milijonsko posojilo.
S	tem denarjem namerava občina postaviti novo stavbo za okrožno sodišče, ali pa preurediti Szaparyjev grad. Tozadevno se še ni sklenilo ničesar definitivnega, dokler inženirji ne preštudirajo, kaj bi bilo boljše in bi se bolj izplačalo. Poleg tega namerava občina Še zgraditi veliko 15 družinsko stanovanjsko hišo in več manjših hiš za sodnike in uradni-štvo. Če pojde vse po sreči, utegnemo v par letih le dobiti toli zaželjeno okrožno sodišče. K temu sodišču bi spadala dosedanja okrajna sodišča: 9rmož, Ljutomer, Gor. Radgona, D. Lendava in Murska Sobota, ustanovljeno bi bilo pa še eno novo v Gornji Lendavi.
•
Po Murski Soboti je zadnje čase začela razsajati škrlatinka, ki ne napada zgolj otrok, marveč tudi odrasle in ki je že zavzela značaj male epidemije. Tudi po vaseh se že pojavlja, vendar pa se število slučajev ne da točno ugotoviti, ker ljudstvo v svoji nepoučenosti in nekakem strahu take slučaje prikriva, mesto da bi jih takoj naznanilo sanitarni oblasti, ki se trudi to nalezljivo bolezen kar najbolj zajeziti. Dobro bi bilo ljudstvo tozadevno poučiti, da bo tudi samo pomagalo bolezen zatirati, ne je še pa razširjati.
Učiteljstvo in »nova šola"
(Važni sklepi učiteljstva v Ljubljani.)
Mariborski	in
Začetek šolskega leta se bliža in šolska vprašanja zopet silijo v ospredje. Večkrat se je že v javnosti ugotovilo, da današnja šola ne odgovarja potrebam nove dobe. Dočim so drugi narodi že davno doumeli novodobne zahteve in preizkušali reforme šolstva, še naša država n sitopila na plan z sodobno »delovno šolo«. O bistvu te šole se je že marsikaj pisalo in danes že tudi starši uvidevajo, da prinaša le delovna š o-
1	a mladini in narodu odrešenje, življenje in veselje v učilnice, voljo do učenja.
V	Sloveniji so žal le posamezni profesorji in učitelji, ki utirajo iz lastnega nagiba pot novi šoli.. Seveda zadevajo ob ovire in težkoče, kar je razumljivo, saj vsaka nova akcija rodi reakcijo. Tudi oblasti ne kažejo mnogo razumevanja, zato pač ni nič čudnega, Če bo učiteljstvo letos samo organiziralo gibanje nove šole širom Slovenije.
Udruženje Jugosl. Učiteljstva (UJU) — poverjeništvo Ljubljana prireja vsako leto počitniške tečaje za učiteljstvo cele Slovenije. Pretekli teden se je zbralo 130 delegatov vseh društev, ki so na podlagi večdnevnih razprav o novi šoli prišli do dalekosežnih sklepov za prihodnje šolsko leto.
Razprave so bile praktičnega značaja in Nemčiji, g. L. P i b r o v e c iz Jese-o šolski reformi v Avstriji, Cehoslovaški in Nemčiji, g. L. Pibrovvec iz Jesenic je s 25 učenci pokazal praktični nastop v smislu delovne šole in s tem dal pobude vsemu učiteljstvu.
Udeleženci so soglasno ugotovili, da današnja šola ne temelji na zdravi podlagi. Učne knjige in učni načrti niso sestavljeni na pedag. - psiholoških zakonih otroškega razvoja. Vsi uvidevajo važnost delovne šole kot ustanove, ki upošteva samodelavnost dece in jo vzgaja v samostojnfomisleče ljudi. Zato obsojajo današnji šolski birokratizem, ki je tako neelastičen, da gibanju nove šole ne
pripušča prostega razmaha, kot se to vrši v drugih državah.
Učiteljstvo je sklenilo, da bo že z novim šol. letom delalo na to, da se po vsej Sloveniji popularizira nova, za nadaljnji kulturni In gospodarski razvoj našega naroda tako koristna šola. Zato je tudi potrebno, da se že na učiteljiščih učit. naraščaj praktično seznanja z novo šolo, kar se žal do sedaj ni zgodilo.
Mariborska javnost bo te sklepe iskreno pozdravila, saj je baš v Mariboru mnogQ pijonirjev delovne šole, ki se bo pri nas gotovo kmalu realizirala.
Pozor pred inozemskimi potniki.
Zadnje dni se zopet v večjem številu pojavljajo v Mariboru inozemski potniki, ki prodajajo od hiše do hiše različno blago. Ker je taka prodaja no zakonitih predpisih strogo prepovedaua in je bil že marsikdo neprijetno razočaran, ko se je pozneje izkazalo, da je bilo dotično blago do 100% dražje kot v naših trgovinah ter je letos vloženih pri dunajskih sodiščih par sto tožb proti našim ljudem, ker so se plačilu teh oderuških cen u-prli, je v interesu ne samo naših trgovcev, marveč tudi vsakega posameznika, da se ne dajo zapeljati sladkim besedam in prevaram takih agentov. Te vsiljivce se pa naj ne samo odkloni, marveč izroči bližnjemu stražniku,, ki jih mora aretirati. — Trgovski gremij v Mariboru.
Pijansko divjanje.
Pijanostni izgredi niso samo nadloga vasi, temveč tudi najbližje okolice mesta in akterji niso samo vinjeni kmetski fanti, temveč tudi takozvani »boljši« meščani. Klasičen primer za to je bil izgred ob Dravi, kjer je neka družba v svojem razpoloženju ruvala celo križe, kakor da ne bi bilo dovolj krepelcev in kamenja na cesti. Če je vse iz objestnosti in pijanosti že na tolikem višku, da je treba lomiti in metati. Vendarle, med katerimi je bilo opaziti tudi oficirsko uniformo, so prepodili jetniški oa/Mki.
Smrt zaslužnega moža.
VBučečovcih je dne 20. avg. umrl ugledni posestnik Franc Domijnko v starosti 70 let. Pokojnik je bil narodno zaveden, napreden in v politiki irdno-značajen mož. L. 1914. je — kakor mnogi drugi odločni Slovenci — tudi on moral
6	tednov prebiti v zaporu, ker so ga o-sumili srbofilstva. Bil je dober in skrben gospodar, še boljši družinski oče in mnoga leta čislan član občinskega odbora, takisto domačega gasilskega društva, ki ga je v častnem številu spremilo od domače hiše do groba. Pogreb je dne 22. avg. ob veliki udeležbi vodil Č. g. prelat dr. Slavič, bučečovski rojak. Blag mu spomin, preostalim pa naše sožalje! —
Začetek šol. leta na IV. deški osnovni šoli v Mariboru v Samostanski šoli.
Vpisovanje se vrši v soboto, 1. sept. ter pondeljek 3. septembra vsakokrat od 8—12. ter 14.—16. ure v šol. prostorih. Šolski okoliš tvori mestni levi breg za-padno linije Drž. most. — Glavni trg — Gosposka ulica — Park. Otroci iz tujih mestnih šol. okolišev se sprejmejo samo z dovoljenjem kraj. šol. odbora. Otroci izven Maribora se morejo sprejeti, ako predlože pismeno potrdilo mest. magistrata o vplačani šolnini 200 Din, oziroma dokazilo, da so plačanja oproščeni. V torek, dne 4. septembra ob 8. uri se vrši v Stolnici začetna šol. maša. — Otroci se zbero na običajen način do %8. pred šolo. V sredo, dne 5. septembra ob S. uri prične redni šol. pouk.
Krčevina-Lajtersbcrg.
Novo šolsko leto se prične 1. sept. Ta dan naj med 8. in 12. uro privedejo starši k vpisovanju vše otroke, ki so dopolnili 6. leto. Vsem drugim šol. otrok orn je treba priti šele v pondeljek 3- sept ob 8. k otvoritveni maši Redni pouk se prične v torek ob 8. uri. V lastnem interesu, zlasti pa v korist svojih otrok naj skrbe starši za reden šolski obisk.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju,
V soboto, dne 1. septembra ob 8. zvečer se bo vršilo predavanje v Narodnem domu. Predava odvetnik g. dr. Anton Brumen o »zgodovinski skupščini CMD 1. 1908. v Ptuju«. Vabljeni prijatelji društva .— Odbor.
Pri borzi dela
je na razpolago služba za enega slaščičarja, za dve ali tri prirezovalce zamaškov in za štiri gozdarske pomočnike -delavce. — Reflektanti naj se javijo takoj. —
III. Mednarodni semenj v Solunu.
V Solunu se vrši od 16. do 30. septembra 1928 III. mednarodni semenj. Po-setniki velesejma imajo na jugoslovanskih in grških železnicah pravico na 50% popust. Legitimacije se prodajajo po 70 dinarjev pri zastopništvu velesejma: A. Harissiadis — Beograd, Strahiniča Bana ulica 66 a.
Adljo, pa zdrava ostani...
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru, na katero je bilo naše mesto nemalo ponosno, je bila kakor znano prestavljena v Bukovo pri Negotinu ob bolgarski meji. Vse intervencije, da bi ostal ta zavod Sloveniji, niso nič zalegle. Mariborska oblastna samouprava obdrži le še nižjo kmetijsko šolo. Včeraj sta odpotovala na novo službeno mesto v manastir Bukovo vršilec dolžnosti ravnatelja srednje vinarske in sadjarske šole g. Sadar ter prof. Jeglič, danes pa nastopi svojo pot proti jugu inventar imenovanega zavoda, v koliko je ta prenosljiv ...
Zopet pobeg od doma.
Sedaj so pričeli pa podeželski fantje zapuščati kar na tihoma domove. Nedavno je šel v svet, ne da bi bil kaj povedal svojcem, kod in kam, Franc Can-dir 18 letni kočarski sin iz Hanuš, občina Velika Pirešica pri Celju. France, ki je že večkrat kolovratil po svetu brez dela, je vzel topot s seboj tudi svojega bratca komaj 9 t tnega Avguština. Varnostna oblastva, ki dobro poznajo življenje Francetovo, pravijo, da se oba begunca vzdržujeta najbrž z beračenjem in prisvajanjem tuje lastnine. — Zobozdravnik dr. med. H. Sedaj ordinira zopet od srede 29. tm. od 8 —12. in 14____17.	ure,
Jesensko porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču se prične v pondeljek 10. septembra Doslej je razpisan samo še en slučaj in sicer za prvi dan proti Antonu Kosecu, ki je obtožen hudodelstva uboja. —
Vajeniška razstava.
Kakor smo že opetovano poročali, pri redijo mariborske obrtniške zadruge pod vodstvom Slovenskega obrtnega društva v času od 2. do 9. IX. 1928 razstavo vajeniških in obrtniških izdelkov. Kakor je videti, ta razstava ne bo tistega malega obsega kakor običajne lokalne razstave, marveč je tako skrbno pripravljena, da bo njen pomen pač dosti večji, nego si nekateri mislijo. Posamezne obrtne zadruge so prav pridno na delu z malimi izjemami in bo razstavo poskrbela vsaka posamezna zadruga za stroke, ki jih zastopa. Dosedaj je toliko prijav, da bo unionska razstavna dvorana nedvomno popolnoma izpolnjena. Pripravljalni odbor je ukrenil že vse potrebno glede ocenjevanja razstavnih predmetov, katero se izvrši 31. VIII. in 1. IX., in glede otvoritve, h kateri so vabljeni vsi interesirani predstavniki o-blastev in uradov. Otvoritev razstave je določena na nedeljo 2. IX. ob 10. uri. Po otvoritvi bo ogled razstavnih pred-| metov, na kar bo občinstvo splošno imelo pristop do razstave za malenkostno vstopnino Din 5. Na predvečer otvoritve se priredi v »Union« koncert, pri katerem sodeluje godba in pevsko društvo »Drava« in se uprizori maia igra »Ne kliči vraga!«, pri kateri sodeluieio sami obrtniški nameščenci in nameščenke. — Razstavni predmeti se sprejemajo 28. do 31. VIII., pozneje ne več, na kar se posamezne zadruge in razstavljale! izrecno opozarjajo.
Tajinstveni umor ob Dravi?
Že pretekli teden smo poročali, da sta našla dva kmetska fanta v ETravi pri Sv. Marku pri Ptuju utopljenko, čije identitete niso mogla oblastva takoj u-gotoviti in da je bil že koj spočetka u-pravičen sum, da je dobila utopljenka mnoge telesne poškodbe neposredno pred svojo smrtjo v vodi. Sedaj dozna-vamo, da je bilo truplo neznane ženske najdeno popolnoma nago. Radi tega je se :da še povečan sum, da je bila najprej po neznani osebi poškodovana in nato vržena v valove Drave brez najmanjšega koščka obleke, da se tem težje ugotovi njena identiteta in s tem zavleče tudi nadalnja preiskava za morebitnimi storilci. Utopljenka je bila krepke postave, okroglega obraza, kostanjevih as, modrih oči, dobro ohranjenih zob in je imela lepo negovane nohte. Po mišljenju poklicanih oseb je bilo truplo kvečjemu nekaj dni v vodi. — Zasledovalna oblastva stoje zopet pred težko nalogo najti morebitnega morilca, še prej pa seveda ugotoviti, kdo je pravzaprav u-topljenka. —
Zopet vlom v Rušah.
Ruše nimajo miru pred predrznimi vlomila. Vse je že prišlo na vrsto pri teh zločinskih obiskih: trafika, trgovina, pošta, kantina, stanovanje, gostilna, delavnice in tako ni Čuda, da pride v to V.rst? *.uc^ železniška postaja. Iz nje so zločinci blagajno enostavno — odnesli ln ker iim ie bilo gotovo pretežka, so je odložili ob progi. Temeljito so prebrskali pisarno ter odnesli iz nje nekaj stotakov. Zasledovanje tako pogostih zločinov in zločincev dosedaj še ni imelo dosti sreče, upajmo, da bo sedaj boljše. —
Nesreče.
Dninarja Petra ligo, starega 52 let na Janževi gori je brcnil gozdarjev konj v glavo ter mu presekal levo uho. — Trgovski, 19 let stari pomočnik Franjo Je-lenik se je peljal s kolesom z dopusta iz Sv. Jakoba v Rožu (Koroška) nazaj v Maribor. Pri Prevaljah na cesti pri gosti lni Hrast ni slišal na strmi cesti na o-vinku trobljo avtomobila in sta trčila. Vrglo ga je preko avta na cesto. Poškodoval se je na glavi, na levi nogi in desnem kolenu. Lastnik avta gaje pripebal v bolnico. ___
foominlalte se CHD
Proti divjanju z avtomobili In1
motornimi kolesi
DR. EISELSBERGOVA IZJAVA. — Z ANIMIVA STATISTIKA.
AVSTRIJSKI REPUBLIKI.
KAZNI V
Z ozirom na veliko število nesreč, povzročenih po prenagli vožnji z 'ivtomo-bili in motornimi kolesi, je pred nekaterimi dnevi podal dr. Eiselsberg, primarij pa I. dunajski kliniki in svetovno znana kapaciteta, aktualno in zelo zanimivo izjavo, čije kratka vsebini je približno sledeča: Nimam nič proti temu, da si avtomobilisti in motociklisti pri svojih blazno naglih vožnjah lomijo kosti in vratove, ne vem pa, kako pride svet do tega, da dopušča, da avtomobilisti in motociklisti kar najresnejše ogrožajo varnost tisočev mirnih pešcev, ki niso z njimi v nikakem duševnem ozir. krvnem sorodstvu.
Ta izjava osebnosti, ki nekaj predstavlja v nemški javnosti, je izzvala seveda v časopisju živahno debato. Nikdo danes ne dvomi, da odgovarja naglica v promet« danaŠC^nu duhu časa, toda upravičena je brezdvomno tudi zahteva, da se ta naglica ne razvija na škodo oseb, ki so pri tem brzenju za kakršnimi koli cilji po vsem neudeležene-
Dr. Eiselsberg podaja jako zanimivo statistiko nezgod, povzročenih po avtomobilih in motociklistih na Dunaju, ki so se javile v teku enega leta na eni edini rešilni postaji. Leta 1925. je bilo priglašenih 285 nezgod, leta 1926. 343, leta 1927. pa 524, in sicer so to smrtni slučaji, pretresanja možganov, kostolomi itd., torej same poškodbe težkega značaja-Nek dunajski časnikar si je nadel nalogo, da je prebrskal skozi en teden dnevno 60 časopisov, izhajajočih v večjih mestih Nemčije in Avstrijske republike, iščoč v njih notice o nezgodah z vozili na motorni pogon. Našel je, da se ^sak dan ponesreči na ta način 100 oseb. Čisto lahek račun poda sledeče številke:
V	enem mescu je torej ponesrečencev v omenjenih dveh držav 3000 in v enem letu 36.000 povprečno. Menda je vsako-nur jasno, da je taka konstatacija naravnost grozna. Statistika pa govori še dalje. V omenjenih dveh državah se na-
haja komaj ena šestina vozil na motorni pogon, ki jih izkazuje cela Evropa, in se dogaja torej v mali Evropi dnevno povprečno 600, mesečno 18.000 in letno 216-000 smrtnih in drugih težkih nezgod. Mirno se torej lahko trdi, da se nahaja Evropa na račun avtomobilov in motornih koles v neprestani, skrajno krvavi vojni, ki pa zahteva vrhtega od leta do leta vedno večje število žrtev, ako se vzame v ozir dejstvo, da po dr. Eiselsbergovi statistiki število nezgod na Dunaju od leta do leta strahovito narašča. Pri tem pa ni pozabiti, da časopisje ne registrira vseh nezgod, ki se dogajajo in da tudi vsakega pohabljenca ne privedo k rešilni postaji, pač pa da se marsikdo da zdraviti po zasebnem zdrav niku. Iz tega je razvidno, da gori omenjene statistične številke niso pretirane, pač pa da so v resnici mnogo večje.
Odgovor na vprašanje, Kdo je kriv takim naravnost katastrofalnim prometnim razmeram, je silno kratek in enostaven: Strastno dopadenje nad čim najhitrejšo vožnjo, to je, rekorderstvo tudi tam, kjer ga nikakor ni treba in alkohol.
Razumljivo je, da se človeštvo z vsemi dopustljivimi sredstvi bojuje zoper to prometno zlo, a dosedaj žalibog ^ z neznatnim uspehom, in sicer iz razloga, ker so vporabljena sredstva premila. V Avstrijski republiki so se odločili 7a ostrejše mere, ki bodo brezdvomno zalegle. Doslej je prekršitelj moral plačati večjo ali manjšo globo, odslej pa bo kaznovan z globo — temu dohodku se država ne mara odreči — in bo vr itoga še zaprt; zaporna kazen traja najmanj 14 dni. Ta kazen se bo izrekla tudi za odprt izpuh in tudi za slučaj, da se re bo vporabljala naprava za zmanjšanje ropota, ki ga povzroča motor. Prav je tako, saj vozila na motorni pogon ne ubijajo le posameznikov, in ne lomijo le kosti itd., ampak uničujejo sistematično Sivce vsem, ki prihajajo z njimi celo v zelo posredno dotiko.
Fotografi!© duhov
PREMETENO IZKORIŠČANJE PRAZNOVERJA V ANGLIJI.
Anglija je dežela spiritistov. Nikjer drugje niso okultne sile in duhovi — dobri in zli v toliki veljavi. So pa na svetu tudi podjetni ljudje, ki dobičkanos-no izkoristijo vsako posebnost.
Nekega dne se je pojavil v Londonu mlad Amerikanec ter iskal in tudi našel zveze z spiritističnimi krogi. Kmalu je začel fotografirati — duhove.
Danes je v Angliji že vse polno ljudi, ki imajo slike duhov svojih dragih pokojnikov. Pri vsej svoji veri v spiritizem pa Angleži niso izgubili svojih lastnosti. Ostali so praktični in previdni. Fotograf duhov mora izdelovati slike pred očmi naročnikov, ki napno vso pozornost in previdnost, da ne bi bili osleparjeni.
Vsakdo ve, da bi »duh« lahko prišel na negativ, če bi imel fotograf sam v rokah ploščo pred razvitkom. Radi tega kupijo plošče sami ter jih prinesejo seboj. V temi jih na robu še podpišejo ter sami vtaknejo v kazeto, ki se izroči fotografu pred pričami. Pred pričami se fotografira in tudi razvija. Druge plošče ni mogoče podtakniti. Gotova slika ima v kotu podpis ali pa kak znak naročnika ali priče.
Kdo bi pri tem še dvomil o pristnosti slik duhov?
In vendar je goljufija! Fotograf ima pečatnik, podoben onim, ki se rabijo v uradih. Ročaj je debelejši in raven. V njem je mala bateriia in žarnica. Tja, kjer bi moral biti pečat, se pa vtakne negativ. S pritiskom na gumb zgoraj zavari žarnica skozi spodaj vtaknjen diapozitiv in na vsaki nerazviti plošči se lahko povzroči negativ.
Trik je sledeči: Gospa A. si zbere verodostojne priče, kupi ploščo, jo podpiše ter vloži v kazeto, katero izroči fotografu. Ta pokliče duhove ter jih slika. Vsi gredo v temnico za razvijanje in kazeto nosi gospa sama.
Tu se pa nekaj zgodi, a ne zbudi nobenega suma, ker je pogosto ob takih
prilikah. Ali nagaja luč rdeče svetilke, ali se pa plošča prepočasi razvija. Potrebno je to ali ono popraviti ali preurediti in teh par trenutkov zadostuje za manipulacijo z v rokavu skritim »pečatnikom«. Fotograf duhov ga bliskoma pritisne na ploščo ter zopet skrije. Od »duhov* se seveda ne pričakuje ostrih slik in pa da bi bile ravno na sredi plošče.
Kje pa dobi slepar sliko pokojnega soproge gospe A? Duh mora vendar imeti precej sličnosti z nekdanjim svojim živim človeškim obrazom zlasti, če še ni dolgo, odkar se je spremenil.
Večinoma to ni ravno težko. Slikar duhov se razgovarja z vdovo, razloži ji, da rabi nekaj časa, da si poišče primernega posredovalca — medija, — in da ji tudi razna navodila, kaj naj ona med tem časom stori, da se bo duh rajši odzval. Mož ima tako dovolj časa za gotove detktivske posle Sam ali pa njegovi pomočniki si oskrbijo sliko ali pa kolikor mogoče natančen opis umrlega človeka ter izgotovijo njegovo sliko za pečatnik in za trik. če se je v kratkem času posnela prava slika ali podtaknila podobna, se je »duh« hitro odzval, če je iskanje težavno, se pa »duh« obotavlja.
Končno se le odzove, naročnik dobi sliko, jo drago plača ter postane vnet spiritist.
Sleparski slikar duhov si že z malim številom slik toliko prisluži, da lahko stopi v poslovne zveze s kakim agentom, ki po hišah zbira naročila za povečanje slik. Stranka je bila pred par dnevi pri fotografu duhov, danes jo pa obišče agent ter dobi naročilo in sliko, katero nese seveda najprej svojemu kompanjo-nu in šele potem tvrdki po naročilu.
awaaw8» •* m&mm
pere sa
Prispevajte m ipMKnik KraljuPetriT Maribora
»Srečna sem“
p ere sam
pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam."
Varuje perilo!
MEDNARODNI TENIŠKI TURNIR ZA PRVENSTVO MARIBORA
priredi SD Rapid od 30. tm. do 2. sept. Ker se udeleže turnirja poleg vse teniške elite Maribora, Ptuja, Celja, Ljubljane in Zagreba tudi številni znani igralci iz inozemstva, spada ta prireditev gotovo med najzanimivejše turnirje v našem mestu. Javljajo nam, da se udeleže borbe za prvenstvo 'Maribora med drugimi tudi: rumunski igralec za Davisov pokal dr. Dorner, prvakinja Gradca ga. Geanino, prvak Gradca dr. V/alter Bohm, prvakinja Nemčije ga- Nappach, prvakinja Jugoslavije ga. Gostiša, jugo-slovenski igralec v Davisovem pokalu g Franc Schaffer, mariborska prvakinja dr. Krausova, bivši naš državni prvak g .Sch\veighardt itd.
Še nekaj nedeljskih rezultatov.
Prvak Beograda Jugoslavija je odpravil prvaka province BNP Mačvo iz Šab-ca 8:2 (4:0). — V Novem Sadu je ta-mošnji klub »Juda Makabi« premagal subotiško Bačko 6:2 (3:0). — Medpo-krajinska reprezentančna tekma Nižja Avstrija—Štajerska v Badenu je končala z zasluženo zmago Nižjeavstrijcev 3:1 (3:1). Kowanda je docela odpovedal, radi česar je bil napad Štajercev ta-korekoč razbit.
Iz lahke atletike.
Na nedeljskem lahkoatletskem mitingu v Bochumu, ki so se ga udeležili tudi Amerikanci, je znani Hirschfeld postavil nov svetovni rekord v metu krogle, Vrgel jo je 16.045 ml
Hajduk—Teplitzer.
Našo včerajšnjo vest o nogometnih tekmah, v Splitu popravljamo v toliko, da je zmagal v prvi tekmi Hajduk 4:2, v drugi pa Teplitzer 4:1.
Najstrožja kazen madžarskega kluba.
Madžarska nogometna zveza je te dni razpravljala v svojem disciplinskem odseku o veliki aferi med kluboma Pester-zsebet in Kossuth. Igrač Fran Szeren-ces je naznanil pri nadrejeni športni instanci, da se je vodstvo kluba Pester-zsebet pred nekim matchom s klubom Kossuth z le-tem dogovorilo, da plača prvi drugemu 1000 pengo in 25% dohodkov tekme, ako se pusti Kossuth premagati v razmerju 8:0, da pride tako Pesterzsebet v prvo profesionalno ligo. Disciplinski odsek zveze je razglasil sodbo, po kateri se Pesterzsebet za vedno črta z liste kvalificiranih nogometnih klubov; Kossuth pa je suspendiran za celo jesensko prvenstveno sezono.
Bik u hotelu
Angleško mesto Brigg v provinci Lin-conshire je imelo veliko senzacijo z mladim bikom, ki je zbežal s trga ter se zatekel v neki hotel. Tu je že s svojim prihodom napravil veliko škodo: razbijal je okna in ko je drl po stopnicah in hodnikih, je lomil seveda tudi ograje in sploh vse, kar se je dalo. Vdrl je končno v neko sobo, kjer je najemnica — neka starejša dama ležala v postelji. Nepričakovano naglo je skočila izpod odeje ter jo ubrala skozi vrata, bik pa seveda za njo. Ta dirka je tudi končala ujegovo gostovanje. Nevajen hotelskih prostorov je zašel na neko verando ter se tako zapletel v ograjo, da ni mogel ne naprej, ne nazaj. Prišli so mesarji ter ga zveza-
li.	Ukročen je bil gnan v hlev z velikim spremstvom radovednežev, ^
ZMBMSBBsamt
•	vi-nsm* msagamaam
Edgar Wallace:
Žaba z masko
(The Fellovvship with the Frog.)
je bilo pismo, kakoršno piše preobložen in razburjen mož, ki se ne zaveda, da prenaša s tem svojo nervoznost še na druge. Dick je sklenil, vreči vse skrbi zaenkrat ob stran ter obiskati koncert. Z zaprtim avtomobilom se je odpeljal in v desetih minutah je bil eden od tisočerih zamaknjencev v igranje velikega mojstra. Ko je med odmorom šel ven, je kot prvo osebo srečal nekega policijskega uradnika. Drugega tajnega policista je pa videl na stopnicah, ki so vodile v bar. Tretji je kadil cigarete v veži. Zazvonilo je, Dick se je hotel že vrniti, ko se je pripeljal prekrasen avtomobil. Diskretno livriran sluga je odprl vrata. Iz kupeja je stopil gospod in Dick je takoj spoznal Maitlanda.
»Sveti Mojzes,« je zamrmral nekdo za njim in ko je Dick okrenil glavo, je zagledal za seboj Elka v starem fraku. Začudena sta bila oba, kajti Maitland se ni samo pripeljal kot kak vladar, temveč je bil tudi oblečen po najnovejši modi.
»Svilene nogavice! — Lakasti čevlji!
»Moj Bog, poglejte ga vendar!« je jecljal Elk.
Kot vizija sijaja je šel Maitland mimo.
»Znorel je,« je šepetal Elk zamolklo.
Dick je od svojega prostora milijonarja lahko opazoval. Ves čas programa je sedel z zaprtimi očmi, ob vsakem komadu je pa aplavdiral s svojimi velikimi beloorokavičanimi rokami. Dick je bil prepričan, da spi in da- ga vsakokrat ploskanje zdrami. Enkrat je celo opazil, kako starec'zadržuje zehanje. Bilo je to pri točki, ki je vse poslušalce najbolj prevzemala.
Ko je koncert končal, se je Maitland plašno ozrl, kakor bi se hotel prepričati, da so v resnici vsi vstali. Potem je vstal in odšel.
»To je bogati Maitland,« je slišal Elk govoriti nekega gospoda. »Sedaj je kupil prinčevo palačo na Berkeley Square.«
Elk se je vrnil obložen še z drugimi novostmi.
»Kaj mislite o smislu za godbo pri starem Maitlandu, kapetan Gordon? V naprej je naročil sedeže za vse velike koncerte sezone. S tem nalogom je prišel danes njegov tajnik in je bil tudi sam dovolj začuden nad tem. Za nocoj je pa naročil mizo v Heron-klubu.«
Elk je bil ves bled. Mignil je enemu od svojih spremljevalcev.
»Koliko ljudi bi rabli za zasedbo Heron kluba?«
»Sest,« je bil prompten odgovor. »De-
set, če bi bilo treba izprazniti in dvajset v težkem slučaju.«
»Vzemite jih trideset,« je dejal Elk.
Na zunaj je izgledal klub kot nekaj navadnega, znotraj je bil pa razkošen, kakor bi si ga po njegovi zunanjosti ne bi mogel nihče predstavljati. Ob zvokih zamorske godbe je plesalo sredi prekrasne dvorane kakih deset parov.
»Pozlačena gniloba,« je mrmral Elk zaničljivo. »Rad bi vedel, koliko si tu drznejo rdčunati za kosilo. O, tu je naš Metuzalem!«
»Metuzalem« je sedel pri najboljši mizi dvorane. Njegova gola glava se je v luči kristalnih lestencev videla daleč, a ker je mimo sedel, ga Dick sprva ni niti opazil. Pred njim je stala velika čaša piva.
»O, saj pije! To je vsaj človeško;« je rekel Elk.
Prišel je Hagen s prijaznim in uslužnim nasmeškom. »Velika čast, gospod kapetan,« je dejal. »Vstopiti želite? Gospoda moja, saj ni potrebna nobena posebna formalnost. Vsi odličnejši člani policije so častni člani mojega kluba.«
Uslužno ju je vodil do prazne lože. Bili so tudi gostje, katerih lica so se zmračila ob njunem prihodu. Eden se je celo izmuznil ven ter se ni več vrnil.
»Odlične goste imamo nocoj,« je dejal Hagen ter si mel roke. »Tu je lord in lady Belfin. Ta gospod z veliko brado je pa bogati Maitland ip tudi njegov tajnik je tu.«
»Johnson,« se je začudil Dick. »Kje pa je?«
V	tem pa je že opazil okroglega filozofa. Sedel je v oddaljenem kotu in izgledal v svojem staromodnem fraku strašno neroden in nesrečen. Sedel je v kotu svojega stola s svečanim in prestrašenim obrazom, roke sklenjene na mizi.
»Pojdite k njemu in privedite ga sem,« je šepetal Dick Elku. Ko je skozi vrvenje plesalcev dospel Elk do Johnsona, ga je ta hvaležno pogledal in mu stisnil roke, kakor da bi ga Elk rešil iz kakega zapuščenega otoka.
»Zelo ste bili prijazni, da ste poslali po mene,« je rekel Johnson, ko je pozdravil Dicka. »Prav nič se ne čutim tukaj na mestu. To je moj prvi in zadnji obisk. Ozrl se je na malo družbo v nasprotni loži. Gordon jo je opazil še ob vstopu. Tu je bil Ray v sijajnem razpoloženju, — Lola Bassano, oblečena divno in ekscentrično in bivši boksač Lew Brady. Johnson je s pogledom namignil na starega Maitlanda.
»Ali ni to čudež?«, je vprašal s.prita-jenim glasom. »V enem samem dnevu je spremenil svoj življenjski običaj. Si kupi hišo v Barkeley Square, pozove armado krojačev, me pošlje, da naročim se-
Bogomir Divjak
MARIBOR
Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele.
Glavno zastopstvo svetovnih koles
Waffenrad-Steyer
Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje.
Trgovina: Glavni trg 17	»590
Delavnica: Kljutavnlčarska ul. it. 1
se je otvorll 22. avg.
Prodaja se le čez ulico!
Velika
1592
temnordeča in antikva-rične mobilje na prodaj. Naslov pove uprava lista.
Garažo
lepo veliko pri glavnem kolodvoru oddam v najem. Aleksandrova c. 34
na dvoiišču. 1508
deže za gledališče, kupuje juvele! Tega ne razumem,« je dejal in majal z glavo.
»Posebno, ker je v pisarni popolnoma neizpremenjen. Tam je še vedno isti stari skopuh. Želel je, da bi vodil tudi njegova privatna*podjetja, pa sem odklonil. Eojim se samo tega, dame vrže na cesto, če ne privolim. Ta teden je bil jako neprebavljiv. — Če ga je Ray pač videl?«
Ray svojega prejšnjega šefa še ni opazil. Ves je žarel v veselju, da se je nahajal z Lolo v tako elegantni družbi in da se je zamogel interesirati razven za sebe in Lolo še za kaj drugega.
»Naravnost smešno se vedeš, Ray; polovica Scot!and-Yarda je tu in Te opazuje,« je svarila Lola.
Pogledal je naokrog in zdelo se je, da prvikrat opazi, da nista sama. Njemu nasproti je sedel Dick in ga resno opazoval. To in pa občutek, da se ga opazuje, je Raya divje razkačilo.
Planil je pokonci, tekel nerodno preko parketa, zadel sedaj tu, sedaj tam v ple-sajoče pare, opotekal se ob mizah in stolih, dokler ni stal pred Dickom.
»Iščete mene?« je vprašal glasno. »Me mogoče potrebujete?«
Dick je zmajal z glavo.
»Vi prokleti policijski špijon, ščuvate svoje pse na mene?« je divjal mladenič bled od jeze. »Johnson, kaj delate Vi pri tej bandi? Ste postali mogoče tudi policijski špijon?«
»Ali, ljubi Ray.« je mrmral Johnson.
»Ljubi Ray!« ga je oponašal drugi. »Vi ste vendar ljubosumni, ubogi pes! Ljubosumni, ker sem utekel krepljem Vašega krvopije! Toda Vi...!« S pestmi je krilil pred Dickovim obrazom. »Vi me boste pustili v miru, Vi! Poiščite si rajši kako drugo delo, kakor pa pripovedovati moji sestri zgodbe o meni!«
»Mislim, da bi bilo boljše, če se vrnete k svojim prijateljem,« je hladno dejal Dick, »ali še boljše, da greste domov in se naspite.«
Vse to se je dogodilo med plesno pavzo. Naenkrat je orkester zaigral znova. Toda zanimanje prenapolnjene klubske dvorane se ni zmanjšalo, čeprav Rayev visok glas ni mogel prekositi trobent.*
Dick je bil siguren, da bo ravnatelj ali pa kateri od uslužbencev kluba takoj interveniral. Nadnatakar je res takoj prišel, da odrine Raya. Pri vseh mizah so vstajali in s stegnjenimi vratovi gledali mladega, jeznega moža, ki se je skušal obraniti pomirjajočega natakarja.
Tako ni videl nikdo tujca, k? je ves čas opazoval dogodke, predno je prišel v sredino dvorane. Sivolasi mož se je v svoji ponošeni obleki močno razlikoval od elegantno oblečene množice. Z na hrbtu prekrižanimi rokami je stal bled in resen in opazoval Raya, ki je mahoma postal trezen čim je zagledal očeta.
»Moram govoriti s Teboj, Ray,« je rekel priprosto John Bennet. Sama sta stala v krogu radovednežev. Godba je bila
pretrgana, kakor da bi bil sprejel dirigent znamenje.
»Pojdi z menoj v Horsliam, Ray!«
»Ne grem,« je trdovratno odvrnil Ray.
»Pojdite z Vašim očetom, Ray.« Za sekundo je položil Johnson roko na rame mladega moža. Ray se ga je otresel.
»Jaz ostanem tu,« je dejal glasno in kljubovalno. »Ti nimaš pravice hoditi sem in me tu osmešiti, oče.« Jezno je pogledal očeta. »Vsa leta si me držal na vajetih ter mi nisi dal niti najpotrebnejšega denarja. In sedaj si dovoljuješ zgražati se nad tem, ker se nahajam v dostojnem klubu. Z menoj je vse v redu. Ali lahko to tudi o sebi rečeš? In če bi pri meni tudi ne bilo vse v redu, ali imaš pravico grajati me?«
»Pojdi proč odtod!« John Bennctov glas je bil hripav.
»Ostanem,«je odvrnil Ray jezno, »in v bodoče me boš pustil v miru. Do tega je moralo priti.«
Oče in sin sta si stala nasproti in v John Bennetovih trudnih očeh je bila brezmejna žalost.
»Pojdi z menoj,« je dejal proseče ter stegnil roko.
Tedaj je pa Ray videl Lolin obraz, videl njen pritajen nasmeh in v svojem užaljenem samoljubju je pobesnel.
Zakričal je ter udaril. Od udarca se je stari Bennet stresel, a je ostal na mestu. Dolgo je gledal sina, potem povesil glavo ter se dal od Dicka brez besede odvesti iz dvorane.
Ray Bennet je pa stal kakor okarne-nel od strahu.
Godba je zabučala in Brady je privlekel Raya nazaj k mizi, kjer je obsedel in podprl glavo z rokami.
Lola je naročila šampanjca.
»So časi,« je dejal Elk, »ko sta si 12-gubljen sin in pitano tele tako podobna, da ni mogoče razločiti enega od drugega.«
Dick je molčal, srce mu ;e pa krvavelo radi tajnostnega moža iz Horshama, kajti v Bennetovih očeh je videl ves o-bup pogubljenca.
13.
Med tem prizorom je Maitland mirno sedel na svojem mestu, kakor da nima
za okolico niti najmanjšega imeresa. ali kakor da vsega niti ne opazi. Končno je starec nerodno vstal ter zapustil dvorano.
»Zdaj gre, računa pa ni plača1,« je šepeta! Elk.
Kljub temu so natakarji spremljali starega milijonarja do vrat ter mu znosili skupaj površnik, cilinder in palico. Zunaj je že bil, predno so se zopet vzravnali od svojih poklonov. Gosti so prišli po razburljivi sceni zopet v dobro voljo. Plesalo se je in veselje je bilo na višku. Dick je pogledal na uro ter dal Elku za druge neopažen znak. Vstala sta ter se odpravila počasi proti vratom. Eden od natakarjev je prišel za njima: »Gospoda želita plačat?«
Dalje prihodmič.
p—r».
ta	inn»m»
eb*u*tvm:ieeksb«*eU«30 MjroaojtU aiMsfc Din 6*
z Mali
*opiM«Be<a In ti tfgavcfctga tM rntanntja
zntiaja. vata« b«»»4a 50 p, najntMjil »mi Dm tO~-
Lepo sobo
s posebnim vhodom, električno lučjo in zajutrkom oddam ceneno.' Vprašati Krčevina, Praprotnikova ulica 144.	1601
Mala družina
išče sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom, event. tudi prazno sobo kjer se lahko vpostavi Štedilnik. Škofič, Jenkova ulica 5.	1602
Cen], občinstvu
naznanjam, da sem dne 25. avgusta t. 1. otvoril na Tržaški cesti v »Linhartovem dvoru« modni salon za dame in gospode. Izdelujem najnovejše modele, fazono po Din 200. Se priporočam: Karol Sapač, krojač za dame in gospode.	1603
Sobo
zračno, solčnato s posebnim vhodom električno lučjo blizu glavnega kolodvora oddam v najem. Vprašati: Aleksandrova c. 81 v trgovini.	1607
Trgovski vajenec
z najmanj 3-razredno meščansko šolo se takoj sprejme. — Naslov pove uprava lista.	1606
Volneni delen
dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavi1 >g 17,
Na stanovanje
sprejmem gospoda. Židovska u!. 12, I nadstropje.	1605
VLAGANJE
kumerc in drugo, '/inski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobne I	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	debelo l
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19
tovarn* aa izdelova-Je	vin	in	sirupov.	XV!
bdaja Konrorcij »Juti*« v Ljubljani.; oredstavnjk 'z.riaiatelja m urednik E r o r h , • 4 . .	:	v	Mariboru,	liska	-vvrrv.d
$ < * a i Q U 4 t f/ “ v Alas&ra*.