Pšenica dobro kaže
Posevki pšenice dobro kažejo tudi na njivah kmetov, saj jih ni prizadela zmrzal, kakor lansko zimo, zato pričakujemo dobro letino.
Na območju občine je s pšenico zasejanih 347 ha njiv, od tega 44 ha pri zasebnih pridelovalcih, ki nimajo sklenjene pogodbe o pridelovanju in oddaji pšenice letine 1985, kar je le polovico površin planskih obveznosti. Ljubljanske mlekar-ne TOZD Posestva imajo posejano 83 ha pšenice, kar je 9 ha več kot je sprejeto s planom.
Glede na stanje posevka lahko pričakujemo dobro letino, slabše je le na njivah, kjer so upora-bljali premalo zaščitnih sredstev in premalo gnoji-li. Kmetijski zadrugi ift TOZD Posestva pa mora-jo organizirati, da bosta žetev in odkup pšenice tekla brez zastojev.
Uspeh odkupa tržnih viškov pšenice letos ni več toliko vezan na zamenjavo pšenice za koruzo kot v preteklih letih, temveč predvsem od odkupne cene pšenice, ki naj skupno s premijami in regresi pokrije stroške pridelave in da spodbudno aku-mulacijo.
Določena odkupna cena pšenice letošnje letine je 37,00 din za kg prvovrstne kvalitete. Da bi pridelovalcem pšenice zagotovili približno enako gospodarnost pridelovanja kot v ži^orodnih ob-
močjih države se po programu pospeševanja pro-izvodnje hrane v SR Sloveniji v letu 1985 k ceni pšenice doda enotna odkupna premija v višini 2,00 din. Zasebni pridelovalci, ki pšenice ne bodo zamenjali za koruzo dobijo še dodatni regres za gnojilo v višini 5,00 din za kg pšenice, kmetovalci, ki želijo pšenico zamenjati za koruzo pa 1,00 din regresa za kg pšenice.
Združeni kmet lahko za krmljenje svoje živine zamenja oddano pšenico za koruzo v količinskem razmerju 1:1 v vrednostnem razmerju 1: 1,1 v korist p$enice. Zamenjavo pšenice za koruzo je potrebno dogovoriti ob sklenitvi pogodbe o orga-nizirani pridelavi pšenice letine 1985. Prevzem koruze je mogoč v skladišču Kmetijske zadruge. Pridelovalec lahko dobi za krmljenje lastne živine 10% otrobov in 5% krmilne moke glede na odda-no količino pšenice in sicer po veljavni ceni v cepiku.
Pridelovalcem zasebnega sektorja kmetijstva, ki iraajo sklenjene in uresničene pogodbe o pride-lovanju in oddaji pšenice od 2.000 do 3.000 pšeni-ce po ha, odvisno od pridelovalnih pogojev, in da dodatno prodajo 1 kg merkantilne za 1 kg semen-ske pšenice se prizna tudi regres 20,000 din za kg kupljene semenske pšenice, ob sklenitvi pogodbe ob setvi jeseni 1984.
Na območju Kmetijske zadruge Ljubljana TZO Vič bodo 3 odkupna mesta in sicer na Igu, v Podpeči in na Dobrovi. Odkup pšenice bo v času žetve vsak dan med 7. in 19. uro.
Zetev bo opravljena s 5 kombajni, od katerih sta 2 v privatni lasti in 3 v strojni skupnosti. S kombajnisti je sklenjena pogodba in se bo žetev vršila v organizaciji zadruge. V primeru potrebe pa bo pomagal tudi kombajn Ljubljanskih mle-karn TOZD Posestva.
O vseh podrobnostih o zetvi in odkupu bo pridelovalce pšenice obveščala Kmetijska zadruga na običajnih oglasnih mestih.
Po žetvi s setvijo krmnih dosevkov dobimo v enem letu dva pridelka ali vsaj tri pridelke v dveh letih. Z vključevanjem dosevkov v njivski kolobar je zemlja vse leto ali vsaj večji del leta pod rastli-njem, s čimer preprečimo propadanje njene rodo-tivnosti: zemlja se ogodi, hranilne snovi se iz tal manj izpirajo, korenine rahljajo podtalje, kore-ninski ostanki se spreminjajo v humus. Zaradi pridelkov, ki jih dajejo dosevki, lahko zvečamo stalež živine ali zboljšamo njeno krmljenje. Z več gnoja, ki ga dobimo povečamo rodovitnost tal, s podorom dosevkov pa nadomeščamo nezadostno gnojenje z organskimi gnojili.
S smotrno izbiro krmnih dosevkov pridelamo krmo rano spomladi in pozno jeseni, zato lahko pomembno podaljšamo obdobje pokladanja pres-ne krme.
V njivskem kolobarju vključimo dosevke med
dva glavna posevka. Po strnem žitu, oljni ogršiici, ranem krompirju sejemo dosevke, ki jih pospravi-mo ali podorjemo jeseni, ali pa pospravimo jeseni in spomladi. Ob vse dražjih mineralnih gnojilih zlasti dušičnih, ki so pomembna za povečanje vsebnosti beljakovin v krmi, je smotrno v kolobar vključevati raetuljnice, ki si dušik oskrbijo same.
Med košeninskimi dosevki so v naših rastnih razmerah uspešni pri rani setvi (konec julija) mnogocvetna ljuljka, krmna ogršfica, ohrovt str-ženar, aleksandrijska n perzijska detelja, jara gra-šica z ovsom, krtnni grah s koruzo ali ovsom; pri kasnejši setvi (do sredine avgusta) pa zlasti krmna repica in mnogocvetna Ijuljka. Med prezimnimi dosevki ob setvi v začetku septembra inkarnatka v čisti setvi ali mešana z ljuljko, pri setvi v prvi polovici septembra krmna repica in mnogocvetna Ijuljka, v drugi polovici septembra grašica z ržjo in konec septembra rž za klajo.
V drugi polovici aprila lahko že kosimo krmno repico, mnogocvetno ljuljko in rž za klajo pospra-vljamo konec aprila in v začetku maja, v prvi polovici maja pa rž z grašico in inkarnatko z ljuljko.
Vsi košeninski dosevki so najprimernejši za kr-mljenje v presnem stanju. Strniščno ljuljko ob ugodnem vremenu jeseni lahko prevenemo in sili-ramo skupaj z dobro zrelo silažno koruzo.
S setvijo krmaih dosevkov bi si lahko mnogo kmetov zmanjšalo zagato ob spomladanskem po-manjkanju krme.