I Out Write Us Today I Advertising RATES ar« | REASONABLE.... riT 4 ri XT A T>/~vt\ A OTATEUE OPOZARJAMO. (jLAb JN AKODA List slovenskih delavcev v Ameriki. A pravočasno obnov« naročni-^■^no. S tem nam boste mnogo prl-branili pri opominih. — Ako io niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 btcreS m Secani Cta« Matter September Zltf, IMS at Um Pa« Office M New lark. N. an*r Act af Cencrea« af Man* Srd, lS7t. ADDRESS: 216 W. 18th ST NEW YORK No. 1 1 4. — Stev. 1 1 4. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 17, 1939 - SREDA, 17. MAJA, 1939 Volume XLVI1. — Letnik XLVII. V V V DRŽAVNA MILICA SC1T1 PREMOGARJE V HARLANU Sovjetska unija se se vedno obotavlja 6 ORGANIZACIJ PREMOGOVNIH BARONOV V KENTUCKY SE NOČE POBOTATI Z LEW1SOM IN CIO Po okraju so se razširile govorice, da je bilo poslano voajitvo na povelje w*shingtonske vlade, kar pa seveda ni resnica. — Pike ti se ne smejo zbirati v velikih množicah. — V Pennsylvaniji dela že stotisoč premogarjev; drugi se danes vrnejo. HARLAN. Ky.. 16. maja. — V tukajšnjem o-kraju, ki jc znan po svojih delavskih nemirih ter je že dobil vzdevek "krvavi" Harlan okraj, je bil včeraj obstreljen neki neunijski preiViogar, dva druga moška sta bila ranjena, nekega unijskega člana so pa miličarji tako pretepli, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Takoj nato je George S. Ward, tajnik Harlan County Coal Operators Association, katera ni hotela podpisati pogodbe, ki je bila sklenjena v soboto v New Yorku, sklical sestanek ter povabil nanj tudi zastopnike United Mine Workers. Harlan County Coal Operators Association ie ena izmed šestih zvez operatorjev v južnih državah ki že od nekdaj niso hoteli imeti z Lewisom nobenega. opravka. Iz Jellicoe, Tcnn., je dospel sem Wm. Turnblaser, predsednik United Mine Workers za Harlan okraj* ter rekel, da mu bo najbrž uspelo podpisati pogodbo s tremi krajevnimi premogovnimi kompanija-mi. Kompanij ni hotel imenovati. Operatorji južnih držav imajo razne zveze, in 6 teh zvez ni hotelo podpisati v soboto v New Vorku pogodbe z zastopniki United Mine Workers. Pogodba vsebuje namreč tudi točko glede unijskega šopa. Premogovniki tistih kompanij, ki so pogodbo podpisale, so včeraj začeli obratovati. Po okraju so začele krožiti razburljive govorice. Nekdo je bil raznesel vest, da je bilo na povelje washingtonske vlade zvezno vojaštvo poslano v Harlan okroj. Milica je imela opravka edinole s Claude Howai-dom, tesarjem, zaposlenim pri Harlan-Wallins Co. Howard je pozneje izjavil, da ga je ustavil neki vola k, kateremu je rekel, da je namenjen proti domu Vojak ga ni pustil preko mostu. Začela sta se pre pirati, nakar ga je vojak udaril s puškinim kopitom po glavi. Precej poškodovanega so odpeljali v bolnišnico. Vojak je izjavil, da je hotel Howard po vsej sili z avtomobilom mimo njega in da se na nje govo ponovno povelje ni hotel ustaviti. V mestu Yancey, južno od Harlana, je bil ustre ljen 33 letni Treed Bates, motorman neke premogovne družbe. Najbrž ga je ustrelil njegov svak Walter Rowe, katerega so aretirali. George Titler, tajnik okrajne unije, je izjavil, da se je vrnilo komaj dva odstotka premogarjev na delo. Governer Chandler, ki je ukazal moblizacijo na-i odne milice za zaščito tistih premogarjev, ki hočejo delati, je rekel: — Ljudje zopet delajo. Vojake sem zato poklical, da tisti, ki žele delati, ne bodo nadlegovani. Delati pa hoče danes vsakdo. Vojaki so dobili povelje razpoditi vse velike skupine piketov. Pred upravo neke premogovne družbe se je zbralo nad tritisoč premogarjev, ki so se pa na povelje vojaštva povsem mirno razšli, Brigadni general Carter je izjavil, da bo dal za-stražiti mejo države Virginije in države Tennessee ter skušal preprečiti prihod unijskih majnerjev. Governer je odločno poudaril, da plača poresktbo vojakov država. Med ljudmi so se namreč razširile govorice, da vzdržujejo mobilizirano milico premogovne kompanije. 5-LETNO DEKLE RODILO Skoro neverjeten dogodek se je za vršil v republiki Peru. — Mati in otrok se dobro počutita. LIMA, Peru, IG. maja. — V tukasnji porodnišnici sc je za vršil izreden dogodek. Lina Medina, pet let stara indijanska deklica, je porodila zdravega otroka. Ko jc vodstvo bolnišnice po j -lalo to novico v svet, so zdravniki -]>o drugih deželah neverjetno zmajevali z glavami. Včeraj je pa izjavil dr. Ili-polito Larraburc, vodja i»orod- msuice: — Kes jc neverjetno, pa je resnično. Vsakemu zdravniku, ki dvomi o tem, bi priporočil, naj bi se na lastne oči prepričal. Lina Medina je stara pet let. Porod je bil precej težak, toda prestala ga je srečno. Mati in otrok sta popolnoma zdrava. JUGOSLAVIJA PROTESTIRA PROTI POGODBI Bt KARESTA, Romunska, 13. maja. — Iz najvišjih krogov prihaja potrdilo, da se jc jugoslovanska vlada pritožila pri turški vladi v Ankari glede sklepa angleško-turške zveze. Jugoslavija kaže .svoje presenečenje, ker jc Turčija oklenila tako obsežno pogodbo, ne da bi se prej posvetovala s članicami Balkanske antante. I*ri \isem tem pa jugoslovanska vlada upa, da se bo vsied angleško-turškega sporazuma Bolgarska približala k svojim sosedam, zlasti še, Ver ji vsied italijanske osvojitve Albanije preti nevarnost od o-si Kim-Berlin. NEMŠKI KREDIT JUGOSLAVIJI BEOGRAD, Jugoslavija, 1«. maja. — Dobro poučeni trgovski krogi pravijo, da bo Jugoslavija v najkrajšem času sprejela od Nemčije desetletni kredit v znesku 200,000,00*». mark. (J tem' kreditu bosta v Koli-nu ob Rcni razpravljali nemška in jugoslovanska gospodarska komisija. Ta kredit ali posojilo bo Jugoslavija odplačevala z železno rudo in drugimi rudami. Ako Jugoslavija sprejme to ponudbo, tedaj bo Nemčija prihodnjih deset let popolnoma vodila industrijski razvoj Jugoslavije. Nemčija pa bo rudo plačevala z orožjem in železniškimi vozovi in lokomotivami. SPORAZUM MED TURČIJO IN FRANCIJO Sklenila bo vojaško zvezo, — V plačilo ji bo odstopila sandžak Ale-ksandreto. PAR L/, Francija, 1(». maja. —■ Francoski vnanji urad jc naznanil, da je vlada pripravljena Turčiji odstopiti sandžak Aleksandreto v Siriji v plačilo, da sklene ž njo vojaške* zvezo, po kateri bi bito francoskim bojnim ladjam dovoljeno pluti >kozi Dardanele. ako bi prišlo do kake vojne. Francoska pogodba s Tmvi jo bo slična angleško - turški pogodbi. Po pogodbi s Turčijo bo Francija odstopila Tur čiji sandžak Aicksandreto, k: >e nahaja na vzhodnem koii<-u Sredozemskega morja in na južni meji Turčije in ki pripada francoskemu mandatu nau Sirijo. Kralj Zog je vložil protest. ŽENEVA, Švica, l(i. maja. — Albanski kralj Zog jc pn Ligi narodov vložil pismen protest, ker se je Italija polastila njegove dežele, ter zahteva, da o tem razpravlja Ligi 11 svet, ki se snide v ponedeljek. Vsied tega protesta je Liga narodov postavljena na zelo težavno stališče. Ako je še vedno priznan kot pravi kralj Albanije, tedaj ima pravico zahtevati, da pride zadeva do razprave pred Ligi ni it: svetom. Ako pa ni več kralj, temveč samo privatna oseba, tedaj n jogo v protest ni uradnega značaja. Tajnik Ligi nega sveta .los. A. Avenol je 14 aprila na lir-zojavko nove albanske vlade, ki je naznanila, da Albaniji. izstopi iz Lige narodov, odgovoril : 44Ker nimam oblasti odločiti, ako je to sporočilo vi javno, ga bom predložil v obvestilo članicam Lige." ROTHSCHILD NOČE GOVORITI 0 ODKUPNINI PARIZ, Francija, 1"). maja. — Ko so se Nemci polastili Avstrije, so aretirali znanega milijonarja baroua Louisa de Rotsodtajnikom odpotoval v Dobrudžo, da preiskuje dogodek. Ministrski predsednik Jurij Kjo-ejvanov je sprejel angleškega, nemškega in poljskegu poslanka, da razpravlja ž njimi o spopadih na bolgarski meji. Trije može, ko -o ušli kroglam orožnikov, so bili včeraj izpraševani. 80FLJA, Bolgarska, 1<5. maja. — Iz Dobrudže je pribeža Io Iti Bolgarov, ki so se pridružili 60 beguncem, ki so pred kratkim prišli čez mejo. Vsi trdijo, da Romuiici kruto preganjajo Bolgare v Dobrudži. Zadnjih Iti I»eguncev j«» pri slo iz Belice, kjer so orožniki prejšnji teden ustrelili 'J- bol ga rov. Ta dogodek Ih> zelo škodoval odnosa jem med Romunsko in Bolgarsko. BtKARENTA, Romunska, Iti. maja. — Vsied obnovljenega delovanja macedonskih ko mitasev so v nevarnosti prijateljski od noša j i med Romunsko in Bolgarsko. Komitaši in roparji imajo dobra zavetišča po velikih gozdovih. V skupinah po 30 mož napadajo ljudi in jili ropajo Ko pa pridejo orožniki, sc rar-kropc in skrijejo po gozdovih. Nekateri komitaši so pobegnili na Bolgarsko, kamor jih romunski orožniki ne smejo zasledovati. Zadnja leta Bolgar hka ni komitašem nudila nik:»-kega zavetja na svoji zemlji, ker je ministrski predsednik Kjosejvanov pričel prijateljsko politiko do Bolgarske in jc hotel zatreti macedonske komi-taše. Vsied tega so napadli zelo ponehali in so izgubili vsak političen pomen. Bolgarska je zasledovanje komitašev smatrala za popolnoma notranjo zadevo Romunske. Toda po italijanski okupaciji Albanije je Bolgarska nenadoma izpremenila svoje stališče proti komitašem. 'Alacedonska agitacija je zopet naenkrat o-živela, bolgarske zahteve po Dobrudži pa so postale glas nejše. Poročila o vseh teh dogodkih ANGLIJA IN FRANCIJA NAJ BI ZAŠČITILI ESTONSKO IN LE TSK0 "V LONDON, Anglija, 16. maja. — Rusija je poslala svoj odgovor na angleške predloge za sporazum glede vojaške zveze proti agresivnim državam. Uradni krogi ničesar ne povedo o ruskem odgovoru, najbrže pa sedanjim pogajanjem nič ne pomaga. Kolikor jc znano, sovjetska vlada pravi, da angleški pred logi še ne jamčijo za popoiDo in trdno vojaško zvezo in med-sebojno pomoč. Ru-iji tudi ne zadostuje zagotovilo Anglije, da ji ne Ih» treba iti na pomoč Poljski prej. dokler niste zaradi Poljake zapleteni v vojno že Anglija in Francija^ Rusija trdno stoji pri svoji zaluevi, da je sklenjena trdra vojaška zveza med štirimi, ali tremi državami. Po njegovem mnenju imajo angleški predlogi velike pomanjkljivosti, vsied česar bi mogla biti Rusija napadena skozi baltiške države za tak slučaj Anglija Rusiji leda je ni kakega zagotovil, da ji bo prišla na pomoč. Po mnenju angleške vlade £o zadnji ruski predlogi sicer ncizpremenjeni, toda upa, da bo mogoče priti do kakega kompromisa. V tem slučaju pa bo morala Anglija do gotove meje ugoditi ruskemu predlo gu za trdno vojaško zvezo. Anglija se v prvi vrsti za*u brani trdne vojaške zveze z Rusijo, ker ne zaupa komuni zmu, kakor tudi nc ostale ev ropske države. Pri tem pa se Anglija trdno drži svoje pogodbe s Turčijo, ker ji bo služila za podlago zu pogodbo z Rusijo. V poshuiski zbornici Chamberlain ni hotel odgovorili na 'vprašanja, kako daleč so že do>pcla pogajanja z Rusijo. Z vso trdovratnostjo o tem ni hotel govoriti, dokler so pogajanja v teku. Tudi ni hotel odgovarjati na vprašanja, kako se zadrži te proti angleskoru skim pogajanjem Poljska in Romunska, Rekel pa je, da bo podal o tem popolno izjavo v petek. Toda inerodajni krogi pravijo, da se Poljska iu Romun ska manj upirate zvezi z Rus', jo, kot pa ste se upirali prvotno. LONDON, Anglija, Hi. maja. — Angleški vnanji minister lord Halifax upa, da bo odstranil -vse zapreke med Londonom in Rusijo v razgovoru s francoskim vuanjini ministrom Oeorgesom Bonne-tom in sovjetskim vnanjim podkomisarjem Vladimi r o m Poteiukinom. Vsi trije bodo v Ženevi zastopali svoje vlade pri Liginem svetu, ki prične v ponedeljek svoje zasedanje. Anglija je predlagala, da Rusija obljubi, tla bo šla, ako so tako na Romunskem, kot na Bolgarskem v časopisih prepo vodana. bo naprošena, -v vojno za Poljsko in Romunsko in bi jima i» šli na pomoč Anglija in Francija. Rusija pa je stavila pro-tipredlog, da Anglija in Francija sklenete z Rusijo trdno vojaško zvezo in jamčita neodvisnost -vseh držav v vzhodni KI v ropi. DiplomaUki krogi pravijo, da je Rusija zahtevala tudi neodvisnost Estonske in Let ske in da je sklicana konferenca generalnih štabov Anglije, Francije in Rusije^ Rusija je mnenje, da more biti napadena skozi LitvLnsko, Letsko iu Kstonsko in Anglija ne bi bila obvezana ji iti na pomoč. PARIZ, Francija, 1(>. maja. — Diplomatski krogi pričakujejo, eljau preko Xicara^f. Souioza najbrž zavida so^inji republiki Panami več milijonsko najemnino, ki jo o ugibali, kje naj bi zgradili Vodilo cHt® uied oltenia oceanoma. \'pu*tev sta prišli Panama in Nicaragua. Slučajno ji? padla določitev Panami \ prid, m- pa Ničaragvi, da>i tam vladale -koro r*te razmere. Izza onega časa je iiueU Nicaragua že nešteto vlad, iir ladja Vseli, od prve do zadnje, je bil dobitka nos ni kanal, -|»e-ijan skozi deželo Vlada Združenih držav je dam-- edina, ki >«■ labko loti takega načrta in ga tudi izvede, toda v Washington!! ni za načrt po^ebuega zanimanja. Panamski kanal začasno odgovarja svoji nalogi. Z \ v to :«> do 50 milijonov dolarjev bi >e dalo napraviti nove 'za tvorniee, da bi laltko plulo |hj njem še enkrat toliko ladij. Kanal (»reko Nicaragve bi veljal najmanj dvajsetkrat več. Pouiirilti je pa treba, da preti Panamskemu kanalu v \ojneut času precejšnja nevarnost. Mornariški krogi se boj-sabotaže in bombnih nafMftdov. Ena sama dobro vržena bomba utegne zaustaviti za več tednov ali mesecev promet v Panamskem kanalu. V tem |»ogledu bi pa ne bil kanal preko Nicaragve nič bolj varen. Kdinole v vojaškem o žiru bi bil boli važen, kar b* bilo pa seveda v zvezi z velikimi stroški. Predsednik Souioza se bo udeležil raznih svečanosti, izkazovali mu bodo razne Časti, na banketih bo moral poslušati govore, sicer se bo pa vrnil v domovino praznili rok". ZELEZNISKA NESREČA 1(11» sssxs^^ Knjige Družbe sv. Mohorja sest knjig 1. Koledar za leto 1939 2. Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL 3. 2ivljenje svetnikov 4. Slovenske večer nice POVEST—" IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor liasisl 5. Čuda narave Spisala MARIJA AHAČlO 6. Ura ceščenja VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. IVt o>eb j,- bilo i^uirčenili, k.» j,- bij,,,, Pitt>l»urglia iztin? vlak Pennsylvania železnic- Iz Jugoslavije Strašen zločin dveh dečkov. V \a-i Kameniei v Komi i >ta • Iva brata, -tara N »n 1."» le», ir.isila zločin, ki >pak<» in <|MWem na pašniku ustrelila nekega 1*J letnega dečka. Ko je bil mrtev, >ta mu odrezala trla v o ter ga zakofMila |Mileg ne kega potoka. luiorjeneira deč k;i -it star-i iskali ter n;i|H»-leot o k it okrvavljeno gomilo prsti in kanicmja. Ko >o gomilo razkopali, so našli v njej razmesarjeno truplo. Ma la morilca sta bila kmalu razkrinkana, a sta pred orožniki in v;»ščani govorila o svojem zločinu z največjo hladnokrvnostjo 4 * Skregali miio se na paši," st;i dejala, **|>otei." iu. I:j I>iu. 'Ji^i i>iu. l»iu. 50.» IHU. 1000 I>iu. J000 V Italijo: Zm f 6.30 $ VI — $ * 57.— $112.50 $167 — Lir 1«K> lAr 2l)») Lih Ur 1000 Ur 2000 Lir 30iK> KER NK CK\B SKI*AJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SI'REMEMHI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneako* kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aU Urah, dovoljujemo 6e boljfie poboje. NUJNA NAKAZILA IZVIDU SJEMO P« CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) Wl W. 18th ST., NEW YORK je >po/nala lani v nekem primorskem letovišču in niahara-ki je >tar '.\s let, >e je V lijo zaljubil. Pred tedni je pova l»il Nado in njeno mater na »Sil -ak in potem .-o -e na njegovi razkošni jahti vo/.ili po.la lran--k«-m morju. Listi >o že širno pisali o veliki >reči revne lepoticM. in ko >e je Xada /daj vrnila v Sarajevo, jo seveda poročevalei listov obsipali /. vjnašanji. kako j«' /. njeno zaroko in poroko. Močno bili pre-enečeiii. k»> >o dobili tajuiee je v okoliških gozdovih nabral na ro«\je suhega vejevja. Ko -e je \ra<"-al domov, u:a .i«- na tr^n \ Ko>t.ajniei napadel lo^rai* Jankovič. hoteč mu vzeti vejevje. Lo^rai j«' Kozlieo podrl na tla in ua pričel pretepati. Surovo postopanje logarja j»' prikliealo ljudeh, ki >o bili na tr^u, ogorčenje, (irozeče.^o se zbrali okroij logarja. Ta pa je ^ar [>a je potegnil revolver in oddal štiri strele na Metiiiiodn. Zadel pa ua j«' k sreči le v roko. Zaradi inei-denta so oblasti uvedle strogo preiskavo. Iz drvečega vlaka padel, pa ostal nepoškodovan. \ bližini železniške postaje Trnavee pri Zaječarju je padel iz drvečega potniškega vlaka neki štiriletni deček. Otrok je s .-vojini očetom in materjo del v oddelku 2. razreda, nu*! vožnjo je šel iz kupe.ja po hodniku proti vratom. Posrečilo se mu je odpreti vrata. Močan sunek voza pa je povzročil da je deček zguhil ravnotežje iin padel z vlaka. Neki potnik je opazil dogodek in je brž potegnil zasilno zavoro. nakar se je vlak ustavil. Ko. so obun»ani starši hiteli z vlako-vodjo nar/aj progi, ta. ,|e sedaj padla v roke pra viei. Trojica je di'belo vlam Ijala v trgovine na Terazijali ki .-o-eilnjili ulieali. Okrog iT) vlomov gre na njen m vaš. Vlo iirik-em so prišli na sled po čudnem naključja. Neki trgovee < čevlji, r-i^ar lokal -o nedavno obiskali ti vlomilci, je v neki prodajalni kruha opazil na nogah sJabo oblečenega člove-ka elegantne, povsem move la kaste čevlje. Trgovee je na prvi pogled ugotovil, .;!» < ena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj 1 "G las Naroda* 216 \V,st I Kili Slrrrl Nrw York, N. < Luliku |M«š|jiu* v solo v pošt ni L znainkali |»> ~ ozironin |«> r*. Peter • • • • je policija zaprla tudi neko /e n > k o, pij kateri -o vlomilci spravljali pbn s\,,jii, vlomov. 1091etna starka umrla. \ vasi 1'restaču pri Mitro viei je umrla knietK-a Nata Krnjulae, ki je dosegla nenavadno visoko staros! p»!> let. Zapustila je ogromno pottmi- ;j;t „j M1,.,j „jjm cev. Bila j«* dvakrat |>oroeeiia. Ko je *bila >-tara *.H> let. j,. /AX čntila. da poanti bolje irt j«-: zadnjih 10 let z lahkoto oprav- ^j.o'/.iial Sodnik je \ prašal obtožen ca : Ali je res, da ste aaini kradli .' Ali res nisti« iiueli pri kraji nobenega tovariša/ • Ifes j«., — j(. odvrnil ob toženec. — Dandanes je na sv- -tn tako malo poštenjakov, da človek ne sme zaupati niti svo jim najboljšim prijateljem. Bolnik je rekel zdravnikn- 1 Jasi hi rad, \ um ne morem povedati, kako se počutim. Prišlo je kar nepričakovano, -am ne \ cm, kako. Xič prav zdrav nisem, pa ne vem za-kaj. Zdravnik -e je zamislil in odvmli: — Težavna stvar. Nate, tu kaj imate recept in ga nesite, sam ne vem kam. Vzemite vsa ko drugo uro, sam lie vem, ko liko kapljic pa boste zdravi, sam ne vem kdaj. Bogati n je s,.| k -liKarju in mu je lekel, da naj i^a liaslik:-. I*<»godila -ta za precejšnjo \ soto denarja Ko je bila slika gotova, je bogatin ni hotel plačati, češ, in sliko nobe n e podobnosti. — 'To nisem jaz, — jc trdi», po tej sliki me nihče ne bo Ijala se razna «lela. eesar prej ni več zmogla. Kap jo je zadela, ko je mrtvemu soprogu prižgala svečo. V Petrin ji na Hrvat-kcm so |M)kopali uglcltiega meščana. u|»okojii::e.ga kiim-lista okrož-ii«»ga sodišča Htjepana Halja. Ko je njegova soproga prižgala svečo pri njegovem mrtvaškem odru, jo je zadela kap. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (fstni)<>Tlj«*iia - Hpril« 1KM., luk«r|»orii«ua 1-. jHinmrja lht»S v državi Illinois, s si-(l«>ž«'iu v uirstii Ji41et. llllools POSLI JK f.K 46. LETO (»lavni urad * Iw4imb d«Hnu: 508 N«. C'biraso St.. Joliet. Illinois. SKl PNO PKKMOŽENJK ZNAŠA NAD $4.45«.Wt S*>L \ KNTNOST K. S K. J L L) NOT L ZNAŠA ilU.bO'/* K. S. -lednuta iina nad :i5,IMI0 članov in rlanic v odraslem in mladinskem oddelku. SKI'I'NU ŠTEVILO KRAJEVNIH DItUTEV 18J SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAVALA TEKOM SVOJEGA 41».-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7.000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, IK)M ln NAROD t" č'e m hočeš zavarovati |»ri dohri, |K>iiteni in solvenlni jK»il|»orcl organlz&ciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer pe lahko zavaruješ za Kinrtulue. razne poškodbe, -lezui in onemogiosti. K. S. K. Jediiota sprejema v svojo srt-tio Olane ln flanlce od 10. do OD. leta : otroke pa takoj pe rojstvu iu do IG. leta. Zavaruješ se lahko «Ml y-Trf) do $,r»iKiO posmrtnim-. V Mladiuskem mldelku K. S. K J. s«' olrrn i lahko zavarujejo v razre«lu "A" ali "B." IleacM iirispevek v mladinski oddelek je zel«) nizek, siium lik- za razred "A" ln ^Ue za razed MB*, Id ostane stalen, dsisi zavarovalnina z vsakim tlnem narašea. V slučaju >mrli otio kn zavarovanega v razredu "A" se plat'-a do in zavarovanega v razrtniu "B" st« pla«"-m do $lt)(M>.l)0 t»osmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $U.00; 11.00 in 50e ua dan ali «'JU na teden. Asfsmenr primerno nizek. K. S. K. Jeduota uudi Oluubtvu ia je le- osem -oseb v »turusli od 16. do OO. leta. — Za nadaljna ikj. jasnila In navodila pišite na glavnega ta jelka: JOSIP ZA LAR, 508 NO. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS - - • - f - ......-......- - T-t po ! _ |)0h10> |M.avi slikar,-lic Ikuu vas vi>«*- tidil<> mi napišite, da to niste \ i. HojLcntiu je iiijudi! njegovi želji, slikar je pu poslal i na raz>ta\o iu zapihal pod ujo: "Največji slepar." Šp i>te^a dne je !>iia slika kupljena /.a eiu eital, da je liila neka plavalka neprestano petdeset lir v vodi. To ni vendar nie, za božjo voljo! .In/, naprimer -»'in /e par let neprestano v smoli. .fa, saj pravim. Ijnl>e/.i»n Poroeila >ta st., naslednjega dne p;i nista vee dru^ drugega pogledala Ona l»i , kn j je bilo? Nak, ne vi si«-. Ona mu je v-n um- zatrjevp-la, da i;a ima bolj rada kakor on njo, on s,, j,. pa pridušal, da jo ima bolj rad kakor ona njeiTM. In t;ik»» >ta se začela p repi rati. 'Prihoilnji teden bosta pa vložila tožbo za ločitev zakona. Nekoč je neki kralj na vzlio du jezdil skozi mesto, Naenkrat se mu je splasil konj iu kralj je bil v veliki nevarnosti. Priskočil pa je pogumen mož, prijel konja in ica ustavi]. — Kralj ara je poklical k sebi v palačo in mu dejal: "Kako naj te poplačam f Hočeš denar ali službo?" 14Nočem ne denarja, ne s|n žbe. Daj mi s seboj povelje, da mi mora vsak mož, ki se boji svoje žene, plačati cekin. Kralj je ugodil njegovi pro--«nji, vendar pa se je pri tem smejal in imel moža za neuin Jie^a. Cez nekaj časa pa pride mož .zopet li kralju in mu pravi: -"Hvala ti, kralj, zakaj jaz sem si pridobil veliko denarja. Pripeljal sem ti pa nt'kaj lepega/ "Kaj pa,** vpraša kralj ves radoveden. "Mlado dekle, tako lepo, ka kršne še nisi videl." "Pst, bodi tiho, kraljica se di poleg!** No," jt* vzkliknil mož, "pa mi člaj še ti eeklu." iss p •"O L X ® WK BOD A*"—New Tot! Wednesday, May 1 7, 1 939 SLOVENfl '(TTJQOSIAVT 1OTLY Kratka Dnevna Zgodba MSTOS I'KCIIOV; ZGODBA IZ TEME Src d nje \*»|ika tnulia je zh'z- Pri na« je tal v kuhinji! la hhIuciuu >vt-iinikii Llagitiii v Stojim pri oknu, gledam ven, iio>. ILodi, da je jutšla tjakaj'i ki »i uektJo zleze* skozi okno. iz ta lov«tliM>>ti. JhmIi i/, iahko ' l«z kuhinje se bo splazil v je-uiUljenosli ali zaradi teme —'dilnieo v omari so žlice. Vasil,! Pri sosedovih so lani prav tako vdrli v stanovanje . . ." "Kaj . . . Kaj pravih.*" "Moj liu^, š«. ne poslušaš i ne! Ta k razumi Ž4*. te-pi*e t ra- mi gla^, da st* j». postelja *tre-slu in da je zazvetiela vzmet, ki -e j<* vznemirila. Oaginova >< proga Mari ja Mihaljovna, immočnu, močna, plavolasa žena »e j,« prav tako ^tresla in m* />liu«lita. Nekaj ča>a j«' gleilalu v lemo, zavzdihnila* je in se obrnila trn* drugo > I raci. te strani na driiifo. j,- dvignila. stopila preko soproga smuknila v ropate in »topila k oknu. Zunaj je bilo temno. Vidni so bili samo o-hrisi dreves in temne strehe škednjev. Vzhod je prav prav malo )>ohledel, a tudi to medlo hlntico so oblaki že čem. je bila tišina. skoraj preplezali. V s|m»-v temo zavitem ozračju Tiho je l es je. da nos m mogel prenesti piiuiječnosti tujega bitja in.se je m to pritožil z znakom za kihanje. iiagin je keliuil, kilinil j»* iz dna duš«., x vre^wiin, > vil'trn joči m zvokom, ii-h«e, da hodi k kuharicam va«o-vat!M 4 4 Nak. Vasil sbilwi me |h>-znaš! Niti misliti si ne smem, da 'bi se v moji hiši — kaj takega in sploh? Prosim, da takoj >t«*piš v kuhinjo in inn ukaže*. da naj se poliere. Takoj! Jutri l»oin Pelagriji povedala. kar zasluži. Ko Imhu mrtva. s J lahko dovolite cinizem v moji hiši, a dokler fetn še živa — nak! Prosim. i*>jdi!" "•Za vraga, no —" je jezno zag«wlru jal Gagin. "Tak premi >li vendar, fM»čemu naj pa gmn v kuhinjo?** "Vasilij, metli je stnlio. o, free, srce . . ." etii jo dala. da bi jo ona osnažila." "Zakaj pa tak nered! Vzamete že š<* kaj. a da "bi kdo nazaj prinesel iu dal na svoje uic- bil eelo pi dežel ski nočni čuvaj, ki je denar prijemal sate., da je s svojim klicanjem prekinjal |n>-uočiio tihoto. Molčala .j*' tudi tue}H'lica. edini ptič, ki se ne iniji bližine uie^tni'h letoviščar-jev. . Tišino pa j«- Marija Miha ljovna sama prekinila. Ko je »tala pri oknu in Hfbilala >na dvorišč«', je nenadoma za kri čala. Rilo ji je. kakor da m* plazi /. vrta, kjer je rastel mr šav, obrezan tr»|»ol„ temna postavil proti hiši. Sij m*Vtka *e ji j«' zdelo, ko da j«' krava ali konj, i m>' em pa. ko -i j«' itoinen cal« oči, je doliro razložila obri-•i' moške |>ostave. Nato s« ji je zay^h-lo, ko ila m1 je temna |N»tava približala kuhinjskemu oknu iu je i>mli ob.stala. ta * ve« Um" kako bi, |mi ( h »tem postavila m »g o uih o-k e its Iu* polico in — je izginila skozi odprtino. "Tat!" ji j*« šinilo v glavo in mrtvaška bledica se je razlita j m > njenem 4»brazu. Bliskovito naglo si j«' njena ihmiHŠljija zasnovala listi pri-/4ir, ki se ga žiuske na le tov i->ši'-u takt* iiojijo: tat st- ~^»lazi v k uh ni jo, iz kuhinje v jedilnico — v omari je *rebrn pribor — fHitnu j«» vpalnica — sekira — roparski obraz — zlatnina. — Kob-ny^ »« m* ji za ši bila in m ne li<-a jo je >tre*la . "X'a^ja!** j*' st|tw.|a moža. "Va*il! Vasilij Prok«»fjie! kal. "Za I »ožjo Voljo, tak zbudi sto nak — tega ne! Zdiij naj ti brez halje romam 4>koli." •Ko je prišel v kuhinjo, je krenil tjakaj- kjer j4« Pelagija ložiila na >krinji |»od žlitiiiikoni. "Pelagija!" je začel in jo -tresel za ramo. "Ti, IVlagija! Xo, le nikar nie ne delaj! Saj ilak n«- .spiš. Kdo pa je pravkar zlez4'l k t4-bi skozi 4»U in» ?'* "Hm— Dobro jutro! Skozi okno, k meni .* Kdo pa naj bi k meni —- skozi okno.*" "Ti, slišjš — kaj bi s«. ,1,.-lala! Rajši j>oV4*j tistemu svo-jjelOtl JM»te|HMieu, da naj s4* ko j j p4»l»ere z vrta! Slišiš! !*a pre-.cej! Tu nima kaj iskati!"' "Ali uma grešate, gospod* Dobro jutro. — Prava tapica š«'!ii jaz, saj vem. — A*es ljubi dan se človek muči in gara, ni ira miru š.- /a trenutek ne, |»o-tlej pa . da. pri trgovcih ampak take sramote pa le šej ni.s4'tii 4loži vela!" " Xo, no — h* nikar ne misli. da -i uboga lVpelka! Oh'j i ' žanm! Si slišala!*' "(iospod, greh je to, 4'esarj nie do|žite!" je rekla Pelagija I iu 1 m 1 glasu je bilo spoznati,! da je bila v >olza1i. **(rc»spiMla j je izobražt4:ia plemenita a nolM'iU'ga razumevanja siima za re\eža — za takoh* življenje - kak4ir sem jiiz.** Začela se je jokati. "Vsak nas sme žaliti. XoImmIcii se n«< zavzame za na.s!" " Xo, I!(I saj je IkKMli VSe-4'iio. Saj na- j<> gosj»a poslala." In skoraj bi s«, bil flairin za eel f»pniviče\ati, da jo je pri šel bttd H. "(Pi'la.irija." j«' nadaljevali či»z ča<, mojo spalno ha!j<» si vzela, da jo 4»snažiš. K je pa k*'9 "Oh, g«)sjM>d, oprostite, po zabila simii vam jo dali ua stol. Tamle pri ognjiŠču visj na žeblju.** (iagin je ilotipal pri štedilniku haljo dal j« 1 je nasi- in je tiho odr;ipljal v spalf-ico. čebuli po zelenjadni juhi." "Hm. \ ozračju je nekaj tal\4*ga — nič ver ne bom spal. Veš kaj, s\ečo l»4)iii prižgal. Kje so pa vžigalice? In pri tpriliki ti bom pokazal sliko državnega pravd n i ka. Včeraj se je posjavljal od na.s in je dal vsakon*nr >\<>j<> sliko. Pa svoj p« dpi.s." < ing in je piižgal >ve4Mj. A se preden s,, ji« korak pre sii,oii 4 a I j n i>t e! je. da bi š«-| po slik<». j,. y.n njim oglasil prbrnil je zagb'did dvoje razori ill oči sviije ž<'iie, ki so bile uprle vanj polaie groze za-čj|d( n ja, jeze . . . "Ali sj v kuhinji elckcl svy jo spalno haljo.*"' je vprašal«*! \ sr> »ni pa h-mi. "Zakaj?" "Tak jM>gb'j s,, vendar!" <«ai;"in s«« ji' poirli'dal in je «m! z;ičudenj;i kliknil. '/. rannvi mu je bingljala uasilska suknja nauie.sio spalne halje. Lov »na črnega bobra Po h g \ s, h dni-ili skrili za j gov ju lo-osa in kožah črtala priprave sprej4Mua angle^k« bobra. ki aljeve dvojice v Kanadi ima < 'ii rt tisočletja »Iruzbn ni vlada v l^m-tltecu s,, .mki težko |<,.|i M; i^tela skrbi, da izpolni skrb. kje dobiti kožo črnega svoj«- «>bv«-ziujsti, kajti niti XAHtKiTE Sli NA "UL.AS XA RODA " NA.JSTA KKJSl six»VKXSKI DNKVNK V boln a, da jo |>okloni visi>kemu | krai;j Karol II.. ki }♦• dal draž i UIKK1K1 gostu. Angleži, ki IjObijo sta ; I i dragoceni nmimpol, niti ka ritiske »ibičaje s() .pomnili tori dumi izua-.l pozm-jših an davne obveznosti, da mora Ka igh'ških kraljev ni »ikoli ~toj»i!i nada pokloniti kralju ali pre na kamniška tla. Šele h ta r.tl'7 .-»tolonas|edniku. kadar kdo iz j,- morala družba prvič izvršiti tin*! 1 njih sti»j»i na kanadska tla -voji. . bv«-/.o k. je Kanatb. dvoje lososovih rogovij in «lve: p.-.šetil t- dan ji pii'-tob.misled koži črnega bolna. ! nik. današnja vojvoda Wind lirožliii I i ud -orisk<.tra v.a!I v:». j sol-k l'o pot pa bo pr«*ko ki ie Francoz«* polagoma i/pol j morsko s\ojo p(jse>f posetil rinila iz Kanatle in potem iz j-am kralj i?i družba je v veli ročila bogato kolonijo Angli ji j kili nejii ilikah, k je dobili Ive v pirsesl, ji- tlohila oil kralja'koži <"-rney:a !>•• I>r;i. osir lo !«*fa 1 -osov« ua rog«»vjii m ikakiii lov žlahtnih kožulmrjev ua ti*žkoč. pač j,. -!vnr - čr i:n v~4*m obšiinem ozeuilju l!u« * 1; 1 <»* 1 ■ ne '•;< ii: !-■ • • ien i'a. -oncvi-ga zaliva. Za ?a privi Družba je skrbno oti'»va!a Jogi j s,, jo družba obv ezala k in i»reg|i'dala s\ o ja skladišča omenjeni priznavalnini v ro-sin je uie ! 1H.*hm» ko/ann e'oš- njega ulovka našla >;iinn eno 1 črno liobrovn kožo. Po»>ct viso-j ga *_ri»sta pa -e bli/.a z veli-j karisko iiai*li«-«» i:» tako :e mo-rala tlilolM-eu. ill nad<-.<:.io -e. da .s« bo zdiuž«'uim naporom le po ~reči!o zaslediti redko divja "i no. Kakor \idtm. imata Hudsiiiiskii družba in kanadska vlada res hude skrlu. Pozor. rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR'hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skusnja Vam to jamči. 2*iiite po brezplačna, navodila in pojasnila na SL0VEN1C PUBLISHING CO! ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 Wast 18th Strsst New York, N. Y. i Marija Mihaljovna se je po odhoilu svojega moža 11 legi a na »H.stoljo iu je čakala. Tri minute j«« bila 'brez skrbi a potem se je je |M>lastil mučen nemir. **Kolik4> ča^sa yra ni!" je [Me mislila. "Se dobro, če j<* tam tisti poti'pin — cinik — a kaj če je tat f* In s|M*t je zaživela f»re oni si-Ik* — mlaka krvi . . . Preteklo j4* |n*t minut, p4*t in l»ol minute, skrinjic <š«*st minut. Mrzel znoj ji je orosil celo. 4 4 Vasi li j'!* je zakričala. 44No, kaj pa vpiješ* Saj sam tukaj . . .** je zaslišala ghis .ta tvoja norica, Pelagija, nima nobenega va.sovalca. T T, tla >i tako strahopetna!" Gagin se je začel norčevati iz svoje žene. Bil je dobre volje in mu ni bilo več do spanja. 4 4 Ta k 'zajec!" se je zasmejal. ■'.Jutri iK>jdi kar k zdravniku in naj te začne zdraviti zoper baluciuacije. St ralioj »etii i ea!" 44Po katranu mi je ■zadišalo . . ." je rekla njegova žeton. 44Po katranu, ali — ali po nečeiii, po nečem takem — /po Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (1U3 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pastrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo 111 maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (o2S strani.) — lOden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Titatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne ho prečital do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (3;i7 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti z;i>šla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je 44Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (26J) strani.) Opis lanberške k Ik) ostal v spominu sh--iienuuuti, Tel pc«čital. Pregelj j«* mojster sloga in jenk*. jo ga med najboljši sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nie ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjaei na Gorenjskem. — Črni ^graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih 44Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM S0LNC$M. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0-pisuje življenje starih SI o ven co v. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 2SU strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulamimu. Borbe > amfi-teatru. Spletke egipčanskega ""čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 26M in 2:!*> strani.) ('e se hoče od srce nasmejati, čifaj te to delo slavnega češkega humor' sta. I »ritka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvab^'o iz 4-loveka samo snu ha, pač i»a krohot. Cena ____$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOtl. Spi sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset n.ijbolj-Šili črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po >voji vsebini. Maupessant je eden najbolj eitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Kna najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisat«-!ja. Ko jo čio-vi k prične čjtati. se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv, .kna - ................ ti SAMOSILltlA. opisni Anion Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko 44Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje. potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje 44 Tarzan a,'* ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činski. (151 strani.) Nas najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčno, da čitatelj ob eitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. r2: iO strani.) Romati iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani. istotako tudi takratne navade. Ljubl jana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivuti Tavčar. (41^ strap i.) 4 4 Cvet je v jeseni" in *4Visoska kronika" -t;* najho]j>i deli pisatelja Tavčarja. Kritika jti so-glasnega mm-rija, da je v teh dveh delih prekopi] -amega sebe. Obe sejanji so vršita v Škofi i I,..ki oziroma v Poljanski dolini. Cena.....................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (libs, ^trani.) Tudi dolenjska Ribnica je im- la svoj čarovnlški proces. Pisau lj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje 4'čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena...................... $1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (1S4 strani.) Povest je prevedena iz eesčine. Ob eitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriais. {346 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj tie reši v romanu zagonetke, dokler ne pre-, čita do konca. Cena......................$j'.0O ŽIVI VIRL Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja 4*Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena .f....................$2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kargih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega 44Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom preeital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenic Publishing Company WWI|9ftaf .Wednesday, May I 7, 1.939 S teboj do smrti Roman iz iivijenja. — Za "Glas Naroda" priredil I. H. ' lO Ifenrik zopet sede na fctol. "Ko bos-te ]»ojedli drupe z #natjo obložene kruhe, vam bom kratko povedal zgodovino svojega življenja, ako me bo-ttc hoteli poslušati." velikim zanimanjem, to mi morete verjeti." Veseli me, da je za van zopdt kaj zanimivega. To mi je nov dokaz, da se boste zoj>et privadili na življenje/' pravi Henrik. 44V>c mi napravile tako lahko, da bi bil nehvaležen, ako se r»e bi hotel otresti svojih tskrbi." *'l>obix>, potom me j>a ponašajte." 1 ft uri k KtoM»erg nekaj časa gleda pre«l se, kot bi hotel •/brati svoje misli, nato pa prične pripovedovati. *'Ton-j kot vam ž«* jnjvedal, sem sin kmeta Frideri ka Stolberga, ki je imel v vasi ob |»otoku majhno kmetijo. Mati mi jc umrla, ko sem imel komaj em let in v gotovi meri jc od tedaj v hiši mojega očeta manjkaj a du.ša in gonilna sila. Moja mali j«- s svojo dobroto in razumnostjo mogla | j čnurna, je prevzola gospodinjstvo in jc mislila, da j<- napravila isvojo dolžnost, do mene, ako me jc cisto oblači I a in mi j<> dajala jesti. "Toda mati me jc navadila in tnaučila vse kaj drugega in sem jo tako zelo |»ogr»*šal, da >ern v j k ►s t o I j i mnogokrat jokal, predrto sem zaspal. Tega pa moj oče ni smel opaziti, ker bi me !»il pretepal kot slabiča. \ nekaki otclosti sem tako preživel dve leti. Tedaj pa sem srečal vašo g»»s,pod soprogo — oni dan maj bo blagoslovljen. lliivno zato, ker je 'l»il«» moje življenje tako brez svetlobe, je njena dobrota in Ijirtn-znivost vplivala name tem močnejše in »hI onega dne jc življenje pri memi dobilo zoj»et kak |M»men imel sem nekaj, česar sem se veselil, če-ar s»'in SC mogel vseliti. na kar sem mogel misliti, kot na nekaj * i »i mm . * I • iir*iu (uut ur*1!, ai n* iiiitti /;l1 »;'", -!'"1. '»I v""' k'" izmlm, ,la jo priiW .1« iiiiL-ii L -1 - i i i i Lil in colt J.« m • . . _ , njoga, je }»o-t robo val prav iz- ■UWlNi TYUnOBLXVy 0ZXLT Albanija, zavetišče dervišev. Največji del albanskega prebivalstva, približno tri petine ali 600,000 duš izpoveduje islamsko vero. Mohamedani so naseljeni [>o v«sej deželi, največ jih je pa v srednji Albaniji. Oni imajo povsem samostojno cerkev, >o zelo konservativni in krčevito se drže starih običajev. Zogov poskus odstraniti pajčolain in dati ženskam iste pravice, kakor jih imajo moški, je naletel zato v albanskih gorah na hud odpor. Konservativnost albanskih 1110-hanwwlanrcv in spoštovanje starih običajev sta napravila iz Albanije zadnje zavetišče der-višev. Ko so bili v Tairčiji razpuščeni in razgnani redi d er više v ter porušeni njihovi sloveči samostani v Istanbulu, Bru-s-i in Konii, sc je zateklo mnogo dervišev v Albanijo, kjer »so jili radi sprejeli. Se pred leti je bilo baje v Albaniji blizu 200,000 privržencev tajnih bratovščin 72 redov der-viŠev, s katerimi sc je nck»»č ponašala pobožna osrnanska »Iržava. Xi lahko odkriti v albanskih gorah zbirališče dervišev. Pobožni mohamedanski redovniki niso vredni pozornosti javno-! ti in v sami Tirani so le na-migavali, da so derviši nekje v morali. Ouvarji vrat kakor sc derviši .sami naziva jo, so bili tudi tam na moč eksluzivtna družba. Oblasti so vedele, da prebiva v albanskih ^orah poglavar derviškega reda Refa-jev. Toda tudi tisti, ki je imel toda se moraš resno za- kako dobro vilo, četmli sem jo le redkokdaj vi lel, in vendar me je tako srečanje navduševalo do prihodnjega. Bila je tako!vkoč pri meni pri vsakem mojem delu in, kadar sem kaj delal, -eni se vprašal: Kaj Im> milostljiva k temu rekla.' Na mene jc izvajala velik Mpliv, ne da bi sc toga posebno zavedal. < etudi sem bil pri prost kmečki fant. se mi je zdelo, odkar me je vaša go*pa božala |m> glavi s svojo nežno roko, kot encl čer. svoje obzorje. Takrat sem bil od loč« >n poba i»n sem »»noga dne sel k našemu si are mu učitelju in seru ga vprašal, ako me ne bi hotel kaj več učiti k»rt moje -ošolee. Mirno sem mu }H»vcda1. da imam mnogo prostega časa. katerega ne maram zapraviti z igranjem in s postavati jem, kot moji tovariši. To sem mu moral precej nerodno (povedati, toda stari učitelj me je zastopil in razumel moje hrepenenje po znanosti. Dolgo me gleda, na na svoj premišljeni način pravi: "Ako hočeš! Priložnost imaš vzeti, da se boš učil." Ako bi hotel! In učitelj me je -tekom let naučil vsega, kar je znal sam in je imel veselje nad dobrim učencem. Nje-ffova zona pa, ki je bila še kot d.ikle vzgojiteljica v Angliji, mu jc pomagala pri njegovem delu iu me jc učila angleščine, in tedaj j<> moralo mnogo v tr lo kmečko bučo, toda svitalo w mi jc in učenja sem se oprijel resno in vsaka drobtinica znanja, ki h-m h -a pridobil, je bil vdani »pozdrav za go*r»o Krlaehovo. Izmišljeval sem si, kako hi pogb-dala, ko bi jo F»ri kakem ^r č.ariju presenetil s svojim znanjem iu bi jo celo [»ozdravil v angleškem jeziku. Toda ničesar nisem mo-el in sem vedno osla! boječ kmečki fant in še celo potem, ko sem se ze marsikaj naučil. Pa vendar se mi jc zdelo, da ima ve- vse veselje in rtti je vse pre-ipnnI. \oU»rie^fa veselja ni imel v<-č živeti v težavnih raz-m< rab \.je-.,v mlajši brat, ki j<- v svoji mladosti odpotoval v Ameriko in j,, imel veliko farmo, nru je tedaj ]K>^osto |«>al da naj prid«* v Ameriko, da naj proda svoje posestvo »n s«■ na.j na-eli v Ameriki. In tako >e je slednjič moj oče (Mlloetl, da -te v Ameriko in nekega dne me je vprašal, ako l»o.em /. njim. V vsakem mladem fantu pa tiči nekaj pusto-ov eine. In tako sem m- mllm'il, da jrrem s svojim očetom in -» ni sanjal o velikih delih, ki sem jrh hotel izvršiti. V moji domovini me. ,,i več držalo, oni čas jc umrl moj učitelj in -ospa Krlaehova je hrla t idi tako zelo bolna, da že več, let ni za pustila hiše. Nikdar več je ni^eru videl. Tez svoj prirojen, krojr MMti Že davno zraste!, za kar se imam zahval H i svojemu učitelju, domača hiša in vas sta mi [»ostala pretesna in moj duJi je hotel .splavati v svet. Z«to sem o<"ctu z veseljem pritrdil. Oee je š«. nekaj časa dopL^>val s svojim bratom, dokler nu m d.Mlnjič ^»oročH, H ji- bilo samo še dobiti ktiin a za kmetijo mojega očeta I o p« te Uj m bilo težko, kajti inflacija je že p ričela iztezati t^voje prvte m vsakdo > hotel svoj denar naložiti v trdno vrmtnost. In kmalu je moj oče svoje posestvo za precej dobro ceno prodal.. Predno pa je bilo treba odpotovati — po tovanje -t^laj je bilo zelo t«ž«vno — je moj oče nevarno zbo- * K* > kateri »e je pridružila ae pljučnica in v enem tednu je bil mrtev. dervišev. Derviši so stali v kro^u, sredi med njimi pa Pir. V eni roki je držal kratko palico, znak •svojega dostojamstva in moči. Pir je začel molitve. Počasi je našteval 99 Allalio-vih imen nekaj tiho, potem pa vedno glasneje* Nekje v kotu se je oglasila tamiburiea in piščalke. Molitev z barbarskim glasbenim sprem l je van jem je spravila derviše v ekstazo, potegnila jih je v ples, ki se konča s jMirpolno rzčijpanoetjo. z izločitvijo lastnega bitja. V tem stanju se derviševi duši t)rikaže Al lah o vo fjH) ličje in derviš dobi magično moč. Na višku ekstaze se j>o veri dervišev duša molečega združi z Allahom. V takem trenutku more derviš delati čudeže, prorokovati ali mučiti se, ne da )>i čutil bolečine. T\ pobožnosti j«' res -.padalo mučenje, histerično divje življenje, med katerim je stal "»lino zelonooki Pir kot nepremičen kij). Obred je trajal do polnoči. Potem je na Pirovo Tlnamcu.ie godba utihnila in v naslednjem trenutku ,so popadali derviši na tla med glasnimi klici. On je tu! On jp tu! Mrsterij je bil končan in Pir me je od vedel k vratom. Pripovedoval mi je modrem Sej-du A'hmedu Refaju, ki ie leta 1182 odkril to čudno pot k bo-sru. Zanimivo je. da pri teli obredih po zatrjevanju dervišev še nikoli nihče mi izgubil življenja, čorprav se ekstaza vedno stopnjuje do nerazsodnosti. Nova-- datno pri|»oročilo, če jc hotel vsaj nekoliko fiogltMlati v tajne ti' -ekte. Neki turški novinar, ki je prišel s pri|»oročil-nim pismom priznanega ]X)gla-varja pri|>oveduje, da se je sestal z vodjo Refajev v kavarni blizu sloveče m<»šeje Mibretti. Pismo mohamedanskega dosto-ianstvenika nm je omogočilo »lostr»n ozaiale. Slednjič sva prišla do skalnate terase nad rečico Skumini. Sredi terase sem v zadnjem trenutku zagledal šti-rioglato poslopje tako kjer me je »na pragu sprejel Pir skriv-nnstnc£a nsla. Sestanek s«» je bil pravkar pri«'e|. Mo»žjc v t»'mnih oblačilih so imeli na glavah štjrioglate kape z arabskim napisom "Vse, kar je, bo minilo,.razen Njegovega bitja** Za ipiairom teke se je končalo 20. stoletje. Notrtuijost slopja j»* bila kakor otoček srednjega veka. Z baklami v rokah so ph'-ale jm» tleh senc« POBARVANO JEKLO. Združeniii državah naseljeni Nemec Oskar Bach je odkril in dal patentirati način barvaaija jekla. S tem se jeklo obenem obvaruje rje. Bach je delal poskuse mnogo let. Leta 1930 mu je že pretila nevarnost, da bo podlegel konkurenci. Takrat se je pojavil s svojim odkritjem elektrotehnik kolumbijske univerze C. O. Fink. Prijavil je enega prvih VELIKA KUHARICA °° dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felirita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spooolnila in predelala. Ta izdaja je seda j osma. kar pomeni za slovenske razmere več l:aTco* š* tako orostohesedna reklama. N« ii* kakor 700 ntranrh J« strnila adlifna In aH znan« artarita Mar« in najnovrjš« dognanja kuhinjske nmetnonti. Snov obfirlana n»d preetrdn«. Izbira rrrtptov Jr Izfrpna. TO J F. N \4P0P0IAEJAE i)ei>0 KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI Or»r«na knjige je razkošna. Nešteto Je nlk t belilu, 31 pa je no\ >h Hin snih tabfl. ki jih je naxlikal Dracotin Hnmfk. . . . Vh pogledih ne samo vsebinsko, aa«-pek t tuli tfhnifn« pofmlnejš! od T«eh dosedanjih Izdaj. Je eena knjigi sedaj znižana. Jp ^ (Poštnino plalamo ml.) „ Velja samo fj m \irncite prt • Ii\|l(i\R\l: \L0VE\li: PLBIJXHIW COMPANY West 18th Street ' New York, N. Y. t Gospodinje in dekleta, to je knjiga za vasi _________♦ ■a; VSE PARNIKE SL0VEN1C PUBL CO. TPGOSLAV TRAVEL DEPT. SIC W. 18tb St, Stm VariK. N. V. patentov na barvano jeklo. Toda ta patent se ni nikoli izkoriščal industrijsko. iVzneje se je zvedelo, in >o odkrili k«»-.iniki neke jeklarske družbe način, kako se da jeklo ]»obarvati. Toda podrobnosti o tem ■V zdaj niso prisb* v javnost. Tudi Bash j»- do zadnjega mol- mo»lro, rdfčo in zeleno. Ta pr«hm*s j<» treba dobro razlikovati «>41 procesa, s katerim bi sr površina jekla enostavno |»obarvala. Za to tu ne Kemične >.j»ojirn' pronicajo v j»'k!o in postanejo bistven .-^j-skili pl;t-ti ki s»> obenem v last»n«.stili izpremeiie. Zh»-ti s» čal o svojem odkritju, in >e 8>oveČa trpežnost odno-no »xl-zdaj >e o njem ne ve nnio^o.pH»n:;os-t. površin«' jekla proti Znano je samo, da se jeklo naj- rJ'- Tako jeklo je skoraj po- prej temeljito očisti .s kisliriy. potem ipa namaže z brezbarvnimi ketnikalijami in segreje. Hnovi se spoje z jeklom, ki dobi na površini različno barvo, črno, zlato, bronasto, škrlatn », |niiiimin n im umwmnaa i Mali Oglasi imajo velik uspeh POZOR ROJAKI! (Nadaljevanje prihodnjih) V ZALOGI IMAMO NOVE PRKGLKDNK ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50o SLOVENIC PUBLISHING TO, 216 West 18th Street New York dobilo rji prosti zlitini kroma, nikla in železa. Bachov izum ima lahko to praktično |H»sb*-dico, da l»o mogoče i/, rje prostega in |M»barvanega jekli« graditi trdne in cenene stanovanjske hiše. KRETAJNJE PABNIKOV SHIPPING NEWS ODPLLTJA — Meaeea Majr 17. tuaja: Aquitauia t Oherhourg Hausa v iiamburg Noraiandie ▼ Havra IX). uiaja: Sat urn ia v Trst Coluoibua v Bremen maJa : Ni« ■uw Amsterdam v Boulogna 24. maja : Quwn Mary v f"h»'rtx.urg I»' Uts« lila[im r^ v Hamliurg Normaudie t Havre 2. junija : Kuropa v Bremen OTOK GOBAVIH POMOR SKA TRDNJAVA. Y zalivu južnoafriškega me sta ^'aj* loži »»tok Robben Is land, ki ga je ljudska govorica imenovala "otok obupanih'' ker so sem -prevažali kaznjen e«* in gobavce. Preti nekaj I«>t i ie otok imel prebivalcev. HM1«I katerimi j<> bilo kaznjencev. ."»(K) duševno bolnih in 1000 gobavcev. Leta lfT4 s»» jc pivbivalstvo nn*f>ta Cap pri tonilo, da duh lrolnikov prihaja s tega otoka prav v me-^ Isto. N'ato je oblast vsa |m>-Io-pjji na »>toku podrla i rt pomilovanja vredne prebivalce preselila drugam. Xa prazen otoTc so -se takoj naselili ščinkavH in .pomorski ptiči v veliki množini. Leta \9?>7 so se začela tu gra»liti industrijska podjetja orožarn in tovarn streliva. Se- 3. junija : Bex v »ienova 4. junija : I>»* »iars.se v Havre Junija : 11«' «i«- Fraih-e v Havre 7. junija : (Jueen .Mary v Uberlnturg New York v Hamburg IU. Junija: Vukania v Trst O »J um bus v Brem«-n 13. junija: Bremen v Bremen Ciiamplain v Havre Nieuw Amsterd-ini v Bolougne i I I. junija : Aquitauia v 4'bcioourg Xormandie v Ha-tre Hausa v Hamburg 17. junija: Coiite di Savoia v Genoa 20. junija : Kuropa v Bremen 21. junija: Que*-n Mary v <*h«>rbourg lie de France v Havre iH'Utsehland v Hamburg 24. junija : Sat uril ia v Trst 27. junija: I** »Jrasse v Havre 2*. junija : Aquitauia v <'b«>boitrg Norma ml ie v Havre Hamburg v Hamburg '!<». junija : Bremen v Bremen Mauritania v Cberliourg daj pa nattn-rava.jo otok po-IKilnoma preurediti v utrjeno I »o mor.sk o oporišče, ne-kuko taki* kot Singapur, ki naj bi varovalo pomorsko pot iz Evrope »ikrog Afrike v Azi.j<», če bi bil Sueški prekop kdaj neraben. . V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — % KNJIGARNA "GLAS NARODA" iSSČSČ /C * s r SS : Mi: \ 1 Bohinjsko jesero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK ■ it _ _ _"_ _________ __