ST. 8
poročevalec
Občinski poročevalec, gladio Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale izhaja dvakrat mea* čno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Karel Kuiar, Matjaž. Brojan, Malu le ran, Franc Tekavec. Darko (.»gnjaveč. Marjan Boiiar, Matjaž Repnik. Ivana
Seifr-rt in Jote Skok. Glavni urednik: Karel Kuiar tel 721-082, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, te) 72W>,'I<>, tehnični urednik: Franc Ravnikar, tel.; 721-082. Glasilo uhaja v nakladi 1 2.000 izvodov In ga tiska Delavska u ni ver/a Domžale R ukopne sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le tzjemoma. Glasilo k na podlagi sklepa Itevilka 421 1 /72 i dne 26 II. 1974 Sekretariata za informacije, I ^ vrtnega sveta SK Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE    DOM2ALE, 6 junij 1980      Leto XIX
.J
Ob 40-letnici III. konference KP Slovenije
Po ustanovnem kongresu KP Slovenije 18. aprila 1937. leta na Cebinah, kjer je bil sprejet Manifest o njenem delovanju lahko zasledimo kljub težkim ilegalnim pogojem delovanja, njen velik razmah. To je tudi čas notranje konsolidacije, prenehanja frakcionaških bojev znotraj same partije in vedno večja naslonitev na delavske in kmečke množice. Ustanavljanje Ljudske fronte je bila ena izmed številnih nalog po ustanovnem kongresu in za domžalsko območje velikega pomena. Vendar ideja povezovanja delavstva in kmečkega prebivalstva ni bila nova, saj je le-ta bila prisotna že v velikem stavkovnem gibanju v sredini tridesetih let in je najbolj vidno prišla do izraza ob stavki papirničarjev na Količe-vem leta 1935. Delovanje komunistov v partijski celici Dob-Prevoje je prišlo do vidnega izraza 23. maja 1937. leta na Hudskofrontnem shodu na Taboru nad Ihanom. Ta shod je bil le ena izmed manifestacij takoj po ustanovnem kongresu, kakršne so se odvijale tudi pozneje v drugih krajih.
Kolikor bolj so se bližala štirideseta leta, toliko bolj se je Komunistična partija Jugoslavije in Slovenije zavedala velike fašistične in imperialistične nevarnosti, ki je že razsajala po Evropi in grozila tudi jugoslovanskim narodom. Kljub težkim ilegalnim pogojem dela je bilo v tem času sklicanih več posvetovanj, med katere spada po svoji pomembnosti tudi III. konferenca KP Slovenije v Judeževi domačiji nad Ihanom. Priprave na to konferenco so potekale v popolni tajnosti in za kraj konference je bila izbrana samotna Judeževa domačija, saj je bilo ocenjeno, da bo zaradi naravnih pogojev lahko nudila prostor   za   nemoteno delo
ves dan prihajale po določenih poteh manjše skupine delegatov. Josip Broz Tito je imel po prihodu razgovore s funkcionarji CK KPS in posameznimi delegati. Tako se je zvečer 29. junija 1^40 v nabito polni izbi zbralo 45 delegatov in sekretar CK KPS Franc Leskošek je otvori! konferenco, ki je trajala
spirativnih razlogov predstavili kot delegata kominterne V sklepni besedi polni borbenosti in optimizma, po oceni mednarodnih in notranjih razmer je poudaril: „da so jugoslovanski narodi in KPJ pred odločilnimi revolucionarnimi dogodki, ki jih bo neizbežno sprožila vojna tudi v Jugoslaviji."
Udeleženci III. konference KPS na Vinjah so se v Domžalah udeležili razgovora, na katerem so osvetlili vsebino in pomen te konference v pripravah na V. državno konferenco KPJ
konference. O tem mestu seje s kmetom Poldetom Mišem z Gorjuše pogovarjal že Franc Leskošek, ko je tri tedne živel pri njem. Sredi maja 1940 pa so se pri Mišu oglasili Franc Leskošek, Boris Kidrič, Boris Kraigher, Tone Tomšič, Marija Leskošek in Vesna Stranic. Tudi ti so se strinjali z izbiro kraja za konferenco.
Tehnične priprave je prevzel organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič, ki je s svojimi sodelavci še večkrat obiskal Judeževo domačijo in izdelal dohodne poti za skupine delegatov in jih nato z vodiči tudi prehodil. Za zbirališča delegatov je določil Laze, Jevnico, Dolsko, Šentjakob in Šentvid pri Lukovici. Posebno odgovorno nalogo je zaupal študentki Adi Krivic, ki jo je seznanil s potjo od Laz do mesta konference. Tako je Ada Krivic čakala na železniški postaji Laze neznanca, ki bo prišel iz Zagreba. Ta „nezna-nec" je bil Josip Broz Tito, ki ga je Krivičeva peljala na mesto konference. Tja so v presledkih
do jutranjih ur 30. junija. Osrednji referat je imel edvard Kardelj, ki je govoril o notranje in zunanjepolitičnem položaju ter o delovanju KPS od ustanovitve do sredine leta 1940. Referat o partijskih organizacijah in kadrih je imel Tone Tomšič, o delu sindikatov Franc Leskošek, o delu komunistov med mladino, ženami, o Ljudski pomoči, o akciji za društvo prijateljev Sovjetske zveze pa so razpravljali tudi Boris Kidrič, Boris Kraigher, Vlado Krivic in drugi.
K oblikovanju temeljne usmeritve pa je pomembno prispeval Josip Broz Tito, ki so ga njenim udeležencem iz kon-
V resoluciji so delegati posebno pozornost posvetili osvetlitvi razvoja II. svetovne vojne in prizadevanje KPS za obrambo nacionalnih interesov slovenskega naroda. Analizo družbenih razmer so strnili z dvema ugotovitvama:
1. da je slovenska buržoazija v vsaki fazi evropskega in svetovnega razvoja vodila izrazito protinacionalno politiko, če so ji le—to narekovali njeni razredni interesi, če je le—to zapovedoval njen parazitski proti-ljudski žep;
2. da je Komunistična stranka Slovenije zastopala v
Nadaljevanje na 2. strani
OSREDNJA PROSLAVA OB 40-LETNICI III. KONFERENCE KP SLOVENIJE BO V SOBOTO, 7. JUNIJA 1980 OB 10. URI NA JUDEŽEVI DOMAČIJI NAD IHANOM.
PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE DOM2ALE:
Občinski praznik, ki ga prvič praznujemo 23. maja, prvič praznujemo tudi brez tovariša Tita. Praznovanja in svečanosti morda niso toliko hrupne kot bi morda bile, če bi bil naš predsednik še med nami, so pa zato tembolj prežete z namenom, ki ga bomo uresničili v prihodnje: delati, ustvarjati, izgrajevati sistem samoupravnega socializma, to je vse tisto, k čemer nas je usmerjal in vse življenje vabil tovariš Tito. To je tudi osnovna misel skupnega zasedanja vseh treh zborov domžalske delegatske skupščine, ki je bilo ob občinskem prazniku v domžalski hali. Udeležili so se ga vidni predstavniki javnega in družbenopolitičnega življenja, med njimi predsednik predsedstva SR Slovenij Viktor Avbelj, Vida Tomšič, revolucionarja Franc Leskošek—Luka in Miha Marinko ter drugi.
Pionirji domžalskih osnovnih šol so s čestitko ob občinskem prazniku izročili Skupščini občine občinski grb.
Predsednik skupščine tovariš Jernej Lenič je v slavnostnem govoru dejal:
Letošnje praznovanje našega občinskega praznika spremljajo nekateri izredno pomembni zgodovinski dogodki in obletnice, ki so vtkane v naše življenje in prizadevanja za utrjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Posebno vzdušje in razpoloženje nas seveda vedno znova zanese neskončno boleče spoznanje resnice, da letos praznujemo naš praznik prvič brez našega velikega predsednika Josipa Broza Tita. Izrazimo mu tudi mi zahvalo in slavo!
Vsi domžalski občani se še vedno živo spominjamo lepega jesenskega dne 8. septembra 1978, ko smo najljubšega gosta pospremili na potovanju skozi našo občino. Prav sedaj prihaja čas, ko naj bi izpolnil svojo obljubo in prišel na proslavo 40—letnice III. konference Komunistične partije Slovenije v Judeževi domačiji. Tu je kot generalni sekretar KPJ izrekel vizionarsko napoved, da pred jugoslovanskimi narodi in pred njihovo partijo stojijo odločilni revolucionarni dogodki, skratka predvideval   je revolucionarni
Visoki gostje so s svojo prisptnostjo prispevali svečanosti ob našem občinskem prazniku. Od desne proti levi: Viktor Avbelj, Vida Tomšič, Franc Leskošek, Miha Marinko, Silva Jereb ter Marjan Jelen
Nadaljevanje s 1. strani
vsaki fazi interese slovenskega delovnega ljudstva, njegovo borbo za kruh, mir in svobodo in da se je tako tudi izkazala kot edina dosledna protiimpe-rialistična zastopnica slovenskega naroda, čigar temeljne koristi so v ostrem nesoglasju z interesi slovenske bružoazije.
Konferenca je izvolila tudi Centralni komite KPS, iz konspirativnih razlogov ne poimensko, ki ga je sestavljalo 66 % delavcev in kmetov, 30 % nameščencev in intelektualcev in 4 % obrtnikov. Ob tem naj omeni-
mo, da je CK KPS nato uspešno in hitro izpolnjeval nalogo o kadrovski krepitvi KPS, saj je že do oktobra število njenih članov naraslo na več kot 800.
III. konferenca KPS sodi tudi v priprave na V. državno konferenco KPJ oktobra 1940 v Zagrebu, ki ,je v bistvu proklamirala povezanost narodnoosvobodilnega boja s socialistično revolucijo," dala je torej izhodišče, za „osnovno strateško politično orientacijo tudi v času narodnoosvobodilne vojne."
/Iz dokumentov III. konference/
narodnoosvobodilni boj v pogojih druge svetovne vojne.
Lepo smo ga tedaj pospremili, in vse smo naredili, da bi občutil naše spoštovanje in našo ljubezen do njega. Pa vendar se danes sprašujemo, če smo storili dovolj za človeka njegove veličine, za enega največjih državnikov našega časa, za človeka, kije vse svoje življenje, svojo energijo in hotenja daroval ljudstvu, delovnemu človeku v boju za njegove pravice, za svobodo in mir. Sedem desetletij je gorel v revolucionarnem delavskem gibanju, šestdeset let je utrjeval in krepil vrste jugoslovanskih komunistov in več kakor štiri desetletja opravljal najodgovornejše dolžnosti.
Nič ni čudnega, če pretresa težka bolečina in globoka žalost ves delavski razred, narode in narodnosti naše domovine, slehernega našega človeka do mladinca in pionirja, saj je umrl predsednik naše Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik njenega Predsedstva, predsednik ZKJ, maršal Jugoslavije in vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ.
Umrl je človek, ki je del nas, našega vsakdanjeg življenja, poslovili smo se od Tita, ki je del naše slavne zgodovine, naše sedanjosti. Med nami ni več človeka, ki je bil z nami vedno in povsod, ko smo prebolevali najhujše nesreče, gorje in nevarnosti, ko smo si gradili pot za novo življenje, ali ko smo neskončno veseli in prešerni proslavljali velike dosežke delovnih zmag. Pa to niso samo besede, vse to tudi ni še cel Tito. Tito je veliko več, je resnica potrjena z zgodovino in uresničena v našem življenju. Tito je rasel v neomajnega revolucionarja v najtežjih razmerah stare Jugoslavije, pripravljal naše narode na fašistično nevarnost, bil heroj, ki je popeljal naše narode v boj za nacionalno in socialno osvoboditev, polagal temelje novi Jugoslaviji in samoupravni ljudski oblasti. Tito je večni simbol herojskega vojskovodje, temelj novega vseljud-skega odpora, je simbol neomajne vere v človeka, ljudske množice in v njihovo neskončno ustvarjalno moč. Tito je bratstvo in enotnost, ki sta temelj naše svobode in največji porok miru in razvoja. Tito je posebna moč, , ki je s svojo smrtjo za trenutek ustavil  čas, zbližal
skoraj ves svet ob svoji krsti in dobil pred vsem svetom našo zaobljubo, da nas je njegova smrt še bolj združila in utrdila, da bomo izvrševali vse njegove načrte za naše srečnejše in še svobodnejše življenje.
To je skromni zbir, ki nam naj bi približal. Titovo veličino, ki jo izražamo tudi z nenehnimi obiski delovnih ljudi na njegovem grobu, več kot osemnajsttisoč naših občanov pa mu je to potrdilo v knjigah žalosti.
Vso to bolečino si delimo in jo doživljamo ob 35—letnici osvoboditve. Nikoli ne bo pozabljeno gorje in trpljenje minule vojne. Težko je preboleti 1,700.000 mladih življenj, prav tako pa tudi ne bo nikoli pozabljeno doživetje svobode in miru, enotne solidarnosti pri graditvi nove domovine Titove Jugoslavije.
Zadnje mesece smo s Titom bojevali obupen boj za življenje vsi jugoslovanski narodi in narodnosti. Tudi tedaj je bil Tito znova heroj. Na smrtni postelji in še mrtev je bojeval boj s celim svetom, da bo ponovno dokazal kaj je Titova Jugoslavija in kaj so postali v petintridesetih letih Titovi Jugoslovani. To je bila nova Titova zmaga v svetovnem merilu. Zaskrbljeni, sklonjeni od bolečine in skrbi za zdravje našega predsednika, še ne popolnoma osveščeni od izgube drugega velikana Edvarda Kardelja, smo svetu dokazali svojo enotnost, svoj ponos in dostojanstvo ob grobu trikratnega heroja in dali pred vsem svetom, ki je bil navzoč zaobljubo, da bomo zvesti Titovim načelom z nepremagljivo vseljud-sko armado branili največje pridobitve oživljene z zmago pred petintridesetimi leti. Ves svet je spoznal, videl in občutil našo ljubezen do Tita, ta svet je tudi spoznal našo odločnost braniti mir in svobodo vedno in pred vsakomur, kajti Tito se je preselil v nas, v srca delovnih ljudi, to je ena od veličastnih Titovih zapuščin. Taki bomo tudi po petintridesetih letih svobode gojili mogočno Titovo drevo, ki ga niso omajali še tako hudi viharji, da bo raslo še bolj ponosno, da ga bo videl, poznal in priznaval ves svet.
V takem razpoloženju danes prvič proslavljamo nov praznik občine Domžale. To je spomin na
Nadaljevanje na 3. strani
Delovno predsedstvo na svečani seji
Nadaljevanje z 2. strani
23. maj 1937, ki je in bo v zgodovini revolucionarnega gibanja na domžalskem območju trajno zapisan, hkrati pa im pomembno mesto med akcijami, ki jih je vodila KPS neposredno po ustanovnem kongresu na Cebinah.
S tem praznikom želimo dati poudarek tistim procesom v predvojnem revolucionarnem gibanju pod vodstvom KPS, ki so bili vidni izraz tistih naprednih in demokratičnih stremljenj delovnih ljudi domžalskega območja in so v pogojih okupacije pripeljali v množično vstajo in v velik razmah revo-luc ionarnega narodnoosvobodilnega gibanja na domžalskem in kamniškem območju v okviru kamniškega partijskega okrožja.
shodom 23. maja 1937 na Taboru nad Ihanom.
Prva značilnost tega shoda je bila njegova množičnost, saj se ga je udeležilo nad tisoč delavcev, kmetov in izobražencev, med njimi številni vodilni partijski in sindikalni funkcionarji, od članov CK KPS Pepca Kardelj in Oskar Kova-čič. Nad polovico udeležencev je bilo z domžalskega in kamniškega območja. Njihovo udeležbo je organizirala partijska celica Dob -Prevoje, mnogo delavcev, študentov in drugih pa je prišlo iz Ljubljane in okolice. Njihovo udeležbo je organizoral zlasti organizacijski sekretar KPS Tone Tomšič, ki je skrbel tudi za vsebinsko obeležje tega velikega shoda.
V govorih in geslih na ljudsko-frontnem  zboru  na Taboru so
V Zejah so se na priložnostni svečanosti ob otvoritvi ceste Gorjuša-Trojica člani gradbenega odbora zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, daje do uresničitve dolgoletne želje - ceste prišlo
Prvi vidni znaki krepitve vpliva partije na domžalskem območju je bila že najdaljša stavka na slovenskem leta 1935 v Bonačevi Papirnici na Količevem, ki jo je usmerjal Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo preko komunistov, ki so živeli na območju naše občine. Ta stavka je bila odločilnega pomena za razvoj delavskega gibanja na domžalskem območju, kjer se je tovarniško delavstvo začelo množično sindikalno organizirati in se odločno bojevati za izboljšanje svojega Položaja. Kmalu po njej so se komunisti tudi združili v celico Dob-Prevoje s sekretarjem Viktorjem Avbljem, ki je akcijsko segla na celotno območje tedanjega kamniškega okraja. S svojo dejavnostjo si je pridobila velik ugled v slovenskem partijskem vodstvu in preko posameznih njenih članov in simpatizerjev partije organizirala nekatere pomembne akcije, tako na>primer tiskanje znamenitega dela Edvarda Kardelja - Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja", in izbrali na Vinjah mesto za III. konferenco Komunistične partije Slovenije.
Ze ob stavki na Količevem so komunisti ustvarili povezanost med delavci, kmeti in drugimi delovnimi ljudmi, ki so nato še večkrat podprli delavske boje, s tem pa so si tudi odprli pot za organiziranje širokega ljudskofron-t^ega gibanja. To je doseglo svoj višek z velikim ljudskofrontnim
prišle do izraza programske zahteve ustanovnega kongresa KPS. Shod na Taboru je bil eden najbolj vidnih primerov velike pozornosti, ki jo je KPS po Čebinskem kongresu posvetila nadaljnji krepitvi ljud-skofrontnega gibanja, pritegnitvi množic vanj ter krepitvi vloge delavstva v njem, skratka pomenil je izpolnjevanje poglavitne naloge iz manifesta ustanovnega kongresa KPS ob zbiranju in povezovanju vseh naprednih slovenskih delovnih ljudi za bodoči boj za nacionalno in socialno osvoboditev.
Ta shod je bil pomemben tudi kot nov korak v še tesnejše povezovanje delavstva in vseh naprednih sil domžalskega in kamniškega območja, ki se je nato manifestiralo še v številnih skupnih akcijah in doživelo svoj vrh v množični vstaji 27. julija 1941 v kamniškem partijskem okrožju, ki je hkrati tudi začetek množične vstaje na slovenskem.
Ta množična vstaja je bila rezultat uspešne krepitve partijskih organizacij konec tridesetih let in njihovega vpliva v celotnem družbenopolitičnem življenju na domžalskem in kamniškem območju. Številni privrženci ljudskofront-nega gibanja so se po okupaciji vključevali v partizanske enote in preko odborov OF in njenih množičnih organizacij dajali vso podporo revolucionarnemu narodnoosvobodilnemu boju. •
Poudarimo naj še, da je bil prvi
odbor OF v kamniškem,partijskem okrožju ustanovljen ^septembra 1941 prav v bližini kraja ljudsko-frontnega shoda na Taboru in sicer na Krumperku, ter da si je tu v bližini nad Gorjušo Radomeljsko-mengeška četa po vstaji postavila prvo taborišče, iz katerega je odhajala na uspešne akcije.
Vse to izpričuje kako tesno je povezan razvoj predvojnega ljud-skofrontnega gibanja pod vodstvom KPS z revolucionarno narodnoosvobodilnim bojem, po katerem gradimo socialistično samoupravno družbo na temeljih, ki smo jih postavili v najtežjem obdobju naše zgodovine z velikimi žrtvami.
Prav letos praznujemo tridesetletnico samoupravljanja. Ta nam daje eno samo veliko naročilo: uresničevati začeto Titovo pot samoupravljanja in uresničevati študijo Edvarda Kardelja o razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Prav občina ima pri uresničevanju teh dveh naročil najbolj odgovorne naloge. Da ne moremo biti v naši občini z razvojem samoupravljanja povsem zadovoljni, nas opozarja vsakodnevna praksa. Lanskoletna akcija NNNP nas je opozorila, da moramo utrjevanju in razvoju samoupravnih odnosov v KS in TOZD posvečati še več skrbi. V mislih imam tako krajevno skupnost' in TOZD, ki predstavljata temelj našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, to pomeni tesno povezavo krajevne skupnosti in TOZD, prav na tem pa v naši občini še vedno precej bolehamo.
Stalno spremljanje delovanja delegatskega sistema nas vedno znova opozarja, da moramo odpreti vrata delegacij, jih postaviti v sredino življenja in problemov, jih povezati s samoupravnimi organi, strokovnimi službami, poslovod-
usklajevanja problemov in skupnih interesov ter medsebojnega dogovarjanja. Prav zato so nekatera področja premalo približana občanom in delovnim ljudem in jim je pot odločanja še vedno preveč zaprta kot na primer: področje skrbi za okolje, nekatera področja komunalne dejavnosti, uporaba prostora, upravljanje z zemljišči, urbanizem in še nekatera.
Naši dosežki
Ob občinskem prazniku se vedno obračamo tudi na družbenoekonomsko področje. Osnovna ključna naloga, ki smo si jo zadali v letu 1979 je bila nadaljevanje hitre gospodarske rasti, vendar na stabilnejši osnovi gospodarjenja. To nalogo smo dokaj uspešno opravili, saj smo z aktiviranjem dveh velikih investicij v Papirnici in Leku dosegli kvalitetne premike pri doseganju večjega obsega industrijske proizvodnje. Ta je v naši občini za skoraj 50 % hitreje naraščala kot na splošno v naši republiki. Seveda seje to pozitivno odrazilo tudi na finančnih rezultatih, ki smo jih dosegli.
Na področju kmetijske proizvodnje ponovno nismo dosegli postavljenih ciljev. Z določenimi stimulacijskimi ukrepi na področju zasebnega in družbenega sektorja pa smo zagotovili dobro osnovo za doseganje boljših rezultatov v letošnjem letu.
Tudi na področju zaposlovanja se nismo držali sprejetih dogovorov. Prehitro je naraščalo število zaposlenih zlasti na področju nematerialne proizvodnje.
Ena osnovnih nalog v letu 1979 je bila tudi izboljšanje zunanjetrgovinske menjave. Tu smo v lanskem letu dosegli dobre rezultate. V primerjavi z letom 1978 smo povečali izvoz skoraj za polovico ob
V gradbeni jami SPB-1 je že kaj videti. Ker gradnja še ni pokukala čez planke, vam pogled na že dodobra zažeto investicijo posredujemo mi. ..
nimi organi in delovnimi ljudmi, le tako bodo polno zaživeli zbori naše občinske skupščine, ki morajo postajati nam nujno potrebna srečanja za usklajevanje in usmerjanje življ .rja, da ne bodo uradna in hladna mesta odločanja s preglasovanji.
Se posebej smo dolžni razvijati in utrjevati delegatsko življenje na področjih SIS, kjer skupščine izvajalcev in porabnikov niso še mesta
sorazmerno majhnem povečanju uvoza, s čimer smo zunanjetrgovinski primanjkljaj zmanjšali skoraj za polovico. Tudi nekatere organizacije združenega dela, ki so na tem področju dosegale v preteklih letih neugodne rezultate, so v lanskem letu ob velikih prizadevanjih uspele preobrniti neugodna zunanjetrgovinska gibanja. Leta 1978 smo z lastnim izvozom zagotovili le Nadaljevanje na 4. strani
Nadaljevanje s 3. strani
toliko deviz, da smo pokrili le nekaj več kot 60 % uvoza, v letu 1979 pa smo ga pokrivali že več kot 85 %.
Lansko leto je 9420 delavcev zaposlenih v gospodarstvu ustvarilo 714 milijard starih dinarjev celotnega prihodka, kar je za 34 % več kot leta 1978. Tako sta se tudi dohodek in čisti dohodek povečala za več kot 30 %. Ugodnejša razmerja smo dosegli tudi v delitvenih razmerjih, saj se je skupna, splošna . in osebna poraba dvigala v odvisnosti od dohodka in so zato v OZD na sredstva za poslovne sklade izločili za 31 % več sredstev kot v letu 1978.
Letošnje leto je zadnje leto tega srednjeročnega obdobja in ga zato še bolj pozorno spremljamo. Cilji, ki ?mo si jih zastavili vsi delovni ljudje v Jugoslaviji, so izredno zahtevni - stabilizacijski. Rezultati ti prvo tromesečje poslovanja v letošnjem letu nam kažejo, da so se vsi delavci v združenem delu te pomembne naloge lotili z vso resnostjo in zavzetostjo. Tako se je količinsko povečala proizvodnja v industriji v primerjavi z lanskimi prvimi tremi meseci za 20 %, celotni prihodek se je povečal za 43 % in doseženi čisti dohodek za 33 %. Scedstva za poslovne sklade so se povečala v primerjavi z lanskim istim obdobjem, za 99 % in so takšna kot smo jih dosegli lansko leto šele ob polletju. Hkrati z dobrimi finančnimi rezultati se je tudi ekstenzivno zaposlovanje zelo umirilo.
Izredno dobre rezultate dosegamo v letošnjem letu na področju zunanjetrgovinske menjave, saj prvič po letu 1976 beležimo pozitivno bilanco. Škoda je le, da so ti rezultati večkrat posledica administrativnih ukrepov, ki silijo v izvoz in ne vedno posledica zavestnih odločitev delavcev, da je vključevanje v mednarodno menjavo eden od bistvenih kvalitetnih dejavnikov gospodarskega in posredno tudi družbenega razvoja.
Izguba v organizacijah združenega dela pa se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala. Manjšo izgubo imajo v Napredku - TOZD Prehrana, v glavnem pa pada izguba na Toko, kjer bo moralo priti do določenih kvalitetnih premikov v preusmeritvi njihove proizvodnje.
Začrtano usmeritev, da morajo sredstva za osebne dohodka naraščati za 25 %-počasneje od dohodka, v veliki večini primerov izpolnjujemo, le nekaj OZD-ov je še, ki kršijo določila posebnega dogovora, ki smo ga sprejeli.
Zadovoljni smo z gibanjem gospodarstva v letošnjem letu in potrebno bo vlagati velike napore, da bomo tako rast obdržali v letu 1980. Samo mimogrede so bile omenjene nekatere slabosti kot na primer izplačevanje osebnih dohodkov mimo posebnega dogovora, povečanje izvoza zaradi administrativnih ukrepov. Tu pa nas vendar opozarja, da nismo v celoti stabilizacijsko naravnani, da smo premalo pripravljeni zavestno reševati nastale gospodarske teža-
ve. Ena izjemno odgovornih nalog pred vsemi subjektivnimi silami in vsemi nami je prizadevanje in boj proti administrativnim ukrepom. Prava stabilizacijska zmaga je možna le s krepitvijo samoupravnih odnosov, ki edini omogočajo delavcem in občanom, da gospodarijo z družbenimi sredstviv OZD, SIS in krajevnih skupnostih. Samo po samoupravni poti bomo dosegli zavestno učinkovito gospodarjenje, boljše delo, racionalno izkoriščanje delovnega časa in zaposlovanja, večjo produktivnost in dogovorjeno potrošnjo. Samo po samoupravni poti bomo zavestno sprejemali družbene in samoupravne dogovore in jih tudi v celoti izpolnjevali.
Na področju družbenih dejavnosti v glavnem uresničujemo začrtane programe. Ponekod seveda ostajajo problemi, ker so naše potrebe mnogo večje kakor možnosti, da jih uresničimo. Tako imamo v VVZ vključenih le »1017 predšolskih otrok, kar predstavlja komaj 22 % predšolske generacije in rešujemo le najnujnejše primere. V naših osnovnih šolah, kjer imamo 5657 šolarjev, ima še vedno 18 % učecev pouk v izmenah, le 17 % smo omogočili celodnevno šolo. To nam narekuje budno spremljanje izvrševanja programa izgradnje šol sprejetega s tretjim samoprispevkom. Prvo šolo iz tega programa končujemo, vse ostale priprave tečejo po sprejetem časovnem zaporedju.
Ti in mnogi drugi problemi se nam nizajo tudi pri pripravah na nove srednjeročne načrte. Zavedati se moramo, da moramo po poti stabilizacije in da bomo morali manj potrebne stvari odlagati.
Mnogo odgovornih nalog nas čaka posebej še, če se zavedamo nemirnega svetovnega položaja, polnega nesoglasij in blokovskih nasprotij. Veseli smo lahko, da nam je pa naša pot, pot Titove Jugoslavije, bolj jasna kot kdajkoli in vemo kam in kako naprej. Tudi mi se na današnji seji obvezujemo, da bomo odločno branili pridobitve revolucije, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, naše socialistično samoupravljanje z delegatskim sistemom, našo neuvrščenost, svobodo in mir.
Po slavnostnem govoru je predsednik skupščine iz pobratene občine Koprivnica poudaril navezanost vseh nas na Titovo izročilo ter zagotovil, da bosta obe bratski občini Domžale in Koprivnica sledili Titovim besedam, daje naša naloga krepiti bratstvo in enotnost.
V nadaljevanju so bila podeljena različna občinska odlikovanja iti priznanja, nato pa so delegati in gostje odšli na Vir. kjer je bilo ob nekdanji Veithovi tiskarni svečano odkritje spominske plošče Edvardu Kardelju-Spcransu. V tej tiskarni so v začetku leta 1939 tiskali Speransovo knjigo „Razvoj slovenskega narodnega vprašanja", knjigo, ki pomeni prvo celovito osvetlitev pogleda slovenskih komunistov na narodno vprašanje.
Slavnostni govornik dr. Miroslav Stiplovšek, eden od avtorjev priložnostne brošure, ki je ob praz-
Osnovna šola Venclja Pcrka je pod streho. Se nekaj mesecev in po prostorih bo že odmeval prešerni otroški živžav domžalskih šolarjev
niku izšla, pod naslovom „Sperans in slovensko zgodovinopisje ' je v tej brošuri objavil svoj prispevek o tiskanju Speransovega „Razvoja slovenskega narodnega vprašanja", dodatno pa je nekatere dogodke ob tiskanju te za prihodnost slovenskega naroda tako pomembne knjige osvetlil tudi v slavnostnem govoru:
Prvi ukrep zahtevnega dela ob knjigi in njenem razpečavanju je bila že izdaja knjige pod psevdonimom in skrbno prikrivanje imena avtorja pri zbiranju prednaročil, ki so ga mnogi bodoči kupci hoteli zvedeti. Založnik si je prizadeval zbrati kar največ prednaročil, pri čemer naj pripomnimo, da je bila naklada 1500 izvodov za to vrsto del izjemno visoka. Zbrana prednaročila so bila pogoj za naglo raz-pečavanje knjige, ki gaje bilo treba izvesti v kratkem času pred pričakovano policijsko zaplembo. Da bi zaplembo zavlekel, je založnik sklenil tiskati knjigo v tiskarni Peter Veit in drug na Viru pri Domžalah. Predvidel je, da bo kamniško sresko načelstvo šele z nekajdnevno zamudo ukazalo zaplembo, medtem ko so bile ljubljanske oblasti pri cenzuriranju hitrejše.
Pri zbiranju prednaročil in kasnejšemu razpečavanju knjige ter pri izboru tiskarne so ves čas sodelovali funkcionarji KPS. Tako sta se napr. glede tiska Kardeljevega dela po navodilu CK KPS s solastnikom tiskarne in korektorjem Jožetom Gostinčarjem posebej dogovarjala Viktor Avbelj in Oskar Kovačič. Opozorila sta ga na nevarnost zaplembe knjige in obljubil jima je tudi, da bosta z Veitom cenzurne izvode poslala na sresko načelstvo v Kamnik z zamudo, pred tem pa bo tiskarna izročila vso naklado založniku. Ob tem naj pripomnimo, da je bil Viktor Avbelj ob koncu leta 1S35 sekretar partijske celice Dob - Prevoje, ki se je posebej izkazala kot uspešna organizatorica velikega ljudsko-frontnega shoda maja 1937 na Taboru nad Uranom ter še številnih drugih akcij na domžalskem in kamniškem območju. Njeni člani so tudi pomagali vodstvu KPS navezati stike z Veitovo tiskarno, ki je konec tridesetih let in neposredno pred fašističnim napadom
na Jugoslavijo natiskala precej partijske literature ter del naprednih kulturnih ustvarjalcev. Glede tiskanja partijskih letakov sta s tiskarno neposredno sodelovala tudi Franc Leskošek in Miha Marinko. Najbolj zaupno partijsko gradivo so tiskali tudi ponoči. Omenimo naj še, da je med NOB Veitova tiskarna z materialom omogočila delovanje partizanskih tiskarn na Kamniškem 1943/44, največji tiskarski stroj so prepeljali v tiskarno 30A na Viševku v Moravski dolini. Za tiskanje Kardeljevega dela so torej izbrali zanesljivo tiskarno, kar je nato omogočilo celotno izvedbo načrta o razpečavanju oziroma o spravilu zaloge v skrivno skladišče še pred zaplembo.
Veitova tiskarna je poslala v Ljubljano 1500 izvodov knjige v polali in založnik je takoj poskrbel za njihovo vezavo. Tiskarja Veit in Gostinčar sta poslala cenzurne izvode v Kamnik nekaj dni po izidu knjige, tamkajšnje sresko načelstvo pa je rabilo skoraj en teden, da je ugotovilo njen ,,pre-vratniški" značaj. V teh dneh je že uspelo založniku razpečati knjige vsem prednaročnikom in tako je že več kot polovico naklade prišlo v roke bralcem vse Slovenije. S pomočjo Slavka Šlandra in Vrunča ter drugih komunistov pa je hitro razpečal še okrog 300 izvodov knjige na Štajerskem. Še neprodane knjige je skril in tako je policija v prostorih Naše založbe lahko zaplenila le nekaj deset izvodov.
• • •
Po svečanosti in kulturnem programu, v katerem je sodelovala godba in pevci domžalskih osnovnih šol je bila še otvoritev ceste, ki so jo z neverjetno požrtvovalnostjo (zlasti tamkajšnjih občanov) zgradili od Gorjuše do Trojice. Mnogo smo že pisali o njej in o prizadevnosti vseh, ki so kakorkoli prispevali za to, da se danes vije asfaltni trak od Gorjuše do Trojice.
Tov. Alfonz Avbelj—Savo je ob priliki svečane otvoritve te ceste, poimenovane ,,Cesta borcev in aktivistov NOB" dejal:
„Vaščani teh vasic so bili čvrsti in delovni, borili so se s trdim kmečkim delom že v stari Jugosla-
Nadaljevanje na 5. strani
Ob praznovanju letošnjega praznika občine Domžale je bila pripravljena in na slovesnosti 23. maja tudi odprta Pot spominov NOB občine Domžale. Predstavitev poti je bila v prostorih občinske skupščine, o njej pa je spregovoril predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale Alfonz Avbelj —Savo. Iz njegove obrazložitve je bilo   razvidno,   da je Občinski
1
odbor sprejel sklep o ureditvi te spominske poti 26.9.1979, ko je imenoval posebno komisijo, ki so jo sestavljali borci in planinci. Komisija je z vso odgovornostjo prevzela zaupano ji nalogo in speljala celotno traso mimo številnih spomenikov iz časov revolucionarnega delavskega gibanja in NOB. Tako znaša dolžina poti preko 100 km, ob njej pa se nahaja 19 spo-
M tU		
		
Med prvimi, ki so prejeli znački „Po poti spominov NOB" je bil tudi pred sednik komisije Franc Podbevšck
Nadaljevanje s 4. strani
viji in tudi upornost proti zatiranju in izkoriščanju je bila prisotna med njimi. Ti kraji so tudi velikega pomena v naši polpretekli zgodovini, saj je komaj pol ure od tod 23. maja 1937 leta KPS organizirala velik shod ljudske fronte in tako opozorila okoli 1.000 udeležencev, da se je treba boriti za nacionalne in socialne pravice.
Tudi Judeževa domačija je od tukaj oddaljena komaj nekaj km. V tej zapuščeni kmečki izbi je bila, v noči od 29. na 30. junij 1940 III. konferenca KPS, kateri je prisostvovalo 45 komunistov in revolucionarjev, med njimi tudi tovariš TITO.
Med mnogimi borci, ki so padli že leta 1941, je bil tudi zavedni kmet, borec in rodoljub Polde Miš z Gorjuše, človek, ki je KP Slovenije pomagal organizirati veliki shod Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom in pripravljal prostor v Judeževi domačiji v Vinjah nad •hanom za III. konferenco KPS. V njegovi hiši so se sestajali predvojni komunisti, revolucionarji, borci in organizatorji vstaje že pred in med vojno, vse do usodnega dne 14. oktobra 1941, ko so ga Nemci aretirali in ustrelili skupaj z bratom v Begunjah.
Tu nad nami je vas Trojica, v kateri je bila 10. septembra 1941. leta partijska konferenca Operativnega komiteja Kamniškega bata-
ljona. Konferenca je obravnavala vojaški in politični položaj na terenu ter kadrovska vprašanja bataljona.
Nekaj dni za tem, 14. septembra 1941, pa je bil v gradu Krum-perk, ki se nahaja v neposredni bližini, ustanovljen prvi Občinski odbor Osvobodilne fronte za Domžale in okolico.
Za vse te vasice bi lahko naštevali še mnogo pomembnih dogodkov, vendar menim, da bi vse to lahko strnili z nekaj besedami. Vsa leta vojne so se v teh vaseh radi zadrževali partizani - borci in aktivisti NOB. Zaradi tega so partizani že spomladi leta 1944 napeljali elektriko na Trojico, da bi lahko pričela delovati tehnika partijskega okrožja. Nemci so avgusta istega leta vas požgali, toda tiskarne niso dobili. Na tem območju je bilo nekdaj v vaseh: Trojica, Žeje, Brezovica, Zgornje in Spodnje Laze 42 hiš, v katerih je živelo približno 200 prebivalcev. V štriletnem boju je padlo 13 občanov, dva pa sta umrla v taborišču.
Posebej naj še omenim, da so se v teh vaseh nahajali: Okrožni odbor OF, Komite KP, Gospodarska komisija, NZ in tudi VDV enota. In kakšni so bili občani teh vasi? Mirno lahko trdimo, da so bili zelo iobri, zavedni, požrtvovalni, enot. borbeni, delovni in taki so ostali .^di danes, kar dokazuje cesta, po kateri smo se pripeljali."
minskih žigov in 11 vpisnih knjig, ki so v posameznih hišah v bližini spomenikov, kar je razvidno tudi iz VODNIKA, ki je bil izdan ob tej priložnosti. Celotna pot je markirana z znanimi planinskimi oznakami in poteka iz Domžal na Tabor, Oklo, Judeževo domačijo, Trojico, Križevsko vas, Muravico, Veliko vas, Grmače, Moravče, Hrastnik, Limbarsko goro, Golčaj, Doline, Trojane, Sipek, Češnjice, Zlato polje, Trnovče, Lukovo bolnico, Rudnik, Radomlje, Preserje, Homec, Mengeš, Gobavico, Rašico, Loko, Trzin in se konča v Domžalah. V VODNIKU pa so opisane tudi posamezne etape, njihova dolžina in možnosti začetka poti posameznih etap.
Ko je tovariš Avbelj govoril o opravljenem delu in njegovem pomenu, je med drugim dejal:
,jVa poti boste spoznali znane partizanske vasi in kraje, ki so nudili vsem borcem zavetje in tudi kraje, kjer je okupator izvršil najbolj krvave zločine. Pot spominov ima še poseben pomen pri krepitvi tovarištva in nuđenju pomoči soto-varišu oz. sopopotniku. Saj so tudi borci prav v teh krajih razvijali tovarištvo in našli pomoč, če so jo bili potrebni... To poudarjem zaradi tega, ker na tovarištvo pozabljamo in tudi pomoči nismo vedno pripravljeni nuditi človeku v stiski. Če se bomo tako vzgajali, bomo vzljubili naše planine in tako postali planinci, alpinisti in stražarji za očuvanje naših naravnih lepot. Tako pomeni ureditev Poti spominov NOB tudi tisti del poti, po kateri je pred 40. leti stopal tovariš Tito na III. konferenco KPS v Judeževi domačiji. Tisto, kar je tovariš Tito vedno poudarjal, da se bo v gozdovih in na skritih poteh oblikovala naša stvarnost, se je uresničilo v težkih dneh našega NOB. Zato bo ta misel potovala s slehernim izmed nas, ko bomo stopali po tej poti in naše misli se bodo ob vsakem spomeniku vračale tudi k njemu, kot simbolu svobode in socialistične stvarnosti. "
Nato se je tovariš Avbelj zahvalil članom komisije, posebno pa še Francu Podbevšku, Milanu Likarju,
Marjanu Grilju, Francu Veselu, Lojzetu in Janezu Praprotniku
kot prvi so prejeli tudi spominske značke - in vsem, ki so pripomogli, da je bila pripravljena trasa, napisan in natiskan poseben VODNIK in da je ob poti urejeno vse potrebno za nemoteno potovanje. Posebno se je zahvalil dr. Miroslavu Stiplovšku ža prispevek v vodniku, Delavski univerzi, Foto studiju Majhenič, Slovenijalesu Radomlje, Mlinostroju Domžale, Heliosu Domžale, Centru srednjih šol Domžale, obrtnikom: Solce, Černivec, Vidi in Stanetu Kokalj, Kulturni skupnosti, Izvršnemu svetu SOb Domžale, Republiškemu komiteju za kulturo in znanost ter vsem tistim, ki so pomagali pri ostalih delih: Tatjani Fugger in Toniju Jarcu za osnutek značke, delavnici GKG Kuclar, ki je izdelala značke, Geodetski , upravi Domžale in Ljubljana za izdelavo zemljevida in za natis SGP Delo, Lojzetu Praprotniku za oblikovanje in Delavski univerzi Domžale za natis VODNIKA.
O pomembnosti poti je spregovoril tudi predsednik Meddruštve-nega odbora planinskih društev ljubljanskega območja Peter Lavrič, ki je še posebej podčrtal pomen same transverzale in tudi njeno spominsko vrednost, kot pot bojev in zmag, saj bo kot takšna predstavljala del vzgojne dejavnosti mladih, ki bodo hodili po njej in ki so združeni v številnih planinskih organizacijah.
Slovesnost je bila zaključena s podelitvijo prvih spominskih značk in vodnikov, ki vsebuje tudi poseben pravilnik, s katerim je določeno, kdo je upravičen do bronaste, srebrne, zlate in spominske značke in tudi način njihovega podeljevanja.
Tako je Komisija za obujanje tradicij ob sodelovanju posebne komisije opravila še eno pomembno nalogo, ki si jo je zadala v svojem programu in ki bo■ omogočila številnim pohodnikom, da se spoznajo s slavno in tudi tragično preteklostjo narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini.
Kušar
:
OBVESTILO BORCEM IN VVI
Občinski odbor ZZB NOV Domžale ugotavlja, da se je v posamezne kraje v občini v zadnjih letih naselilo veliko borcev in vojaških vojrih invalidov in da niso povezani oz. vključeni v delo borčevske organizacije.
Zaradi tega poziva vse tovariše in tovarišice, da poiščejo v svojem kraju predsednika ali tajnika Krajevne organizacije ZB NOV in da se tam tudi prijavijo oziroma oddajo svoj naslov.
Le tako bo mogoče dobiti točne podatke za kartoteko in ob različnih akcijah krajevnih odborov ZB NOV in tudi Občinskega odbora ZZB NOV obveščati vse člane v naši občini.
Vse tiste borce in vojaške vojne invalide, ki niso prijavljeni prosimo,da to obvestilo vzamejo kot dolžnost, ki jo je potrebno čimpreje opraviti.
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
PREVOJE - UREJENE CESTE
Pomembna obogatitev
Slavnostna otvoritev urejenih cest krajevne skupnosti Prevoje je bila 25. maja v kulturnem domu v Šentvidu.
Urejene ceste so bile v tej krajevni skupnosti že dolgo časa imperativ, ki ga je bilo nujno urediti. Prebivalcem te krajevne skupnosti pomeni zatorej izjemno obogatitev infras t rak turnih objektov in zagotovo veliko prelomnico.
Na svečanosti, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v kulturnem domu v Šentvidu, je slavnostni govornik Edvard Petemel, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, poudaril:
Razumljivo je, da ob občinskem prazniku ne slavimo samo dogodkov izpred 43 let, ampak se ob tem spominjamo vseh pomembnih dogajanj v naši bogati preteklosti. In ker smo danes zbrani tu, v KS Prevoje, je prav, da posebej poudarimo izjemno pomembno vlogo partijske celice Dob-Pre-voje, ki jo je takrat vodil tov. Viktor Avbelj, sedanji predsednik predsedstva SRS.
Člani komunistične partije in njihovi privrženci s Prevoj, Doba, Količevega. Črnega grabna in od drugod so izvedli številne akcije. Zelo pomembna je bila tudi njihova udeležba na omenjenem shodu ljudske fronte.
Narodnoosvobodilni boj se je na področju Prevoj zelo uspešno
razvijal, kar dokazuje tudi to, daje bil v času množičnega poleta partijskih in skojevskih organizacij OF v drugi polovici 1943. leta na Prevojah tudi večkrat sedež okrožnih forumov KPS in OF ter okrožne izpostave varnostnoobvešče-valne službe. To dokazuje, da ima revolucionarno gibanje na področju Prevoj bogate tradicije. V času NOB je izgubilo življenje 21 krajanov.
Po končani vojni so tudi Prevoje krenile po poti obnove in stalnega napredka. Razvoj in napredek je bil v tem kraju viden, predvsem pri urejanju komunalne problematike. Tako je bilo v preteklem obdobju predvsem rešeno vprašanje vodovoda in električnega omrežja, zbiralnice mleka, prenovljena sta bila kulturni dom v Prevojah in gasilski dom v Šentvidu. Vsekakor pa današnja slovesnost, ko predajamo v uporabo na novo urejene in posodobljene krajevne ceste, pomeni še en velik korak v razvoju tega kraja.
Vsi navedeni in tudi drugi uspehi so bili doseženi predvsem zato, ker se krajani KS Prevoje zavedajo, da je možno doseči razvoj le z velikim in stalnim delovanjem in angažiranjem, pa naj si bo to v obliki organiziranja akcij, zbiranja in združevanja sredstev ali pa konkretnega fizičnega - prostovoljnega — dela.
V naslednji številki Občinskega poročevalca bomo objavili:
KOLIKŠEN DEL TURISTIČNE POTICE BO OSTAL V OBČINI?
Na podlagi 235. člena Statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na 22. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 12.5.1980, na 21. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 13.5.1980 in na 21. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 13.5.1980, sprejela naslednji
SKLEP
Da se ob letošnjem praznovanju 23. maja — prazniku občine Domžale, podeli občinska priznanja predlaganim delovnim ljudem in občanom za dosežene uspehe pri družbenoekonomskem in družbenopolitičnem delu, razvoju družbenopolitične skupnosti kot tudi za pomembne delovne in življenjske jubileje in sicer:
I. PLAKETO Z ZNAKOM PREJMEJO:
Križaj Anton, Stiplovšek Marcela, Bevc Filip, Novak Jože, Rožič Janez, Mavsar Ludvik, Šare Anton, Jenčič Milan, Burgar Anton, Blejec Matko, Hribar Franc, Šuštaršič Albin, Štefan Frančiška, Pichler Metka, Ipavec Majda, Leskovec Janez, Murn Maruša, Oktet Tosama, Kavčič Mirjana, Šoštarič Majda, Jerman Stane, Hafner Ivan, Gerbec Jože, Drmal Vera, Vavpetič Milica, Košir Marija, Podlipnik Ivica, Skok Franc, Tomše Milan
II. MEDALJE ZA ZASLUGE PREJMEJO:
Delavska univerza, Bernot Miha, Kmetic Štefan, Klančar Franc, Dežela Niko, Gale Anica, Peterka Martin, Gasilsko društvo Homec, Gasilsko društvo Mengeš, Zupan Ivan, Pollak Mirni, Svoljšak Matija.
III. RED ZA ZASLUGE PREJMETA:
RAVNIKAR Tone — za uspešno in aktivno delovanje na področju dela z izseljenci ter na kulturno prosvetnem področju v občini ob življenjskem in delovnem jubileju;
BAJEC Slavko — za uspešno in požrtvovalno delo na družbenoekonomskem in družbenopolitičnem področju ter delovnem jubileju.
Na podlagi 7. člena Poslovnika o delu komisije za odlikovanja in 22. seje družbenopolitičnega zbora z dne 12.5.1980 sta predsednik skupščine občine Lenič Jernej in predsednik Komisije za odlikovanja Avbelj Franc — Lojko, sprejela, da se podeli občinsko priznanje Plaketa z znakom sledečim:
PIRNAT Francu, CENCELJ Marjanu, KOKALJ Janku - za sodelovanje in organiziranje številnih prostovoljnih akcij, za vložen trud na kulturnem področju v krajevni skupnosti ter za vsestransko pomoč pri hitrejšem razvoju odročnih krajev, za izrazito zavzetost pri izgradnji spomenika NOV — ceste Gorjuša—Trojica;
Gasilskemu društvu Žeje—Trojica — za uspešno in požrtvovalno delo in prizadevanja pri odpravljanju nerazvitih področij v občini Domžale;
GG obratu kooperacija Domžale — za uspešno sodelovanje s krajani in za nesebično pomoč pri reševanju cestno-komunalnih problemov;
Podjetju „NIVO" Celje — za nesebično sodelovanje s krajani pri izgradnji ceste in spomenika.
Domžale, 23.5.1980
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r.
Domžalčani
Gotovo že veste, da Turistična zveza Slovenije že dalj časa organizira tekmovanje „TEKMUJMO ZA NAJLEPŠI KRAJ V SLOVENIJI" in da se tudi mi vključujemo v akcijo. To tekmovanje traja sicer skozi vse leto, vendar smo ravno zdaj v tistem letnem času, ko lahko največ storimo za lep videz našega doma, okolice in celega mesta. Zato pozivamo vse občane našega lepega kraja, da vsak zase in vsi skupaj čimveč storimo za to, da bo naše mesto lepše, čisto in bolj zdravo. V ta namen smo že namestili po mestu 17 plakatnih panojev, s katerimi smo uredili plakatiranje in nam zdaj ni več treba gledati nalepljenih plakatov vsepovsod po mestu - po hišah, ograjah, drevju. Nabavili smo tudi deset velikih košev za smeti in jih namestili na najbolj potrebnih mestih. Upamo, da bodo služili svojemu namenu in da bodo občani manj odpadkov zmetali po tleh.
Kako neodgovoren in nekulturen odnos imajo nekateri ljudje do narave in okolja, so spoznali tudi dijaki - člani mladinske organizacije Ekonomske srednje šole Domžale, ki so 30. aprila letos pomagali očistiti zaščiteni naravni park Šumberk. Kar 74 dijakov je pobiralo ostanke naše „kulture" in so nabrali več ton odpadkov. Hvaležni smo tem da bi zares ne odmetavali smeti in odpadkov tja, kamor Upamo, da nam bodo še kdaj prišli na pomoč. Se bolj pa si želimo, da bi take masovne očiščevalne akcije ne bile potrebne, da
bi zaraes ne odmetavali smeti in odpadkov tja, kamor ne spadajo. Vsi najbrž želimo, da bi bil naš kraj z okolico čim lepši, čist, urejen in zdrav. Zato prosimo vse občane, da organizirajo očiščevalne akcije okrog svojih objektov in uredijo zelenice. Za vzgled so nam lahko stanovalci blokov Prešernove ulice od št. 28 — 34 ter v Ljubljanski ulici št. 103, kjer večkrat čistijo okolico blokov in imajo lepo urejene zelenice. Želimo, da bi jih vsi posnemali!
Mnogi naši občani imajo radi cvetje,, lepe vrtove in balkone. Dne 25. aprila 1980 smo organizirali predavanje o vzgoji balkonskih rastlin, urejanju zelenic in malih, spremljano z barvnimi diapozitivi. Prišlo je veliko ljubiteljev cvetja, ki se bodo doma še bolj potrudili, da bodo naše Domžale lepše.
Naše društvo vsako leto ocenjuje urejenost objektov z okolico okrašene balkone, vrtove in zelenice. Lansko leto smo ocenili 312 stanovanjskih blokov, stolpičev in individualnih hiš z okolico. Kar 53 jih je bilo ocenjenih z najvišjo možno oceno. Diplome, ki so si jih posamezni občani prislužili za svoje delo, bodo podelili na letni skupščini, ki bo dne 6. junija ob 17. uri v restavraciji Repovž v Domžalah.
Ocenjevalne komisije bodo tudi letos opravljale svoje delo. Želimo, da bi bili med letošnjimi nagrajenci za najlepši vrt, najlepši balkon, najlepši park pred stanovanjskim blokom tudi vi! Vse soobčane pa prosimo, naj ne uničujejo zelenic in ne trgajo cvetja, ki so ga pridne roke zasadile zato, da bi se mi vsi čim lepše počutili v svojem kraju! Vse za zdravo in lepo okolje!
Turistično društvo Domžale
>  DAN MLADOSTI MED MLADIMI
Ohranimo prireditev mladih v Domžalah
Letos so ob dnevu mladosti, ki smo ga tokrat praznovali brez ljubljenega maršala Tita, že petič pripravili osrednjo športno prireditev mladih — tokrat na športnem stadionu v Domžalah.
Štirikrat poprej je bila prireditev organizirana v dvorani komunalnega centra, vendar je bilo tako vzdušje kot tudi program na odprtem prostoru spremljati vse drugače kot prejšnja leta.
Od malčkov iz vzgojno—varstvenih ustanov do osnovnošolcev in mladincev se je spletalo darilo mladih iz naše občine spominu našega ljubljenega tovariša Tita. Tudi gledalci so v velikem številu prihiteli na športni stadion, kjer so bili priča res lepi manifestaciji mladosti, zdravega duha, predvsem pa neodjenljive pripadnosti idejam in izročilu našega predsednika Tita.
Gotovo je, da organizatorji v priprave take zahtevne prireditve niso vložili malo truda. Zanj jim gre — kot tudi vsem pedagoškim delavcem in drugim športnim navdušencem, ki so kakorkoli prispevali k zelo uspeli prireditvi — resnično priznanje.
To priznanje naj jim bo vzpodbuda tudi za prihodnje, saj vsi, ki smo bili na tej prireditvi mladih v Športnem parku v Domžalah, izražamo našo skupno željo: OHRANIMO PRIREDITEV MLADIH, srečajmo se ob letu vnovič na še bolj množični, še vedrejši, še uspešnejši prireditvi ob dnevu mladosti.
MLADI KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKA ŠLANDRA SE NE PRE-PUŠČAMO LENOBNEMU SPANJU
Čeprav je bila osnovna organizacija ZSMS Slavka Šlandra ustanovljena šele marca letos, se že močno čuti, da ustanovitev osnovne organizacije ni bilo zgolj namen zagotovitve potreb na Papirju, temveč nenadomestljiva potreba po združevanju mladih za uspešno delo na vseh področjih delovanja mladinske organizacije in vse večje vključevanje mladincev v krajevno samouprav . V programu, ki smo ga začrtali na volilno-programski seji, smo namenoma Planirali akcije, s katerimi bi pridobili v našo sredino čimveč mladih. Operativni Program smo ti zastavili do meseca junija, vendar lahko s ponosom ugotovimo, da so bile planske naloge uresničene že do konca maja. Verjetno je bila ena naših najpomembnejših aktivnosti enodnevna mladinska delovna akcija. 17. maja se je 15 dela željnih mladincev z orodjem v roki zbralo pred domžalsko knjižnico, kjer so se že nekaj minut po zboru neugnano lotili kar precejšnjega kupa zemlje, ki je že dalj časa kljuboval dežju, snegu in pa tudi nezadovoljnim Pogledom občanov, ko so hodili mimo.
No pred zagnanimi mladinci, ki so s krampi in lopatami planili nadenj, je le m°ral „kloniti" in prav kmalu bo pred knjižnico pognala zelenica. Bolj kot z malico, ki smo jo dobili po končanem delu, pa smo bili zadovoljni s končnim 'zidom naše prve delovne akcije: v boju za lepše okolje, v katerem živimo, smo *voj konček pristavili tudi mladi „Šlan-drovci".
Da se bomo lahko uspešno vključevali v krajevno samoupravo in da bomo zadovoljni z delom naših delegatov v samoupravnih organih KS, si moramo Preko vse večje aktivnosti v osnovnih sredinah pridobiti čimveč izkušenj, obenem pa si ustvariti podrobno sliko o
MAB
delu mladih na vseh področjih, o dosedanjem razvoju mladinske organizacije in naše samoupravne socialistične skupnosti na sploh. Osnovo za to sliko — platno, si bomo pridobili z mladinsko politično šolo, kako širok in kako podroben motiv bomo naslikali, pa je odvisno od nas samih. Osnovno znanje, ki nam ga bo dala mladinska politična šola, bomo morali še naprej krepiti in razvijati in ga s pridom uporabljati pri našem nadaljenjem delu.
Resda smo mladinci 00 ZSMS Slavka Šlandra zaenkrat še potoček, a obljuba da bomo kmalu postali reka, prav gotovo ni pretirana.
Božo Jašovič
Z OBČINSKE KONFEREN CE ZSMS DOMŽALE
60 mladih iz krajevnih skupnosti se je zbralo na seminarju na Trojanah. Poslušali so naslednja predavanja:
družbenopolitični sistem SFRJ, preživljanje prostega časa, kolektivno vodenje, planiranje,
mladinske pohodne enote in delovne akcije,
Počitniška zveza in aktualne naloge ZSMS.
Seminar je bil zelo zanimiv, saj je precej dela potekalo v skupinah in je prav vsakdo lahko prišel do besede. Poseben čar seminarja je bil nastop Andreja Šifrerja, ki smo ga z njegovo lepo spremljevalko (glavno igralko v TV seriji o Šurdi Surdiloviču) ujeli kar v prodajalni krofov. Kljub temu, da se jima je mudilo v Velenje, je Andrej poteg-
nil iz avta kitaro in nam zaigral 4 pesmi. Na seminarju so se potrudili tudi informatorji in izdali posebno številko glasila.
V aprilu je bilo srečanje brigadirjev. Ustanovili smo stalno brigado. Že dve soboti v maju pa je potekal akcija pri urejanju spominskega parka na Judeževi domačiji nad Oklom. Brigadirji Slavko Šlan-der, ki bodo letos sodelovali na Kobanskem od 21. - 12. julija so že imeli dve brigadni konferenci. Sedaj jih čakajo zdravniški pregledi in cepljenje.
700 pionirjev, učencev 7. razreda, je bilo sprejetih v osnovne organizacije ZSMS. V šolah so jim pripravili prikupne slovesnosti in jim podelili članske izkaznice, značke, brošure Tito in mladi ter posebno izdajo Mladine — Danes pionir, jutri mladinec. Povsod je bilo slovesno. Pripravili so bogat kulturni program. Novosprejetim mladincem so spregovorili tudi predstavniki krajevnega družbenopolitičnega življenja. V Mengšu so si po sprejemu mladinci ogledali delovne organizacije. Tako so tudi mladinci, poleg svojega, dostojno počastili, občinski praznik.
Da se mladinska organizacija čedalje bolj približuje problemom mladih, kažejo tudi zapisniki osnovnih organizacij. V Mlinostro-ju so se na seji predsedstva 00 ZSMS pogovarjali o stanovanjskem problemu delavca in ga podprli v njegovih prizadevanjih, da mu delovna organizacija pomaga do stanovanja.
Ker bo imela občinska konferenca v juniju volilno in programsko konferenco, že od marca potekajo pospešene aktivnosti z evidentiranjem in vsklajevanjem možnih kandidatov za vodstvene funkcije.
Ob smrti predsednika Tita se je takoj zbralo predsedstvo občinske konference na žalni seji, ki pa je v drugem delu potekala delovno v dogovorih za nadaljnje delo. Center za obveščanje in propagando je že v ponedeljek na vse zgodaj izdal posebno številko glasila Mi mladi, drugo pa dan pred pogrebom tovariša Tita.
OK ZSMS Igor Lipovšek
MAJ - NAŠ MESEC
Maj - mesec v katerem prekipeva neusahljiva mladost, mesec, ki smo si ga mladi izbrali za svojega. Letošnji mesec mladosti preživljamo s trpko bolečino v srcih, a z neomajno obljubo nadaljevati začrtano pot največjega ljubitelja mladosti - našega ljubljenega Tita.
V počastitev praznika mladih že ves mesec potekajo številne prire ditve mladih, ki s tem znova in znova dokazujejo pripadnost veliki misli našega Tita in se zavedajo, da pripada mladi generaciji velik del odgovornosti za nadaljnji razVoj naše samoupravne socialistične demokracije. Številna športna tekmovanja, ki so jih organizirali mladinci v osnovnih sredinah in v katere so vložili mnogo truda, so že skoraj mimo. Množičnost je naš edini cilj teh prireditev, privabiti na ta tekmovanja mlade iz vseh sredin, kjer le ti živijo in delajo. Prijateljstvo, bratstvo in tekmovalni duh so tiste vrednote, ki nam pomenijo mnogo več, kot samo kvaliteta športnih tekmovanj-   . .
Glasba je ena najbolj priljubljenih področij delovanja mladih. Vse več je takih, ki se poskušajo v raznih mladinskih ansamblih, neutrudljivo vadijo v zakotnih kleteh, a v javnosti jih le ni in ni slišati. Zakaj? Osnovne organizacije ZSMS večinoma nimajo primernih prostorov, da bi organizirale mladinske plese, najemnine dvoran so precej visoke, tako da na žalost ostane samo pri vajah in v temačnih kleteh. Toda delo, ki ne obrodi, slej ali prej opustimo. Ah' ne bodo ti mladinci vrgli svojih instrumentov v kot in se raje odpravili v gostilno na kozarec piva?
No, ročk koncert, ki smo ga organizirali aprila, je tem mladincem vlival novih moči in upanj, saj smo obljubili, da bomo podobne koncerte še organizirali.
Priložnost, da prodrejo v javnost, smo dali tudi mladim literatom. Prekipevajoča čustva, občutki in opažanja, ki jih mladi ustvarjalci ali kakšni stari knjigi izlivajo ali na Ust. papirja, so tokrat našla pot med ljudi. Razstava pesmi, ki smo jo organizirah v počastitev občinskega praznika in Dneva mladosti je lep primer, da dajemo mladim premalo priložnosti, da bi lahko izkazovali rezultate svojega dela - dobili smo toliko pesmi, da smo od vsakega lahko objavili le po eno pesem. Pa niso tu samo pesmi, da smo pesniki, imamo še modelarje, slikarje, gleda-liščnike ...
Ah si bodo morali čisto sami iskati pot med ljudi? Mar se ne bojimo, da nam bodo ti ljudje odšli?
Božo Jašovič
.__y
OBČANI POZORI
Med 7. in 8. majem je nekdo ob čistilni napravi OZD „Tosama" na Tkalski ulici na Viru ukradel panj s čebelami iz čebelnjaka, ki je v sadovnjaku in zavarovan z ograjo.
Panj je transportni AZ z oranžno končnico.
Prosim občane, ki bi ugotovili, da je nekdo nabavil Čebele v tem času, ko je prepovedano vsako prevažanje čebel zaradi kužnih bolezni, da javijo na naslov: OREHEK Anton, Domžale, Murnova 2.
Pomembno ustvarjalno dejanje
Jubilej gasilskega društva Domžale:
Nova Heliosova tovarna krede v Srpenici:
Na otvoritvi je govoril Vinko Hafner — predsednik Republiškega sveta ZS Slovenije
V soboto, 17. maja t.l. so delavci kemične industrije Heliosob prisotnosti predstavnikov javnega in družbenopolitičnega življenja skupščine občine Tolmin in Domžale ter predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja odprii v Srpenici na Tolminskem novo tovarno za pridelovanje krede oziroma karbonatnega melja. Uvodoma je na slovesnosti v Srpenici, kjer ima Helios že vrsto let svojo temeljno organizacijo, spregovoril predsednik kolegijskega poslovodnega organa Srečko Satler. Poudaril je moč Titovega izročila in našo neomajno zavezanost, da mu brezpogojno sledimo tudi vnaprej, nato pa je nekoliko orisal zgodovino Heliosovih prizadevanj na Tolminskem. Slavnostni govornik je bil Vinko Hafner, katerega besede v nadaljevanju poročila prav tako povzemamo.
GASILCI PRAZNUJEJO 100 LETNICO
Gasilska zveza Slovenije in Občinska gasilska zveza Domžale sta skupno organizirali republiško gasilsko tekmovanje v počastitev 100. obletnice Gasilskega društva Domžale in IX. kongresa slovenskih gasilcev.
Poleg gasilskih trojk starejših gasilcev so prvič na takem tekmovanju nastopale tudi gasilske enote CZ iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti. Kot selekcija za republiško tekmovanje pa so bila občinska tekmovanja širom Slovenije.
TKK Srpenica se je leta 1974 pridružila delovni organizaciji Helios, kar je povečalo njene razvojne možnosti in razširilo njen gospodarski prostor. Kako hitro je raslo podjetje, ponazarjajo podatki, da je bilo leta 1960. zaposlenih 36 delavcev, ki so proizvedli 4.000 ton izdelkov, leta 1970. pa so 103 delavci izdelali, že 8.500 ton. V letošnjem letu naj bi 154 delavcev proizvedlo 17.300 ton izdelkov v skupni vrednosti 176 mio N din. Se bistvenejši premik je bil dosežen v proizvodnem asortimanu, v katerem začenjajo prevladovati izdelki višje stopnje obdelanbsti kot so tesnilne mase ter dodatki cementu in betonu.
Od vseh obratov je ostal v tem obdobju nespremenjen le obrat krede, kjer so bili tudi pogoji dela najtežji. K odločitvi, da se zgradi nova, sodobna tovarna krede, je deloma prispeval rušilni potres 1976. leta, ki je proizvodne naprave poškodoval v tolikšni meri, da bi bilo gospodarsko nesmotemo sanirati stare objekte. Kljub določenim dohodkovnim dilemam, se je delavski svet leta 1976 odločil za naložbo v novo tovarno krede.
Prvi investicijski elaborat je predvideval naložbo v bišini 30 mio N din, ki se je pa zaradi izbire novejše tehnologije, potrebne izgradnje spremljajočih objektov in splošnega naraščanja cen povečala v letu 1979 na 66,9 mio N din.
Tovarna, ki je bila uvrščena v srednjeročni program razvoja DO Helios za obdobje 1976 - 1980, ima petkrat večjo proizvodno zmogljivost kot stari obrat in znaša 20.000 ton letno. Omogoča tudi proizvodnjo krede z mnogo finejšo mikronažo in spričo dejstva, da razpolagamo z velikimi depoziti krede v neposredni bližini proizvodnje, se v določeni meri odpirajo tudi možnosti za izvoz. Tovarna bo ob polnem izkoriščanju zmogljivosti dajala nekaj manj kot 50 mio N din celotnega prihodka in ker v njej ne bo zaposleno več delavcev kot v starem obratu, se bo znatno dvignila proizvodnost dela, kar bo moralo imeti pozitivne učinke na racionalnost   gospodarjenja. V
novem obratu bodo lahko ustvarili 50 milijonov dinarjev dohodkov na leto, ob tem pa je treba povedati, da bodo neizčrpne količine osnovne surovine t.j. krede, ki jo je dovolj v sami Srpenici pa tudi v okolici za več desetletij, temelj, ki bo sodobni domači pa tudi uvoženi tehnologiji zagotavlja prodor kemičnih izdelkov tudi na tuje.
Kot je poudaril slavnostni govornik Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je obrat tudi odprl, pomeni Heliosova naložba takšno ustvarjalno dejanje, s kakršnimi na najboljši možen način uresničujemo Titovo pot.
Vinko Hafner je v svojem govoru tudi podčrtal, da je nova tovarna v Srpenici eden od plodov naglega ekonomskega razvoja Tolminskega po potresu, 150 delavcem bližnjih naselij in vasi pa zagotavlja socialno varnost v domačem kraju.
Ne le ti podatki, pač pa tudi drugi elementi — denimo odlična kadrovska sestava — kažejo na to, da je v Srpenici zametek nastajajoče obetavne kemične industrije Tolminske, saj je nova tovarna navsezadnje tehnološko najsodobnejše zasnovana tovrstna tovarna ne le v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. Investicijski program je izdelalo podjetje „Smelt".
Po njegovem prvotnem programu je bila predvidena tehnologija, ki je v svetu že dolgo znana in preizkušena. Z dodatnimi spoznanji in analizami pa so za tehnologijo sušenja, drobljenja in separiranja zasnovali na drugačnih rešitvah. Gre za novejšo tehnologijo, po kateri se vse tri faze sušenja, drobljenja in separiranja vršijo v komori z vzgonskim toplim zrakom, ki vodi zdrobljeno in suho kredo na sledečo linijo separatorjev, kjer se iz nje ločijo posamezne željene frakcije. Opremo za tako tehnologijo so nabavili na Japonskem.
Ob tej najsodobnejši tehnologiji ( to je podčrtal tudi tovariš Vinko Hafner), tudi ne bo več težaškega ročnega dela, s kakršnim so se v Srpenici mučili še pred leti.
Matjaž Brojan
Gasilci so prikazati celo vrsto gasilskih veščin in spretnosti, ki jih ob potrebi uporabijo . . .
V otvoritvenem govoru je predsednik GZ Domžale Aleksander Rihtar pozdravil vse navzoče, tekmovalcem pa je zaželel obilo tekmovalnih uspehov.
Tekmovanje se je odvijalo na nogometnem stadionu v Domžalah, skupno pa je sodelovalo pet ekip veteranov, 18 gasilskih trojk in 30 enot CZ.
Ob zaključku tekmovanja sta v imenu delegatov OZD, DPO in GD pozdravila prireditev tudi predsednica SZDL občine Domžale Marija Ivkovič in predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič.
Na zaključnem defileju so prvič nastopali tudi nadebudni domžalski pionirji — gasilci.
Živulovič
TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI
Tole, kar na tekmovanju civilne zaščite na sliki počno še „za hec" bodo v primeru potrebe znali tudi zares ..."
V počastitev občinskega praznika občine Domžale in da bi obenem preverjali znanje ekip prve pomoči, so Oddelek za LO in družbeno samozaščito, ter občinski odbor Rdečega križa Domžale pripravili VIII. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči Civilne zaščite, OZD, krajevnih skupnosti in Rdečega križa Domžale.
Prijavilo se je petnajst ekip, ki so tudi pokazale, da je njihovo tako teoretično, kot praktično znanje prve pomoči na najvišji ravni. Pa tudi tritedenske priprave na to tekmovanje dajo slutiti, da se je „bil ogorčen boj", v celotnem poteku tekmovanja.
Sodniki so izmed ekip: krajevnih skupnosti: Šlandrove brigade, Venclja Perka, Simon Jenko, Vir, Rova, Moravče, Velika vas, Blagovica, OZD—ov, Tosama, Rašica, Avtoservis, Toko, Univerzale, Napredek, KO RK Domžale, izbrali trojico najbolje pripravljenih. To so ekipe Napredka, Univerzah in KS Rova. Kot predstavnica domžalske občine bo na republiškem tekmovanju sodelovala ekipa Napredka.
Potek organizacije, kot tudi samo tekmovanje, sta vredna pohvale, škoda pa je, da je občinski praznik samo enkrat na leto in da prirejamo taka poučna tekmovanja samo ob svečanih priložnostih, ne pa tudi sicer med letom. To pa bi bilo zaradi vsesplošne koristnosti in izobraževanja v znanjih samozaščitnega ravnanja — še kako primerno. Živulovič
Na osnovi 3., 5., 6. in 17. člena Pravilnika o pogojih za pridobitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarskem (Uradni vestnik občine Domžale 2/80), Izvršni odbor Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale razpisuje
6. javni natečaj
ZA   PRIDOBITEV   STANOVANJSKE   PRAVICE   NA NAJEMNIH STANOVANJIH ZGRAJENIH S SREDSTVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE   SKUPNOSTI  OBČINE  DOMŽALE,  NAMENJENIH ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
I. NAMEN
Javni natečaj je namenjen za zbiranje podatkov za izdelavo prednostne liste pričakovalcev družbeno najemnih stanovanj, ki so pridobljena s sredstvi za družbeno pomoč.
Stanovanja, ki bodo dodeljena upravičencem na podlagi potrjene prednostne liste so:
— novozgrajena stanovanja v Domžalah, Mengšu in Dobu,
— vsa morebitno izpraznjena stanovanja do naslednjega javnega natečaja.
II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE SO:
— upokojeni občani, borci in vojaški vojni invalidi ter delovni invalidi prve kategorije ali 75 — 100 % invalidi;
— mlade družine;
— družine in občani z nižjimi dohodki.
UPOKOJENI OBČANI, BORCI, VOJAŠKI VOJNI INVALIDI TET. DELOVNI INVALIDI PRVE KATEGORIJE ALI 75 - 100 % INVALIDI lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosile"c ali ožji član družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
— da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice;
— da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale;
— da prosilec predloži vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva javni natečaj;
— da prosilec predloži mnenje društva upokojencev oziroma društva invalidov ali ZZB NOV o rešitvi stanovanjskega vprašanja;
— da prosilec dostavi mnenje krajevne skupnosti, na katerem območ ju stalno prebiva;
— da prosilec prispeva določen del lastnih sredstev za nakup novih stanovanj.
MLADE DRUŽINE
lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da noben od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
— da noben od zakoncev ni lastnik oziroma solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice;
— da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivanje na območju občine Domžale;
— da eden od zakoncev redno namensko varčuje pri poslovni banki za gradnjo ali nakup stanovanja najmanj 20 % od skupnega osebnega dohodka družine, vsaj 6 mesecev pred natečajem;
— da podpiše izjavo, da ne bo prekinil namenskega varčevanja pri poslovni banki za ves čas bivanja v stanovanju;
— da skupni dohodek prosilca in članov družine presega na člana družine mesečno 40 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS;
— da podpiše odstopno  izjavo, da bo delovna organizacija prosilcu mesečno odtegovala od osebnega dohodka znesek dogovorjen za varčevanje pri poslovni banki, kar mora potrditi tudi delovna organizacija, v kateri je prosilec zaposlen;
— da TOZD ali OZD pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj z njima rešila v 8 letih njihov stanovanjski problem;
— če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje ni pretekle več kot pet let;
— če nobeden od zakoncev ni starejši kot 35 let;
— da prosilec prispeva določen del lastnih sredstev za nakup novih stanovanj.
DRUŽINE IN OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI
lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali ožji član družine ni imetni stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
— da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše ali počitniške hišice;
— da krajevna skupnost in delovna organizacija, kjer je prosilec zaposlen priloži pismeno mnenje k vlogi prosilca;
— da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale;
— da skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva ne presega mesečno 40 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu;
— da skupni dohodek samskega prosilca ne presega 70 % zneska poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS za preteklo leto;
— da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen;
— da prosilec prispeva določen del lastnih sredstev z nakup novih stanovanj.
III. LASTNA UDELEŽBA
Upravičenci do družbenega najemnega stanovanja bodo morali prispevati lastno udeležbo, ki znaša od 1 — 20 % vrednosti dodeljenega stanovanja. Osnova za lastno udeležbo prosilca stanovanja je skupni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
Upravičenec za dodelitev stanovanja bo prispeval lastno udeležbo po naslednji tabeli:
Skupni mesečni dohodek Lastna udeležba v odstotku od nabavne
na člana gospodinjstva oz. revalorizirane vrednosti stanovanja
do 40%	1
do 41 % - 50 %	2
od 51 % - 60 %	3
od  61 % - 70 %	4
od 71 % - 80 %	5
od 81 % - 90 %	6
od 91 %- 100%	7
od 101 %- 110%.	8,5
od 111 %- 120%	10
od 121 %- 140%	12
od 141 %- 160%	14
od 161 %- 180%	16
od 181 %-200%	18
od 201 % in več	20
Za lastno udeležbo štejejo privarčevana sredstva in na tej osnovi pridobljena bančna posojila. Lastna udeležba prosilca je posojilo Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale — sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu — za dobo 10 let po 2 (dvo) odstotni obrestni meri od vplačila dalje. Doba vezave lastne udeležbe za mlade družine je 8 let. Lastno udeležbo so dolžni plačati vsi upravičenci, ki pridobijo stanovanjsko pravico po tem natečaju, razen: čaju, razen:
— v primeru, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za manjše;
— v primeru elementarnih nesreč (povodenj, potres, požar ipd.);
— občan, ki je po pravnomočni sodni odločbi brez svoje krivde preseljen v najpotrebnejše stanovanjske prostore.
IV. POSTOPEK ZA VLOŽITEV PROŠNJE
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico naj vloži prošnjo z ustreznimi dokazili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale.
Prošnji za stanovanje morajo posamezne kategorije prosilcev priložiti naslednja potrdila:
Upokojeni občani, borci in vojaški vojni invalidi ter delovni invalidi prve kategorije ali 75 — 100 % invalidi:
— potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Domžale in o številu članov gospodinjstva;
— potrdilo o višini prejete pokojnine prosilca in upokojenega zakonca v preteklem letu oziroma potrdilo o višini osebnega dohodka v OZD zaposlenega zakonca ali družinskega člana;
— potrdilo o premoženjskem stanju;
— pismeno mnenje društva upokojencev oziroma društva invalidov ali ZZB NOV o rešitvi stanovanjskega vprašanja;
— pismeno mnenje krajevne skupnosti, na katere območju prosilec stalno prebiva;
— ustrezno potrdilo o invalidnosti;
— odločbo o udeležbi prosilca v NOV;
— potrdila specialističnih zdravstvenih zavodov o eventualni obolelosti prosilca oziroma članov njegovega gospodinjstva.
Mlade družine:
— potrdilo o trajanju delovne dobe;
— potrdilo o stalnem bivanju v občini Domžale ter o številu članov gospodinjstva;
— potrdilo o višini dohodka zaposlenih članov gospodinjstva v preteklem letu;
DRUŠTVO INVALIDOV
ŠDI DOMŽALE ZDRUŽUJE V SVOJIH VRSTAH 60 ČLANOV. DRUGO DRUŠTVO .4NVALID", KI JE BILO DOSEDAJ SAMOSTOJNO, PA IMA V SVOJIH VRSTAH 700 ČLANOV INVALIDOV IZ DOMŽAL IN OKOLICE. SAMI UGOTAVLJAJO, DA JE PRAV V NJIHOVEM OKVIRU ORGANIZIRANIH PREMALO ŠPORTNIH AKTIVNOSTI. TO PA JE ZA POČUTJE IN DELO ČLANOV NEOBHODNO, ZATO SO ZAČUTILI POTREBO, DA SE OBE DRUŠTVI POVEŽETA OZIROMA ZDRUŽITE V ENOTNO DRUŠTVO „INVALID" TER TAKO PONESEJO ŠPORTNE AKTIVNOSTI V VEČJEM OBSEGU MED SVOJE ČLANE.
Prelomnica v tem smislu je bil občni zbor obeh društev, na katerem so se domenili, da bodo vključili v športne aktivnosti čim več invalidov - članov ter da bo ta združitev osnova za živahnejše športno življenje med invalidi.
Predsednik ŠDI Domžale Franc Avbelj - Lojko, je navzoče na nedavnem letnem občnem zboru obeh društev pozval, predsednik DI Domžale Janko Weith pa zagotovil, da bodo invalidi večjo možnost športne aktivnosti tudi izkori-
— potrdilo o premoženjskem stanju;
— kopijo pogodbe o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše;
— kopijo izpiska iz poročne matične knjige;
— izjavo, da se bo pred pretekom 8 let izselila iz dodeljenega stanovanja;
— izjavo TOZD ali OZD, pri kateri sta zakonca zaposlena, da jamči da bo skupaj z njima v 8 letih rešila njihov stanovanjski problem;
— potrjeno odstopno izjavo, da bo delovna organizacija prosilcu mesčečno odtegovala od osebnega dohodka znesek dogovorjen za varčevanje pri poslovni banki;
— izjavo, da ne bo prekinila namenskega varčevanja;
— potrdila specialističnih zdravstvenih zavodov o eventualni obolelosti prosilca oziroma članov njegovega gospodinjstva.
Družine in občani z nižjimi dohodki:
— potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Domžale ter o številu članov gospodinjstva;
— potrdilo o višini dohodka zaposlenih članov gospodinjstva v preteklem letu oziroma o višini družbene pomoči;
— potrdilo o premoženjskem stanju;
— pismeno mnenje krajevne skupnosti, na katere območju prosilec stalno prebiva;
— priporočilo delovne organizacije, pri kateri je prosilec zaposlen;
— ustrezno zdravniško spričevalo v primeru nezaposlenosti prosilca ali članov ožje družine;
— potrdila specialističnih zdravstvenih zavodov o eventualni obolelosti prosilca oziroma članov njegovega gospodinjstva.
— potrdilo o trajanju delovne dobe;
V. OBRAZEC PROŠNJE ZA STANOVANJE
Prosilci dobijo obrazec prošnje za stanovanje pri Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale.
VI. ROK TRAJANJA NATEČAJA
Prosilec naj dostavi prošnjo z ustrezno dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave v Občinskem poročevalcu in sicer po pošti ali osebno. Vloge prispele po zaključenem natečaju se ne bodo upoštevale.
SamoupraOpa stanovanjska skupnost občine Domžale bo obvestila vse prosilce o izidu natečaja in objavila v Občinskem poročevalcu prioritetno listo.
POSEBNO OBVESTILO
Prosilci, ki so poslali nekompletno ali kompletno prošnjo do izida 6. javnega natečaja ter prosilci, katerih prošnje na prejšnjih natečajih niso bile ugodno rešene, naj prošnjo v razpisanem roku dopolnijo v skladu z razpisnimi pogoji, sicer njihovih prošenj ne bomo obravnavali.
Domžale, dne 3.6.1980
Predsednik izvršnega odbora Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale Janko KRALJ, I. r.
Invalidi - kcgljači
stili v raznih panogah, ki jih v ŠDI gojijo oziroma, ki jih člani želijo gojiti.
Doslej je v okviru športnega društva Invalid potekala aktivnost med kegljači. šahisti, strelci, bali-narji in podobnimi, predvidevajo pa še sekcije za plavanje, odbojko in tenis.
Tudi sredstva za te aktivnosti bodo člani obeh društev združevali, tako, da si lahko v resnici obetamo razmah invalidskega športa.
Poleg športne dejavnosti pa bo ob združitvi obeh društev - (tako obetajo) živahnejše zaživelo tudi delo v družbenopolitičnih organi-
zacijah, med invalidi, aktivnostih splošnega ljudskega odpora ,in v družbeni samozaščiti ter ostalih manifestacijah, ki se jih bodo udeleževali.
Ker je mnogo članov še zaposlenih, v društvu pričakujejo razumevanje delovnih kolektivov in njihovo pomoč pri sodelovanju članov društva v različnih aktivnostih ter programih.
Prav bi bilo, da bi o teh aktivnostih invalidi obširneje seznanjali javnost tudi preko „Občinskega poročevalca" ali „TV-15", saj bi bilo prav, da bi v svojih vrstah našli svojega dopisnika.
M.B.
Pogost pojav med nami:
Zlorabe posebne vrste
Res je beseda v naslovu — huda beseda. Vendar še vedno ne tako huda, kot je-hud pojav, do katerega prihaja. Ta pojav pa sega na področje naše stanovanjske graditve, kreditiranja gradnje stanovanj, urejanja stanovanjskega vprašanja, ki je vse hujše.
Pa smo kljub temu, da je to vprašanje vse bolj pereče, priče pojavu, ko ljudje sprejeta posojila, sprejeta družbena sredstva, ki jih je družba namenila izključno za rešitev stanovanjskega problema posameznika, preko različnih transakcij z gradbenim materialom, zamenjujejo za denar v gotovini.
Tako marsikje namesto zidov, ki naj bi zrasli, prihajajo na dvorišča razkošna osebna vozila, BMW-ji, AUDI-ji, PEUGEOTI. Da je oškodovana družba, ki je ta sredstva namenila za stanovanjsko gradnjo — je na dlani, saj bo nenazadnje oškodovana tudi zaradi inflacije, ko bo posojilo odplačano.
Enako hud je pojav, ki mu še nismo znali stopiti na prste, je pojav, da prejemniki solidarnostnega stanovanja — neposredno po vselitvi nabavijo bolj ali manj dragocena vozila. Nekaj primerov poznamo, da so se mesec ali dva po vselitvi nosilci pravice na solidarnostnem stanovanju pripeljali z novim GOLFOM, BMW-jem, AUDI-jem ...
Prišlo je tudi že do primerov, da nosilci stanovanjske pravice na družbenem stanovanju grade razkošne vikende, prekupčujejo s parcelami itd.
Ljudem, delovnim ljudem in občanom, ki združujejo ta sredstva za stanovanjsko gradnjo družbenih stanovanj in sredstva za gradnjo solidarnostnih stanovanj - vse to ni vseeno - saj slabi njihovo prepričanje, da je družba sposobna uspešno opraviti s takimi ravnanji. Nenazadnje pa pomeni to odlično priložnost za družbenega pravobranilca samoupravljanja, da z ukrepi,- ki jih ima na voljo, stopi na prste vsem, ki se gredo te družbeno tako škodljive zlorabe posebne vrste.
Brojan
^63767
9999999999
KONCERTI GROBLJE 1980
Predstavljamo vam izvajalce na prireditvah »Groblje 1980«
Tomaž Lorenz in Igor Saje
Zagrebški godalni kvartet
Andreas Reiner
Aci Bertoncclj
II. del
Drugi del letošnjih prireditev v Grob-Ijah pri Domžalah je namenjen instru-metalnim koncertom. V okviru letošnje jubilejne, desete sezone prireditev v Muzeju Jelovškove umetnosti je tudi ta namenjen slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Tako bodo izvajalci na petih koncertnih večerih izvajali predvsem dela slovenskih glasbenih ustvarjalcev, poleg tega pa vključevali v program tudi znana klasična glasbena dela.
Tako kot v prvem delu letošnjih prireditev, tako tudi v drugem namenjamo en koncert glasbenim ustvarjalcem. V sredo, 4. junija 1980 se bodo predstavili sedanji in nekdanji učenci Glasbene šole v Domžalah s samostojnim koncertom. Koncert učencev Glasbene šole Domžale v okviru prireditev v Grobljah spada v praznovanja ob 30— letnici šole. Glasbena šola v Domžalah, ki je bila ustanovljena leta 1950, si je zadala kot glavno nalogo, da vzgoji kader, ki bo na temelju Ijubiteljttva deloval v amaterskih skupinah naše občine. Programska usmerjenost šole je močno vplivala na razvoj in razgibanost amaterske glasbene dejavnosti v vseh središčih občine. Na koncertu boste prisluhnili klavirskim skladbam, ter skladbam za klarinet, trobento, dve flavti in godalni orkester skladateljev Matije Tomca. Tomaža Habeta ter D. Cimarose, J.B. Loeilleta, A. Vivaldija in J.S. Bacha.
Drugi koncert instrumentalnega ciklusa prinaša zanimivo novost. V sredo 11'. junija 1980 bosta večer zapolnila violinist Tomaž Lorenz in kitarist Igor Saje. Tomaž Lorenz je opravil diplomski in podiplomski študij violine in komorne igre na ljubljanski glasbeni akademiji ter se kasneje izpopolnjeval še pri znamenitih mojstrih v Rimu, Sieni, Trstu in Budimpešti. Največ nastopa kot solist in z bratoma v klavirskem triu Lorenz, ki so se že predstavili v Grobljah. Doslej je koncertiral v večini evropskih držav in ameriški celini. Igor Saje pa je diplomant glasbenega oddelka Pedagoške akademije v Ljubljani in absolvent muzikološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani, sedaj pa se izpopolnjuje še na Glasbeni akademiji v Grazu. Že v času študija je nastopal solistično in kot sodelavec vidnih slovenskih solistov. Z violinistom Lorenzem nastopata v duu že štiri leta in prav v zadnjem času sta imela vrsto uspehov tako doma kot v tujini. Izvedla bosta skladbe G.F.Haendla, F.Gragnanija in N. Paganinija ter Slovencev Igorja Štuhca, Iva Petriča in Alojza Srebgt-njaka.
Tudi v letošnjem letu bodo koncerte v Grobljah obogatili umetniki iz širšega jugoslovanskega prostora. Povabilu za nastop v Grobljah se je letos odzval Zagrebški godalni kvartet, ki dosega danes eno vodilnih vlog v kulturnem življenju Jugoslavije; na mednarodnem področju pa predstavlja bogate tradicije jugoslovanske komorne glasbe. Vsi štirje glasbeni umetniki (Djordje Trkulja— violina, Marija Cobenzl—violina, Ante Živkovič—viola in Josip Stojanovič-violončelo) so diplomirali na glasbeni akademiji v Zagrebu in ves prosti čas posvetijo skupnemu delu in študiju novih del. Zagrebški kvartet je gostoval na petih kontinentih in ima za teboj okoli 1400 koncertov. Za koncert v Grobljah to pripravili popularni program kvartetov Ludvviga van Beethovna in Antonina Dvoraka ter mu dodali kvartet mladega slovenskega skladatelja Maksa Strmčnika. Gostje iz Zagreba se bodo predstavili v sredo, 18. junija 1980.
Naslednji teden, v sredo 25. junija 1980 pa bo koncerte v Grobljah obogatila gotovo ena najboljših komornih skupin v Sloveniji, ki jo sestavljajo vrhunski glasbeni umetniki. To je Ansambel Slavko Osterc, ki je bil ustanovljen leta 1962 z namenom, da v raznih sestavah glasbil izvaja sodobno glasbo. Za koncert v Grobljah pa so z dirigentom in umetniškim vodjem Ivom Petričem pripravili izredno zanimiv program za vsakega poslušalca. V spored so uvrstili dela Sergeja Prokofjeva, Primoža Ramovša, Josipa Slavenskega, Iva Petriča in Bohuslava Martinuja. Solista bosta Kostadin Kirkov—violina in Jože Falout-rog. Ansambel je doslej pripravil na številnih koncertih Že preko 130 praizvedb sklad domačih in tujih skladateljev. S programom, ki so ga pripravili za Groblje ansambel najčešče nastopa in tako na koncertnem odru preizkuša vzajemno sožitje starega in novega ter pri tem išče kvaliteto in življenjskost posameznih skladb.
Seveda tudi letošnji koncerti v Grobljah ne bodo minili brez pianista domačina Acija Bertonclja, ki bo letos spremljal mladega in odličnega avstrijskega violinistay Andreasa Reinerja. Violinist Andreas Reiner je z uspehom nastopal v ZDA, Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji ter Jugoslaviji, sedaj pa študira v New Yorku pri slovitem virtuozu Itzaku Permanu. Pred dvemi leti je nastopil tudi v Grobljah v triu Schiff— Reiner—Bertoncelj. Domačin, pianist Aci Bertoncelj se je po diplomskem izpitu na Akademiji za glasbo v Ljubljani izpopolnjeval v Parizu in Rimu. Poleg velikih uspehov v Jugoslaviji je koncertiral še v večini evropskih držav ter ZDA. Prejel je tudi najvišje priznanje za delo na kulturnem področju v občini Domžale: Kersnikovo plaketo z nagrado. Umetnika bosta skladbe Janeza Matičiča ter C.S. Francka in L. van Beethovna izvedla na koncertu v sredo, 2. julija 1980.
Vsi koncerti bodo v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah pri Domžalah s pričetkom ob 20. uri.
Milan Marinič
f->k
KOMU SE MAŠČUJEJO?
Vsako leto se zgodi najmanj enkrat ali dvakrat, da me kdo poišče in zaprosi, naj si ogledam, kaj so mu storili pobalini, sosedje, zlobneži. Nekajkrat sem se takem pozivu odzval in imel sem kaj videti: tam, kjer so na vrtu rasle breze, je bila poseka z belimi štrlečimi meter visokimi štrelji, tam kjer so šle vrtnice: skoraj že v cvet, je bila le še pomendrana, pohojena in uničena greda, kjer so tolipani ponujali svoje cvetoče glave - je bilo le nekaj praznih pecliev.
Se huje me je prizadelo, ko je hudobneževa roka (kot je lastnik po kemični ekspertizi zvedel kasneje) nekdo z bencinom žalil nekaj okrasnih smrek in jih s tem seveda uničil.
Poleg tega, da so v prvi vrsti
rotno seveda oškodovani lastniki, bilo prav, da se mi vsi, ki morda kdaj vandalsko početje vidimo ah celo odobravamo, zamislimo in si na vprašanje: Komu se maščujejo? -tudi pošteno odgovorimo: Poleg lastnikom tudi sami sebi, ko si uničujemo naravo - ki nam pomeni življenje ...
Matjaž Brojan
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV MENGEŠ
V nedeljo, dne 11.5.1980 je bil občni zbor Društva upokojencev Mengeš v dvorani tovarne Trak.
Zbora se je udeležilo 50 % članov. Slavnostni govornik je bil predsednik društva, tov. Franc Hribar, ki je govoril o delu društva, ki je zelo aktivno. Z cnominutnim molkom smo počastili spomin tov. Tita in vseh umrlih članov. Občni zbor je pozdravil tudi tov. Pišek, predsednik krajevne konference SZDL Mengeš, ter tov. Redcnšck, predsednik društva upokojencev Domžale in tovariš iz Kamnika. Prav tako so pozdravili občni zbor tudi delegati družbenopolitičnih organizacij. Sedem častnih članov odbora DU, ki so dolga leta aktivni člani društva, je dobilo za svoje požrtvovalno delo priznanja.
Člani društva upokojencev Mengeš so zelo aktivni. S prostovoljnim delom so uredili poslovne prostore, aktivno sodelujejo v vseh družbenopolitičnih organizacijah KS Mengeš, mnogi so tudi delegati v raznih delegacijah. Njihov prispevek pri graditvi naše domovine je zelo velik. Pomagali so graditi našo porušeno domovino in veliko delali tudi udarniško, kar naj bo spodbuda mladim, da bi sledili njihovemu zgledu.
Po končanem občnem zboru je bilo prijateljsko srečanje, kjer smo se pogovarjali o problemih, ki nas tarejo. Želimo si takih srečanj še več.
Člani so izrazili veliko željo, da bi organizirali izlet v Beograd, v Užiško ulico 15, kjer je večno počivališče našega najljubšega predsednika Tita. Zaobljubili -so se, da bodo sledili njegovim stopinjam.
Z. D.
DR. ALEŠ BEBLER V HIDROMETALU
22. maja je obiskal DO Hidro-metal predsednik jugoslovanskega komiteja za varstvo okolja dr. Aleš Bebler. Predstavniki podjetja so mu razložili uspešno in hitro rast ekološke tovarne v Mengšu. Repre-zetirali so mu srednjeročni plan in cilje plana. Tov. Bebler se je o dosežkih in planih Hidrometala izrazil zelo pohvalno, ter izrekel priznanje, ter obljubil daljši obisk delavcem Hidrometala.
Ogledal si je tudi čistilno napravo v Studi, kjer je izrazil priznanje, tako Hidrometalu kot ostalim izva-
jalcem in obema skupščinama občin za odločno in uspešno reševanje onesnaženosti voda. Svoje vtise je vpisal tudi v knjigo obiskov na CĆN- Studa.
IZPOPOLNITEV VOZNIKA -ŠOFERJA
AMD Lukovica je z OOS ..Mojca" Lukovica 26.4.1980 priredila v počastitev dneva OF spretnostno vožnjo za voznike motornih vozil. Pravico do udeležbe so imeli vsi vozniki, zaposleni v podjetjih domžalske občine. Spret-nostne vožnje so se udeležili posamezniki in ekipe OOS: Komunalno podjetje Domžale, Biro 71 Domžale, Napredek, Obrtnik, Avtoservis, FAM, Induplati Jarše. Hidromctal Mengeš, Slovenijales Radomlje in Mojca Lubvica.
Namen spretnostnih voženj je, da se vozniki preizkusijo in izpopolnijo v spretnosti, ki jim je potrebna pri vsaki vožnji. Obenem pa so trening za vse tiste, ki se redno udeležujejo raznih turističnih rallvcv in nazadnje tudi za že izurjene tekmovalec, ki sodelujejo na rallyih za republiško in državno prvenstvo.
Med ekipami je bila najboljša ekipa OOS Komunalno podjetje (Kcpcc, Zaje, Bleje). V kategoriji do 1000 cem je zmagal Cerar Janez Induplati Jarše pred Burnik Bojanom Obrtnik in Kcpec Mihom Komunalno podjetje. V kategoriji nad 1000 cem pa je zmagal Blejc Jože Komunalno podjetje, pred Jcmcc Stanetom Moica in Vidmar Vojkom Slovenijales. Med ženskami je bila najboljša Zaje Alojzija Komunalno podjetje.
N. C.
ALI KDO O TEM RAZMIŠLJA?
Občani naselia Škriančevo (naselje tik ob novi tovarni Papirnice Količevo KS—3) so nam poslali pismo v katerem nas prosijo, da napišemo nekaj podatkov o zadevi, ki njihovo življenje in počutje zelo zadeva: gre za neznosen hrup in ropot, ki ga povzročajo stroji nove tovarne v Papirnici. Hrup je — tako zatrjujejo — tudi v nočnih urah tako močan, da ne morejo spati. Hrup se razlega skozi odprtine do hiš bližnjih občanov.
Nekajkrat so že opravili ustrezne meritve, rezultati pa so taki, da gre za hrup, ki je preko vseh meja. Občani trpijo že dalj časa. Oktobra 1978 so naslovili na direktorja Papirnice pismo, vendar niso dobili nobenega odgovora. Z zadevo se ukvarja republiški sanitarni inšpektor, tri pritožbe pa so naslovili tudi na občinske organe.
Občani upajo, da bo morda objava v Občinskem poročevalcu stvar premaknila z mrtve točke. Kdo se bo zavzel za 22 stanovalcev v dveh stanovanjskih blokih in 3 zasebnih hišah?
Epiloga cele zadeve še ne vemo. Občinski sanitarni inšpektor Ivo Peterca, nam je povedal, da njihova strokovna služba pritožb {vsaj v pismeni obliki) ni prejela. Kje te pritožbe občanov so in kdo se z njimi ukvarja?
Uredništvo
OGLAS
Zahvaljujem se gospe, ki je sporočila moji hčerki o prometni nesreči, ki sem jo imela v nedeljo, 13.4.1980 v Podgorici. Obenem jo prosim, da me pokliče na telefon št. 721-145 ali mi sporoči svoj naslov.
Podbevšek Ivanka, 61230 Domžale, Zaboršt 34.
DELALI BOMO JUTRI
V tovarni „Epruvetka" laboranti in tehniki glavnega laboratorija pridejo v tovarno ob sedmih. Ob šestih še ni kave, zato tembolj z veseljem ob sedmih sedejo k blaženemu početju.
„Srk, srk, srk" - veselo cmokajo do pol devetih; vmes je seveda vložek informativnega značaja, ko preletijo „Dclo". Sredi živahnega razglabljanja o svetovnih, lokalnih in drugih zanimivostih jih zmoti sirena: MALICA. Zaradi vrste niso takoj za mizo. Pa saj je časa na pretek. Z njo opravijo do 10,45 in sprehajaje čez glavno dvorišče odidejo v glavni laboratorij.
Po laboratoriju vnovič zadiši po kavi. Lc-ta se po obilni malici seveda prileze: Kdo bi le mogel s polnim želodcem takoj pričeti z delom. Vsak malo počiva, ter se pripravlja, da se loti dela. Vtem kurirka Pepca prinese dnevni bilten tovarne „Epruvetka" in ves laboratorij se poglobi v proces samoupravnega informiranja. To je njihova samoupravna pravica, ki jo izrabljajo do 12,00 ure. Tedaj zadoni: ..Madonca smo žejni! Kurirka Pepca seveda iz samopostrežbe čez cesto prinese pijačo, ženske pa jo vnovič pošljejo po sladoled . . .
Tovarišica Metka stepe v laboratoriju smetanco in tako mlaskajo do 13,30. Tedaj vstopi Jože, profesionalni sestankar, ki je ves dopoldan bil nekje na sestaniću: ,Ja hudiča, ljudje, kdo bo pa delal? "
„Ne sekiraj se, Jože! Se bomo pa jutri bolj potrudili," povedo vsi v en
glas.
V tovarni „Epruvetka" laboranti in tehniki glavnega laboratorija drugi dan pridejo v tovarno ob sedmih. Ob šestin še ni kave, zato tembolj z veseljem ob sedmih sedejo k blaženemu početju .. .
Brojan
Dr. Aleš Bebler, predsednik Zveznega komiteja za varstvo okolja si je ogledal tako mengeški Hidromctal, kot tudi čistilno napravo
IN TAKO SE ZGODI . . .
Občinske ustanove niso nekaj navadnega. Res je, da so le občinske in da imajo tudi one v večjih mestih svoje šefe, vendar tudi to ni tako karsibodi. V glavnem - v občini lahko na svojem področju „drmajo", kot se temu reče. V prestolnici ima tako tudi naša ustanova PSUD iz naše občine svoje glavne.
Z njimi je, kot pišejo pohvalno celo republiški časniki, tesno povezana, samoupravno ustrezno konstituirana v OZD in SOZD, samoupravne in druge povezave so stalne, informiranje in komuniciranje je ,,Oh in sploh", dobro, odlično, perfektno, famozno ■ . ■
In tako se zgodi, kajti smo v dobi - ko ne more biti ustanova v občini odvisna, delovno povezana in odgovorna le onim v prestolnici, da je odgovorna tudi tistim, kjer deluje t.j. delegatom iz različnih sredin v občini. In tako se zgodi, da so dali tudi delo ustanove na občinsko rešeto. Tako naj bi se na topoglednemu pretresu rešetala delo in vsebina PSUD ustanove v občini, zlasti seveda poročilo o delu, ki ga je opravila v preteklem letu.
V tem poročilu PSUD med drugim piše, kako je poskrbljeno za samoupravno delo, kako se samoupravno PSUD ustanova vklaplja v centralo v prestolnici, kako nenehen je pretok informacij v obe smeri: iz TOZD navzgor in iz vrha v TOZD, kako delavci od spodaj odločajo o vsem, kar se dogaja na ravni OZD in SOZD.
In tako se zgodi, da je na tapeti to poročilo PSUD iz našega mesta.
In tako se tudi zgodi, da tovariš iz PSUD našega mesta milo zaprosi navzoče, da mu, preden bo odgovarjal na vprašanja o dejavnosti PSUD v mestu in prestolnici, dajo na vpogled poročilo, ki ga je njegova matična ustanova pripravila. Kajti on nima tega poročila in podatkov ter mu je tako onemogočeno poročati o dejavnosti te ustanove v prestolnici: tovariši mu seveda porotilo posodijo.
In tako se zgodi, da je tudi tovariš iz PSUD dejavnosti v našem mestu obveščen o tem, kaj in kako dela njegova matična ustanova v prestolnem mestu. . .
MAS
r
ljubljanska banka
BANKA D0M2ALE PRENOS POKOJNIN PREKO BANKE
Srednjeročno obdobje, ki je pred nami postavlja pred nas naloge, da tudi na področju poslovanja z občani preidemo k novim pristopom varčevanja in gospodarjenja z zbranimi sredstvi.
Zato smo v Banki Domžale pričeli pospeševati akcijo prenosa pokojnin preko banke. Že precej upokojencev v naši občini prejema pokojnino preko banke'in s tem prispevajo svoj delež sredstev, iz katerih se del vrača v gospodarstvo v obliki kreditov (investicijskih, za izplačilo osebnih dohodkov delavcev ipd.), del pa ostaja občanom za potrošniške, stanovanjske in druge kredite.
Poleg tega Banka Domžale sodeluje pri zagotavljanju sredstev v obliki kratkoročnega kreditiranja za kritje izplačila pokojnin pri Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Sloveniji.
Vse več starejših občanov se odloča, da bodo prejemali pokojnino preko banke. Najbrž se je treba precej potruditi, da se človek navadi na nekaj novega, vendar mu pozneje ni nikoli žal.
Zato pozivamo vse upokojence, ki še ne prejemajo pokojnine preko nase banke, da se čimprej zglasijo v Banki Domžale in njenih ekspoziturah na Viru in Mengšu, khr bodo prejeli vse odgovore na vprašanja glede prenosa pokojnine na hranilne knjižice ali tekoče račune.
Naj naštejemo prednosti prejemanja pokojnine preko banke:
— vaša odločitev za prenos pokojnine preko banke, vas bo rešila vsa ko mesec nega čakanja pismonoše. V času vaše odsotnosti vas bo pokojnina čakala v banki, konec leta boste prejeli 7,5 % obresti na privarčevani znesek od pokojnine;
— s prenosom pokojnine preko naše banke in njenih ekspozitur ste postali naš varčevalec in s tem izpolnili pogoj za pridobitev potrošniškega posojila;
— za dvig denarja in pokojninskih odrezkov lahko pooblastite osebo, kateri zaupate in vam ne bo potrebno vsak mesec hoditi osebno v banko;
— v času morebitne daljše odsotnosti, vas bo pokojnina čakala v banki, ki vam bo dinarska sredstva obrestovala po 7,5 % obrestni meri.
Ljubljanska banka — Banka Domžale se vam zahvaljuje za zaupanje in pričakuje vaš obisk vsak dan od 6,30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6,30 do 11. ur«.
Ljubljanska banka — Banka Domžale Oddelek poslovanja z občani
r.
C
tozd opekarna mengeš
61234 mengeš, ropretova 16, poštni predal 2 OBJAVLJA v TOZD Opekarna Mengeš prosta dela in naloge:
STROJNI KLJUČAVNIČAR
Pogoji: poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj
STROJNIK SGM
Pogoji: poklicna šola za strojnika SGM
VOZNIK VILIČARJA
Pogoji: izpit za voznika viličarja
VOZNIK TRAKTORJA
Pogoji: izpit za voznika „F" ktg.
VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
Na delo sprejmemo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja do 60 dni.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema:   S£P      „Slovenija ceste—Tehnika" TOZD Opekarna Mengeš, Ropretova 16.
NOVOGRADITELJI!
Plačevanje s kreditom vam pomeni prihranek gotovine. To lahko storite pri celotni elektroinstalaciji, za katero nudim tudi material.
Instalacijo brez zastoja pri gradnji vam izdela: ZAJC BOŽIDAR, ELEKTROINSTALACIJE, Mala Loka 22, 61230 Domžale.
^__^
SKUPŠČINA OBČINE D O M 2 A LE Oddelek za splošne zadeve in družbene službe
OBJAVA o prodaji motornega vozila
Na podlagi 3. člena pravilnika o vrsti, prostornini in življenjski dobi motornega vozila, višini nadomestila pri nakupu motornega vozila, obsegu zavarovanja in višini pavšalnega povračila stroškov za popravilo motornega vozila (Uradni list SFRJ, št. 8/77) objavlja oddelek za splošne zadeve in družbene siužbe skupščine občine Domžale
javno licitacijo
o prodaji osebnega motornega vozila ZASTAVA 750 M, leto proizvodnje 1975, registriran, v dobrem stanju.
Izklicna cena vozila je 22.800 din, kupec pa je dolžan plačati še
prometni davek. Javna licitacija bo dne 11.6.1980 ob 14. uri na sedežu Skupščine občine Domžale, soba 35/1. Vozilo si interesenti lahko ogledajo isti dan od 8. do 14. ure na dvorišču občine Domžale.
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe SOb Domžale
Osnovna šola ! Šlandrove brigade Domžale, Osnovna šola Vencelj Perko Domžale, Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale, Osnovna šola Radomeljske čete Radomlje, Osnovna šola Janko Kersnik Brdo pri Lukovici, Osnovna šola Martin Koželj Dob in Osnovna šola Jurij Vega Moravče
RAZPISUJEJO VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 1980/81
Šole bodo vpisovale otroke, rojene v času od 1.1.1974 do 28.2.1975. Pogojno lahko starši vpišejo tudi otroke, rojene od 1.3.1975 do 31.8.1975.
Vpis bo v matičnih šolah po naslednjem razporedu:
v soboto, 21.6.1980 od 8. do 13. ure,
v ponedeljek, 23.6.1980 od 8. do 13. ure in
v torek, 24.6.1980 za zamudnike od 8. do 13. ure.
K vpisu naj starši pripeljejo otroka in predložijo izpisek iz matične knjige rojstev ter izkaznico o opravljenih obveznih cepljenjih.
v napredak domialo
M
ABC POMURKA
Trgovsko gostinska delovna organizacija NAPREDEK Domžale Komisije za delovna razmerja
OBJAV LJAJO  prost£ delovne naloge:
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1. BLAGAJNIK
Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri
TOZDOPREMOTEHNA
2."CVETLIČAR
Pogoj: K V cvetličar
TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM
3. SKLADIŠČNIK
Pogoj: KV prodajalec živilske smeri ali PKV delavec stečajem za skladiščnika in dvemi leti delovnih izkušenj v živilski stroki, izpit za voznike motornih vozil „B" kat.
4. VEČTOČAJEV
Pogoj: NKV delavka z možnostjo priučitve za točaja.
V temeljnih organizacijah je prostih več UČNIH MEST za
poklic: ,
prodajalec, cvetličar, kuhar,' natakar, slaščičar, mesar.
Rok za prijave je 15 dni po objavi na naslov: Trgovsko gostinska delovna organizacija NAPREDEK Domžale, Ljubljanska 64.
r
agroemona o.subo. domžale
tozd prašičereja ihan
61230 domžale, ihan 48, Slovenija, Jugoslavija
v.
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela za:
KV VODOINSTALATER
KV ELEKTRIKAR
KV KLJUČAVNIČAR - 2 izvajalca
Pogoji:
— enoletna praksa
— reguliran vojaški rok
— poskusno delo 60 dni. Prostih stanovanj ni.
Kandidate prosimo, da pismene vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: AGROEMONA DOMŽALE TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, splošna služba.
Tovarna pozamenterije TRAK Mengeš, Glavni trg 18 •
meimceS
OBJAV LJA dve prosti učni mesti za poklic:
-STROJNI KLJUČAVNIČAR in -OBRATOVNI ELEKTRIČAR
Pogoji:
poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati uspešno končano osnovno šolo. K vlogi je potrebno predložiti spričevalo prvega polletja osmega razreda osnovne šole.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko splošni sektor DO.
r
AVTOSERVIS DOMŽALE Ljubljanska c. 1 61230 DOMŽALE
ms
DOMŽALE
1
VABI K SODELOVANJU
večje število učencev z dokončano osemletko za sklenitev učne pogodbe za izučitev poklica:
1. AVTOMEHANIKI 3 učence
2. AVTOKLEPARJI 10 učencev
3. AVTOLIČARJI 7 učencev
4. AVTOELEKTRIČARJI     2 učenca
5. AVTOTAPETNIKI 1 učenec
6. KLJUČAVNIČARJI 8 učencev
Prijave sprejema kadrovska služba do 15. junija 1980, kjer tudi lahko dobite vse ustrezne informacije.
r
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO
za prodajo avtomobila COMBI ZASTAVA 750, letnik 1972, izklicna cena je 6.000 din -t- 19,5 % prometnega davka.
Licitacija bo dne 11. junija 1980 ob 9. uri dopoldne na dvorišču Zdravstvenega doma Domžale.
OZ „ZORA"DOMŽALE Ul. Veljka Vlahoviča 1/E 61230 DOMŽALE Odbor za delovna razmerja
VABI K SODELOVANJU IN OBJAVLJA naslednje delo in naloge: SKLADIŠČNIK—a
Pogoji:
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana poklicna šola trgovske smeri ali najmanj osemletka in tečaj za skladiščnika,
— vozniški izpit B kategorije,
— 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju opravil skladiščnika.
Prijave sprejema Odbor za delovna razmerja OZ "ZORA" Domžale 15 dni po objavi. OD po samoupravnem sporazumu. Poizkusno delo za sprejete kandidate traja 2 meseca. Stanovanj ne nudimo.
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7
Komisija za delovna razmerja
OBJAV LJA naslednja prosta dela in naloge:
1 STREŽNICO z dokončano osnovno šolo
2 KUHINJSKI POMOČNICI z dokončano osnovno šolo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo je 2—mesečno.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Dom upokojencev Domžale, Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, 61230 Domžale, Cesta talcev 7. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku -oka objave.
ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti
VEČJE ŠTEVILO DELAVK
Osebni dohodek od 5.000 do 6.000 din
Vabimo tudi učence in dijake, da se udeleže počitniškega dela v naši delovni organizaciji. Za opravljeno delo nudimo soliden zaslužek.
Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
r
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
RAZPISUJE  v šolskem letu 1980/81
DVOLETNO ADMINISTRATIVNO SOLO
Šolanje traja 2 leti, pogoj za vpis je končana osnovna šola in redna zaposlitev.
Ker se nahajamo tik pred usmerjenim izobraževanjem, je to zadnji vpis, ki bo obsegal dosedanji program šole. Prihodnje leto se bo program spremenil, ravno tako pa tudi pogoji. Predavanja bodo predvidoma trikrat na teden.
Pohitite z vpisom, saj vam vsaka šola odpira nova delovna mesta! Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 14. ure na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6. Informacije lahko dobite po telefonu štev.: 721-082 ali 722-278.
KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ
OBJAVLJA prosto delo in naloge
HIŠNIKA v Kulturnem domu Mengeš
Pogoji: Ustrezna kvalifikacija in izkušnje.
Naloge in opravila so na vpogled v tajništvu Krajevne skupnosti Mengeš.
Delo združujemo za nedoločen čas, do oktobra 4 urna, dalje polna zaposlitev.
Po oktobru 1980 na razpolago dvosobno stanovanje.
Prijave  pošljite  do  15.6.1980 v zaprti  kuverti s pripombo
„HIŠNIK" na KS Mengeš, Kidričeva 30/II.
Vse, ki se boste prijavili bomo obvestili v 15 dneh po sklepu Sveta KS Mengeš o rešitvi prijave.
Avtovlečno službo vršim na vseh relacijah NON-STOP
NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, p. Radomlje Tel. (061) 721-784
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM
Obveščamo živinorejce, da vrši Veterinarski zavod Kamnik— Domžale dežurno osemenjevalno službo v občini Domžale redno v sobotah in nedeljah, za kar sprejema naročila od 8. — 9. ure v pisarni Veterinarskega zavoda Kamnik—Domžale, Domžale, Ljube Sercerja 1, oz. po telefonu 721-372.
Umetno osemenjevanje se ne vrši v dneh: 1.1., 1.5. in 29.11.
VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK-DOMŽALE
AVTOVLEKA NON-STOP
GOSTINČAR Miro Vir, Robbova 7 DOMŽALE tel. (061) 721-690
"OBRTNIK" p.o. Obrtna delovna organizacija za izvajanje obrtniških in storitvenih del, p.o. MENGEŠ, Prešernova c. 2
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
— KV ključavničarja
— za priučitev za ključavničarja
— KV zidarja
— za priučitev za zidarja
Delo se združuje za nedoločen čas. Vsa pojasnila dobite na upravi podjetja.
MIŠ TEREZIJI V SPOMIN
13. aprila 1980 sojo nadobskem pokopališču pri Domžalah položili v domačo zemljo, na katero je bila navezana z vsem svojim bitjem. Z njo se je na Gorjuši odkrušila še zadnja skala, ki je dolga desetletja kljubovala vsem čerem in nevarnostim njenega dolgega življenja. Rada se je pohvalila, da ima TITOVA leta.
Rojena na Gorjuši pri Dobu 15.. oktobra 1892, je bila že davno pred drugo svetovno vojno zanesljiva opora svojemu bratu Poldetu in prenekatero zadolžitev je opravila namesto njega.
„Ta hiša je bila že pred vojno varna postojanka partijskim kadrom", je zapisano na plošči, vzidani na hiši v spomin Francu in Poldetu Miš. Polde je bil zaveden kmet, borec in rodoljub, nevaren za oblast, zato so ga že pred vojno večkrat aretirali. Okupacija jih je našla pripravljene. Polde je postal prvi sekretar OF odbora, ki je bil ustanovljen na gradu Krumperk 14. septembra 1941. Tereza pa je prevzela vse posle obveščanja in pomoči prvim partizanom in terencem, ki so prihajali v hišo. Nekajkrat so domači žandarji pripeljali Nemce v hišo. Zgodilo se je, da so prišli tako neopazno, da ni bilo časa zamenjati znamenja za nevarnost v bregu pred hišo. V črni kuhinji je porinila organizatorja upora Toma Brejca za vrata in založila s škafom in lonci, da se niso videla stopala. Pri tem delu jim je obračala hrbet, ko so stopili čez prag.
Njena pota obveščevalke so vodila v dolino: Domžale; Ljubljano, Kamnik in končno v Begunje za
bratom, ki se je še enkrat vrnil domov. Mesec dni kasneje - 14. oktobra 1941 so aretirali vse tri in po več tedenskem trpljenju v Begunjah so Nemci v Dragi ustrelili oba brata, Terezo pa poslali v koncentracijsko taborišče v Rawensbruck, še predno je zvedela za njuno nasilno smrt. Preživela je vse grozote tega taborišča: lakoto, žejo, pretepanje in ščuvanje psov na njo. Nikdar pa ni pozabila tovariškega opozorila sotrpinke:„Če moreš, ne jej danes mesa, vzdrži se, kuhajo človeško meso." Dočakala je osvoboditev.
Domov, samo domov, na kmetijo, jo je gnala neznana sila. Z zadnjimi močmi se je privlekla v bližino doma. Veselila se je srečanja z bratoma in vsemi, ki so bili dobri. Najhujši udarec jo je doletel, koje v dolini zvedela, da sta brata mrtva." Kar se mi ni zgodilo v času štiriletnega trpljenja, se mi je takrat. Kolena so mi klecnila in nog nisem čutila več. Potem sem se samo še vlačila proti domu." Od takrat dalje je Tereza ostala v črnini do svoje smrti.
Ko sem jo pred nekaj tedni obiskala, ni bila več prisebna. Bolezen jo je že dolgo priklepala na posteljo. Zato teh nekaj prijateljskih besed ob uri slovesa v svojem imenu in v imenu vseh, ki so delali s Teboj in prejemali kruh iz Tvojih koščenih, a toplih rok, v imenu tistih, ki si jim bila obveščevalka in jih reševala iz težkih situacij v prvih dneh okupacije, ko so se še mnogi obotavljali, kim bi krenili.
Zato je vrednost njenega dela in spomina tem večja in vredna pozornosti.
Vse vode tečejo v morje in tam najdejo svoj mir!
Marica Brejc
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi 30-letnega moža, očita in sinai
LOJZKA BOLTE2ARJA ML.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in za vsa izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se Mengeški godbi, pevcem ter govornikoma, predstavniku Osnovne organizacije sindikata IMV Novo mesto in rezervnih vojaških starešin Mengeš ter kaplanu za poslovilni obred. Vsem še enkrat naša iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
		
ZAHVALA	^^flSjftfe^L	
Ob nenadni izgubi naše drage hčerke, sestre in tete		
MINKE ŠIMENC		
iz Mengša	Hvf* mL	
prisrčna zahvala vsem, ki ste spremili Minko na zadnji poti in nam stali ob strani: sorodnikom, planincem in alpinistom, sosedom, DITIS, maminim in sestrinim sodelavcem, duhovnikom, pevcem, govornikom, prijateljem in znancem.		
Mama, Nika in Helena z družino		
ZAHVALA		
Ob prerani izgubi najinega očita		
USTAR ANTONA		
se zahvaljujeva vsem sosedom, krajanom, sodelavcem, Osnovni šoli Josip Broz Tito, delavcem DPO Domžale in Krajevni skupnosti Vir za vso pomoč in razumevanje, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti.		
Sinova Zvonko in Matjaž		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage žene, mame, hčere, sestre, snahe, tete in svakinje
PEPI PODMILŠAK
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijteljem, znancem, sosedom in sodelavcem pokojne, ki so jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku ter ji darovali cvetje.
Zahvaljujemo se tudi tovarišici učiteljici in učencem iz Doba, profesorici Peterlin in dijakom iz Sole za blagovni promet ter delovni organizaciji TOSAMA za pozorno slovo.
Žalujoči: mož Lojze, hčeri Zdenka in Lidija, mama, sestri, bratje ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi našega sina in brata
ANTONA ŠORNA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za poklonjeno cvetje, sočustvovanje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Krajevni skupnosti „Toma Brejca" Vir, Krajevni organizaciji SZDL, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA OB SMRTI IVANA KLEMENA
Ob smrti svojega dragega očeta Ivana Klemena, se želim zahvaliti svojim sosedom, zdravstvenemu osebju na Tratah, oktetu Tosama za pesem slovesa ter vsem, ki so mi v težkih dneh stali ob strani ali drugače pomagali. Vsi njegovi
V SPOMIN
2. junija mineva leto dni neizmerne žalosti in bolečine, odkar nas je nepričakovano zapustil naš najdražji in nikoh pozabljeni
SREČKO PIRC
Ni dneva, ure, minute, da se te ne bi spominjali in občutili praznine, ki je nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da si za vedno odšel od nas. Naš dom je pust in prazen brez tebe. Tvoja volja do življenja je bila zelo velika, toda kruta usoda ti je namenila drugače. Zelo te pogrešamo Srečko, težko je živeti brez tebe!
Vsem, ki se te spominjajo, obiskujejo tvoj grob in ti prižigajo svečke, lepa hvala.
Tvoji najdražji
V SPOMIN
6. junija mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil naš najdražji in nikoli pozabljeni
MARJAN MAV
Ni dneva, da se te ne bi spominjali in občutili praznino, ki je nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da si za vedno odšel od nas. Naš dom, ki si ga tako ljubil je pust in prazen brez tebe. Tvoja volja do življenja je bila velika, toda kruta usoda ti je namenila drugače. Pogrešamo te diagi Marjan, težko je živeti brez tebe.
Žena in otroci
Pred nedavnim je bilo na zboru krajevnih skupnosti postavljeno delegatsko vprašanje delegata iz KS Vem 1 ja Perka. Vprašanje je zadevalo preskrbo s trdimi kurivi. V zvezi s tem smo zaprosili trgovsko podjetje Napredek TOZD Opremo-tehna za odgovor. Tole so pripravili kot odgovor na delegatsko vprašanje:
Naša trgovska organizacija prijavlja vsako leto potrebne količine premoga v mesecu decembru za naslednje koledarsko leto. V lanskem decembru smo prijavili sledeče količine:
-rjavi premog 12.500 ton
-lignit 10.750 ton
Prijave smo poslali našemu dolgoletnemu dobavitelju REK Zasavje v Trbovljah in področnemu grosistu za promet s trdimi kurivi Kurivoprodaja Ljubljana. Dobavitelj REK Zasavje nam je pogodbeno dodelil od njim prijavljenih 9.600 ton rjavega premoga samo 3.150 ton ali 30%, Kurivo-orodaia Liubliana oa v letošniem letu ne sklepa pogodb s pojasnilom, da se tudi premogovniki pogodbeno ne obvežejo za dobave.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je realizacija v povprečju 50 %, razen za premog sušeni lignit Kosovo, katerega smo v mesecu aprilu prejeli celotno dogovorjeno količino, kar znaša za mesec april preko 500 ton. Zelo slaba je realizacija lignita iz rudnika Velenje katerih interes je zaradi do nedavnega neustavljenih cen premoga, da plasirajo premog v industrijo. Nove cene premoga, ki veljajo od 22. aprila letos še niso vplivale na izboljšanje dobav premoga. V situaciji, katero pogojuje znana splošna energetska kriza, občutno povišana cena kurilnega olja in nesigurna dobava tekočih goriv in s tem občutno povišana cena kurilnega olja in nesigurna dobava tekočih goriv in s tem preusmeritev številnih kupcev iz tekočih na trda goriva, je naša trgovska organizacija izvedla vrsto ukrepov za izboljšanje dobav. Obrnili smo se tudi na druge dobavitelje kot Dom-Smre-ka Maribor, Plamen Zagreb, vendar nihče ne plasira premoga izven svojega prodajnega področja. O situaciji smo seznanili vrsto institucij med drugim tudi Republiški komite za energetiko, Plansko poslovno skupnost, Skupščino občine Domžale, vendar ugotavljamo, da ni konkretnih rešitev. Tudi področni grosist Kurivoprodaja Ljubljana je s svojim obvestilom v mesecu marcu seznanil republiške in občinske organe s situacijo, ki pa ni samo problem Slovenije, pač pa je to splošni jugoslovanski problem. Slična je situacija z dobavo drv. Tržišče je deficitarno iz razloga neurejenih cen ter močnega pritiska lesne in papirne industrije na gozdna gospodarstva po surovinah za papir odnosno lesne plošče.
Mesto Ljubljana oskrbuje podjetje Kurivoprodaja, ki je obe-
nem grosist za naše prodajno področje. Seznanjeni smo, da v roku 10 - 15 dni nudijo samo velenjski lignit, za rjavi premog pa naročil ne sprejemajo. V zadnjem mesecu se je tudi pri nas dobava lignita iz Kosova toliko izboljšala, da ni večjih problemov za zagotovitev v enakih rokih kot v Ljubljani. Poudarjamo pa, da močno primanjkuje rjavega premoga, katerega dobavljene količine so zgolj simbolične.
Za ublažitev razmer smatramo, da je potrebno storiti še vrsto ukrepov, vendar le-ti niso v pristojnosti trgovine, temveč širše skupnosti in pristojnih organov.
Vodja TOZD Opremotehna Milan Rugelj
LUKOVICA:
Ob občinskem prazniku so odprli novo samopostrežno trgovino
Domžalski „Napredek" je v okviru prireditev ob občinskem prazniku odprl v Lukovici - v objektu, ki ga je zgradil Beton iz Zagorja - novo prostorno samopostrežno trgovino. Ta treovina, kot je poudaril govornik ) Milan Marolt)( pomeni veliko pridobitev glede oskrbe za vso Lukovico, pa tudi za okoliške kraje. Na okrog 300 kvadratnih metrih površine so občanom na razpolago vsi artikli živislkega asortimenta, pa tudi nekateri drugi.
Za to trgovino je značilno, da breme zanjo tokrat ni nosil le „Napredek", saj je zanjo sredstva prispevala tudi Skupščina občine, pomagali pa so si tudi z bančnimi krediti itd. Značilno je, da ima trgovina obilo skladiščnih površin, kar bo gotovo pripomoglo k dobri zalo-ženosti.
V imenu krajevne skupnosti je spregovoril tov. Perne, ki je poudaril pomembnost pridobitve ter se zahvalil vsem, ki so pri uresničevanju tega prepotrebnega objekta sodelovali...
OGLASI
Novo okno, zastekleno in z roleto šir. 80 in viš. 140 ter športni voziček Tribuna prodam.
Telefon: 722-038, po 14.
uri.
30 km od Domžal v Polhograjskih dolomitih prodam 2600 m2 zemljišča za sadovnjak ali pogozditev. Ponudbe pod: Sadovnjak.
Zidano garažo v Domžalah oddam v najem ali prodam. Ponudbe pod: Garaža.
Prodam komplet TV anten. Ponudbe pod: Antene.
Domžalska reprezentanca atletike dobila Nova Gorenjska prvaka
V petek, dne 23.5.1980 je bilo v Kranju področno prvenstvo atletike. Gorenjska prvaka sta postala tekač na 1000 m Igor Primožič znani kadetski košarkaš in Marjeta Horvat pri skoku v višino iz šole Josipa Broza Tita.
V avtu poleg mojega osemletnega šina Janija sedijo trije atleti. To sta tekmovalki Pustotnik Darinka, Ulčar Tatjana in Janez Šmid. Povabila sem jih s seboj in kot gledalci bomo spremljali letošnje področno atletsko prvenstvo Gorenjske, kamor spadajo občine: Škotja Loka, Radovljica, Jesenice, Kranj, Tržič, Kamnik in Domžale. Ura je 16,00 in vsi nestrpni pričakujemo veliki začetek naših. Kot atletski trener OŠ Šlandrove brigade me zanimajo vsi talentirani otroci ne glede na šolo in občino iz katere so. Zmagujejo naj najboljši! Tako je bilo vedno in prav je tako! Sposojamo tekaške copate drug drugemu, posodim par, ki je odveč Kamničanom. Postali smo velika celota, sodelujemo drug z drugim, a prav v srcu se oglasi želja, da bi bili naši dobri — borbeni x kot to znajo biti. Domžalska reprezentanca letos ni popolna, zato jo oba tovariša, ki sta letos zadolžena za vodstvo, zelo dobro in zelo spretno krpata. Manjka tekmovalec pri višini, nadomestita ga s tekačem iz štafete. Naš Šmid se prijavi na 300 m, Pustotnikova, ki sem jo pripeljala s seboj, pomaga p-, teku štafete 4 x 100 m. Le Ulčarjeva ostaja z mano na tribuni. Lahko bi imeli pripravljene v vsaki disciplini po tri tekmovalce, mi pa tega nismo vedeli in tako imamo zopet manj možnosti za boljšo uvrstitev. Lansko leto smo bili v Kranju ekipno drugi z zmagovalno štafeto naših pionirjev na 4 x 100 m. Kako pa bo letos?
Točno ob 16. uri se prične otvoritev. Predsednik atletskega kluba Kranj pozdravi vse navzoče.
Takoj se prično prvi starti in dosti dela imam s stopanjem in zapisovanjem imen in rezultatov. Startajo pionirke na 100 m. Dobimo prvo diplomo za drugo mesto in Mojca Novak iz Radomelj se vesela prismeji na tribuno. Čestitamo ji, stiskamo roke in držimo pesti za pionirje. Bo uspel naš najhitrejši tekač Miran Vezočnik iz Homca? Ne, kljub želji in to veliki - preveliki, ostaja brez diplome. Zato pa tembolj preseneti nepričakovana zmaga Marjete Horvat pri višini. Skočila je 140 cm in postala Gorenjska prvakinja. Že je start tristometrašic. Mateja Pogačnik je smučarska tekačica, to pa je sprinterska disciplina. Bori se, a ostaja le na 3. do 4. mestu. Srce mi bije hitreje, saj sem ves svoj trud in up vložila v dva tekača. Starta prvi od njih, tekač za katerega mislim, da je največji talent atletike v Domžalah. To je Robi Dugan tristometraš iz šole Šlandrove brigade. Začetek je čudovit, teče kot ura, konec - 50 m pred koncem pa kriza . . . Zasede drugo mesto in z rezultatom in diplomo ni zadovoljen.
Tekmovalci pri daljavi tekmujejo že 20 minut in do kretniah spoznam, da našemu občinskemu prvakuPavliju ne gre dobro. Zato tem bolj navduši drugo mesto Tomaža Smoleta iz šole Josipa Broza Tita. Pavli dobi diplomo za tretje mesto. Na žalost si Smole poškoduje s šprintarico nogo in odpeljejo ga v zdravstveni dom. Samo dva skoka je skakal in ta dva sta mu prinesla tako dobro uvrstitev. Veseli smo - fant nas je presenetil.
Pri višini smo letos slabi, pri metih tudi. A dekleta poskrbijo za boljšo voljo. Rode Brigita prinaša diplomo za tretje mesto. Stisk roke in prisrčen nasmeh Brigite povesta vse. Dobro je! Na tribuni nas sedi vedno več. Tudi moj sin Jani je vedno bolj navdušen nad našimi mladimi športniki. Naš kotiček postaja vedno glasnejši. Ploskamo in navdušujemo vse nastopajoče. Pa Pa zopet moj povišan pulz. Prihaja za mene najbolj zanimiv dvoboj med Povinkom - občinskim prvakom in Igorjem Primožičem, ki sem ga trenirala že pol leta. a na občinskem prvenstvu ni uspel. ' i učenca OS Šlandrove brigade.
oba sta od mene dobila in prebrala taktiko teka na 1000 m. Bo Igor ubogal svoj razum? Bo ubogal nasvete? Zehm zmage, saj je imel za 15 letnega fanta ostre atletske treninge inje sposoben, le čustva ga preveč rada zanesejo. Marko Povink teče v prvi skupini. Teči mora na dober čas, to ve. Start! Nervozna sem in pozabim sprožiti štoparico. Vesela sem, da sta letošnje vodstvo atletske reprezentance prevzela tov. Potrbin in tov. Marjan. Vidi se, da sta mlada in mirna. Hladnokrvno vodita, odlično našo ekipo. Štoparico stiskam v roki, tekači pa so že na prvi krivini. Povink teče pametno - taktično. Vidi in pozna se mu, da je izkušen smučarski tekač. Le tempo prvega se mi zdi prepočasen za boljšo uvrstitev. Naenkrat opazimo, da se je enemu od tekačev snela šprintarica. Le kdo naj bi to bil? Ko pritečejo mimo nas, opazim, da se je to zgodilo ravno našemu Povinku. Z boso nogo na eni in tekaško na drugi nogi se bori naprej, začne prehitevati in v njegovi značilni taktiki tik pred ciljem premaga vse. Navdušeno zaploskamo in moj sin mu prvi čestita.
Sedaj pa start druge skupine, v kateri teče Igor Primožič. Pred ogrevanjem je potožil, da ga bolijo mišice nog, zato sem ga zmasirala. Tudi tremo opažam na njem, pa ogreval se ni tako dolgo kot sem mu svetovala. Vse to me skrbi. Pok pištole sproži mojo štoparico, to pot sem bolj zbrana. Prvih 400 m je že za tekači. Igor teče pametno, veselim se in upam. Teče kot četrti, nato dolgo časa na tretjem mestu. Po njegovem dolgem počasnem koraku spoznam, da je v veliki formi. In še zadnjih 100 m. Takrat pa nastopi čudovit finiš in Igor teče tako hitro in spočito v cilj, 10 m pred vsemi ostalimi, kot to zmorejo najboljši atleti.
Dobili smo novega gorenjskega prvaka, tisočmetraša Igorja Primožiča. Povink dobi diplomo za tretje mesto.
Slabi smo v disciplini 600 m pionirke in žal mi je, da ni tekla naša odlična učenka iz 6. razreda Mojca Pirnat.
Še zadnji nastop in kot trener z 23-letno prakso sem vedela, da to pot pri pionirjih ne moremo zmagati tako kot lansko leto. Nastop štafet 4 x 100 m. Pa zopet dekleta, zopet so ona
Marjeta Horvat
poskrbela za čudoviti rezultat in drugo mesto je bilo za nas velik uspeh.
Sedimo in čakamo samo še na skupne rezultate. Za popestritev poskrbi Jani. Teče 400 m in na koncu posnema Igorjev finiš. „Bravo Jani!" mu ploskajo otroci in smejejo se, saj smo danes vsi veseli.
Ura je pol sedmih in ker imajo košarkarji v Ljubljani važno tekmo, odpeljem Primožiča, Pavlija in Leniča s „fičkom" za Jezico. Trenerju tov. Kovaču še pravočasno pripeljem fante in se mu opravičim: „Igor je danes utrujen in ne bo zmogel veliko - res žal mi je!" a tov. Kovač se prisrčno nasmehne in mi odgovori: „Važno je, da povsod kjer si
Primožič Igor
dober, sodeluješ!"
v skupnosti je moč! In hvaležna sem mu za razumevanje.
Tako se je področno prvenstvo v Kranju končalo. Vsi naši, ki so dosegli 1. in 2. mesto gredo sedaj na repubhšico prvenstvo, ki bo 4. junija v Ljubljani, tretje uvrščeni pa so rezervni tekmovalci.
Čestitamo vsem za odlične uspehe, tovarišema za dobro vodstvo z Zeljo, da na republiškem prvenstvu dosežemo se boljše uspehe kot lansko leto!
Jana Pogačar Bručanova
TUDI LETOS USPEŠNE MENGEŠKE KOŠARKARICE
Mlade košarkarice KK Mengeš tudi v letošnjem letu nadaljujejo s serijo uspešnih iger in rezultatov. Selekcija kadetinj, ki je v lanski sezoni pripravila presenečenje z uvrstitvijo v finale republiškega prvenstva, je zanesljivo odigrala tudi letošnjo ljubljansko medobčinsko zimsko ligo. V pravkar končanem tekmovanju je v konkurenci šestih ekip brez poraza zasedla prvo mesto. Lestvica:
1. Mengeš    10 10   0 673 : 377 20
2. Jezica     10   6   4 566 : 460 12
3. Ilirija      10   5   5 514 : 494 10
4. Domžale 10   4   6 468 : 524 8
5. Olimpija 10   4   6 447 : 570 8
6. Šentvid    10   0 10 339 : 567 0
Naše območje so zastopale tudi kadetinje Domžal. Na koncu so zasedle še vedno solidno četrto mesto, uspele pa so presenetiti celo nekatere favorizirane ekipe.
Uspeh obeh ekip sicer nekoliko zmanjšuje dejstvo, da so v zimski ligi nekateri klubi precej tekem odigrali s pomlajenimi ekipami.
Vendar pa so tudi mlade Mengšan-ke uigravale spremenjeno ekipo, saj so ostale brez treh nosilk igre iz pretekle sezone, v kateri je ekipa kot smo že omenili, dosegla najboljšo uvrstitev kluba do sedaj v tej starostni kategoriji v republiškem merilu. Istočasno pa so te tekme služile tudi za selekcioniranje mlajših igralk, ki bodo v letošnji sezoni priključene kadetski selekciji.
Igralke se zavedajo, da bodo morale preliti še veliko znoja, istočasno pa so za to tudi motivirane, saj želijo še izboljšati rezultate lanske uspešne sezone. Uspeh v zimski ligi jih ne sme zavesti, biti pa jim mora velika vzpodbuda pred pričetkom letošnjega ligaškega tekmovanja, v katerem bosta KK Mengeš zastopali ekipi kadetinj v ljubljanski medobčinski ligi in mladink v novoustanovljenem republiškem ligaškem tekmovanju. Članska ekipa pa ima trenutno odmor, saj prične tekmovanje v prvi ligi šele jeseni.
F. Gorjup
Lovci so se ob občinskem prazniku pomerili v streljanju na glinaste golobe