I JTU-Jll,* 1 I »M/jNiCA I v ciuu g Leto XII. it. 2 IS. februar 1965 CINKARNAR [GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Razprava na letni konferenci ZK v Cinkarni Referatu o delu komunistov v Cinkarni je sledila živahna razprava, v kateri so sodelovali številni komunisti. Na podlagi razprave in predlogov je novi TK izpopolnil program dela za prihodnje obdobje. Zdravko BRDNIK, šef Centra za strokovno izobraževanje: Usposabljanje ljudi na delovnih mestih v podjetju zahteva posebno pozornost. Organizirano izobraževanje pomeni takšno izobraževanje, ki izhaja iz stvarnih potreb proizvodnje in zahtev družbe. Izobraževanje v podjetju pa ne more uspevati samo od sebe, ampak je del kadrovske službe, ki Obsega močno razvejano področje dela: dotika se raznih področij dela, tako sprejema ljudi, razporejanja ljudi in podobno. Namen izobraževanja v našem podjetju je izpopolnjevanje lastnih kadrov — torej vsem nuditi priložnost, da se dalje razvijajo, če so za to sposobni. Izobraževanje lastnih kadrov je še zlasti pomembno ob ugotovitvi, da je w našem podjetju 930 nekvalificiranih delavcev, kar predstavlja ca. 45 % zaposlenih. Na drugi strani pa' lahko ugotovimo, da ima podjetje razmeroma velik odstotek VK kadrov. Na VIII. kongresu je bilo v referatu tov. Kraigherja ugotovljeno, da v Jugoslaviji več kot 80 0 n delavcev ni dokončalo osemletke in da je v zadnjih dveh letih minimalen odstotek zaposlenih pridobil ustrezno strokovno kvalifikacijo. Ta nizek odstotek 2,3 je prav gotovo pogojen z ugotovitvijo, da 80 % delavcev nima dokončane osemletke, ki predstavlja pogoj oziroma osnovo za kakršnokoli nadaljnje izobraževanje. Problem je jasen, zainteresirati je treba predvsem mlajše delavce, ki nimajo dokončane osemletke, da ?l to izobrazbo ^imprej pridobijo ln si na ta način ustvarijo pogoj za nadaljnje izobraževanje. To oi znatno dvignilo tudi izobrazbeni nivo, z druge strani pa bi z lahkoto kadrovali lastne ljudi y razne strokovne tečaje in šole in ne bi bili več v taki meri odvisni od kadrov izven podjetja. Treba je torej na mnogo širši osnovi skrbeti za strokovno izobrazbo zaposlenih delavcev. S tem bi ustvarili pogoje, ki bi pripeljali do resničnega zmanjšanja razlik med umskim in fizičnim delom na višji stopnji strokovne usposobljenosti. Sedaj nastopi vprašanje, kdo naj bi bil tisti, ki bi posredoval zainteresiranim odraslim osnovnošolsko izobrazbo. Podjetje samo tega spričo drugih obširnih izobraževalnih akcij prav gotovo ne bi zmoglo. To bi morali opravljati oddelki za odrasle pri rednih osemletkah ali pa bi delavci to izobrazbo dobili preko dopisnega šolanja, seveda v obliki tistih znanj, ki so nujno potrebna za nadaljnje izobraževanje. Ljubljanska dopisna šola ima oddelek za osnovno šolo, vendar samo višje razrede. Kljub temu pa je ugotovljeno, da je odstotek vpisanih na dopisno šolo zelo nizek v primerjavi z nekaterimi dopisnimi šolami na zapadu in vzhodu. Moderni obrati in stroji nam bodo kaj malo koristili, če ne bomo imeli dovolj strokovno in splošno izobraženih kadrov. Da pa bomo to lahko dosegli, se moramo posluževati najbolj naprednih rešitev na področju izobraževanja, kakor je to posebej poudaril tov. Tito na VIII. kongresu. V našem podjetju smo na področju izobraževanja napravili malo v primerjavi s tistim, kar bi morali. Organizirali smo sicer vrsto tečajev in seminarjev, imamo lastno tehniško šolo (okoli 80 slušateljev), vendar pa moramo zelo kritično pogledati tudi na dejstvo, da je v podjetju velik odstotek delavcev, ki nimajo pogojev za nadaljnje izobraževanje. Zadovoljni bomo lahko šele takrat, ko bomo vsaj delu tega kadra dvignili izobrazbeni nivo in s tem omogočili nadaljnje strokovno izobraževanje. Štefan VESELKO, predsednik IO SP: Člani ZK morajo bolj aktivno delati v sindikalnih organizacijah. Sodelovanja članov ZK pri delu IO SP z izjemo dveh ali treh komunistov nismo mogli zaslediti. Udeleževali so se sicer sej, vendar na sejah niso aktivno sodelovali. Še bolj žalostna je ugotovitev, da so na večini sej veliko bolj razpravljali in aktivno sodelovali nečlani ZK. V sindikalnih pododborih je stanje še slabše. V vseh 16 pododborih je le 29 članov ZK. Pogosti so bili primeri, da v posameznih pododborih sploh nismo mogli sklicati sestankov. Zahvalimo se lahko samo posameznim obrato-vodstvom za pomoč pri izvedbi raznih akcij. Preseneča me, da tovarniški komite in sploh mi vsi komunisti tega stanja nismo opazili in če smo videli, kako dela sindikat in tudi druge politične organizacije, zakaj smo dopustiti, da je prišlo ravno v naših vrstah do takšnega mrtvila in neaktivnosti. Žal moramo ugotoviti tudi to, da v dvoletni mandatni dobi IO SP ni bilo na seje IO nobenega člana TK, razen na treh sejah, katerih se je udeležil sekretar TK ZK. Šele sedaj, pri sestavljanju letnega poročila, je prišel eden izmed članov komiteja in se zanimal za delo in probleme, ki smo jih imeli pri svojem delu in to samo zato, ker je dobil nalogo, da prispeva svoj delež pri sestavljanju letnega poročila. V poročilu je lepo rečeno, da sloni celotno delo organizacije le na predsedniku in nekaj članih ter da zaradi tega ta organizacija ni odigrala svoje vloge ter da bo potrebno za odpravo slabosti v sindikalni organizaciji utrditi disciplino predvsem med člani ZK — sindikalnimi funkcionarji. Trdim lahko, da iz leta (Nadaljevanje na 2. strani) Evidentiranje kandidatov -priprava na volitve Preteklo je komaj dve leti od zadnjih volitev in že so pred na-i mi nove. Zakaj? Spomnimo se, da smo leta 1963 z novo ustavo sprejeli načelo obnavljanja pred stavniških teles. Nova ustava torej določa tudi zamenljivost odbornikov in poslancev vseh skupščin. Na zadnjih volitvah smo volili del odbornikov in poslancev za mandatno dobo dveh let, del pa za mandatno dobo štirih let. Če bi volili odbornike in poslance vseh skupščin le vsaka štiri leta, bi se celoten sestav skupščine popolnoma obnovil. V skupščine bi prišli novi ljudje, ki pred tem vsaj zadnja štiri leta niso bili člani istega predstavniškega telesa, to pa bi nekaj časa oviralo delo skupščin. Na letošnjih skupščinskih volitvah bomo volili v vseh tistih volilnih enotah kjer odbornikom in poslancem poteče dvoletna mandatna doba. Predpriprave na volitve so v polnem teku. Volilne komisije zbirajo predloge za možne kandidate za odbornike in poslance, ki jih pošiljajo družbeno politične organizacije, organi samoupravljanja in druge organizacije. Evidentiranje možnih kandidatov za predstavniška telesa pomeni pregled nad vsemi kadri, ki imajo pogoje oziroma sposobnosti za opravljanje odgovornih družbenih funkcij. To pomeni, da bo za posamezno odborni-ško oziroma poslaniško mesto predlaganih več možnih kandidatov. Dokončno odločitev o kandidatih bodo izrekli volivci na kandidacijskih zborih, do kandidacijskih zborov pa bo morala volilna komisija pri SZDL obravnavati vse predloge za možne kandidate in v sodelovanju s krajevnimi organizacijami (Nadaljevanje na 4. strani) Ob dnevu žena V vseh naprednih deželah praznujejo 8. marec kot praznik žene, praznik, katerega so si žene priborile s svojim organiziranim revolucionarnim bojem. Leta 1910 so žene na mednarodni konferenci v Kopenhagnu odkrito zahtevale svojo pravico za enakopravnost in mir na svetu. Na pobudo Klare Zetkin so na tej konferenci določili 8. marec za mednarodni ženski dan. Slovenske žene so se že leta 1925 izjavile za napredno misel in borbo proti izkoriščanju, borbo za enakopravnost žene pred zakonom, borbo za pravice do dela in zahtevo po enakem plačilu za enako delo. V bivši Jugoslaviji so napredne žene bile pomemben faktor revolucijskih akcij. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je vedno več žena vključevalo v boj proti okupatorju. Borile so se ramo ob rami z moškimi, delale kot aktivistke in ilegalke, umirale na položajih, v internacijah in taboriščih. Po osvoboditvi so naše žene prispevale velik delež v obnovi in graditvi nove Jugoslavije in si s svojo prizadevnostjo ustvarile enakopraven položaj. Ženam je po njihovi sposobnosti in znanju odprta pot do vseh stopenj izobrazbe in položajev v našemi družbenem življenju. 8. marec praznujemo kot simbol delovnih žena, ki vzbuja v vseh nas spoštovanje do nesebičnega in prizadevnega dela žena pri ustvarjanju in uveljavljanju načel naše socialistične ureditve. Razprava na leini konferenci ZK Objektivni pogoji za izpolnitev planskih nalog PROIZVODNJA IN PROIZVODNOST DELA V JANUARJU dene so točne — da člani organov samoupravljanja, niso izvzeti tudi člani ZK — le redko posežejo v diskusijo ekonomskega značaja. Res je, da je naš gospodarski mehanizem izredno zapleten, vendar to takšne abstinence nikakor ne opravičuje. Zato mislim, da ne moremo preiti tako mirno mimo teh ugotovitev, ko samo bežno nakazujemo takšno stanje. Naš splošni materialni in družbeni razvoj je že dosegel tako stopnjo, da je nujno potrebno vlagati nove napore v smeri nadaljnjega razvijanja in poglabljanja samoupravljanja. Da bomo te naloge uspešno izvršili pa je potrebno, da našega neposrednega proizvajalca tudi ekonomsko vzgajamo, da mu damo tiste osnove, ki so mu potrebne ne samo za spremljanje našega razvoja temveč tudi znanje, da bo lahko s sredstvi, katera mu (Nadaljevanje na 3. strani) mer bi se sklad nekoliko povečal v absolutnem znesku. Povprečen mesečni osebni dohodek bi se prav tako povečal za 10 % ter je v predlogu plana za leto 1965 predvideno povišanje na 60.000 din. Za izpolnitev postavljenih nalog obstajajo vsi objektivni pogoji, potrebna je le prizadevnost slehernega člana kolektiva na svojem delovnem mestu, vsestranska štednja z materialom in vestno ravnanje s strojnimi napravami, s čimer se bodo zastoji in izdatki za popravila zmanjšali. Vse to bo imelo za posledico še boljše proizvodne in ekonomske rezultate, kar pa je pogoj za nadaljnje povečanje osebnih dohodkov in skladov. (Nadaljevanje s 1. strani) v leto ostajamo samo pri teh besedah, nikoli pa se o teh vprašanjih nismo pomenili odkrito. Bojim se le, da bomo letos ostali samo pri ugotovitvah ne da bi po konferenci skušali odpraviti te slabosti. Znano je, da je V. kongres ZSJ dal ravno materialnemu položaju našega delovnega človeka velik poudarek. V tej zvezi je Občinski sindikalni svet v Celju izdelal svoj akcijski program katerega je občinska skupščina potrdila. Njegova naloga je bila predvsem izboljšati materialne osnove proizvajalca. Vsi smo priča, da se je ne samo sindikat, ampak vse politične organizacije skupaj z upravo podjetja resno lotile tega vprašanje. Lahko se pohvalimo, da smo eden od prvih kolektivov v okraju, ki se ni slepo držal akcijskega programa, ampak da nam je uspelo minimalne osebne dohodke v zadnjih nekaj mesecih letošnjega leta dvigniti na 30.000 dinarjev. Ce dodamo k temu še devetmesečno povprečje osebnih dohodkov, ki je znašalo nekaj nad 52.000 dinarjev, potem vidimo, da je sindikat skupaj z upravo podjetja in ostalimi političnimi organizacijami pravilno dojel smisel akcijskega programa. Seveda s temi uspehi ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Naloga nas vseh mora biti še v prihodnje večje stimuliranje našega delavca in s tem v zvezi izboljšanje njegovega standarda. Stojan PREDIČ predsednik aktiva ZB: Tisti, ki so med vojno dajali vse od sebe za rojsto Socialistične Jugoslavije, si še nadalje prizadevajo, da bi dosegli čim boljše rezultate. Aktiv ZB v Cinkarni šteje 236 članov, kar pomeni, da je vsak deseti zaposleni v Cinkarni borec NOB. Kako smo v Cinkarni reševali vprašanja borcev NOV, nam povedo naslednji podatki: V letu 1964 se je izobraževalo 15 članov ZB (na fakulteti 1, v TSS 7, 6 jih je obiskovalo tečaj za kurjače, 2 pa v elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru). Vsem borcem, ki so zaprosili za štipendijo za svoje otroke je bilo ugojeno. Podeljeno je 13 štipendij otrokom članov ZB. V tem letu je Cinkarna dodelila 4 borcem stanovanja, 2 člana sta dobila kredit za individualno stanovanjsko izgradnjo. Medtem je ostalo nerešenih 15 stanovanjskih vprašanj borcev, 2 problema bosta rešena do konca decembra tega leta, nekateri pa so še na prioritetni listi za dodelitev stanovanj. Organizacija ZB v Cinkarni mora rešiti še problem urejevanja delovne dobe nekaterih svo- CIKKiRNAR jih članov. Od 236 članov ZB še nima urejene delovne dobe 94 članov. Od teh nekateri nimajo niti članske izkaznice ZB, tako da v teh primerih ni popolnoma jasno ali jim pripada status borca ali ne. Ena izmed nalog novega TKZK je, da vprašanja borcev postavi na svoj dnevni red in predlaga samoupravnim organom, da ta vprašanja tudi rešujejo. Iz poročila, ki ga je podal sekretar TK vidimo, da je le 25 borcev članov ZK. Menim, da bi iz vrst članov ZB moralo biti več članov ZK. Razen tega aktiv ZB s pomočjo partijske organizacije in organov upravljanja, mora še nadalje omogočiti čim-boljše strokovno usposabljanje članov ZB, ter urejevanje vseh tistih vprašanj, ki jih naša zakonodaja predpisuje za člane ZB. Aktiv ZB sprejema nase obvezo, da bo med svojimi člani Predlog družbenega plana za leto 1965 temelji na nadaljnjem povečanju proizvodnje in prodaje. Celotni dohodek je po realnih predvidevanjih znašal v letu 1964 13.200,000.000 din. Plan za leto 1965 predvideva povečanje dohodka za 10,2 %. Predvidena dinamika je v skladu s predvidevanjem povečanja družbenega plana. Družbeni plan predvideva še intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Vrednost izvoza naj bi po predlogu plana dosegla v letu 1965 nekako 4,350.000 S, kar predstavlja preko 30 % vrednosti celotne planirane realizacije finalnih izdelkov; 85 % vrednosti izvoza naj bi plasirali na konvertabilno področje, 15 % pa na klirinško in ostala področja. Po predlogu plana je predvideno povečanje vrednosti proizvodnje celotnega podjetja za 10,5 % v primerjavi s predvideno proizvodnjo leta 1964, iz česar sledi, da temelji celotno planirano povečanje celotnega dohodka na povečanem fizičnem obsegu blagovne proizvodnje. Kljub temu, da predlog plana predvideva boljši izkoristek kapacitet kakor v letu 1964 in s tem v zvezi povečanje celotnega dohodka in zmanjšanje fiksnih stroškov, je planiran porast dohodka počasnejši od porasta celotnega dohodka, vzrok pa je treba iskati v povečanju cen cin-kovih koncentratov, premoga, svinca in nekaterih drugih surovin. V letu 1964 so te podražitve v glavnem vplivale na povečanje poslovnih stroškov in s tem na zmanjšanje dohodka v drugem polletju. V letu 1965 pa bodo vplivale vse leto, zaradi česar tudi ne moremo pričakovati tako izredno dinamičnega porasta dohodka kakor v letu 1964. Zaradi istih vzrokov je plani- razvil čimboljšo delovno disciplino, disciplino, ki smo jo poznali med NOV, ter da v tem smislu deluje tudi na ostale člane kolektiva. Tako bomo s skupnimi napori dosegli še boljše proizvodne rezultate. Aleksander ROJNIK, direktor finančnega sektorja: Proizavajalea je treba tudi ekonomsko izobraževati, le na ta način bo lahko aktivno sodeloval pri upravljanju. Ko na eni strani s prenašanjem sredstev na gospodarske organizacije krepimo materialno bazo našega samoupravljanja pa me na drugi strani moti ugotovitev, ki govori o pasivnem držanju članov naših samoupravnih organov pri sprejemanju zaključkov, ki so ekonomsko izredno važni za podjetje. Ugotovitve, ki so v poročilu nave- ran porast dohodka v primerjavi z letom 1964 približno za enoto počasnejši od porasta celotnega dohodka. Kljub temu pa bo tudi v letu 1965 mogoče obdržati sedanje razmerje med skladi in osebnimi dohodki in omogočiti povečanje osebnih dohodkov v skladu s povečano proizvodnjo dela. Predlog plana predvideva povečanje proizvodnje za 10 % v primerjavi s proizvodnjo v letu 1964, ki mora biti ustvarjena s povprečnim številom zaposlenih v letu 1964. V skladu s povečanjem produktivnosti dela je predlagano tudi povečanje dela čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke za 10 % P™ če- V mesecu januarju je proizvodnja dobro potekala, saj je osnovni plan po vrednosti presežen za 5 % Proizvodnja v topilnici je presegla osnovni plan, prav tako je nad planom tudi proizvodnja 60* Be žveplene kisline, medtem ko je proizvodnja 66“ Be žveplene kisline znatno pod planom in sicer zaradi remonta fluoso-lidnega reaktorja. Proizvodnja ostalih pomembnejših proizvodov je presegla plan ali pa v okviru planiranih količin z izjemo obrata litopon, ki je še v poizkusni proizvodnji. V januarju je visoko porasla proizvodnja cinkovih čašic, pričeli pa smo tudi že s proizvodnjo cinkovih in pocinkanih žlebov ter cevi. Osnovni proizvodni plan za mesec januar so presegli tudi obrati modre galice, anilinskih barv in organolov. Lahko trdimo, da je start v tem letu uspešen. Produktivnost dela je porasla za 5 % v primerjavi z mesecem decembrom^ ker je število delovne sile ostalo neizpremenjeno. _V prihodnjih mesecih smemo pričakovati še ugodnejše rezultate, ker bo valjarna obratovala s polno zmogljivostjo, kar pa v januarju zaradi remonta ni mogla. Tudi proizvodnja superfos-fata bo v naslednjih sezonskih mesecih večja kot v januarju, normalno bo potekala tudi proizvodnja žveplene kisline, ker zopet obratujeta oba fluosolidna reaktorja. Z ozirom na uspešen start in dobro preskrbljenost s surovinami lahko optimistično gledamo na izpolnitev planskih nalog v letu 1965, seveda če bo vsak izmed nas na svojem delovnem mestu vestno izpolnjeval svoje naloge. Razprava na letni konferenci ZK {Nadaljevanje z 2. strani) je dala družba na razpolago, tudi upravljal. Menim, da bi*morala ravno tu organizacija Zveze komunistov poleg drugih nalog odigrati tudi vlogo nenehnega organizatorja in preko sindikata realizatorja ekonomske izobrazbe našega delovnega človeka. Le na ta način bomo našo ekonomiko približali neposrednemu proizvajalcu, člani organov upravljanja in drugi ipa bodo lahko brez strahu in sramu posegali tudi v najtežje probleme gospodarjenja. Zato predlagam, da bi današ-*' nja konferenca morala vključiti v svoj program dela za prihodnje obdobje tudi ekonomsko izobrazbo našega proizvajalca bolj konkretno kot pa je to nakazano v predlogu programa. Luka STANKOVIČ: Večja skrb za samske delavce bi zmanjšala fluktuaeijo. V referatu je omenjeno, da ima okrog 300 delavcev preskrbljeno stanovanje v samskih domovih. Življenjski pogoji teh delavcev pa so zelo težki. Po vsej državi so veliki problemi za samska stanovanja, prehrano itd. To vprašanje se zdaj rešuje z gradnjo samskih domov, kar pa še vedno ni dovolj. Ti delav-ci-samoi so navadno NK — z manjšimi zaslužki, izdatke pa imajo velike. O tem se lahko prepričamo — samci trikrat dnevno jedo le topli obrok, ki ga imamo v podjetju, ker je cenejši. Prav bi bilo, da bi v podjetju zgradili provizorno kuhinjo. To bi v veliki meri koristilo samcem pa tudi ostalim članom kolektiva. V prihodnje je treba posvetiti več pozornosti skrbi za samske delavce, s čimer bo podjetje pridobilo večje število delavcev za delo na težkih delovnih mestih, zmanjšala pa bi se fluktuacija. V okviru priprav na občni zbor naše sindikalne podružnice, ki bo v nedeljo, 21. februarja ob 8.30 v sindikalni dvorani, so družbeno politične organizacije našega kolektiva sestavile predlog kandidatov za nov izvršni odbor SP. V novi IO SP so predlagani naslednji tovariši in tovarišice: Franc Poldšek, Viktor Tratnik, Zlatko Sentjurc, Jože Jordan, Albin Romih, Martin Tovariš Tito je na VIII. kongresu poudaril, da je potrebno samskim delavcem posvetiti več pozornosti in reševati njihove probleme. Novi tovarniški komite in vse ostale družbeno politične organizacije bi morale v prihodnje posvečati večjo pozornost življenju samskih delavcev. Roman TERGLAV, sekretar TK ZMS: Mladi komunisti, morajo s svojim delom aktivirati ostale mladince. Ko govorimo o ideološko politični vzgoji mladih komunistov, lahko vidimo, da v vodstvih aktivov Zveze mladine, razen V TK ZM, ni aktivnosti članov ZK čeprav je 25 mladincev članov ZK. Če pogledamo vzdrževalne obrate, kjer je 7 mladih komunistov, vidimo, da je ta aktiv najslabši po dejavnosti, enako je v aktivih kemija II in topilnica. Menimo, da morajo biti ravno mladi komunisti tisti, ki bodo s svojim vplivom na ostale mladince pripomogli k aktivnejšemu delu naše organizacije v podjetju. Iz razgovorov z mladimi člani kolektiva smo prišli do zanimivih ugotovitev. Večina jih stanuje v samskih domovih, res je, da imajo zagotovljeno stanovanje, vendar nimajo urejene prehrane in ostalih življenjskih potreb. Vprašanje prehrane mladih delavcev v samopostrežni restavraciji je glede kvalitete in cene problematično. Glavni direktor ing. Drago CEH: Naloge, ki so pred nami, so velike in težke. Njihovo uresničenje je odvisno od prizadevanja, nas vseh. Kot član organizacije ZK in direktor podjetja lahko trdim, da se je situacija v podjetju kar se tiče samoupravljanja in za- Andrejaš, Ivan Veranič, _Viktor Skale, Stefan Veselko, Vinko Persolja, Jože Kovač, Slavko Vervega, Ing. Kosenka Praznik, ing. Kristina Ažman, Polde Smon, Tomo Žolger, ing. Jože Senčar, ing. Vili Raznožnik, Pavle Kessler, Jože Punčuh in Branko Pustoslemšek. Izmed enaindvajset kandidatov jih bomo izvolili 15. vesti celotnega kolektiva od zadnje konference do današnje, popravila. Rezultati, ki smo jih dosegli v teku letošnjega leta v proizvodnji kot tudi v investicijski izgradnji so plod prizadevanja tudi naše partijske organizacije, ki je znala pravilno usmerjati ves tok dogajanj v podjetju. Spregovoril bi o problemih, ki so bistveni za naše podjetje. 15. in 16. januarja letos je bil v Celju plenum Zveze kemikov in tehnologov Jugoslavije, ki je kritično pregledal obstoječe stanje v kemijski industriji pri nas. Skušal je analizirati vzroke, ki so do tega privedli in obenem nakazal tudi nekaj možnih rešitev. Prvi dan zasedanja sta bila na sporedu dva referata. Prof. ing. Žorga se je v svojem referatu »O stanju kemične industrije v Sloveniji« dotaknil niza problemov. Pogosto pričakujemo od naše kemične industrije mnogo več, kakor pa ona lahko nudi. Precej naših kemičnih tovarn je še iz prejšnjega stoletja (skoraj tretjina) tako so tudi tehnološki postopki zastareli, stopnja odpisa osnovnih sredstev pa znaša v teh podjetjih celo do 80 %. V zadnjih letih smo investirali v SFRJ za razvoj kemične industrije 188 milijard dinarjev, od tega je odpadlo na SR Slovenijo komaj nekaj nad 10 milijard, kar se prav gotovo nekje tudi odraža. Poseben problem so strokovni kadri. Le slaba tretjina inženirjev se zaposli v industriji, ostali ostanejo predvsem v Ljubljani in Mariboru, tako da je nastal v drugih krajih že problem zagotoviti si odgovarjajoč visokokvalificiran kader. Pred kemično industrijo se postavljajo vedno nove in težje naloge, vprašanje pa je, kako bomo z novo orientacijsko politiko tudi kos tem nalogam. V zadnjem času je najbolj pereče devizno vprašanje in bo nujno posebno v bližnji prihodnosti to vprašanje zadovoljivo rešiti, saj trenutno stanje precej otežkoča vsakršno daljše planiranje proizvodnje. V naslednjih letih se bo razvila v Sloveniji fosforna kemija, predvsem v Rušah in Hrastniku, že zdaj pa se čuti pomanjkanje razvojne dejavnosti na tem področju. V diskusiji so številni disku-tanti iz industrijskih centrov v Sloveniji konkretno obravnavali pereče probleme. Eden najbolj aktualnih je nedvomno povezava koperske luke z zaledjem z izgradnjo železniške proge, ki bi veljala okrog 5 milijard. Trenutno ni sredstev, izgube pa, ki nastanejo zaradi tega, precej presegajo omenjeno vsoto. Profesor Gerl je v svojem referatu kritično ocenil našo ke- Uvajanje 42-urnega delavnika, ki je v programu bodočega dela TK, ima še večina naših ljudi za zelo enostavno \ delo. Napravili smo niz ekonomskih, tehničnih in organizacijskih analiz, katere počasi uvajamo. Jasno pa nam mora biti, da v taki situaciji, v kakršni smo sedaj, ko s stalnim dviganjem proizvodnih (Nadaljevanje na 4. strani) mijsko industrijo v primerjavi s kemijsko industrijo drugod po svetu. Orisal je zgodovinski razvoj naše industrije, ki je bila vse do leta 1945 dirigirana s strani tujega kapitala. Veliki koncerni so pri nas postavljali tovarne, v katere so montirali strojne naprave, ki so bile že delno izrabljene in zastarele, ter izkoriščali ceneno delovno silo, v svojih državah pa so postavljali nove in moderne tovarne. Posledica tega je tudi dejstvo, da ima pri nas kemijska industrija v veliki večini bolj značaj predelovalne industrije, ker so bile bazične tovarne s svojimi konstrukcijskimi oddelki in razvojem v inozemstvu. Vso to dediščino še zdaj občutimo kot težko breme in le s postopnim uvajanjem naše bazične kemične industrije si bomo zagotovili smotrn razvoj in vključili v mednarodno delitev dela. (Nadaljevanje na 4. strani) Strožji ukrepi za nedisciplinirane člane kolektiva Upravni odbor podjetja je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o nediscipliniranosti nekaterih naših delavcev in o škodi, ki jo povzročajo ti delavci s svojimi neopravičenimi izostanki z dela. Upravni odbor je zadolžil upravo podjetja, da preanalizira in ugotovi dejansko stanje glede neopravičenih izostankov. Na podlagi te analize in ugotovitev se mora pripraviti predlog, ki naj bo enoten za celo podjetje. Določila tega predloga naj bi zajezila neopravičeno izostajanje z dela. Upravni odbor priporoča, naj bo v določilih tega predloga tudi člen, ki bo določal, koliko neopravičenih izostankov je povod za odpoved delovnega razmerja nediscipliniranemu članu. Upravni odbor meni, da je 10 neopravičenih izostankov v enem letu lahko vzrok za odpoved delovnega razmerja. D. M. 3 HIUUMB Izvršni odbor sindikalne podružnice v Cinkarni obvešča vse člane kolektiva, da bo OBČNI ZBOR v nedeljo, 21. februarja ob 8.30 v sindikalni dvorani (nad metalurškim vratarjem). PREDLOG KANDIDATOV ZA NOV IO SP PLENUM ZVEZE KEMIKOV IN TEHNOLOGOV JUGOSLAVIJE Uresničenje nalog odvisno od prizadevanja nas vseh (Nadaljevanje s 3. strani) stroškov ne moremo iti na stagnacijo osebnih dohodkov, niti na večje zaposlovanje delavcev, moramo z uvedbo 42-urnega delavnika povečati proizvodnost dela najmanj za 10 % in doseči še ostale ekonomske rezultate. Če bi hoteli v letu 1965 preiti na 42-urni delavnik, potem moramo povečati proizvodnost dela za 10%, ne da bi zaposlili 10 % novih ljudi. Samo na ta način lahko preidemo na 42-urni delavnik. V podjetju s takšno organizacijo kot jo imamo mi, kjer že sedaj večina obratov dela v treh izmenah, prehod na 42-ur-ni delavnik ni lahka stvar. Tu bi posebno opozoril naše uslužbence, ki so se sklicevali na ustavnost in hoteli uvedbo 42-urnega delavnika. To bi bil očiten privilegij uslužbencev na-pram delavcem v proizvodnji, ki delajo v treh izmenah in je pri njih nemogoče uvesti prosto soboto. To vprašanje bomo morali urediti tako, da bomo kot doslej delali 6 dni v tednu, pri tem pa bi zmanjšali število ur na dan. Za nadaljnje povečanje dohodka v podjetju, ki je eden od osnovnih elementov nadaljnjega povečanja življenjskega standarda našega delovnega človeka, se da še marsikaj napraviti. Gledati moramo na to, da objekte, ki so sedaj v izgradnji, čimprej dogradimo, da nam bodo v prihodnjem letu dali veliko dohodka. Imam vtis, da velikemu delu kolektiva ni jasno, kaj pomeni za nas proizvodnja cinkove žice, nadaljnje povečanje proizvodnje čašic itd. Iz celotnega sklopa vprašanj v zvezi z uvajanjem 42-urnega delavnika je treba po- leg vseh teh ukrepov gledati na to, da bi ti objekti začeli čimprej dajati to, kar pričakujemo. Samo takrat lahko razpravljamo o uvedbi 42-urnega delavnika. Druga stvar, ki je omenjena v referatu, je povečanje bruto produkta v prihodnjem letu, to pa moramo doseči s sedanjim številom ljudi — ca. 2000. Proizvajati bomo začeli veliko no- vih proizvodov, zato bomo morali od sedanjega števila ljudi ločiti nekaj ljudi za te nove objekte. Leta 1965 mora biti prelomno leto. V tem letu je treba preiti na mehaniziran način dela povsod tam, kjer je to možno. Povsod je treba gledati na to, kje bi se dalo človeka nadomestiti s strojem, ker nam bo samo na ta način uspelo povečati proiz- Motiv iz novega oddelka predelovalnih obratov. Nove naprave omogočajo hitro izdelavo žlebov in odtočnih cevi raznih dimenzij. Izdelujejo jih iz pocinkane in cinkove pločevine EVIDENTIRANJE KANDIDATOV SZDL, sindikalnimi podružnicami ali samoupravnimi organi, predlagati kateri od možnih kandidatov bi bil najprimernejši za to ali ono odborniško ali poslansko mesto. Letos poteče 40 odbornikom dveletna mandatna doba v obeh zborih celjske občinske skupšči- Škoda, da plenum ni bolj konkretno razpravljal tudi o velenjskem energetskokemičnem kombinatu, saj bi sestanek strokovnjakov iz vse Slovenije nedvomno lahko kritično rešil mnoge nejasnosti, če pa ne pa vsaj objektivno seznanil slovenske kemike s trenutnim stanjem. Medtem, ko je prvi dan plenuma potekal v smislu konkretnih ugotovitev, pa naslednji dan ni prinesel koristnejših zaključkov. Pri razpravi o organizaciji čiDhrnie ne. Med njimi sta tudi odbornika iz dveh naših volilnih enot in sicer tovariš ing. Drago Ceh (4. volilna enota) ter tovarišica Nuša Slapnikova (6. volilna enota). Politični aktiv je predlagal možne kandidate iz našega kolektiva za naslednja predstavnika telesa: zveze kemikov in tehnologov Jugoslavije je prišla s 2« O) c £ x >c v s s c Se Ni eh E El Za prvim filmom prve kopije. Spoznamo, da izdelava fotografskih kopij ni prav nič težkega. Iz dobrega filma — dobre kopije, iz slabšega tudi dobre. Povečavanje in kaj se da doseči z izrezi. Pred seboj imamo prvi film. Plod je našega ustvarjalnega dela pri fotografiranju in skrbnega razvijanja. Razviti film predstavlja resen dokument. Pogosto ima tudi veliko dokumentarno vrednost. 'Ko gleda odrasel mož fotografije svojega prvega rojstnega dne, ko odkrije v starih albumih slike postavnega vojaka, poročne fotografije in druge, znova obudi spomin na najvažnejše dogodke v življenju. Če pa se važna slika izgubi ali jo komu podarimo imamo možnost ponovne izdelave iz dobro čuvanega negativa. Predno povedemo našega cin-kamarja do temnice, da mu pomagamo napraviti prve slike še nekaj o oceni filma. Film je posušen. Pravkar posušeni film se ne zvija. Opazujemo ga tako, da je emulzija obrnjena od nas — proti svetlobi. Pravilno razvit in osvetljen film ima ostro sliko, veliko skalo tonov od popolnoma prozornega do temno-sivega. Običajno niso vsi posnetki enako dobri. Pretemni ali pregosti so preveč osvetljeni, presvetli ali tanki pa premalo. Opazimo tudi neostrino. Vzrok je nepravilna nastavitev razdalje pri slikanju, nemirna roka ali prehitro gibanje predmeta. Ko smo film pregledali ga razrežemo na 20—30 cm dolge trakove, ki jih shranimo v vrečice iz prozornega papirja, če nimamo teh, lahko pospravimo filme med liste primemo velike knjige. Filme ne zvijamo, ker se pri tem razkraspajo. Seveda jih tudi ne prijemamo s prsti, razen na robu. Če bomo s filmi previdno in nežno ravnali bomo imeli manj jeze pri razvijanju — manj »telefonskih žic na kopijah«. Preselimo se v temnico. Za izdelavo povečav potrebujemo: fotografski papir, razvijalec, film, čisto vodo. Temnični inventar pa je: povečevalni aparat z maskb, temnična luč s filtrom, razvijalne skodele, sušilni aparat, nož za obrezovanje. Poglejmo malo bolj podrobno naše potrebščine: Fotografski papir: Izdelujejo ga v najrazličnejših formatih in kvalitetah. Površina papirja je lahko gladka — bleščeča, pol-mat in mat. Manjšim formatom pristoja gladka, bleščeča površina. ista tudi večjim, če hočemo imeti ostrino tudi v naj- cm.umu manjših detaljih. Polmat pristaja večjim povečavam, v glavnem fotografijam žanrskega tipa in pokrajinam. Mat papir uporabljamo največ za portrete. Fotografski papir delimo tudi po stopnjah kontrasta. Najbolj kontrasten papir (trda gradacija) se uporablja za povečave mehkih negativov brez kontrastov. Za povečave zelo kontrastnih negativov brez detajlov v sencah uporabljamo papirje mehke gradacije. Za običajne negative kakršnih je največ uporabljamo normalni papir. Priporočamo papirje Foto-hemike — kontrast. Fotografu začetniku priporočamo format 9 X 12 cm. Razvijalec in fiksir. Kakor pri razvajanju filmov uporabljamo tudi pri povečavanju razvijalec in fiksir,-Razvijalec je tudi nekoliko močnejši. Kemikalije dobimo v vsaki fotografski trgovini že odtehtane v polivinilski vrečki. Naša naloga je le razredčiti ga v 1 litru vode. Pri razvijanju naj bo temperatura 20° C. Fiksir uporabljamo v isti sestavi kot za razvijanje filmov. Vodo uporabljamo za vmesno kopel med razvijalcem in fik-sirjem in za razvijanje kopij. Voda naj ne bo preveč hladna. Pri hladnejši vodi traja izpiranje dalj časa. Povečevalni aparat nam projicira negativ na papir. Deli po-večevalnika so naslednji: a) objektiv (različnih gorišč-nih razdali j. Pravilo je, da za maloslikovni format uporabljamo goriščno razdaljo 5 cm, za 6X9 film pa 7,5 — 8 cm). Objektiv je svetlobne jakosti 1:4,5. Pri povečavanju nastavimo običajno na največjo odprtino. b) prostor za žarnico in kondenzator, c) naprava za vstavljanje filma, d) stojalo, e) maska nam služi za fiksiranje piparja in za belo. robove. Temnična luč je oranžne ali svetlozelene barve. Ker fotografski papir ni občutljiv na te vrste svetlobe, lahko opravljamo vse operacije pri temnični luči. Razvijalne skodele so nizke pravokotne sklede iz emajlirane pločevine. Velikost se ravna po velikosti papirja. Sušilni aparat nam posuši mokre slike v 5 minutah. Poleg tega poveča slikam sijaj. Nož za obrezovanje služi za rezanje robov že posušenim slikam. ing. Senčar ŠAHOVSKI BRZOTURNIR (Nadaljevanje z 11. strani) Na tem brzoturnirju so se igralci precej trdovratno borili, kar kaže tudi razvrstitev, saj razen dveh mest vsa ostala delita po dva igralca! Izid tega brzoturnirja pa je takle: 1.—2. Šnajder in Lazič, 3. ing. Ružič, 4. ing. Pipuš, 5.—6. Jovanovič in Ramšak B., 7.—8. Ceh ml. in Jančič, 9.—10. ing. Marjanovič in Smeh. Tretji brzoturnir je bil odigran v četrtek', 28. januarja. Izid pa je takle: 1.—2. ing. Ružič in Šnajder, 3. Jovanovič, 4. Dečko, 5. Počivalšek. Kaže, da bodo taki brzoturnir ji postali priljubljeno tekmovanje cinkarniških šahistov. J. Šnajder Obletnica dela v Cinkarni 5 let: Cmok Jožefa Marija (8.), Go-vedič Alojza Franjo (15.), Livaja Nedeljko (9.), Medved Alojza Viljem (19.), Jovan Aleksan. Marija (17.). 10 let: Debeljak Rudolfa Bogomir (7.), Šalej Franca Ivan (10.), Grobelnik Ignaca Ivan (17.), 15 let: Babovič Miloša Milan (27.), Dankovec Jurija Alfonz (22.), Karajič Mehi Mehmed (16.), Lipar Franca Franc (2.), Tifengraber Martina Jože (18.), Kaker Antona Vida (L), Stegenšek Jožefa ing. Klemen (20.). PJE, BRE IN SMOLA Pje: >Bre, danes spet nekam čudno iz gledaš, se le gripa prijemlje?* Bre: »Tiho bodi. Danes se me smola drži, kot našega dvorišča blato.* Pje: 2Kaj se je spet zgodilo?* Bre: »Zjutraj sem vstal na levo nogo in obul prekrižane copate. Bilo je že blizu šeste zjutraj v naglici sem pograbil ta k'mašni suknič. se preobut in tekel v službo. V tovarni, pa me je pričakal kolega, katerega že dolog nisem videl.* Pje: »To menda ni smola, če po daljšem času srečaš prijatelja.* Bre: »Počakaj, ta kolega je star cinbarnar in mi je pred dobrim letom posodil denar. Na vsem lepem me lepo prosi, če bi mu vrnil denar. Bilo mi je neprijetno in sem se prijel za žep, da bi mu izpolnil željo. Toda denarnice nikjer, ostala je n suknjiču, ki ga imam za tovarno. Zaprosil sem mojstra, da me za trenutek pusti o samski dom na Riharjevi ulici.* Pje: »In te je pusti?* Bre: »Seveda, mojster me je pustil, samo vratar v samskem domu me ni pustil noter, ker nisem imel legitimacije s seboj; bila je namreč v denarnici■ Po daljšem dokazovanju, da že dolgo stanujem v domu, mi je s pomočjo upravnika uspelo priti do denarnice in legitimacije. Pje: »So ti potem verjeli, da je tam tvoje prebivališče?« Bre: »So. Hitro se preoblečem j.n stečem po stopnicah, da bi bila zamuda na delu čim krajša. Toda vhodna vrata doma so bila zaklenjena, vratarja pa nikjer. Odšel je na nuli dve. jaz sem preši el že do nule tri, a njega še ni in ni. 7.e sem pomislil, da sem v starem piskru pa se prunaje vratar, gre počasi po ključe v vratarnico in nato odpre vhodna vrata. Godrnjaje odhitim v tovarno. Pje: In si takoj piijel za de- lo. da nadoknadiš zamujeno?* Bre: Tokrat je bila ura že za malico in sem odšel v jedilnico. Jedilnica je bila polna in ker nisem imel kam sesti, sem hotel zunaj pojesti kalorije, toda spet smola. Na pragu mi je padla ledena sveča naravnost n porcijo. Ves potrt sem nesel prazno posodo nazaj; druge malice n isem dobil. Pl ima jem se do mojstra in se mu končno veljavno javim na delo. On mi pa sporoči, da bo jutri v pražarni remont. Sedaj pa ne vem kaj naj storim, ali naj vzamem bolniški list ali kako se naj izognem .delu o pražarni oziroma na PIK. Pje: Enostavno, napravi ta- ko kot nekateri ključavničarji, kadar je remont; pridi o obrat čim pozneje in brez orodja. Dobro si oglej kaj bodo delali, ogledovanje naj bo čim daljše, potem pojdi počasi po orodje in prinesi vse listo česar ne boš rabil, luko dela večina dežurnih ključavničarjev in jim to dobro pali. Ali pa čez dobro uro greš o delavnico in te ni nazaj, kot so delali ključavničarji, ko so popravljali PIK. Bre: Seveda, potem bi bil kaznovan, ker bi zapustil delo. Ti mi pa res lepo svetuješ•« Pje: Nič se ti ne bo zgodilo, vprašaj kolege pa boš videl kako so brez skrbni v tej zadevi.« Rajši si zapojva tisto: t.. kaj se sekiraš kaj se nerviraš ....« WADI - EL NATROUN 64 22. junija 1964 Kljub temu, da je bil prejšnji dan zelo naporen, smo bili že ob 8. uri zjutraj na nogah; ne zaradi tega, da bi bilo to po programu, temveč zato, ker si nismo mogli »priboriti« spanja. Sitne muhe, ki so nas nadlegovale že od svitanja, so nam preprečile tako željeno spanje. Kakor ostali tudi sam nisem »vzdržal zračnih napadov«, zato sem se pustil premagati. Vstal sem, se okopal in poslušal Zo-kijevo preklinjanje. Žal mu je bilo, da ni s seboj prinesel muholovcev, saj bi mu prištedili nepotrebno porabo energije za preklinjanje. Kakor mi, tudi on ni pričakoval, da nas bodo muhe nadlegovale, kamor bomo šli. Po ukusnem in obilnem zajtrku smo v avli hotela čakali na Hasana, da nas odpelje k znanim piramidam. Med tem smo gledali televizijski prenos orientalskih plesov. 5 Hasanom smo se dogovorili za 10. uro dopoldne. Žal pa smo se morali prepričati o orientalski »točnosti o kateri so nam mnogo govorili. In res .prišel je ob 11. uri (to ni bilo prvič niti zadnjič). V krajšem pogovoru nas je Hasan seznanil s programom, ki je bil natrpan z raznimi ogledi znamenitosti Egipta: obisk "i - > KADROVSKE VESTI • " ■; • ■ -v ; . >. • -» V mesecu januarju 1965 so prišli v podjetje: Spirič Branko, Drevenšek Janez, Koželj ing. Drago, Malgaj Alojz, Tunič Milče, Mlakar Franc, Kalšnik Dominik, Galun Rudolf, Trebičnlk Jože, Plevnik Maksimiljan, Leskovšek Jože, Koželj Vincepc, Vuzem Franjo, Miku-ljan Ivan, Nežmah Stjepan, Karnič Roman, Jazbec Viktor, Stojadinovič Savo, Bukvič Franc, Cesarec Josip, Peček Jože, Soline Jakob, Krajnc Karel, Krajnc Mariin, Mohorko Leopold, Pilko Franc, Vodeb Franc, Mohorko Viljem, Pavlec Alojz, Mikek Ivan, Kmetec Jože, Kampuš Martin, Rebič Stjepan, Celesnik Anton. Odšli iz podjetja: Zeme Franc, Golo. granc Franc, Stiper Štefan, Krivovič Veljko, Planjšek Stanko, Krstič Danica, Trebičnik Jože, Knupleš Herman, Pajkič Aleksander, Vornšek Ciril, Mikuljati Ivan. Nežmah Stjepan, Karnič Roman, Pavič Milan, Pejkič Krsta, Spremo ing. Vojislav, Laznik Ferdinand, Videnšek Karl, Drevenšek Janez, Brus Ivo, Jusuli Miljaim, Bukvič Franc, Pečeh Jože. V pokoj je odšel: Jakob Franc. Poročili so se: Ašlč Viktor, Goršek Stanko ml., Zajšek Ferdinand, Lebcr Viktor, Vignjevič Draško, Žerak Avgust. Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična Industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov; Uredništvo glasila »Cinkam ar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. športnih centrov, gledališč, nočnega lokala ipd. Veseli smo bili takega programa, saj nam je bilo jasno, da bomo videli vse tisto, kar si vsak turist želi videti v Egiptu. Pred hotelom nas je čakal mercedesov avtobus, s katerim smo se odpeljali na prvo »popo- tovanje« po Kairu. Vozili smo se skupaj s predstavniki ostalih delegacij — bilo nas je za dva avtobusa. Po približno dvajsetminutni vožnji, srno prispeli na peščeno planoto. Že od daleč smo videli mogočne piramide kako se dvigajo v nebo, vendar se mi niso zdele tako velike, kot od blizu. Pogled na velike skale kvadraste oblike iz katerih so nastale piramide, pogled na velike skalnate gmote, zgrajene nekaj tisoč let pred našim štetjem, so me popolnoma prevzele. Nehote se obiskovalcu vsili vprašanje, s kakšnimi sredstvi so dvigovali ogromne skale tako visoko in koliko let so gradili te ogromne, piramide? Težko je pojasniti prvo vprašanje, saj še sedaj ni dokazano kako so gradili piramide. temveč obstoja nekaj teorij, ki so samo domneva, ni pa za njih zgodovinskih dokazov. Piramida, pred katero smo, stali se imenuje po znameni- tem faraonu IV. dinastije Keopsu. Zgrajena je bila leta 2690. pred našim štetjem. Gradilo jo je 100.000 ljudi 10 let iz trdega granita iz Asuana, ki so ga peljali z ladjami po Nilu. Za gradnjo te največje piramide je bilo porabljenih 3-4 milijone kamnitih ca 1,20 x 1 m velikih kosov. Keopsova piramida zavzema površino 55.000 m2 in ima prostornino milijon kubičnih metrov. Visoka je 146 m (sedaj še samo 137 m). Nedaleč za Keopsovo piramido stoji Kefrenova piramida visoka 136 m, katero si je dal zgraditi Keopsov sin Kefren. Tretjo piramido, visoko 62 m, so gradili sužnji Kefrenovega sina Mvke-rionusa. Značilno za staro cesarstvo je bilo pokopavanje faraonov v piramide, katere so si dali zgraditi že med svojim vladanjem. Ker so stari Egipčani verovali v posmrtna življenja so poleg balzamiranega faraona »pokopali« celotno njegovo bogastvo, samo da bi mu bilo po smrti čim bolj prijetno. Zal so vsi ti grobovi bili oropani, tako da razen balzamiranih trupel v grobovih ni ostalo ničesar. (Nadaljevanje prihodnjič) Centralni stadion v Kairu CINKARNARJEVA POSTA UREDNIŠTVU »CINKARNARJA« Že dolgo je tega, odkar sem odšel iz vašega podjetja. Kakor vam je že itak znano, se nahajam na odsluženju kadrovskega roka v JLA v Beogradu. Ravno v teh dneh sem se spomnil, da pogrešam nekaj in to vaše glasilo »Cinkarnar«, katerega sem vedno zelo rad prebiral. Zato bi želel in želim še nadalje sodelovati z vami oziroma z vašim kolektivom, kakor sem prej v treh letih svojega dela v Cinkarni. Zato vas, dragi tovariš urednik, kakor tudi uredništvo, vljudno prosim, če vam je mogoče, da bi mi glasilo pošiljali, ker me zelo zanima, kako je kaj sedaj in kaj se sploh dogaja novega v vašem kolektivu. Če vam je mogoče, dragi tovariš urednik, da mi pošiljate že kar z januarsko številko, se vam že vnaprej ,prav lepo zahvaljujem. Na koncu pa želim tudi v tem letu obilo uspehov celotnemu kolektivu Cinkarne, prav posebno pa kolektivu mehanične delavnice, v kateri sem prej delal. S tovariškim pozdravom Ivan Cvan, Beograd V. P. 6975/1 Tovariš Cvan! Veseli smo bili Vašega pisma. Vaši želji bomo ustregli — poslali Vam bomo obe številki Cinkarnarja. Naše glasilo pošiljamo vsem nekdanjim članom kolektiva, ki služijo kadrovski rok, le naslov nam morajo sporočiti. Upam, da se boste še oglasili. Urednik Nekaj o razsvetljavi v Cinkarni Večji del razkladalnih prostorov ob tiru, kjer transportni delavci razkladajo surovine, niso dovolj ali pa sploh niso razsvetljeni. Poglejmo najprej ob desnem tiru od skladišča pa vse do generatorja ni niti ene luči, sicer je že okrog dva meseca instalirana električna napeljava ter luči, toda kaj to pomaga, če ni narejen priključek. To bi zahtevalo samo malo dela in vse bi bilo urejeno. Sedaj pa poglejmo še ob le- vem tiru; tam je že dalj časa montirana električna napeljava ter luči, pa kaj to koristi, če tako gorijo, kot bi jih bilo sram; večina jih sploh ne gori, preostale pa samo kratek čas in zopet ugasnejo. Pri skladišču koncentratov sploh ni luči, tako da delavci, ki delajo ponoči, morajo v temi čistiti vagone. Zaradi tega jih ne morejo dobro očistiti, pa prihajajo z železniške postaje reklamacije, da so vagoni slabo očiščeni. Koliko je škode na koncentratih, nihče ne pomisli. Kaj bodo odgovorni rekli, če se bo zaradi teme zgodila kakšna materialna škoda ali če se ponesreči kak delavec? Zato prosim v imenu vseh transportnih delavcev, da se razsvetljava na razkladalnih mestih čimprej uredi. Ivan Šket, zunanji skladiščnik železniških vagonov. CINK ARHAR Ob življenjskem jubileju ing. Iskrena Pipuša UMRLA JE Morija Leskošek V začetku januarja nas je pretresla vest, da je umrla Marija Leskošek — revolucionarka in vzorna žena, ki je v najtežjih dneh borbe posvetila vse svoje sile nalogam, katere ji je zadala partija. Na njeni zadnji poti so jo spremljali tudi mnogi/člani našega kolektiva. Njen soprog, tovariš Franc Leskošek-Luka nam je poslal naslednje pismo: KOLEKTIVU CINKARNE CELJE Dragi tovariši! Najprisrčneje se Vam zahvaljujem za izraženo sožalje in za podarjeni venec na grob moje žene. V soboto, dne 20. februarja 1965 bo ing. Iskren Pipuš dopolnil 60 “let. Naš jubilant se je rodil 20. februarja 1905. leta o Mariboru, kjer je dokončal osnovno šolo ter gimnazijo, študij na visoki šoli pa na metalurški fakulteti o Pragi. Nas, šahiste. seveda zanimajo njegova pota o šahu. Šaha se je ing. Pipuš naučil kot petletni fantič od svojega očeta, ki mu je že po nekaj mesecih postal preslab nasprotnik. Kot šolar in dijak ni veliko igral, pač pa nekoliko več kot oisokošolec o Pragi, kjer so se slovenski študentje sestajali pri šahovski partiji o kavarni. Tudi v Franciji kjer se je nekaj časa mudil kot študent, je mnogo igral. Aktivno se je ing. Pipuš začel ukvarjati s šahom ob nastopu službe o Cinkarni 1929. leta. Kot član celjskega šahovskega' kluba se je kmalu uvrstil med najmočnejše igralce■ Tako ga že vidimo po petih letih, to je leta 1954 kot prvaka kluba, kar seveda ni bilo lahko doseči. saj je prav v tern obdobju celjski šahovski klub bil poleg ljubljanskega eden najmočnejših v Sloveniji. Predaleč bi mo-raali iti. če bi hoteli naštevati ose njegove uspehe do leta 1941, ko je kakor veliko slovenskih šaliistoo zaradi vojne prenehal igrati. Tudi v prvih povojenih letih se je manj udeležil o šahu, ker mu je vzelo veliko časa delo obnove našega kolektiva. V teh prvih letih je nastopil kot >izposojeni: igralec v moštvu »Kovinar« iz Tovarne emajlirane posode Celje. Leta 1949. takrat je bila o Cinkarni ustanovljena Sindikalna šahovska sekcija, Se je ing. Pipuš začel znova aktivno in uspešno uveljavljati o šahu. Bil je eden prvih članov, ki so dali temelj današnji šahovski sekci ji. V petnajstih letih obstoja šahovskega sekcije je naš jubilant odigral 526 partij kar je 62.5 udeležbe. Rezultat pa je 244,5 proti 84.5 o svojo korist ali 74.5111 d. To je uspeh, katerega je dosegel le redko kateri član moštva. Ing- Pipuš je edini is. ?t ki sc ie udi ežii oseh dosedanjih šahovskih prvenstev Cinkarne. Tudi tukaj je zabeležil lep uspeh šestkrat je osvojil naslon prvaka Cinkarne. Nadalje se je udeležil 102. brzotur-nirjev (72,85 " ,, udeležbe) na katerih je 58-krat osvojil prvo mesto. Udeležil se je oseh med-obratnih in drugih tekmovanj. Se in še bi lahko naštevali njegovo aktivno udeležbo pri šahu. Prepričani smo. Wa bo ing. Pipuš tudi pri svojih šestih križih še nadalje uspešen pri šahu kakor pri svojem vsakdanjem delu. Sahisti Cinkarne mu kličemo: Se na mnoga letat Franc Leskošek Vrednost točke ■3 S O š DECEMBER 1964 “ “ H 1. Ekonomska enota metalurgije: 1. Predpražarna in žvepleua kislina..................130,00 2. Aglomeracija........................................143,00 3. Skupne službe (1. in 2) ............................141,92 4. Topilnica surovega in finega cinka................134,86 3. Cinkovo belilo . ...................................137,00 6. Keramika............................................148,00 7. Skupne službe obratov topilnice.....................139.75 5. Povprečje samostojne proizvodne enote metalurgije 137,10 9. Keraični-raetalurški analitski laboratorij..........135,86 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Valjarna cinkove pločevine..........................133,56 2. Cinkografija .......................................145.96 Oblikovalnica cinkove pločevine......................135,00 4. Skupne službe predelovalnih obratov.................136,60 5. Cinkovi žlebovi.....................................143,59 III. Ekonomska enota anorganske kemije: 1. Krumov galun........................................142,00 2. Na-hidrosulfit in inetalit..........................129,70 3. Nu-sulfid...........................................131,17 4. I.itopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat......................133,00 5. Svinčeni oksidi.................................... 135,90 b. Superfosfat ........................................129,33 7. I Itramarin ........................................136,40 5. Modra galica . . . . ...............................139,50 9. Kemični obrat lil. Mozirje..........................127,88 10. Modri baker.........................................133,78 11. Skupne službe anorganske kemije.....................133,78 12. Obrntovodstvo modri baker — modra galica .... 136,68 13. Obratovodstvo kromov galun, Na-sulfid, svinčeni oksidi, ultrutnarin ... .*.............134,51 IV. Ekonomska enota organska kemija: / vsemi službami.......................................160,00 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. Priprava dela 137,71 2. Strojni obrat ...............,...........137,71 3. Gradbeni obrat 137,71 4. Merilni obrat 137,71 5 Elektro obrat 137.71 6. Energetski obrat . . . v ...................137,71 VI. Predračunske enote 1. Strokovne službe................................... 137,71 2. Družbena prehrana ..... . ...... 137,71 VII. Celotno podjetje....................................... 137,57 KINO SPORED Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. februarja do 15. marca 1965. KINO UNION: Od 15. do 18. februarja »PET TEDNOV V ZRAKOPLOVU« ameriški barvni Cs film Od 19. do 23. februarja »MARS NA DRINI« jugoslovanski barvni film Od 24. do 25. februarja »UPANJE« češki Cs film Od 26. februarja do 2. marca »STRELJANJE POPOLDNE« ameriški barvni Cs fiim Od 3. do 5. marca »LANI V MARIENBADU« francoski film Od 6. do 7. marca »POTNICA« poljski film 8. marca »PRSTE K SEBI« francoski film (kinoteka) Od 9. do 11. marca »GOL MED VOLKOVI« vzhodno nemški Cs film Od !2. do 15. marca »GARSONIERA ZA ŠTIRI« ameriški barvni Cs film KINO METROPOL: Od 15. do 17. februarja »KRVAVI DENAR« ameriški film Od 18. do 20. februarja »MARYLIN MONROE« ameriški barvni Cs film Od 21. do 23. februarja »SLUŽBENI POLOŽAJ« jugoslovanski film Od 24. do 25. februaria »HI ROS IMA — ŽALOST MOJA« japonski Cs film Od 26. do 28. februarja »TRIDESET LET SMEHA« ameriški film Od 1. do 3. marca »ZLOČIN V BARCELONI« francoski film Od 4. do 8. marca »KOM ANC EROSI« ameriški barvni Cs film Od 9. do 11. marca »MEC IN PRAVICA« francoski film Od 12. do 15> marca »DVA TEDNA V DRUGEM MEStU« ameriški barvni Cs film MATINEJE KINO METROPOL: 14. februaria »POSTNA KOČIJA« ameriški film (kinoteka) 28. februaria »ČRNI NAREDNIK« ameriški barvi Cs film 14. marca »HUDIČEVO OKO« ameriški film KINO UNION: 21. februarja »VELIKA TURNEJA« jugoslovanski film 7. marca »POTOVANJE V BALONU« francoski barvni Cs film Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. url, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Program objavljamo po podatkih kinematografskega podjetja Celje In za spremembe ne odgovarjamo. \