Cr.-duiáki la wpirnvmilki pn>-
•Hri; nsr & LawadaU «v.
orno» oí pubUc*Uea:
WOf 8o. I«awndaU ave. TvWpJton«; Um»UI* 4018.
CHICAGO, ILL., »reda, 16. julij« (July 16) 1919.
- m« .t P-t Ottic .i Chic,«, IlltaoU. By .r¿.c «f U» Pr^id-I, A. ». tor im	HM, Art ol Q«t. a. 1»1T, a««UrM - Jnmm 14, I »If.
STEV.—NUMBER 166.
Wealilngton, W, Jul, — IVied mlral Knapp jn «Jamom In fori« i ral mornariški department, d« je bilo 12. t. m. «trttih »edem mol ne ameriški lodji "Wehard Huek-ley", ki je pobirale mine v Hover-nem morju. Mina, ki eo jo dvignili H: vode, je eksplodirala in ve« neele ladjo.	. .
J«mdott — Čaanlkeraka «geti-ture v Kri ven u Je poslala porodi Io, da eo ta rta rake lete v kavkalki provinelji Kerebeti pomorile 000 Armencev te dni. Petdeset deklet ao Tarterji "vm-I i a aeboj.
I Angleški radarji aa lovili piva.
lama,
l^ondon. — Kno velikih vpra-ienj, ki aill ne površje v Angliji, je vel plve In molnejlega piv«. "Pomije", ki ao veljale aa pivo tekom vojne, ae zadovoljujejo ni. koger ve/. Ljudje h«'-jo imeti motno pivo, kakršno je bilo pred vojno in oleer dovolj moAuega pive. Organlaaeije rudarjev v Honmouthahlrtl pe not* Maketi na reHtev lege vpralaaje, teaivo^ je kapila pivo varno, katero bo ope-rirele ae avoje	h'%
}	i ■lili !■ >lli y «t ^t^
»TAVKA TMLMFOVVmL
iprtegfleld, Ut — po k javi
tajnika organUaHje «frktrilerjev ao leatavkele ftelefonJetke v C\4*
veiotido M, \nuomUtmm, O U+r
«Irulbi aiat« ¿¿vedli odredbe glav. nega poštarja, ki prične telefe nietkam In «tektrMerjee» pravico do organiaaeije.

■w f ■

mm
Z ognjem in mečem.
Zgodovinski rommn. Poteki «áaal MmMm. — PodormS Pmérmmhi.
' Mtiogo prostih vitezov «i ¿e pridobilo v brambi ebaražkegs nasip« neumrljivo «lavo, toda naj bolj ae je proslavil «o p „I Longin Podbipeta, dasi tudi radi avoje skromnosti in ponižnosti aam ni hotel tega priznati Bila je temna in vlažna Bo«; vojaki ustrojeni Ruvanje, eo dremali, opirajoč ae na oroljs. Po devetdnevnih nspsdib In atrsijsnju je to pot prvič nestsls tiHns in po-khj, h sovražnikovih nasipov, oddaljenih komaj za kakih trideaet korakov, ni bilo slišati hrupe i ti trušča. Zdelo se ti je, ds so se Kozeki, hoteč utrudili sovražnika, utrudili asmi. Le aemteitja je piedlo bliščal ogenj, ki ga je zakrival dm. Od nekod jo doletaval milozvoneči glaa Ure, na katero je igrsl neki Kozak. . . Tsm dslje v tabo-Ifo so rezgetsli konji; na nasipih pa so se česih rezljali glasovi straže.
• Knezovi oklopnikl so opravljali to noč avo-jo službo v taboru ter ssv/.eh odkszsns meata. «krepki, Podbipeta, Volodljevakl in Zsglobs so «tali na nasipu ter se tiho pogoverjali med seboj.
"Čuden se mi dozdevs ts miri* rsče Skretuski. "!'*<*« so se tsko privsdils ns grom hu hrup, ds sedsj tišins sams zvoni v njih. Zdi se ml, ds se akrlva v tej tihotl neko Izdajstvo."
"Od onega čass, ko dobivamo le polovics hrsnc, ml je h vse eno!" zemrmrs turobno Zs-globa. "Moje zdravje potrebujs treh reči: dobro jesti, obHno piti in nsspsti se. Nsjboljži jermen se posuši iu razpoka, Če ga ne msžež Ksj že le takrat, če moram biti vedno moker, kakor konoplja v vodi! Dež nas obliva, Kozaki nas ps su Že , . , . Zares, prekrssne okoliščine!, žemljica ,yelja goldinar, msseljc žgsnjlce ps pet goldinar jev Te smrsdljive vode pa Še pes ns more piti, tér je celo v vodnjakih nsvzeta smrsdu od trn-, 4>el. . . Pri «tem ps me vendar vedno Žeja, kskor te moje škornje, ki so odprle rilec kskor ribs."
"Vsšc škornje ps vendsz pijejo celo ncsnsŽ no vodo" omsni Volodijevski.
"Molčal bi raje! Lahko se ti js norčevati, ker nisi večji od vrsbca, ps se lshko nssitli z enim zrnom proas in iz nsprstnika napije*. Toda jaz, hvala Bogu niaem tsko nežen, ker me ni 3iykoš z zadnjo nogo izkopala iz peaka: radi tegs tudi moj Želodeajbotrebuje hrane. Kdo ml bo >j jemal zs zlo, če mi je minile vas žsls, ker od rsncgs jutra razun alin ničesar niacm Imel f* ustih."
I < lospod Zagloba ssčne močno sopstl pri tsh Rgsedah. Volodijcvaki pa odvrne:
"Imam tukaj na thiku čatadco, ki aem Jo Vse! danes zjwtraj nekemu Kosaku. Ker me Je ps okoš izkopala la pssks. ai mislim, ds vsih ne hi žgsnjics take ničvredne osebe. , , Tu jo aaž Jani" ohrnivši ae k Skretuskcmu. m "Daj, ker Je mrslol*' reče Skretuski.
"Pij, ps dsj gospodu Longlnu."
"Jezičen si postal", reče Zagloba Volodl-jcvskeniu; "pa pr! tem si vsndar dober človek, da sebi pritrgaš, in dež drugemu. — O, da bi nam Bog poslal dovolj takih kokoiij, ki bi kopale take vojake iz peaka, kakor si ti!"
"Nu. Bo« z vami* vzemite In pijte tudi vi!'* ¿rtče Volodijcvaki. ^ ,,
* "Kaj delate goapod; pustite že nsksj same!" za kriči preatrešeno Zsglobs, ko vidi Pod-bipt-io piti is čutsrice. "Čemu tsko sklanjata v «nek glavo f Bog, Bog, ko bi se vsm veš ne srav-Ulita nazaj.! , . Vi, brate, imate predolga Čre-ta; nI jih tako lahko napolniti s to čutsrice. . . JJtlva kakor v sodček. . . Oh, da bi vte. . ."
"Nu, kaj vendar počenjatč. Komaj eem ae je dotaknil "4 odvrne Longin, in da Čutarlco, gf Zagloba ee že bolj aklone nazaj ter Islije Že ostalo Žgan jico v usta.
"Samo ena tolažba nam je Že ostala", "de, otUrisavši si s roksvom usta, "Če nsm Bog ds stvčno prebiti to nslogo ter odnesti adrsvs gie-vV na plečih, ds si potem obilno nsdomestlmo to, ksr smo zsmudlll. . . Gotovo nsm omislijo kako dobro službo In daai duhovnik Zahkovski sns dobro jesti, ga vendar uženem v kos jI rog."
"Ps povejte vsndsr, čemu ste ae prepirali danes s duhovnikom Žabkovakim In MuroveeJ ktaif * vpraša Volodljevakl.
"Tibor* reče Skretuski. "Nekdo ao bliža z Wajdans."
Val obmolknejo. Neka temna qostsvs obetane pred ujtml In zamolklo vpražat
"AH ČuvsteV*
"Čuvamo, a vit II knez!" odvrne Skretuakl * aravnavš! ae po koncu.
Knez Je Žel opazovat dalje, če nI morda kje apanec premagal utrjenih vojakov: I*»ngln aklone roke.
i "Oj. kak vojakovodja Je!" reče Skretuakl. "Vaako noč obhodi naalp od jednega heneado druzegs."
L "Bog mu dsj sdrsvjs!" « "Amen!"
Nastato je molčanje. Val so gledsll s nape t bel očmi v temne noč; nič nI drsmllo tišine Ognjišče v koroških tshorih «a že dsvno ugasni-
"Lahke bi jih bilo zaaečiti kakor polhe v KepenJ«, reče Volodijemkt , L* • "Kdo vet" odvrne Skretuakl
Spanec me tako premaguje", reč« Ka globa, "pa kakor_vkljub ml ne puate aespatl. Ka ¿»vede* aem, kedaj b.»mo smeli anatll. . , Naj Streljajo aH ne, ti atoj pod orožjem In gugaj ss kjkekor Ild pri molitvi. Peaje teke služba Sem ne Mi, kaj me teke premaguje, ali Žgsnjics, aH Jpil curek, ki ae je raalll dane« ua me In tih žab-»kevskegs
"Povejte vendar, kako je bilof" vpraša
Longin. "Poprej ste Že začeli, ps niste ■a iA ,	m
"Nu, ps povem; nemara se otresem zaspan-ca. Ravno ave šla z duhovnikom Žabkovskimv grad, ds bi nsšls ksj zs prigrizniti, liodlvs ter iščeva povsod; ker niava ničesar našla, avs se vrnila oba prav slabe volje. Ns dvoru se srečsvs s protestantskim pastorjem, z onim, ki je prišel previdst kapitana fieuberge. "Kaj iščeš taka j ti, ki nisi kristjan!" zavpijem nsnj "ter na K o pa vaš na nas jezo Božjo!" On pa, zaupajoč v ss-megs sebe in v s vojegs pokrovitelja gospoda Belzkega, mi odvrne. "Moja vere je tako dobra kskor vsšs, ps Še boljšs!" Komo j jc to izgovoril, sva oba okamnela groze. Jaz niaem rekel nič, ker aem si mislil: Duhovnik Žsbkovski je «tukaj, naj on govori. Ts tudi ni zamudil po tipa ti ga za rebra. Tako ga je jei vrteti, ds se jc komsj vata vil pri steni. Med tem pride knez z duhovnikom Muhoveckim. Tskoj js naju oštd. de mrejeva tukaj hrup in razprtije, da tedaj ni čas zs tak« razgovore in prepire. Omili so nama glave kakor dijakom, ps Bog ve, čc po prsvici. . . Gotovo pa je, da ti Pirlejevi pastori nakopljejo že na naa kako nearečo. .
"AH ae kapitan Senberg ni epovedalf" vpraša Volodijcvaki.
"Kaj še! Kakor jc živel, tsko je umrl ns-spokorjen."
"Da, ti ljudje es rs je odreko zveličan ju svojs duše, nego svoji trmi", vzdihne Longin.
"Bog naa brsni kozaške sile in čsrodejstev*, nedaljuje Zegloba, "oni pa gs še žslijo pri tem. Ali vsm jc znano, da so včersj iz onega le nasipa streljali klopčiče sukanca na majdsnf Vojski so pripovedovali, da se jc na mestu, kamor so padli klopčiči, pokrila zemlja z nekakimi lu* skinsmi. ..."
"Splošno je znano, da Hmelnickemu sami črni služijo za strežaje", reče prekrižavži ae Lit-vln.
"Čarovnice sem videl,", doda Skretuski "in povem vara. ..."
"Pst!" seže mu v besedo Volodijevski ter mu položi roko na ramo. Na to pa skoči k robu nasipa ter posluža.
."Jaz nc slišim nič", reče Zagloba.
"Pst!, . . dež ovira posluh", omeni Skretuski.
. Volodijevski začne mahati z roko, Čcfi, naj ga nc ovirajo; iiapealed ee približa tovarišem. . "Gredo", reče tiho. "Naznani knezu", odvrne Skretueki. "Sel je v etaniiče Ostroroga; mi pa opozorimo vojake."
. Nemudoma ao ae razšli vsi po nasipu ter tiho flrainill vojake po stražnicah.
"Gredo! Gredo____"
Te besede so apreletele kakor blisk po vsem nasipu! Čez četrt ure jc knez še sedel na konju ter dajal naročila častnikom.
Sovrsžnik je očividno hotel nenadoms ns-pssti tabor; zato knez sklene pustiti mu to vene I je. Vojakom je bilo naročeno, naj ostanejo kolikpr je le\mogo$a mirni, ter naj paste povratnika tešnd^k nasipu. Ae ko se bo dslo sns-menje i topoh.. morajo planiti vsi nepričakovano nanj.
Vojaki ao bili pripravljeni kakor valkdar. Skretuski, Longin, Volodijevski in feegioba so čepeli skupsj ter pridrževali sapo. Dobro Jim je bilo znano, da jc najvarnejfte stati na kraju tia-slps, ker največ krogelj pads na središče msj-dsns.
Zagloba je stal tovarižem nekoliko sa hrbtom, da bi prvi napad ne prižel nanj. Nekoliko na atranl poklekne Podbipeta z zervikapturom v roki. Volodljevakl počeno poleg Skretuekega ter mu zažepeta na uho." "Gotovo gredo." "Z umerjenimi koraki.*' "To niao prostakl, niti Tatarji." "Zaporožki pese i SO."
"Ali pa Janičarji; oni dobro marittrajo. Na konjih bi jih bilo moči nasekati kakor drv." "Nocoj je pretemno sa JešdOce." "AH slišiš." "Pst! Pst!"
T4bor se je kazal, kakor bi bil pogreznen v
PiSI.
Kaylor, Pa. — Iz tukajšnje na aclbine menda še ni bilo nobenega dopisa, kakor da bi ne bilo prav nobenega Slovenca v tuksjšnji o-kolici. Temu jc gotovo največ vz rok slsbc delavske razmere. Kajti tukajfcnj.i premogovna družba je uatavila delo v premogokopu le
___januarja iu še sedaj ne ve
mo prsv nič, kedaj da sc bo zlju-bilo družbi pričeti z obratom. Kake ao poteip razmere, lahko vsak asm presodi.
Ns društvenem polju Še dosti po v olj no nspredujemo kljub slabim delsvskim razmeram. Naznanjam članom društva "Skuj) za Prihodnjost" št. 244, SNPJ., da je bilo na zadnji društveui seji skle njeno, da prispeva vsak član cn dolsr v društveno blagajno za pokritje društvenih stroškov. Vsa kdo ve, da imamo vedno razne stroške. Tako «po imeli v treh me secih 48 dolsrjfev stroškov, ko smo spremljali bolnike v bolnišnico. In tak slučaj sc še vedno lahko pripeti. Veselice ne moremo pr^edi-ds bi na ts način pripomogli veni blagajni do boljšega sta radi slabih delavskih razmer, tvena naklada po deset cen tov pe tudi nc zadostuje za po kritje stroškov. Radi tega smo bi H primorani tako visoko naklado naložiti. Poaebno Že opozarjam Oddaljene člane tega društva »a omenjeni aklep, da z mesečnino pošljejo tudi to naklado.
Opozarjam člane našega dru Žtva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, katera se vrži 20. julija, ker imamo na dnCv nem redu več zelo važnih točk, ka tere Je treba rešiti. Obenem o po zarjam člane, ds redno plačujejo mesečne prispevke, da ne bo no tem nepotrebnih suspcndacij, kar je velik udarec za vsakega delavca. — John Dolmovich, tajnik.
Irvin, Pa. — Iz tukajšnje nascl binc steo poslali razne peticije in brzojavke na aenatorja in kon gresmane, ter angleškega, franco skega in celo italijanskega posla i^ika z ozirom na položaj Jugoalo vanov.
Prvič smo poalalf decembra me seca dve peticiji na senatorja in kongresmana države Pennsylvani-je; istega mcseca smo poslali potuje predsedniku Wilsonu, angleškemu, francoskemu in italijanskemu poslaniku, kongresmir nu, senstorju ter jugoslovanske mu informacijskemu uradu. Jann arja meseca smo poslali kabel-gram v Pariz predsedniku Wilsonu. Marcs iraesecs smo zopet po slsli kabelgrame in siccr od tukaj finje okrajne organizacije SRZ. in od društva "Složni Slovani'* št. 200, 8NPJ. Junija mcseca smo zopet poslali peticijo/ s podpisi na kongresmana, ter še Štiri peticije, katere amo dobili iz glavnega urada JRZ.
Na prvo peticijo, katero smo po slali ha kongresmana John Wil-sona, smo dobili njegovo vizitko. Ko smo drugič poslali pctlcije smo dobili vizitke od vseli sestih. Na kebclgram ni bilo nobenega odgo vora. Potem nam je poslal kon gresman John Wilson pismen odgovor. Na ssdnje peticije, kstere smo poslali marca mcseca od dru
driči I beg to acknowledge receipt
of the petition you forMarded tc me, eigned by many citizcns of m> district, relative to the Jugoslav dispute.
As yet no Resolution relative to this msttcr has been introduced i|i either- the House oi the Senate, and therefore, no action upon same has been taken.
I will refer your petition to the Committee on Foreign Affairs, for their information and contdde ration, when the matters-doe* come up.
1 thank you for your kindness in forwsrding thos to me, and 1 assure you of my interesi in-ssrae Very truly yours, John H Wilson Tako se glasijo odgovori, katere sem jaz dobil. Odgovore na druge peticije ps jaz nimam in radi tega jih jaz tje morem priobčiti.	Anton Kodrič.
Klein, Mont. — Naslednji odgo vor sem dobil od tukajšnjega senatorja na peticijo, kptero muo poslali z ozirom na jugoslovanski položaj:
United Siatea Senate, VVaebing ton. July lat, 1919. Mr. A. Kristan, Klein, Mont. My dear Sir read with interest your recent communication touching the eon troversy between Italy and Jugo slavia. The President has, as you know, been insistent to the point of obstinacy as some people us sert in his support of the reasonable claims of the new republic So far as I can learn his attitude has been generally approved here I entertain no doubt that he wi make very reasonable effort secure a measure of justicc for the young state.
With essurences of my very earnest sympathy with the view expressed by you and your fellow countrymen, I am Very truly yours, Th. J. Walsh.
ITpam, da naše prošnje ne bodo ostale ad acta ali brez vpliva ¿r ratifikaciji mirovne pogodbe Avstrijo in zavezniki in da bodo točke, katere se tičejo meje mei Jugoslavijo in Italijo naletele n velik odpor v ameriškem kongresu in senatu. Radi tega pa moramo še naprej delati in zopet delati in ne smemo prenehati, dokler se naši cilji ne uresničijo.
Anton Kristan.
to
globoko spenje; ssmo droben deš je škropil, ka- &tve SNPJ. in od okrajne organi-
kor bi gs sejsl skozi sito Med tem «umom ee je aližel še drugi, Jasnejši in glasnejši, ki je delots-vsl poslušalcem ns ušess. Naposled se nekoliko korakov pred na*i|>om pokaže nekaka črna glava, katero ai razločil le toliko, kallkor Je bila čr-nejša od teme ter ae vatavl na msatu kakor gora.
Val ao pridrževali dihanje. Ssmo Volodljev-akl je ^čipal Skretuekega v bedro, hoteč ns ta nsčin pokazati avojo zadovoljnoat.
Napadniki se približajo jarku ter začnejo apuščati vanj lestve, potem slessjo po njih na drugo stran ter jih prislonijo k nsslpu. Tsm je it vedno trajala grobna tišina. Toda v kljub vaej pozomoatl napadejočih eo semtertje klini v lestvah začeli žftripati In «e lomiti.
"Čakajte**, misli si Zsglobs. "Tskoj vas po-gostimo s turškim bobom."
Volodijevski nehs drsinltl Skretuakegs, Longin pa stisne drižaj svojega meče, hoteč prvi planiti ne sovrašniks.
V	tem trenutka se prlksže ns robu nsslps šeatero rok, sa njimi ps so se jele počasi In previdno «pen jat i kvlžko tri kon&sste kape, vedno višje In višje. . .
"To so Turki I'* misli si Lortfcin.
V	tem trenutku aagroml grozen si rti ter o-svetli temno noč. Predno avstloba tigoane. mahne Longin ter voeks tako grošno. da Je kar zrak ssevilU pod oatrlno Tri trupla ao ae zvalila v prekop, tri slave v čeladah «o ae privalile pod kolena klečečega viteze.
Dos! j« peklo ss vrelo ns zemlji, nad I ¿angino« se je odprlo jsano nebo! menil je, de so mn r rasti a krila na ramenih. Angeljaki abnri en ma zapeli pesem v prsih; bojevsl se Je kskor r «aa. Taskl mahljaj njegovega meč« je bil sanj kskor rshvslus molitev.
zseije JRfl., smo dobili tudi odgo vore, ksterih ps jsz nimam. Na zsdnje peticije, kstere smo poslali a podpisi ns kongresmsna, smo tudi dobili pismen odgovor.
Odgovori, katere seglJaidehU, ae .glasijo dobesedno :
British Embaaay, Washington. December 26th, 1918. Sis: I beg to acknowledge, with tluuiks, tch receipt of your communieation of the 15th Instant, embodying a re solutui passed at a meeting of your Alliance on-the 15th instant. I am. Sir, Your obedient aervant, (Podpis nečitljiv), secretary, i House of Representatives, --Washington. June 4th, 1919. Mr. Louie Flere, Sec'y, S. N. P. J., No. 900, Irwin, Ps My dssr Sir: This will acknowledge receipt of Petition addreaaed to the Sixty 8lxth Congrçaa, which I have ver>- care-fully noted
I have taken the HI*rly to file aeme with the committee on Foreign Affaira, having jurisdiction over mattera of tide character for their further information and consideration.
Tlta'iklng you for ••filling this matter to my attention. I remain. Very truly yours, John II. Wilson.
House of Represent at Hrea -J Washington June l<Hh. 1911 Mr Antoa Kodrič. R No. i, B4ix toè, Irwin, Penna. My dear Mr. Ko-
Ringo, Kans. — Društvo "Jeze rd", š*r«2f'«DPZ je poslalo peti cijo na senatorja Arthur Capper-ja iz tukajšnjega distrikta, kate ro smo dobili iz gl. urad« JRZ. Na isto smo dobili sledeči odgo vor:
United States Senate, Washington, D. C. June llth 1919.
S. D. P. Z. Local No. 82, Ringo Kans.
Dear Brothers: This will ac nowl edge Receipt of your Petit on of May 25th with Reference to the European Sltualton as It tou ehes the Jugo-Hlt^P
I have a very friendly feeling for the Jugo-Slavs and shall give the Recomendation contained in your Petition my most earnest consideration. I will take the pie asure in seeing that your Petition la presented to the Senate.
With kind Regards, I am very respectfully
Arthur Capper.
Olcde delavskih razmer ne morem dosti poročati, ker eo vse prej kot dobre. Kajti premogoko-pi obrartujejo bolj slabo, tri do pet dni v tednu. Draginja je vedno večja in rodi tega je jako teŽsVno zs delsvske družine. Poleg tega so pa še stavke akoro na dnevnem redu radi trmoglavoati premogar skih baronov. Skoro ne mine te den, da bi ne izbruh,lila Stavka v kakem premogokopu. Kar delavec Z^luži en teden, to p »rabi drugi teden za avoje skromno življenje.
Radi tega ne avetujem nikomur, da bi prišel aem v Kansas v premogokope za delom, ker jc i-atege sploh nemogoče dobiti.
Ne farmah ss ps sedsj lahko dobi delo in nekstmri fsrmarji «e pritožujejo .da ne morejo dobiti dovolj delsveev. Koliko je ne tem resnice, je meni nesnsno.
Ns društvenem polju pe še dosti dobro nepredujomo, kljnb slo-Mm delavskim razmeram in se zanimamo za položaj naših rojakov v atari domovini in smo za to, da se oavobode. popolnoma izpod > xs'xeca monarhiatiČnege In impe rijalistišnega jarme. Nekateri so U bolj mlačni, ker ae ne zanimajo zs delsvsko časopisje In raje po
v svitlobi. Seveda tukaj mislim politično temo.	'"J- "
Vendar upom, de Ss bodo tndi rojski, kateri so pa jako milo
Številni, za časa predramili iz ivojc politične zaspanosti.
Tsinik dr. "Jszero**, Št. §2 SDPZ.	liftfil
Hermink ,Pa. Zanimanje ro akov za JRZ in sploh z« svobod uo Jugoslsvije se je pokezglo 3. julija ob priliki izleta, katerega priredila okrožna orgaAiqigjja I HZ s parnikom iz Pittsbari^ia, a. Ta izlet je bil nekaj krškega in moje mnenje je, ds si priredi vsako leto en tak izlet. Wa ta na iin bi Ameriksnci dobili vse dru-i(o mnenje o nas in nam bi «i 'he bilo treba aramovati, da smo Slo renči. Sicer je ftajvočja neumnost, sko se ksteri srsmuje priznati svojo narodnost .
Rojaki v West Ncwtonn so tudi priredili veselico v korist JRZ in takor sem slišal od strani jc prinesla par stotakov čistega dobička. To je velik vspeh, oko se oz i roma na sušo, katera je zavladalo v vaej državi. Rojakom v dru-gir naselbinah pe stsvim wetc-snwtonske rojake za vzgled in u-pam, da se bodo roaki v drugili naselbinah Odzvali ter podili kako veseiltco v prid JSZ. ; M Ker se bliža konvencijs JRZ priredi tukajšnja ökrajna orgs nizaeija veselico 2Š. julija Za pokritje stroškov, ker pošHetno delegata na to konvencijo. Jttdl t#-
Sa poživljam vse rojake v Äaj-^ji naselbini kakor tndi v bližnji okolici, da se udeleže te veselice v polnem številu. Rojski, nsrod vks kliče na delo in ne obrambo svoje eksistence. Kdor ne želi svojemu narodu rešitve izpod impertjsli stičnega in monarhističnega jar ma je podoben onemu, katmi za ničuje svojo lastno družino, tora zaničuje samega sebe.
Rojaki, pokažimo, da smo k vesti branitelji najsvetejših narodnih pravic bi udeležimo se prihodnje veselice v polnem žtevilu.
Naznanjam tudi zastopnikom o-krožne organizacije žt. VI JRZ, 4e sc vrši konferenca v Hcrminie. dne 27. julija ob dru'gi ari popoldne v "Slovenski dvorani". Ker imamo na dnevnem redu več zelo važnih itočk, posebno, ksr se tiče prihodnje konvencije JRZ, se apelira na vse zastopnike okrajnih or ganiza&j JR2, da ae udeleže te kortferenes v «potnem žtevilu. f , Anton Zornik, taj. okr. org. JRZ, št. VI.
___Utah. - Naslednji
odgovor smo dobili od senatorja Rced Smoota na peticijo, katero je poslalo društvo "Planina,it. 83 SN'PJ: UNITED STATES SENATE WASHINGTON, D .C.
June 3th, 1919. Mr. Frank Kaaeok.	f
Bingham, Utah. , My dear Sir:—
I desire to acknowledge recepit of the petition, signed by yourself ss President, to the Sixt sixth Congress of the United Ststes, of the Planins St. 83 orgs-nizstion, relative to the controversy between Itsly and <bc Jugoslavs.
I note what you sgj in relation to the desires outlined in the Peti t ion, and assure you that it shall have my most earnest attention Youra <tr«|r i
Reed Smoot. O delavskih razmerah ne morem kaj posebnega poročati, ker so late kot j* dragih naselbinsk. Žlvljcnake potrebščine so pa dražje s vsakim dnevom.
John Samsc, taj. dr. 83 SNPJ
Ohicago, m. - Naznanja« čla uleam Ženske okrsjiie organisa«-jc Št. 7 JRZ., di as vrti prilmdnja redna mesečne seja v sredo, d m 23. julija t. I. v dvorani SNT' 2657 So. Lswnda!e Ave. in «eer točno ob osmi uri zvečer. Apeli rsm ns člsnlee, da se udeleže seje polnoštevitoo iri pripeljts le avoje prijateljic*, kajti nsdnet nem redu imsmo ve« vsžnih točk. kstere jo t reka rešiti. Ukrenit-moramo tudi «lede prihodajOg'1 piknika, katerefr priredi okrožna organizacija In.
Katy Bernik, zaplaaikarc«
La Orosse, Wls. - Nscl msatom sc je vtrgal oblak ia deš |s lil bs ker is škafa. Cesta, tlakovana i Čoki. namočenimi v terasasta, sr je prMa mSmM vzdigo a£
______, naenkrat silen pok, in čoki ip w
aluaajo. one keteri nam pri^x»^ eda daljavo dveh blokov jletell ne tse jejo, da je v temi živeti bolje kot>atrani.
EN MILJON ZASTONJ
tri dn«vno eSrevlJenJ«
LAXCARIN
d.mo v»»ib, kl tf|>« v.l«d M^rtnlr«,
NA\VjPf Uetn (PAŠOlE)iUUrJa dal«nve »«Mli l.vrlnje VSA ▼ Nntaraka Umbo epade'sf a lUU Ca palslk 10 Ist
'1*. ' 'i ' -
Američani
Poljakom t
VO.



FRANCOSKO IN ANOLSiKO BLAGO V NEMČIJI.
Zavesniški in nevtralni trgovci invadirali Nemčijo v difg tekmi a dobiček.
Berlin. — (Poroča Ben Hecht). V izložbah prodajalnic v Berlinujprebivalee v Oaliciji. so ae te dni pojavili plakati, ki so
prinesli v Nemčijo novo življenje Na plakatih je ¿¡tati: "Imenitna ameriška čokolada, 15 mark pravo francosko platno, najnovejša pariška moda. Angleške cigarete direktno iz Londona, 50 pf komad. — Pravo imnortirano milo, 1$ mark komad.
Vse je novo .in pravo 1 Pravo milo, prava kava, pravi tobak in pravo platno I Nič več nadomestil, nič več listja za tobak, papirja sa platno in usnje itd. Nova doba za Nemce! In cene' ao padle. Uvoz inozemskega blaga je prisilil stare Špekulante buržoaznega ras reda, da so zdaj vrgli na trg vse kar so imeli nagromadenega v kleteh in drugih skrivališčih. Cene padajo dnevno,
.tf Berlinu so se pojavili mnog tujci iz Danske, Holandake in Francije, ki nosijo a aeboj večj< zalogo vzorcev raznega blaga Agentje angleških in francoskih veletvrdk so tukaj in tekmujejo med seboj, kdo bo naredil več kupčije. Sovraštvo, ki je cvetelo |že pred nekaj meseci, je naenkrat pozabljeno; vojna je pozabljena
in razvaline so pozabljene. Kup čija, kupčija!
"Nemčija je prava Alaaka," jc dejal eden agentov, "mil j oni ae lahko naredijo v tem kritičnem momentu." Nemški finančniki se pa smejejo naivnosti zavezniških trgovcev. Nemške finance so hu dičfva past v. paradižu. Po urad nem poročilu kroži danes r nemški republiki papirnatega denarju za 75,000,000,000, toda ta papir nima za seboj zlata niti vrednostnih papirjev.
"Ako želi ententa obraniti ka^ pitalistični sistem v Nemčiji," je rekel njeki bankir, "tedaj nam mora posoditi velikanske vsoto denarja. Saš zdaj se pčgajamo za večje posojilo v Ameriki.'*
Francoski socialisti so
, W-----T W . . _ _ _ —w	^^
, . proti mirovni pogodbi.
Partz. »^ Gendrafnl odbor irsA-coake socialistične stranke je v nedeljo sklenil nastopiti proti ratifikaciji mirovne pogodbe po svojih poslancih, vi ni|ji zbornici. Odbor jo glasoval s 1420 glasovi proti 114; 387 članov se jo v4sr-žalo glasovanja.
Veniselos bi rad organiziral bal-
Berlin. — Z Dunaja javljajo, da je Veniseloe, grški ministrski predaednik poskusil organizirati novo ligo držav na Balkanu. Ru-munlja še ni pokazala volje, da bi se pridružila.
$¡§31
Srbi iaprsaaili Temešvar;
- JŠ& so taa. jr *V'' ^ O Ženeva. —- Rumnnski biro v Bernu poroča, da so srbske čete izpraznile mesto Temešvar v Ba-natu (7Ž milj severnovzbodno od Bel grada) in s seboj so vsele vse, kar se je dalo odnesti in odpeljati. Srbi so vzeli 40 lokomotiv, lfcOO železniških vagonov, stroje is tovarn, živino ln razne predmete is privatnih hiš. Izpraznitev ee je izvršila po eklepu mirovne konference.
Punaj. — General Petlura, vodja ukrajinskih kmetakih vsta-šev, je izjavil te dni v faitervjuvu, da je med Poljaki, ki so prišli iz Francije, veliko Število vojakov v ameriških uniformah in nalivajo se "Amerikance." Ti vojaki po-uiaKujo Poljakom požigati ukra
vojaki po {-'»ti ukra-e vasi in pobjjati maloruske
Japonska aalaga estonsko belo fardo s topovi
Stockholm. — Po vesteh iz Pe trograda eo eovjetake čete vpleni-le enajst novih japonskih topov v Viglu, odkodsfr so prepodili Ju deničevo estonsko belo gardo. Estonci so v selo slabem položaju ln vsak čas bodo iapraznili Pskov. JudentČ, vodia Estoncev, je upal da bodo boljfievički vojaki tru-moma dezertirali na njegovo stran, toda "deserterjev" ni.
• ■ .'.V . , , _ „i i. Socialistična koalicija v Ukrajini.
Stockholm. — Ukrajinaks vla da-v Kijevu ae je reorganizirala. Ukrajinski boljčeviki so se sporazumeli s socialnimi revolucionarji in <rije zadnji ao «topili v koalicijsko vlado s prvimi. Sociak norevolucionarni 'člani ukrajinske vlade so: Lenedinec, justičui komisar; Litvcvenko, finančni komisar in Mičelenko, komisar za šolstvo. — Nedavno tega je bilo v Kijevu ustreljenih 15 monarhi-«tov. Mina k je zdsj sedež lit-vinske sovjetske republike in Bele Rusije.' r .
Spopadi a vojaštvom na Irakom.
London. — V soboto, ko ao severni (protestantovski) Irci praznovali avoj "Oranžni dan," so se pripetili oboroženi spopadi ?ned republlčanl in angleškimi vojaki v Mullingarju. Bila je pravcata bitka. Vojaki eo napadli z ba j obeti in oklopnice ao bile tudi v služil, meditem so repufolidani metali kamenje in prasne steklenice v vojake. Eden pottdot je bil težko ranjen in dve oeebi sta v zaporu.
Edward Oarson, vodja prote-stanto^klh Ircev v Uleteru, »to ha javnem «hodu sva: meriko, da ae ne eme vtikati ske zadeve. Oarson je napade Valero in druge eOe, med temi tudi katoliško cerkev, ki po njego-govem mnenju organizirajo v A-merik» kampanjo, ,v prilog Irakih republičanov proti Angliji.
NRVARJfl LESNI ALKOHOL.
'	rfenr r. ^ ":<-pf
Munoie, Ind. — Odkar je atopi-la prohihicija-v veljavo, ao pričeli lekateri ljudje piti lesni alkohol, kçr ne dobe žganja. Posledice uživanja lesnega alkohola ao strašne. Marsikateri umrje, ki savžije dosti veliko množino lesnega ajkoho-la; pri osebah, ki uživajo to pijačo, povzroči prav zanesljivo ne ozdravljivo slepoto.
Rumunaka na mara svose g Ru-■<■ ' ¿jo.
Jicrn, ftvlcs. — Iz Bukscešts poročajo, da je rumunaks vlada že drugič odklonila ponudbo Leninove vlade ss alijanco med ao-vjetsko Rusijo in Romunijo.
Angleška vlada ca Je abak
■London. - Vlada je odložila za nedoločen čas naredbo sa po-dražauje premoga. Vihar proteeu is vrst mogočne rudarske organi-zaeijetijo prisilil vlado do tege sklepa.
9000 židovskih špeknkntov sapr
NAZNANILO.
American Amusement k Theatre Company tem potopi poživijo sve delničarje, da ee udeleže soje, katera se bode vršile V CKTR TEK dno 11. Julija ob 1 «rt po-uoJna^Delnkiarji^ae imajo ssstati
burgh,	^lelničar ,kate-
rem» je nemogoče «e udeležiti saje, ee proai, da podpiše li»tiuo Imenovano PROXY 4er imenuje v njej koga pooblaatuje, da ga zastopa na tej seji. Če ni «adovoljen z osebo, katere je že vpisana na Proxy, tudi je' potrebno, da ime nuje, koliko delnic poseduje. Ker na tej seji ee bode razprsvljslo o bodočnosti dražbe, je potrebno ns vsak način, da vaak delničar pri-de esebno ali pa pošlje svojo Proxy tako, da bode zadostno Kla»ov in eeja pravilna. PROXY in pismen potiv je poelan vsakemu delničarju posebej» Torej še ne pridete osebno, podiHite H» pošljite preoej nazaj v priloženi ko-vertl
W. 0. Gardiner, tajnik.
Dnnaj - Te did je bilo «npr tik 3000 šidov, ki eo <rgovali v i Budapeštl. Bela Kun je isjavil da je vlada morala to etorlti. kaj ti drugače bi lehko nastali po gromi proti šidom in vlada noče da M ogrski židje trpeli zaradi gallških Židov/ ki so popisvHI U grško in pričeli odlTsU ljudstvo
NAZNANILO Df SAHV^LA.
Žalostnim arcem naznanjam, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, žaloetno vest, ki eem jo prejel od brata iz Kveletha, Minn. kjer mi poroča, da je tam v domovini umorila nekdanja gnjUa avstrijska vlada mojega dragega očeta in matter in aicer valed pomanjkanja ln bode.
Oče ln mati John in Terezija Čebela, vaa Dežne, občina Moravče na Dolenjskem.
TEREZIJA ČEBELA umrla 28 decembra, 1916, in JOHN 6ER1-LA umrl 22 decembra, 1917.
Dragi naš oče in mati oetaneta nam v daljnem spominu. Počivajte mimo v Novi Jugoalovenaki državi! Žalujoči ostali: Frank Čebela in Anton Čebela, ainova, tu v Ameriki. Marija Kranjc In Jede rt Šuštar, obožene hčere v stari domovini. Fr. Čebela, New Du-lpth, Minn.
RADA BI UVIDELA
ae mojo prijateljieo Kristino Ivan ko Ourk. Pred 7 leti je živela v Clevelaudu» Ohio. Qada bi ji piaa la pa ne vem naelova. Cenjene rojake prosim, če kdo ve sa njen ua slov, naj mi ga naznani, ako bode pa sama to Čitala naj se prijavi na moj naslov. Moje dekliško ime je bilo Mary Novak, rajona v Tr bovljah. Moj naalov je: Marija Rupnik, 2126 State Street, Peru, 111.	(July 16-17)
PRODA 8E štiri sobna hiša, plin, voda ln koped, velik prostor «a kokoši in velik porč. Oglasite ae na naalov s 800 Eaat Stredt, N. S. Plttaburgh, Pa.
iS^^^Dii^^rt z^t iio^ji
• ' *. i Ako so Vam rsnjsns nage aH m Vam pote tsr na ta na&n povsro-tejo občutna boMaia«, ki ' ustvarjajo trbljsnjs. «ko ni Boss v čsvIUh lo rsn« Mhoji trplerij, n« eaft pd VsŽsmu lskamsrju
(Sevsrov Pralsk sa nogi) in kom-fort s« Vals nogs bo «Scotovljan. To js pristen pralsk sa nog«. Malo posutega praika m«4 prati m ns vrh tsr podplatih vsako jetra In
1 linogoei ■ 2H osnttia le
Im v vsak čsvsU aÜ nogovioo po-
:ro£i ¿adele. Cena davka.
IŠČEMO SLOVENCA,
Jiateri zna govoriti dobro angleški jezik, sa delo pri Real Estate (prodaja zemljišč), ki naj bi pomagal pri meni. Vsame ae osebo, ki je pri volji vložiti sedemsto dolarjev v ta bicnis. Pišite na naslov : A. L. M., 620 Mountainvlew Ave„ N. S. Pitteburgh, Pa.
NE VESTE KAM BI S U V NEDELJO?
Poskusite a izletom k Ant. Mladiču V Algonquin. Ill J« «smo. 45 milj «sY«rozspsdno_ od Chkage.

bitttrs studsačnlce navzgor, telssnl «ks svsaa « Chicago J« dobra. Na Northwe«tarn poetsji doblts vlak «a Alironquin štirikrat na dan; nssaj odhaja vlak trikrat dnevno. - Hsvno prava daljava od Ohicags j« ss lslst a svtomobilom. Ko pridste v Algon-qulB. vpr^iajts sa "Dancing Pavi-lioa" ln vssk Vsm po v« se mol pro-stor. Anton MI.4M, bom SS. Al«en-Sol«. IU. (T«L Algonquin 10.)
W F. SI VI KA CO.
O	üAl'iüS, IOWA
"--
-POZOR!	POZOR!
Ial«l je novi obširni eenikM W Domačih Zoliačnih Zdravil
(priporočenih po župnika
Poleg vsakega zdravila Je ko rssioleno. sa kal ht pri k
(H-
¡in. -Vašemu
oženo, sa kaj In lesni ae rabi.
zdrav uCenik ** T0<ll,llk
ponj Se danes. Pošljert fes
tO.	.'irr; »IJi
MATH. PEZDIR, f.'fî
772, City H.II gfs. NEW YORK, N. T.
NAPREDEK.
"Prosveta" piše sa blagostanje ljudstva. Ako se «trinj«Š s njenimi idejami, podpiraj trgevoe, ki oglašajo v ProsvetL —- V zalogi
ne po smerni ceni.
ANTONIO IVB,
POTREBUJEMO 200 M02
▼ starosti lg do 4S let,
,1 *
ki naj tehtajo 140 funtov in več pri dobrem zdravju, za dobro plačano kontraktno delo (piece work) v tovarni. Zglasite ae osebno ali pa nam pišite na Factory Employment Office.
...
THE GOODYEAR TIRE RUBBER COMPANY, AKRON, OHIO.
usf
• ■■■šili ■■■■■■■> i Čudovito
ell vresuiel ■
i
š« nepoznano, najboljše zdravilo
SloTeaski Narodna
UrtMwlJeMfc
Podporat|eda«ti.
v dršsTt
17. innlja I «07 IllUi«W,
GLAVNI STANi taST-S« 90. LAWNOALE AVE., CHICAGO, UUNOMi
GLAVNI ODBOR ZA DOBO lftlt-im
Izvriovalni odbor.
.....; _ :	UPRAVNI "^■■'■T
raanSanNRi VSnm CnJSer, «SST-SS S«. U»M| An, Clit—ea. A J " rooraauAM>Niic. A.tM m...». S«. I «S, Csn.neSnr«, rs. TAJNIKI Jefca V^M«, ST0S S*. LmU. An, Chte^ UL TAJHUC aOLNtlKBOA OOOZLKAi r.ul B«r««r, S«eV-«S a UvOS. A», aLAOAJNIKi Anton J. TerSevM. In 1, Ctoera, VL UPRAVrrau OLASILAi rui» 0*«U*. SMT-«S Sn. UmSele An,
roaoTNi oossk. j-*» AnMa^MMk, ae. Ml. Cnee 4pp vbrf^vpffb^v ^ml m^f ^n^mmm^nl
• Bat 8V®b	01
a serttken, Pa. rreeeei An, CfentenA OUa, , ,	BOLNIŠKI ODSSK.
4KONJS OKAOflSi rani B«r«er. »reMnik. SSST^S g. LevnSnle Av^ VZHOONO OKBOŽJB, BnSrif Pletet«eb. D*> 4M. BrMfvHK Fa.
. ^ Anten KeSUeh. Bes V«. W»«k Neven, Pt. ZATADNO OKSOŽ.iKi Anton iulf. In IS4. Onn, Kane. ee " Ms Knker, Bea M«, OSber«. MhBk, ea
Nadzorni odbor.
Meti PetrevU. ^..^iUi. 1MIT W«torlM RA, CnlUave^ Obla. Jnkeb «■«n«!. 41« Pleree «U. Snktk, M ton. Jas. Kalan, »007 E. 74lb Si., CUvalasš, Oblo.
^^^	Tiskovni odbor«
ki Mili PilNvIli
I ZDRUŽITVENI OOBOa. UCi Prank AM, MM «n. Cvavleri An, Cblea«* Jebn TrUIJ, Bea 1S1, Lnwranee, Pa. ŠHb« Oven, «U Baeriwee«, Denlt MIA. p	to* Sbnb. IISI B. sa «t, Clev.UnA OSI*.
Me*r US.rU, I «44 «e. Raetoe An, Cblen«to I VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. f. J. Kern. «SOS St ClaO An, OOOOVORNI UBBDNIK "PROSVBTB"i Je«e »iwR|t rozoRI ~ Vee «MMfne seMJetn to elnK, M ee «Me)e si
y «J ae MlSiela as aaetoei JebSVefOerber, SMV4S Sa.
Ves Méeve MnH e «L wain.
Vee «ritoMe «Me p»le»wje v «L lewrleralawn eSbera ss sM i TIlili M, ribllfS ••Snlk« eitoiraieii eSSera, ««ar aeetev Je ««era».
Vel prtelv« ss «k sera toi eSeeb «s sa| «nAljeJe m nnetovi Ms < ilnMI, Bpi
v§# pnMHHi pNMI
gtokeBtsw
Vkj^MkMg M» «Uli «hA mM, kMw m I. .
Rojaki Pozor! Zalo važno! —Čilafte!
dolgi In talki borbi ImsU sedsj «opst prllošnost bltrs in ssaesljlve pomnirati trpkim «vojcam v atari domovini, še njim poAlljste dsnams pomoč « poHiudovanjam eploAno prlsnan« s
iti trpečim «vojcem v >tsri domovi poHi udovanJsm splošno prisnam
EMIL KISS BANKE PO KABLOGRAMU
ss Kranjsko. »Uier.ko. 8podnjs X iscIJo, HrvaUku, ffavonljo, Homo in vedom , ^
EGG SALVE
■	(Jajlja
' Obranile je mn«,_
■	hudimi bolečinami, sadobljsdih m od opeklin ln poparjenost.
■	ko hitro, da še V dssstfh mlnu-
■	tsh, po prvsm numansnju pre-	■ -	nehajo pekošine. Ni potvebs	-
■	nobenih ponaredb, nI ga belj-	^
■	lega sdravils ns vssm svatu m	■
•	taks slučaja., Uprslsjte vašega	m lekarnarja po
■	EGG SALVE J
* Jsjšjem tekačem »n.iln) *
LOUIS KRAL .
S i» loi ni ce »tnpnib kl rsapnilljn- B y- tnlj sa ven tirni»— drisva. |
Z f. O. Bas m, lern y s, IE. . m Tel. Berwya ŠTŠ. %
II......IIIIII
MOŠKI IN 2ENSICE
•Urejiefs,nsj
t
ns. vsiee tega je
___________ neodvisen «drsvnlk, Drl k stare m M _
aaalguvaM sa svojo belesen, très skrb) koste š« pri nj« m r.njbolj temeljilo Pravljenje ki velike MS* nična pomoči ss v«Š densr
Brer.plsčna «drsvnilka preiskava potom stroja. Oeverl vrt mstarnl lasik. Urndnenrn o4 9. 4n §. V nndnljn oš IP> 4e f* .
Dr. R F. MULUN, SprcijnllU/
411—4tk Ava.. Sei FUnr. PITTSBUBCM, fk.
^Hasproti f lavne pešle.
iiinninn....................*........
Pošiljamo denar v staro domovino«
Sedaj lahko pošljemo denar v vae kraj« na
Slorm**, Hrvatako, Dalmacijo ftn Istro. |fa4alja pošiljamo denar tndi v Srbijo, Bolgarsko In Romansko. Jamčimo m taa poslani denar, enako kot prod vojno, da bode In toino Isplalan.	, ( . %
rZ .
To Je nsposredna svsss — lstrijo, Primorsko,'Dahtaa«! govlno ln « denarnim mv»<
"FEVA HRVATSKA ŠTEDIOmCA u ZAGEEBU"
100 kron yelja sedaj............t 5.75
1000 kron......................|57.50
Za vsako brzojavno poiiljatev znadajo stro-) Ški $2.50 ne glede nato, kolika Je svota. Vso donarno poliljalv« »o jamčono. PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSE KRAJE EVROPE.
Predno m podat« n« potovssj«. vpraAuJte to tvrdke m potrebne pojsenlls In nsvodils. V «lučaju potovanja Vam ta tvrdka oreakrbi potrebna pro»<ora, š« ji <lo|ioi.ljata are. Vm potrebna pojasnila glede potovanja m dajsjo oaebno ln piameno brssplsčno.
Hodita vadno salo oprasal In ne poskuŠejte tu ln tsm s poAilJanJam denarjs v stari krsj, tam vel M vedno ssupno obrnite na «uro in vssskoti prlsnano tvrdko, kaUra poAIIJa Is nsd J)VAJHET let denar v Vsio stsro domovino in kst«>« nsalov Jsi
- EMIL KISS, BANKIR» 133 Second Avo. cor. $. St.
NEW YORK, N. Y. Vstano vi jena 1898. Posluje pod državnim nadzorstvom'
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Amkniko i nI Stasi Kail jjf 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
BLOV7OTOII	e
, Ne posablte svojcev v domovini. Pošljita Jim denar, pod-plrsjfe jih sedsj, ko je sila najvešja. Krons «o sedaj še aelo
pod eeno:
100 KRON STANE SAMO DOLARJEV 17S.
▲ko šellie potovati domov, obrnite ss do nss. Mnogoletna skušnja s kanšnlmi lo potniškimi posli nam daje jamstva, da f resniei moremo lehko vsskemu pajboljšs postrešl Imamo p», stor «a vss na vsaksm parnlku. rišite na t
JOHN NEMETH STATE BANK, ISOT — Sad Avs. U SS. Mew Tork, V. T.
KASPAR STATE BANK
Kikor v starik lasflt
Kdor «I naredi kaj dobrega j« «ado voljen.
Po našein navodilu lahko, 10, gal. najboljše plve, «vaH vaak «am doma sa	Ksr pošljemo
t vm kraje IJnlje In C^nade v ve*, jih ns rodilih popuet .
Za prietnoet In kvelltelo Vam iemši tvrdka, Praak Oglar, B401 Šhtporior, Olovolaad, OWo. Tal. Frlnoeton 464.
DR. JOS. V. GRAHU
edini slovonaki ln rsncK-elnlk v
olji. Zdravi vsa «tvbdU» I« unk r Iii molke bolesnL l'radna uro soi 10 W
mj do 3 ure popoldan, elephono Cedar SKI M3E.ÖWO — H3JÈÊÊÈ
■ .jek'JtM 8.
GLASILO SLOVENSKE NA »OP HE POPPOKNE J EP HOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPWOT»
1 Cm öfüuov po dogovora. Rokopfrt so ss načaf*
]j svoboden, in živil v boljših razmerah, kot tvoji to-varii pred dvajaetimi aH fte več leti.
Tovarii delavec, razmUUaj o tem in prepričal se boš, da je tvoje mesto v vrstah organiziranega delavstva.
Naročnina: Zcdinjon. dri«v« (laven Qdesgsim Canaša 9 ) m pol I «ta ln fl.O« se tri noseča; Chicago 66.60 M UU, 11.40 ta tri bmc«, in sa inotamstvo |7.0(»
$4 00 leto.
UTI ss »S
fu.lo* xa TM, kar imu »tik > Ibtoau "PROSVETA" SÖST So. Lavada!» Avaaaa. Chicago, IBM*.	
THE ENLIGHTENMENT" AM SIMI ÄÄ^^dmii	
Owmmé kf »ka Sloveak NatUoaJ Baaofk Soaiatj	
Advertising ratas ea agrssm—T	
Subscription: United Stataa (eseept Chicago) and Gaask Chicane 66.60, and foreign countries 67.00 par year.	la 64 psr year;
	
Djtwa * aldapaajajs. Cao, ¿a sa va« ae astavi IUI.	mm ta asilsi i
	arlta Ja pravo-
Zakaj se delavci organizirajo?
Kajne tovariš delavec, že stokrat si mogoče slišal be-frazo, da so delavci neumni, ker se organizirajo v ovnih in političnih organizacijah, češ, da so bile or ije ustanovljene iz edinega namena, da si delav-voditelji pasejo svoje trebuhe in poganjajo po grlu ave delavske ¿dje.	. *	««»tjfcjl
Take fraze si navadno tovariš delavec slišal iz ust Iju-ki ne opravljajo nobenega ročnega dela, ravnotako pa vrše koristnega duševnega dela. V časi govorančijo te podjetniki sami, ki imajo največ koristi, če delavci organizirani. Tovariš delavec, take besede slišiš tudi od svojih tovarišev, s katerimi delaš v tovarni ntku, na železnici ali pa na ladji. Ce bolj pazno opa-svoje tovarše, ki tako govore, spoznaš, da ti tovariši ije lastne volje in so pod vplivom ljudi, katerih inte-zahtevajo, da delavci niso organizirani.
Tovariš delavec, razmišlaj malo sam, če je pametno, se organiziraš! Spomni se, kakšne so bile razmere v arni ali v rudniku, dokler niso bili organizirani. Če malo te razmere primerjal, boš pronašel, da se je tvo, malo spremenil. Prej je bil ošaben, kadar je govori boj, zdaj pa občuje s teboj kot s sebi enakim člove-Ce boš še malo primerjal te razmere, se boš dalje ričal, da je bila med delavci samimi nekdaj nekakšna lična konkurenca, kajti vsakdo je napenjal svoje mi-in razum, da bi več produciral. To je zdaj minilo in delavec dela, ne da bi skušal prekositi svojega to* raditega, da se prikupi svojemu bosu. Ce primerjaš pMjšnje mezdne razmere s sedanjimi, se boš prepričal, da ' moral preje beračiti pri bosu za vsak cent povišanja mezde in da te je bos prav grdo ozmerjal, kadar si vpraša za povišanje mezde, mesto da bi dal več mezde, ki si jo zaslužil. Zdaj ti ni treba več beračiti za povišanje mezde in ae ponižati pred tvojim bosom. Organizacija, to je vsi delavci, zahteva povišanje mezde. In če gospod bos po->>*Une preveč ošaben, mora nositi tudi posledice za svojo oiabnost.	«v *
t Tovariš delavec, kokler nisi bil organiziraj, si brez moči napram svojemu podjetniku, ki ti je raa pripo-L vedoval o slabih časih za podjetnike* nikdar se pa ni spomnil, da so za delavce vedno slabi časi.	•< • i
RUSIJI.
je
velike irojioe.
ANGLIJA IV AMERIKA JAM-
CITA PSAVOUI IZVBDBO POGOJEV
New Vork. — Tukajšnji list
Nation", čigar Isstnik j« Oswald Osrriaon Villsrd. je ts teden objavi! rusko bresitfno brzojavko, katere drugi ameriški listi šs niso prineali. Brzojavka je razkrila, da so Wilson. Lloyd George in Clsmeneesu ponudili mir ruski sovjetski vladi in sledeči delegat -je ao odpotovali v Rusijo, kjer bodo predlošili mirovne pogoje: Lincoln Steffens, William Bullitt in kapitan Pettit.
Glavni pogoji miru, ko jih jc objavil "Nation," so:
Na vseh ruskih frontah se rsz-giaat premirje ob «asu, ko bodo zavezniški delegstje in zsstopniki ruske sovjetske vlade razpravlja-li o sledečih pflgojih t
1.	Vse obstoječe vlade na teritoriju stsrs Rusije obdrše svojo oblsst toliko čssa dokler se rusko prebivalstvo ne izreče, kskšno obliko vlsde hoče imeti.
2.	Nobene teh vlad ne sme po skušati ovreči drugo s silo.
3.	Bloksds Rusije se odprsvl.
4.	Trgovski stiki z drugimi državami sc vpostsvijo.
5.	Vsi rs zredi ruskega prebival ftva brez izjeme imajo pravico do produktov, ki obstoje in ki se ira portirsjo v Rusijo. ,
6.	Vse obstoječe ruske vlsde morsjo podeliti popolno amnesti
10	političnim nssprotnikom vštev-
11	vojake. ■ % * . . 7. Zavezniške čete ^ izpraznijo Rusijo .
8.	Sovjetska in pro*¡sovjetske vlsde zmanjšajo svoje srmsde.
9.	Sovjetska in pritisovjetske vlade pripoznajo skupno finančr obveznosti bivšegs ruskega ca «tva.
I 1Q, Rusko ljudstvo dobi svobo do bivsnjs in gibanja v vseh krš Hh Rusija. *	• S
11. Vsi vojni v jetniki se imajo osvoboditi. * Poročilo zsključuje, ds stä An glljs in Amerike jsmčill, da se bo Francija držala gornjih pogojev sko bodo sprejeti.
KDO JI ZAKRIVIL VOJNO?
Objava sonsoftdh dokumentov is tajnega oarjevaga arhiva.
M se spominjaš tovariš delavec, kako je bilo s so-cijalnimi zakoni, dokler ni bilo delavske politične organizacije? Takrat je bilo prav malo govoren ja v zakonodajnih zbornicah o raznih postavah, ki naj varujejo delavce pred izkoriščanjem, kajti buržoazni političarji so vedeli, da vedno glasuješ proti svojim interesom, dokler voliš v postavodajne zbore ljudi, ki ne zastopajo tvojih interesov.
Tovariš delavec, ljudje, ki ti pripovedujejo, da J* neumnost, da se organiziraš, ker s svojimi krvavimi žulji le podpiraš svoje voditelje, hočejo, da ostaneš neorganiziran, da bodo ložje pasli svoje trebuhe na tvoj račun.1
Da je delavfcka organizacija dosegla moč, ki jo ima danes, je bilo treba izrednega poguma in številno žrtev. Mnogo delavskih vodtelijev je moralo v ječo, ker so se neustrašeno borili za delavske pravice. Nekateri so bili celo po nedolžnem obsojeni na smrt. Citaj tovariš delavec zgodovino delavskega gibanja in zdelo se ti bo, da čitaA preganjanja prvih kristjanov ob času mogočnih rimskih cesarjev. Neizmernih žrtev je bilo trebt, da as je delavska organizacija po širnem svetu razvila do moči, ki Jo ima danes.
Danes ne veliko ložje organizira delavce kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. In bolj ko poseždmo nazaj v zgodovino delavskega gibanja, toliko večje eo bile irtve,
ki so jih delavci in njih voditelji položili na altar za oevo-bodtev delavcev iz mezdne »užnonti.
Tovariš delavec, čitaj zgodovino delavskega gibanja in prepričal ne boš najhitreje, da no tisti ljudje tvoji naj večji sovražniki, ki te odvračajo od delavske organizacije. Dalje,«* boš uveril, da te veže sveta dolžnost, da se tudi ti pridružiš delavski organizaciji. Na to te opominja U očetovska dolžnost do svojih otrok in spomin na prve
Pariš. — (Poroča Paul Scott Ojftíowrer). Frsncoski socializan listi so ohjsvUl iserpke iz moško v «kih časopisov, ki prlobčujejo Že dolgo čaaa takozvanc "dok ume« te Iz tajnih carjevih arhivov." A ko so dokumenti — ki so bfli h objavljeni v nemških in šksndl rtsvsklh 1 letih — avtentični, tedaj «o zelo Interessntni, ker dokasu jejo več ali manj, da je veliko vojno povzročila atara Rusljs svesi s Francijo In Anglijo. Dokumenti vsekakor mečejo čudno luč na "nepripravljenoet" zaves nikov ob času, ko je {¿bruhnila vojna."
Is odlomkov omenjenih dohu mentov je posneti, da ja 8ergi, Kszonov, ruski sunsnji minister poročsl leta 1*12 ob Čaau balkan <ke vojne aledeče carski ruski vla dl is Londona, kjer ee je mudil ns oblskn: "Ko ssm zaupno inform >ral Kdwarda Greys (tedsnji su nanji minister Anglije) o naš mornariški pogodbi s Prsncljo. ns temelju kstere nam gsrsntlra Francija, da bo ščitila nsše Inte rese na jugu s tem, ds sabranl av «trijeki mornarici dohod v Črno morje, aem vprašal, ako bi nam hotela Anglija storiti snsko ualu. go glede na obrambo v Baltiškem morju, floapod Grey je odgovoril bres obotavljanja, da je Anglije priprevjjena navdati Nemčiji največji udaree a moraks strani, če ho treba."
Dna 11. aprila 1914 je Izvolakij, ruski poslanik v Parizu, poročal svoji vladi o pogovoru, ki ga jc imel a Grejem in angleškim kra I jem» ho je zadnji tisti čas obisksl Pari*. Izvolakij poroča, da je dejal G rej, da Anglija ne more jarn-Čiti Rusiji pomoči na suhem, kaj ti v tem oziru .ima ie pogodbo z drugo državo (Francijo), lahko se pa sklene pogodba glede na pomoč na morju. 12. aeptemfcra 1912 je Izvokkij o ročni v Petrograd, da mu je dejal francoski predsednik Poin-are: "Ako bi vojna med Rusijo m Avstrijo izzvala oboroženo intervencijo Nemčije v korist A v atrije, tedaj bo Francija izvedla pogodbo z Rusiji? in ji prihitele ns pomoč."
Ds je zunanja politika caristič ne Rusije vedno delovala na to, da Rusija dobi Carigrad, je raz vidno iz sledečega dela rusko-ita ljanske pogodbe, ki je bila skic njena 24. oktobra 1909: "Italija in Rusija se zedhtita, da bosta druga drugo podpirali, in sicer Italija Rusijo glede na ruske in terese v Dardanelah, Rusija pa talijo glede na italijanake inte reee V Tripolitaniji/
Dve leti pozneje, ko je ¿talijo pričela vojno za oevoboditev Tri jolltanije, je Izvolakij poročal iz ariza: "Dobro bi bilo, da zdaj zposlujemo od Itslije ponovno izjavo, da bo v bodočnoati podpi rala nas, kadar se bo šlo zs posest Dsrdsnel, ako hoče, da bomo ml »daj podpirali njo, ko je pri čela izvajati svoje pretenzije Tripolitaniji."
Značilne ao tudi sledeče vrsti ce, ki pričajo o korupciji franco ske£a buržoaznega časopisja. Iz volskij je poročal 12. oktobra 191" Petrograd aledeče: "Ako amc> res zainteresirani za Carigrad in Dardanele, tedaj je potrebno, da prtdcfolmo francosko čaaopi * j e na našo stran. Večkrat sem še vpra šal tU denar v to svrho, a do da nes ga še nisem dobil. Storil bom vse. ksr je v moji moči, smpsk breS'denarja ne gra^kajti javno mnenje V Franciji je tradicijelno proti nam. Kako je potreben denar ka časopisje, nam-lahko služ ▼ dokaz italijanska stvsr v Tri prstani ji. Meni je znano, kako jc Tittoni (tedanji italijanski poslanik ^Parizu) dobil na svojo stran glavne francoske liste in rezultat je znan vseih."
Važna je tudi sledeča brzojsv ka, katero je postal bivši rusk car iz Livadije dne 11. aprila 1914 {"Pripravljen seuuvnorabi-ti silo, da odprem dardanelsko o I žino." — To je bilo komaj noka; mesecev pred vojno.
DoČro bi bUo, da ruaki boljše viki skrbno hranijo originale te dokumentov, ako hočejo, da pre pričajo svet o resnici istih; kajt če so Vesnlčni, tedaj je nekdo gr do nalagal svet. r» m	f ■ i " »
f * f .jMDMPMPlP August Aučin, Mary Aučin, Juraj Boinjak, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Juraj Kukovac, Tomo Lackovič, Chaa. Miatakovič, Matt Pogorele, Janko N. Rogelj, Wm. Rum, Nikola Stakič, Anton J. Terbovac, Jože Zavartnlk. Hg
N «d «orni Odbor: Ivan Krašič, J. Kvartič, Joiko Oveji.	" \	.
Fia.nčni Od»ak:	.. f,./ , '... ;ffifc f
Filip Godina, J. Kukovac, A. J. Terbovac, Joža Zavertnik.
Ti »kovni Od»*k;
Etbin Kristan, Frank Kerže, C. Mistakovič, Joža Zavertnik.
Clarai m rad s
A. J. Terbevec, glavni tajnik; A. H. Skubic, pom. tajnik; Filip Godina, blagajnik.
Caatralai Odbori
F. Alesh, J. A. Ambrotič, U Benedik, P. Merger, Josipina Birtič, F. Boatič, V. Cainkar, F. Černe, Tomialav Čiček, F. Dolinar, Jos. Dum, Ermene, J. Erien, A. Flander, J. Frank, J. Fritz, J. Flere, F. Goret,«, M. Gorinšak, J. Goršak, F. Gottlieher, J. Govekar, F. Jakše, Jos. Jovan, J. J. Judnich, M. Jurkaa, J. KaUn, S. Kavčič, Emily R. Koenig, J. Koblar, F. Koehevar, A. Kodrieh, J. Koklich, L. Kraina, A. Križmančič, J. Kunstelj, A Upič, L Lotrič, J. Matičič, M. Mentony, I. Molek, T. Motz, J. Oblak, L. Pečenko, J. Paternal, M. Potnik. F. Ratajc, J. Reaalj, A. Slabe, J. Se-liškar, F. 8epich, A H. Skubic, L. Sterle, A. Suler, J. Terček, J. Terčelj, L. Truger, M. Verhovae, A Vidrieh, Chas. Wsssal, F. Zaitz, Chas. Zibert, A. Zornik, F. Zvanut.
ClaaUat
Mesečnik: Čas; tednik: Proletarec; dvotednik: Glas Svobode; dnevniki: Prosveta, Enakopravost, Glas Naroda.
K. S. R. Z. prfahrašaaa ia prijavljen« eanlralislrana podpora« orgaaiaacij«.
Slovenska Neredna Podporna Jednota (približno 18,000 ¿Unov); Jugoslovanska Katoliška Jednota (približna 8,000 članov); Slovanska Delavska Podporna Zveza a Dr. Sv. Barbare '(približno 6,000 članov); Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza (nad 6,000 članov); Jugoalovanaka Podporna Zveza Sloga (približno 2,000 žlanov).
Vsa pisma in denarne pošiljatva naj se pošiljajo na sledeči naalov: ANTON A TERBOVEC, 3637—3041 W. 26tk St., CHICAGO, ILL.
THE JUOO-SLAV REVIEW. Volume in. — Number 7.
(Iz Tiskovnega Urada J. R. Z.)
POfLBDIOB PROHIBIOUE.
OMoago, IU — Dokler je bilo dovoljeno prodajati opojne pijače, oe vss grehe pripisovali žga nju. Ali po prvem juliju, odkar jc prepovedano prodajati opojne p jače, oe je dogodilo nekaj, kar etevi aive lase v glavo oblastve nlm organom, pooebno pa zdrav niškemu oddelku. Bolniki,, ki so oboleli na dilirlju usled vlivsnja opojnih pijač, so as pomnožili zs tridcoot odstotkov. Od zadnjega junija oe je prijavilo sedemdeset takih jtolnikov. Zapisniki is prejš-nih let govora, da jo v tem času obolelp manj kOt šestdeset ossb ns defkiju.
Zdravniki menijo, da jo ta pojav popisati dsjstvu, ker je bilo žganjepitje hipno ustavljeno. I.judje. ki so bili udani šganju, so skiAall nadomestiti svojo ieljo po žganju a kakšno drugo še škod Ijivejšo pijačo.
OGNJEGASOEV ŽRTEV SVOJEGA POKLICA
Pkilsiolpkia, Pa. — V .kladi.
^, , . . .	,	tvrdks Jseob Pataak and
Dalje se glaai dokument, da jo Brothera je naotal ogenj ki se ic Gray informiral Sazonovs o fran- kmalu razširil v vaHk JLr
W Z	nJZ»
Fran I f? m^!	r®^* vods na ekladilče. Naenkrat
to ao	jU	f	-tens to» poalopj. sol
jo ne samo na morju, temveč po lje srašilo In pekopekTpod \abo
mučenike, ki so darovali vse, kar so imeli, da al danes f!? iTojt M	^ |pot o«aj^ra-eev. Trije ognjegaeH
^ ' *	»	"bešali enaki ueodi.
Isšla jc novrštevilka "The Jugo-Slav Review". Po večjem so bili vsi članki priobc^ni predčasno v slovenskem jeziku in ako ste zasledovali uradna poročila Tiskovnega odseka J. R. Z., vam je znano s čim se peča zadnja revija.
Kot prvi Članek je ponatisnjena peticija, katero ste nedavno tega odposlali na vse kongresmanc in senatorje Zjedinjenih držav in ki je, kakor ate se sami lahko prepričali po odgovorih, katere ste dobili od njih, vcepila ppolnoma drugo mnenje vsem senatorjem in kongren-nikom, ki so bili precej prepojeni s strupeno italijansko propagando. Ker bo ta revija zopet prišla v roke vsem senatorjem, kongresnikom, državnikom in članom mirovne konference, jih bo tako ponovno opomnila, da bodo zastopali nsše pravice y našem interesu.
Priporočamo vam, ko prejmete to revijo, da jo naslovite na Vašega senatorja in kongresnika in nam zopet pomorete do uspešnejše agitacije. Poleg tega bomo tudi iz glavnega urada poslati vosu* senatorjem in kongresnikom. Priporočali bi tudi, da poleg revije pišete pismo s prošnjo, da naj isto prebere in upošteva vsebino. Prepričani smo. da bi tak korak imel zopet velik pomen pri ratifikaciji našega vprašanja.
Drugi članek "Will Jugo-Slav JfoOiW Capitulate!", ki je bil prj-ebčenv listih v slovenskem jeziku "Jugoslovani se ne podajo", je spisal br. Etbin Kristan, predstavnik, države SHS., izvoljen v to odgovorno pozicijo po narodu v starem kraju. V članku nam pisatelj ra* loži natančno vse vzroke ter jasno dokaže, da narod Jugoslovanov nikdar ne more in nikdar ne bo pristal na krivično sklepe mirovne konference. V članku je analizirana londonska pogodba, ki ni druzega kakor "scrap of paper", kot taka ne more biti vpoštevana. Po-v godba, ki deli s krivičnimi aspiracijami in obljubuje Italijanom kraje, katerih niso nikdar imeli in iaterih ni Ajigtyja niti Francija ne more obljubljevati nikomur, ker niso njeni. Začasno bo pač mogoče prisilili Jugoslovane, da so podvržejo formi pariškega nriru, todi ne ve se za posledice. O miru se lahko govori, ne more'se pa nikakor obljubovati svetu, da je bila to zadnja vojna, vsaj tistim ne, ki niso tako kratkovidni, da-oc bi videli v kakšni zvezi sta seme in plod.
"The Fraud of Rijeka", tretji članek, pisan po prof. Šišiču, profesorju zgodovine na zagrebški universi, kateri se sedaj nahaja v Pa-rizu. kaže na kak goljufivi način je ogrska vlada ociganila Hrvaško za to važno l^ko, katero hočejo Italijani po vsej sili dobiti v svoje roke. Na peti strani se nshajs fascimil ponarejene listine, ki kaše, kako so popravili paragraf 66 hrvaško-ogrske pogodbe, s tem da so čez origi-nsl prilepili popolnoma nov odstavek, a katerim so kraljevino Hrvatsko od ganili za Reko. Ce ne bi bilo tega dokumenta, se ne bi bilo treba Jugoslovanom prav nič bati za Reko, ker Italijani ne bi imeli prav nobenega povoda in tudi ne argumenta za anektiranje Reke.
V četrtem članku "Tactics of Imperialiam" — Taktika imperializma •— nam ponovno razlaga br. Kristan, s kako podlimi sredstvi skušajo Italijani pridobiti javno mnenje za svoje aspirscije, kljub temu se pa na večih mestih ne morejo izogniti resnici in morajo priznati pravico Jugoslovsnom. Njih ogromna gmotna sredstva jim omo-gočujejo, da isdajajo veliko število brošur, ki brez veljavnih podlog «pijejo, da so okupirani kraji popolnoma italijanski, ds sploh Jugo-slovsni nimajo nikakih pravic do tega ozemlja. Najbolj smešna jc trditev, ds Reka nima nikakega pomena za Jugoslovane, ker vse njihovo ozemlja laši vzhodno od Reke in se lahko pride do nje le z največjimi težavami. Zemljevid, ki je priložen reviji, nam označi vse železniške proge, katerih se lahko poslužujemo Jugoslovsni v svojih zu-nsnjih kupčijah. Razvidno je torej, da vse železnice vodijo do Reko ah do Trsta. S tem je rešeno vprašanje: Ali potrebujejo Jngoalovani Reko in Trst. Prsv tako je pa lahko vsem jasno, zakaj se potegujejo Italijani za obe meati, pooebno pa ca Reko. Ako oni dobijo Reko bodo kontrolirali vso vzhodno Evropo, ki bi hotela trgovati preko Adrije.
"Trst 00 boji" je olovenoki naslov potega članka "Trieste Fesrs Doom". Jasno nam je povedano v tem članku, zakaj se Italija s tako vneme poteguje sa obe mesti Trst in Reko. Vssko mesto zase nima zs Italijo hikakoga pomena, ni trgovinskega niti strategičnega. Ako si hoče ssaigurati procvit obeh mest pod itslijsnsko krono jc potreba ns vsak način, da dobi obe meati. Ako dobi samo Trst, bodo naravno Jn-goblevani trgovali preko Reke in uniČUi Trst, ki ne more pričakovati proevita od Italije. Anekaija obeh meet, pa pomeni močno veriga do Jugoalavije in sploh do vehodne Evrope in tako visoko vsrino sa ne-naaitno italijansko blaago.
ftesti članek "Economic Hegemony on the Adriatic" (Gospodar ska he„rmonija na Jadranu) so peča s analiziranjem vprašanj v smislu naslova. Povsem je razvidno, da Italija skuia dobiti nadvlado nad Jadranom in se še nsjdejo ljudje, ki se upajo trditi, da to ni imperial! etičen mhr, ki so sklepa po etarih diplomatih v Parfatu. Italija dela na ve kriplje, do dobi kolikor mogočo v avojo roke, da bo laije kontrolirala trgovino Kratkovidni diplomati, s katerimi Italija igra žogo ¡»
MS-ftiS iim m U ob,Mt v r°koh Italij« more le kdaj v bo-dočnoah škoditi Ako ps diplomacija namerava napraviti Italijo ne-kako varuhinjo Jugoslovanov, jo pa treba na žaloat konatatirati, da Italija ne smto pravično vlodati in ravnati s svojim lastnim prebiral atvoin. ne pa ds bi se ji poverilo narod*, ki jo nadkriljujejo v vsem.
fteatema članku sledi jasna slika v koliko ae atrinja ameriški kon-gras o sklepanjem miru. Senator Borah so je izrazil odločno proti akle-
pbobvit*
potrebnih aitnoatl. — Anina Mlinar, tatelk.
Clavsland, 0. — Nainanjam «lanom
dmltvn "Jadiaa.ka Vila' It. 17K 8. H. P. J., da mm btl iavoljaa aa »artitji drultvaai mini ne j i «a drultvenrg* tajnik», kar m j« preinji tajnik od po vf.lnl tajnlltvn. Nadalje npoaariaiu, da pobiram a&»«e*n» priapaxka na drultve-nt aeji, katera a* vrli vaak tratji petek v mraaeu ia vaakega 8«., in »♦. v taeaaeu od »Jn« do own* uro »valer ua «lomu, 0010 Boima A v«. A peli mm an Wane, da a« polaoltevttno udeleži to prihoda j* araaaona a« jo, katara aa vrli 1*. t m., kar iutantu na dnevna» redu nel vaftatk trtik, ki jih moramo rallti. t. prau«e*km tajnik.
USPEHI VA&BOA DELA
(iz Tiakovpega Urada J. R. Z.)
Llrlacatan, IU. — Opoaarjam ilane dmMva " Brat j« val «a ««nega", it. \H\ HN'1'J., da a« udalalu prihodnje meaet ne aeja, katera »a vrli .1. avguMu t. I. polnolteviliio, Na dnevnem redu ima mo ve* aalo vaiaik to^k, katara je treba raki ti. Opo»arlnui tu. I i i In ne, da bi bili bolj toftai a plačevanjem maaaPnia», ker a tc«n nrihranita iunogn aitnoati hi ia drultveuemu tajniku kakor tudi pripomoreta do reditejlegu poalo vanja mod druktvom ia gl. uradom. -»- Jee Vidmar, tajnik.
Naročniki Pozorf
•karo te te Ut aa Trlaarjava ■dravtla napataa rablja a aajratjba nepaajes. A te tadl aa ha, kar annpaaat ladalovataija aaalnil popalaa aaapeaja Ia liale*j« «4 temni Havllalk al povllaaja aaa ja aedeaja pHnba, da te akraal anneal ji v n vaaklea tedalka r. Branili mm draginjo aa vaah MavUaik potrakIHnik aailk, a aerl rajal davek aaa ja apndkU It aedajl mi aane aakoUk« pariteti. Vaak prijatelj Trlaerjivlk laka* prlaaara krat agnvera, ia ■oraato »aH k a val plaAaratl aa patrakiHaa, la tali lakarja ataaa at ear val, ai bila au oho» priti Sata pa ko mdaete trtanrjcvlk lake* povrnila edjaealaee «ta kar val pite
ftvoni tajniki in drugI ta-•mpniirf, pri njih lahko pk> ftfl naročnino.
Naročnina aa eoio Uto jo $4*00 in m pd lota pa $2.00. Člani S. N. P. J. plačajo m pol leto $1.40 in sa celo leto >2.80.
teraj te* taka aeapeaja te vapefc m! avaUm, km UltL, J. M tpM traja ttaUMa. Im4 vaak Mite jlk ja daratdaaat edatetkev poaamlaalh la ***** v Milite. Trtearjara Zdravila* Uraaka Vtea i<M telodaa la edatreal la natrnajtetea teekirja m nakraaa a*p*traka« te itrapiaa aaavi, ki M nakakteO krta« atetraralk tvnrte aa*lrnj*llk pravilna daUvaaja lr*k*vja. Trla*rj*vl late aa prnatl vsaketeae a» uotrrIma ■•toilu la nabikla la —tfti»i tdravilaa (ntll koraalalaa ter kraaaa AaraAa rti<la#a rlu.
▼ w M w^v^w pnfvnn	^^^" ******* www	■ * *	VMVV«
V aadarl aabaaaaoatl, naprakavaMtl, glarakate, pS^CtlMli apTVNMlML WViO' fllakala, kak ar udi t Hallalk naprllikak, ki aaia najlagijaja	«k premete litja aU radarja la drapa dctevaa, ke ddaje
te rdlkevaJ» >n>, le raklte te lak, keete nam r ajam aepreeea^tve rredawt DeMte ja e enak tekamak
JOSEPH TRINER

Zdravniški nasveta.
Piit vrhovni zdravnik F. J- Ker».
i« nekaj o kontroli porodov.
— . "i ■ « • '• ¿u pisem, katere dobivam od člguuv ia članic, vidim, d» «0 prejšnji članki o kontroli porodov vzbudili veliko zanimanja. Zdi »e mi, da to vprašanje prej ali slej zadene vsakega porojenega može

Pito
nji in po induatrialnih krajik Ču d bo, kajne, da ae o takih stvareh ki se tičejo pravzaprav vaakega izmed odraslih, tako malo raz previja po duevpem časopisju Farmerji dobivajo vsakovrstna pojasnila in navodila, kako redi ti teleta in krave, pujske in konje toda kuko se ravnati pri reji trok, o tem »e ne amó slišati beee-de.
Muhalnik (Fly »watter) je ja-ko poeeni. Kupite ¿i jib pol dura ta in pobijajte muhe po hiši »n okoli hišo. Prihranili bost« otro-kom /Aru v je, sebi pa denar, Oo bi jo se tudi takozvani "Fly Pa per" in pasti za muhe. Da se pe tudi z muhpln^om veliko narediti, ako greste vsak dan "na jago".	■
Otrokom izpod dveh let in pol ne dajte banan ali trdega sadja
ali ¿eno, noaebno sedaj v dragf-pooebiio m- sedaj v vročini No j- hrepeneli, pu tiam prepove proala-
Kojakinja me v pismu vprašur je, ali ni po katoliški veri propo-vedaua kontrola porodov f
Uhtukul (ali Lemkulil), znani katoliški teolog, v svoji u« ni knji gi Theologia Morali«,'daje teolo škitn učencem navodila, kaj »vc-tovati katoliškim ženam, ki ne marajo vel imeti otrok. Omenja namreč gotovo dobo pred časom, ko malokatera žena poatane mati. Jaz ne vidim nobenega razločka med takosvanim naravnim pre prečenjem in pa med "nenarav nim" a pomočjo mehaničnih ali kemičnih sre<j»tev. Ako bi bili rim ski papež, škofje in duhovniki o že njeni in bi morali rediti po osem dp petnajst otrok vsak, bi kaj kmalu naredili U greha za veliko čednost.** Lahko je pridigovati satuskim ljudem, ki ne poznajo razmer pri revnih družinah z velikim številom otrok, Sicer po poznan duhovnike, ki sami zase ve-rujejo v kontrolo porodov in oe praktično tudi ravnajo po navodilih, dasiravno svoje farane »varijo pred tem strašnim grehom. * Poznam dobrp In prijazno katoliško družino. Mol in lene sta v zgled na zakonska dvojica. Otrok je bilo dosrdnj rojenih devet, živi jih lest. Otroke imata rada in »ifrbita^gjpnjje, da »o polteno preskrbljeni z vsejp, kar potrebujejo. Tod» lena oči je zaklel», <L no če biti vol moti. Devet otrok roditi, pravi» jo dovoli. Kaj jo posledica! Od Čo»a do f^aa hud prepir io krog, posebno ob večerih, da razburjata vso okolico. Kon* trola porodov se jima zdi greh. Ali ni vodji greh livoti lete in leta v nezadovoljstvu, prepiru in kregut Ako bi hotela In znala kontrolirati porode, bi bila najbolj «rečen zakonaki par in otro-ei bi imeli lepši vzgled ljubezni med «Urši. Nevarnost je, da ao bodo, odrasel sin, ki je le polnoleten, naveličal d rutinskega prepira in tel od doma in ae morda izgubil v alabi drulbi ter še bolj grešil, kakor bi grešili otarši. , ln takih alučajev je na tisočo, da, na miljono.
V knjigi "Janu» in Modem Life", spisal W. 11. Fl Inder» Po-trie, jo poglevje o 4Potreti otrok' (WoNte ot lligh Birth liate), ki se gl »si »taleče:
"NI.preveč rečeno, nko trdimo, da oplošen napredek v drulbi od-viai o preprečen ju nepotrebne potrate in odvrlkov (waate) ... V modernnih časih se je potrata pri porodih in pri umrljivooti veliko zmanjšala. V srednjem veku ee je godilo, kakor so Io oedaj goo prt Blovoaoih (llovenoo), kjer te neprestana roditev otrok bilanei-rana edino valed velike umrljivosti otrok rodi neanage, zaneinarje-noati ln slabih raimer. Moderna misel o majhni drulinl je velik napredek za poaamesiilka In za družbo. da ae prepreči ta potrata otrok . .."
Ne vera, zakaj je pisatelj izbral Slovence za svarilen vzgled, ker navaesadnje nismo nič slabši od Slovakov, Poljakov, Italjanov, Rusov, Netneev in aalj»tskih n»
lalje jim je Odreči, ako tega ne prinesete v hišo.
Prepoved majske prestave v narodnem predstavništvu.
Govor sodruga Antona Kristana v debati o prepovedi praznovanja 1. maja v narodnem predstavništvu. T
(Konee.) Gospodje, vi se ne zavedate, da stojimo na prhkih tleh. Nnša situacija ni tak», kakršna bi morala biti. Od nas, ki tvorimo delavsk' razred, bo zaviaelo, kako se bo razvijala ta drlava. (Medklici pri poslancih Jugoslovanske Demokratične Stranke.) Gospodje, le nikar se ne norčujte iz Rt vari, ki so «ilno resne in o katerih bomo morali razmišljati resneje, nego 4elamo to danea. V tem, da »e vse te »tvari jemljejo tako po lahko, vidimo zločin na našem narodu. Če pogledamo danes na prasne klopi v zbornici, vidimo, kako ae zavedajo gospodje naših nalog triižnji bodočnosti.
Naša etranka v Sloveniji sicer že sodeluje pri »lovenski vladi, čeprav oo z marsičem ne strinjamo; a mi sodelujemo še, ker vidimo, da jo to sedaj še naša dolžnost. Toda vlad» ne »me biti reakcionarna, ne orne kršiti avobode besede, no sme odbijati delavca, da bi ljubil državo, za katero se ,o bojeval.
(kiapod minister Pribičevič je povedal marsikaj, proti čemur bi se lahko obrnil v svojem govoru; toda vsi veate, da Človok. no more meti posebnega veselja, govoriti k»J več, ko vidi, da vlada v mnogih izmed vas to-le prepričanje: Tez aocljalnih demokratov je tako malo, kaj pa sploh morete! Pu s ti t i vam sieer moramo,, da se izgovorite, drugače pa bo " po na-
Ne, gospodje I Nam ne gre zato, da ze i/Rnvorime, ampak za <o, da nafta drlava ozdravi. Mi govorimo ljubezni do nate drlavo. (Medklic voalanca dr. Poatotnikai "Nn shodih »to pa pozdravljali Lenina!") Mi ga bi lahko pozdravlja-i, ker je Lenin — povedano bodi reznici na ljubo — takrat edini mol na Ruskem, ki je iz ruskega nereda napravil v»aj nekaj. (Med-tlici.)	% . .
O Rusiji «leer ne bom govoril. Val vemo, d» »o bilo preddispo zicije v Rusiji čisto drugačne, pego »o pri na» v Jugoslaviji. Ru-aki boljševizem vrli »vojo zgodovinsko nalogo; izvršil jo bo tudi v kulturnem in gospodarskem oziru. Kako pa bo drugje, je vprašanje lmdočih dni. Koder bodo za boljševizem dapi eksistenčni pogoji, kjer ga bo zahteval zgodovinski razvoj, kakor je bilo to na Ru-akem, tam ee ga ne bo obranila nobena drlava,, tudi Jugoaiavija ne — seveda, kakor aem rekol, če ga bo zahteval zgodovinzki razvoj; kajti, gospodje, zgodovinskega razvoja ae ««branijo no bajoneti, ne landarji. Krogla ne ubije idej. one gredo pobedonoeno svojo pot naprej. Oospodje tovariši ia Srbi je, vse vala zgodovine vam priča, kako ate prišli do boljših lesov, glavnp anrao a krvavimi In nekrvavimi revolueljaml. VI ete revol-tirali proti vsem, ki ao Vaa tlačili ln kako: je mogoče proti tlačilo. IJu narodu, tako je mogoča revo lueija potlačenega razreda proti tlačltelju razredu. (Medklici po-slanea dr. Poototnika: "Toda boj ae mora vršiti legalno!") Kaj je
držav«, ljubiti; kdaj jo pa ljubili? Takrat, ko jim bo nudila to, ker zahtevajo; nikar pe ne če so ne bodo smeli v državi svobodno gibati, če jim bo drševe prepovedovala to, kar jim jo najdražje. Hkozi 30 let praznuje de lavotvo I. mejnik, od lete da lje. Praznovalo ga je todi v Avstriji pod Stuergkhovo vlado, dobi najhujše reakcije. Sedaj pa pride vlade naše lastne države, naše Jugoslavije, po kateri smo
vo 1, majnika v revolucionarnem letu 1919. (Medklic nekega po alance: "Sedaj je vojna!") V Avstriji je bila tudi vojna, pa ae je vendar dovolilo praznovanje 1. majnika brez škode za državo in na vojni položaj ,
Vlado hočem opozoriti na to, da naj skrči take izjemne odredbe na minimum in da naj »e raje poda * vso energijo na pot delu, ki ga nujno potrebujemo, da ozdravijo škode, ki jih je povzročila vojna. (Odobravanje pri socialnih demokratih.)
Okrožna soe. konfereca v Marlboro.
rodov; po aplošnem mnenju *m	__
P? kul,ur; uod marsikaterim drv-1JL^", (\"se je obrnila Sv&je" s glm narodom Vendar naj nnm l*.!p|||ko v ^ pr0,| „Hr.leem -to v «varilo __ali jebllo lileielnot!
Danes ne bom več govoril o Za poletno drisko (ln grilo) o tem: danea hočem sam« vlado o-trok ne posebite na Ceator olje in. poaoritl na «to, da tako. kakor do
Okrožna konferenca v Mariboru dne 25. maja 1919 je uspela nad vso pričakovanje. Zastopanih Je )ilo 22 organizacij s 54 delegati. Zborovanj? otvori »odr. Favai, ki jedrnatem govoru pojasni navzočim degelatotn potp?" d|naši>> konference. Nato se izvolijo T predsedstvo zbora ss. Lorger iz »faribora, Bohuni Iz Spilja in Bra-Ič i/. Pragerakega. '¿a zapisnikar ;a sodr. Pelen iz Maribora.
Hodr. Lorger poziva v imenu predsedstva naj r>e navzoči delegati udeležujejo debat, da pridemo v vsakem oziru do popolne jasnosti. Nato poda besedo k prvi točki dnevnega reda "politični po ožaj" sodr. Favaju, ki je poročal najprvo o zunanjem političnem položaju, zlasti glede določitve naših mej. Opozarjal je intrigo I-talijanov in na nemško-italijanako skupno politiko, da pa je odloči* J ev mej pričakovati v najkrajšem aau.
Nato je orisal notranjepolitičen položaj, aedanji demokratski re-
iirn v Bel gradu, «por med radikal-ci in demokrati ln na vlogo, ki jo grajo druge atranke. Omenil je tudi «mer politike naše »tratil« njeno stališče glede centralizma o* žirom« avtonomije; dalje o kot*-stirtuanti, ki naj bi se sklicala 6 ineaeeev po sklepu miru, o volit-vah ln pripravah zanje. Pojasnil tudi naše »tališče glede plebiscita v pokrajinah proti Italiji in Coroški ln da «ta se boš te dni odpeljala skupno z delegati drugih strank tudi dva delegata naše stranke v Pariz, kjer bodo s končno odločitvijo morda v naš prid še kaj dosegli.
V drugi točki "socialna zakonodaja" Je poročal a. Orčar. Opisal je pretekle in polpretekle dobe, pokazal uredbo fevdalne in liberalne države ln zakonske odredbe ter institucijo teh dob, ki so, oziroma bi imele biti soeialne, to je v prid vsem državljanom. Opozarjal je na krivice, ki jih Je tedanja zakonodaja delala poaameznikom, posebno delavskemu razredu. Opisal jo obratnim, ki jo vodi proleta rijat proti krivicam in kazal kako je korakoma zmagoval v tej borbi, iztrgal meščanstvu inetitucijo eno za drugo ter prišel do bolniškega lii nezgodnega zavarovanja itd. Nadalje je pokazal novo dobo, ki je na vidiku, dobo «vobode in zmugo proletarljata ln kako ai bo ljudatvo aamo uredilo avojo drža vo ter katere aoelalne zadeve mora zakonodaja najprvo spraviti v livljenje. N. pr. izpopolnitev obstoječih socialnih inatitueij, kakor bolnilko ln nezgodno zavarovanje, nadalje ze varovanje ze atarost, o-nemogloat in breposelnoet ter razširjenje Istih na vee kroge delav «tva. Zahteval je Izjednačenje len aklb pravle z moškimi, verstvo mater-dojenčkov in mladine sploh. Verstvo in vzgojo alrot. Omenjal socializacijo kapitala ln proisva jalnib aredstev. Spominjal ae na zakonske odredbo naše narodne vlade, ki so bile izvršene po Int dat l vi »oe. dem. zastopnikov t do hI, ko je ta vlada še Imela leglela-
ne "Bntteraillk Tablet«", o kstr ¡alej, ne gre dalje, da pot. po kate tlvno moč In uveljavila le nekaj rib aem ptaal v eni prejšnjih At«. rih hodi vlade sednje mesece, nl;xahtev proletarijata. predvsem o-vilk ••Prosvete". Otroku, staremu prava. Vlada naj preneha I v*e.|„murn| delavnik, državna poare-dve leti. dajte takoj dve mali tli ¡ml izjemnimi koraki in odredba dovalniee ae delo. doMbe o podel "(Teater OH" in poznej po eno mi; poda naj ae na pot dela! Tam porah sa breapoeelne. Izpopolnitev "Bottermllk" tableto vaake «Iv« ji Immo «letlili vsi s največjim ve občinskih odborov a zastopniki or-url, dokler ni boljše. Ako v enem «eljem, «pravimo drlavo Iz ne ganiziranega delavstva Itd. Opo-daeva ni veliko bolje, peljlts o j varnega polušaje. v katerem se goril jo tudi ne dejetve. kako je Mm K odrevniku,	nahsjs sedsj Drlavljanl morajo vao to prenehalo, čim ea Je legi-
I omejil» na centralno vlado v Bel grami .
K tretji točki dnevnega reda "organizacija" je poročal sodr Erbešnik, Id je izvajal «ledečet "Z današnjim dnem Je poatavljen v zgodovini Štajerskega delavstva mejnik, ki je velepomemben za-nadaljni razvoj naše stranke na acverni meji naše nove domovine kajti -c daiiašnjim dnem ustanavljamo okrožno organizacijo jugo »Jfivaoalio »95 dem. stranke za i a riboriki oiol«, Hi "«j Spilja. Ljutomera, Spoji. ^Dravograda in SL Biatrjce. 0^1 sedaj je bilo »lov. »oe. dem. delavatvo pri morano biti organizirano v nem ški organiaaciji, kar bo sedaj od pravljeno. Veek slovenski delavec naj bo član jugoslovanske soe. dem. »tr»nke, da nas ne bodo po nepotrebnem in po krivici n»ši nasprotniki pred v»em liberalci, polivali k celimi golidami gnojnice, ker »e godi posebno v zadnjem ča »u. Ti gospodje »o kakor vam je zoano kar pobeaneli, odkar se je izvršba I. majnika rdeča mobilizacija in skušajo zanesti med slovensko delavstvo razdor, da bi potem v kalnem ribarili, kar jim bo mo pa temeljito preprečili, Ojačiti moramo naše itak močne organizacije, tako da bomo stali delavci strnjenih vrut vsi do zadnjega moža vedno pripravljeni braniti »voje pravice.
Nadalje je ori«al pomen stro-kovnih, političi#, gospodarskih in izobraževalnih organizaoij, ki so sicer v&eka zase čisto samoupravne, tp4a neuzdržljive, kajti strokovno organizirano delavstvo mor» imeti tudi v zakonodajnih zbornicah »voje za*tope za doaoge političnih pravic in mora biti tudi politično organizirano. Ravno tako »e mora delavatvo potom gospodarskih organizacij ozamoovo-jiti, da m » tem prepreči odiranje in iz»o»avanje od strani kramarjev, trgovcev in drugih oderuhov.
N» to je orisal namen nasprotnikih delavskih organizacij, tako n. pr. narodfto socialno zvezo, ki «e Je postavila na strogo narodno stališče, ima pa v svojem lastnem programu točko, kjer pravi, da bo skušala v »lučaju potrebo iakati tudi »tika » tujerodnim delavstvom, če bo to v korist proletarijata. No mi smo to potrebo že poznali od vaaga začetka in nam tega »tika ni treba šele iskati, ker ga že imamo, kajti slovenski proleta-rijat bo doaegel fvoje cilje le tedaj, če »e bo bojeval tnednarodno roko v roki » proletarijatom vsega sveta. Klerikalci a »vojo organizacijo »o »e pa postavili na mednarodno «tališče in sicer skušajo združiti tudi delavetvo drugih narodnosti. Priznavajo potrebo mednarodne organizacije pa zamo za late, ki stoje na nečelik katolicizma. Naš program kot naši zaupniki poznate in sodite, ali smo na pravi poti.
O tretji točki dnevnega reda "tlak" poroča aodr. fikof sledeče: Naše časopisje, brošuro in knjige tvori duševno hrano proletarijata. Le Iz iatega more ljudstvo črpati vsak dan dogodke, ki »e tiskajo in lik»jo v pravi luči brez vsakih zavijanj, kakor Je tšga navajeno meščansko časopisje. Poleg tega pa nam more služIti naš tisk tudi kot orožje napram nasprotnikom. Nadalje poreče o ponienu našega ska z ozirom na današnje politično razmere. Naše časopisje, dnevniki in tedniki nam morajo služiti v prvi vrsti kot orožje proti nalim političnim nasprotnikom. Kar posnemamo danes iz nakg» časopisja se nam kale vse v nepravi luči in ne moremo skoraj nikdar preceniti, v koliko ao rasna poročila nerazmere. Naše Čaaopisje, dnevni tiska z ozirom na današnje polHč-polnoma neodvisno od zgoraj in more zato brez vaakega vpliva po ročatl o dogodkih popolnoma objektivno, stroftovno, goepodarako »II izobraževalno kot dulne hrane Zleati moramo »košati razširiti v vrsteh proleterijata naše brošure in knjige. V to »vrbo moramo» propegendo vzbuditi zenimanje za vae panoge našega tiaka. Dolžnost vseh sodrttgov je, da o posebnih prilikah, ob važnih dogodkih pre vzamejo nalogo, da potom oeebne prodaje ali kolportale razširjajo čaaopiaje in knjige eoe. demokrat, stranka med široko igtfio. Zlasti naj ae v tem oziru vzbudi zanimanje ze neš glevni dnevnik "Naprej" in tednik "Ljudaki glM*' Pridobiva naj oo za neš periodični fisk novik naročnikov, ker ao nam dani vsi pogoji za razširjenje istege ia le ao bo veek aedrug zavedal »veje dollnoatl nem je uapeh zagotovljen.
Pri vseh točkah se je razvila ži vahna »tvorna debata, v katero posegli poleg poročevalcev fee oa Naciitigal, Behun, Bračič, Stržina Polie, Lorger, Kranj«- in drugi.
Nato prodlage sodrug Lorger, naj delegati z ozirom na polnoite vilno zaatopane krajevne politične organizacije izvolijo zastopnika Štajerskega delavstv» za pokrajiu-ski zbor namesto odstopivšega oo« ' druga L. — ter de svoj predlog v razinotri vanje. Sodr. Erbežnik predlaga za to mesto kot najsposobnejšega in najzanesljivejšega človeka sodr. Favaja (burno odobravanje!), nakar je bil predlog soglasno sprejet. Sodr. Favaj ao zahvali in zagotavlja navzoče, da bo, Če bo pokrajinzki zbor sploh kedaj sklican, zastavil v»e svoji» moči v prospeh upravičenih za htev socialno demokratičnega proletarijata.
Pri šesti točki "volitve" so bili izvoljeni v okrožni odbor »leteči sodrug!: predsednik a. Fàvaj, na mestnik : s. Nachtigal, tajnik: o Erbežnik, namestnik: ». Pelan, blagajnik : s. Slomšek, namestnik : ». Kranjc, odborniki : za Maribor : ss. Lorger, Bcmšek, KopiČ in Pol-še ; za Pobrežje : ss. Strftna in Ber nik; za dpilje: s. Bahun; za Pra gersko: ». Bračič; za SI. Bistrico: Reich ; za Ruše : s. Cerk ; v nad-zorstvo pa ss. Škof, Grčar, Domi-ter in Dobravec.
Pri slučajnostih se je oglasil kot çrvi k besedi sodrug Nachtigal ter se zavzemal za to, da naj
se skuša delavstvu nuditi tudi pO trebne zabave v gmotno in moralno korist, organizacije, zlaati 8 koncerti, gledališkimi predstavami, predavanji, veselicami itd. Sodrug Bahun omenja potrebo po laatnem lokalu. Sodr. Favaj opozarja na pomen knjižnic, kurzov in podobnih ustanovitev. Pq daljši debati, ki se konča ob pol 5. popoldne, zaključi predaednik zborovanje ter poziva navzoče na delovanje za našo delavsko stranko, ki naj bi razvila v naši domovini v najkrajšem času prapor svobode, bratstva in enakosti.
V vojnov&rdev*J uih wia«ka| |e donar najboljše aalafea
POftOJUJSMO DEN AK
na $>rvo vknjjibo do 75% Vrt,j. noati, 1% na mesei-na izplaeila, H regularivo po 6% interes.
DAlf L. FABAONS KUH Jfafl. Bldg., Jobaatown, p».
(Pilite za pojaanila v sloven-skem jeziku na Stephen Zabrizt, Park Hill, Pa).
o-oae
oee
je slovaaake glasilo aocialiiUém «tränke v Ameriki Vaak dela ve« la rojak, ki aa zanima za oociali. tem, bi ga moral redno čiUti
—---- --- —	MAAIaiu^ma
pravo anao aociatizma
18-60 na leto.
N«plov: PROLKTAKEO 3639 W. Mtb »t.
CHICAGO, ILLINOIS. Mf||l|MIMHIllllftM
RA LOTA
(STAVEISCE)
L0T4 NAPRODAJ
v Garry, Duluth, Minn., v bližini velikega mesta in poleg velikih tovarn. Lota je na vogalu 109 fr. In McGonagle ave, (Garry divi-sion), ugodna prilika za Slovenca ali Hrvat». Proda se po zelo nizki ceni »a svoto $360.00. Kdor želi kupiti naj se izglasi osebno ali pa pismeno pri lastnici na naslov. Mrs. Josephine Blish, 1944. W. 22 Place, Chicago, 111.
[MttlMWMIIIMtMMII
Trgovec z v«ekovr»tao «1st- ; nine »e priporoča v»em slovenskim rojskom dobra in točna | postrežba, pišite v vašem Je- ¡ ziku. Naslov Je:	¡
M POGORELO, 7 W. Madiaon St, | <':' Room 60S
CmCAGO, ILL. I
?eoeeeeeoooeoeeeooooo»e»e;
i^amnm» Mmmmmmmmmmmfiim
POZOR ROJAKI!
Bpodsj podpiasni ae Tam prlpnrp^op, Je ki
friti kaj v slstsraU atrokl kakor ore, verlUee,
skor tudi Uaake are, verittOl,------- "
sbase favoAke Itd., ds ea vedae
MB V «sloffl taasM «e« prttaas, priveske, krotka, «gls Iti. imIIIssk JoOset ts Zraa Vaak kee reke Je predaa pod gamaetie.
FRANK
OhL Bav. Baak BMg. (Besm Ml) /''O; ,.;-.
oW4
The Reevea Brothore Company,
Alliance, Ohio
Pipe and Boiler Manufacturers
POTREBUJEJO 100 MOŽ
za delo v njih tovarni. Mi plačamo od 40c in več na uro in Vi »e lahko naučite tega dela V par.meaoeih in potem vzamete delo od kosa in zaslužite $8 do $9 n» dan. Dobra prilika za stanovanje, šole, cerkvo in zmerne življenske cene. Vi lahko pridete sem s Pennsylvania Železnico ali nam pilite v vašem jeziku na Supt. C. H. Newton, e/o Reeves Brothers, Alliance, Ohio, ali pa pišite na A. M- Springerja, House Bldg., Pittsburg^ Pa.
k . ¿¡L	i ^ • • ' % j- i^V iMC'* «¡k > > - ^ ' ¿i1* iu*' w- t e tff ' «
Imata U aorodnike aH prijatelje v Jugoslaviji, katerim šalite pomagati Is jim poslsti hrane? ' "r -	; ' , ♦ i ' 'V Ns« isvsievslni oddelek J« priprsvljen, ša ltbko poiUjs veskovrata« velikosti nsrolUs, pomagala daje r>a«vete prt lakiranju blaga Is veek takih potrebah «s poiUjatev. r s *" •	•
Hi lahko aedsj polijemo v JUGOSLAVIJO in v vaa druge šele ?vro-pe kamor ne asbrsajuje vojso «taaje.r v> .
V korist oelm, ki aa jim ai mogeše oglefiM v sejem srads priporoia i»o eledata «tvari katerih po a»|i akuisji «e asjvaš potrebuje v demovini
0 fuslov uuula	• 1
Ji fstov mssti v Ikstll f eareve kave t " «aja
t » Govejega meea v UjOtU ! " Mallard kav kav
Vss aavedaaa at v ari bodea» atroAki viteti is »vej ssvsrevss S« «voto 000.00.
Mi polije«» dvakrat toliko Msgs m	.....
Mi psiljemo trikrat toUke blaga ea ..............
Mi poiljaaio Itlrikrat toUke Msgs m.......
Te velja le aa psaaaseaaa eerelile
Je t vsše korist «e pošljete la New Terike tske. Z v na k in aaroUlM je treba poelali tail denar. Naslovita vss ssrotUs Ia daasr aat
iao
B funtov rila I
» H ali v
0 % kosov sais, isvmteo aapoksU le poelali, vstaji
.$ 85 00 . 00.0» . 10000
■j

wi'^iwiiwjjquR ji ™---^
WWWOA UJUKNOft*VA.
Frank Cvar, Millston, WU. —
Vaaiov je dovolj; Chieugu, 111. -Sieer je pa nepotrebno poiiljati, *li narod ki direktno od tvrdkt
same. ker potrebno stvar lshkc dobite v vaški prodajalni s želez uino, (Hardwar Store) in poleg tega ima tovarns MeCormiek svo-je postaje ali podružnice v vaa kom vtM jcm mestu. V vašem bliž njem mestu bodete gotovo dobili stvsr, katero bi radi.
John Adam, Oglesby, HI. —Kolikor je dosedsj znano glasom mirovne pogodbe med republiko Avstrijo in zavezniki, ksr pa ni ae ni nič definilivnega, gre meja od Be ljaka severno do Vrbekegu jezera. Celovca in Velikovca. Nato drži se verno od roke Drave do Maribora, kateri pripada Jugoslsviji in Rad gona, katero mesto je tudi v o zemlju Jugoslovanov. Tik severno od Radgone se pa meja strne r ogrsko republiko. —- Toda to je samo v pogodbi, defhikivno še ni.
frank Kranj o, Kanty Gilo., Pa. Paketna pošta za Jugoslavijo Se ui odprta kakor amo se osebno informirali na glavni pošti v Chica-gu. Dosedsj je odprta samo pisemska pošta za Jugoslavijo. Kadar bo odprta tudi paketna pošta, borno Že poročali.
NAZNANILA IN ZAHVALA.
Tužnim sercem naznanjamo so-rodnikom, znancem in prijateljem, da uaiu je kruta smrt ugrabila našega preljubega sinčeks
ANTONA OUDBR
v starosti 12 let, bil je rojen leta 1907 v VfTeat Mineral, Kana. in umrl je dne 7. julija 1919 v Car linville, UI. po dva dnevni mučni bolezni zastruplenja krvi. Pogreb se je vršil dne 9. julija na mest-uem pokopališču v Carlinville, (11. Najpriserčnejše ae zahvaljujemo vsem, ki so nas tolsžili ln pomagali nam ob Čaau smrti na-Šega ljubega sina, ter nam atali ob strani sa času njegove bolesni. Posebna havala John Cudrovi družini, kakor tudi Andreju Cu-der za vso njili veliko požrtoval-noat, lepa hvala vsem fantom, ki ao pri nas na hrani za njih darovane krasne vence. Torej še enkrat najlcp&a hvala vsem, tudi u-čitelicam in šolakim otrokom ln vsem ostalim, katerhoo ga spremili k zadnjem počitku na tniro-dvor.
Ti pa naš dragi einflek, oata-neš nam za vedno nepozctrijen. Počivaj mimo v hladni ameriški svobodni žemljici.
Žalujoči ostali : Anton in Amalija Guder, starci, Mirnie in Malic, Cuder sestre. V CarllnviUe, IU. Dne 12. julija, 191». _ ,
VABILO NA VELIKI IZLET
katerega priredi okrožna organizacija J. R. Ž. it IV. aa Cleveland in okolico na
JUGOSLOVANSKI DAN 3. AVGUSTA
na prijaune Farma Ur. Kaatalka, Eucld, O.
Pri tem izletu bote sodelovali dve močni godbi: 'Bled' is Clevelanda in 'Triglav1 it Collinwooda. Nastopilo bo tudi več dobro zvežibanih pevskih ¿borov in občinstvo kratkočasili z mičnimi slov. pesmi. Program bo nadvse zanimiv, kar bo razvidno iz letakov. Do bo cenj, občinstvo priftlo hitreje na določenp mesto, bodo čakali posebni avtomobili na London Rd. in Waterloo Rd. in prepeljavali ljudi na piknik.
Začetek ob 10' uri ajutraj.
"Kdor je pravi Slovan, bo priftel na piknik ta dan!!" tako se izražajo zavedni Slovenci in Slovenke v Clevelandu, v Co] lin wood u in Newburgu —in kako li tudi nef saj se večina strinja z idejami J. R. Ž. in na ta dan bomo pokazali koliko nas je sa Jug. Fed. republiko in pomagali v gmotnem oziru za kar nam je najljubše, nasvete jše in najdražje — za svobodo mile Slovenije in skupno vBkliknili: Slovenijo Slovencem!
Odbor bode pripravil vse potrebno in ako pridete že zjutraj, bo že godba na mestu, kakor tudi prigrizek in hladilne pijače, i
Na Jugoslovanski dan — vsi na plan!
ODBOR.
NAROČNIKOM V POJASNILO Za oglase so odgovorni le ogla ievald sami. Ml ae sprejmemo de njih nobene odgovornosti Vsak kdor kaj kapi ia oglasov in 6e mu ni vied naj aaan sebi pripiše. Vaa. ko odgovornost ia posledice naj nosi vsak sam. TTpravnižtvo Rate
Eden izmed naših odjemalcev nam je pisal dne 10. junija 1919 sledeče: "Smokerun Pa. Jaz pri zna vam, da mi je Trinerjevo ameriško grcako zdravilno vino dosti pomagalo. Nobeno drugo zdravilo ne more tega storiti. Prosim, da to pismo objsvite v obliki oglasa. Andro LukslČ, box M." Te odkritosrčne besede pri-nsiamo na tem mestu, kskor je ta odjemalec želel. To priznanjo je kratko in v priprostih besedah i/ruženo. a vendar velikega pome-toa za naa. Trinerjev ameriški aliksinvedno pomaga; to je goto-vo. Vsakdo, ki trpi vsled zabasa-uosti, slabega okitsa, napenjanja, glavobola, nervozhosti itd., se bo «qm prepričal o resničnosti gori itsivodenih naših zatrdil. Dna 2. maja lMt jc U. 8. Internal Revo nue Department potrdil in pri-znal Trinerjevi ameriški eliksir kot zdravilo, ki odgovarja vsem predpisom prohiblcljske post svo. Uebite ga v vsaki lekarni. Ce vos muči nevralgija ali hrbtobol, al če imate izpahke in okorele mišice, vprašajte lekarnarja, da na, vam da samo Trinerjev Liniment —Joseph Triner Co.. 133*—43 So. Asblsnd'Ave., Chicago, 111.
(Advert.)
Ženske nerednosli tal oslabelost.
Rojakom, ki žele doma delati hmelovec, naznanimo, da naši zastopniki, pri katerih se dobe " Pa rlisn Malt Katraet" so: Zs Her lainie, Ps., Anton Zornik; Moon Bun, Ps., Frank Msček; De Pus, III., Ignac Denkte. Iščejo ee nsds-Ijnl zsstopniki.
Št Mladic, J. Verderbar, Oo., '2003 8. Lswndsle a v., Chlesgo, ljl.
BSPtHP
THE FUST NATIONAL BARK
CHISHOLM, MIN.
Velike in močns banka. Naš ka pital je $100.000.06 in naše prt motenje je miljon in pol dolarjev. Vsaka vloga mala ali velika je varno nsložena pri nas. SIcer al nobene premala da bi jo s vesoljem ae sprejeli. Vet rojak. Ja eob. Oebolt Vem bode «e! na reke pri vaeh benftilli opravkih, ogla site ea pri njemu. Banka odprta dnevno od t de J., la v soboto ve *er od 7 do 9 ura Mt pejttjiMn denar v vee Slovaaake kraje. M
pl. GAJŽLA.
m oik I h •rale 1140 do $3.00 Svilene cralcc II M dot.**
Ulj kupite, © si naio trgovino.
Največja slov, zlatarska trgovtM
ijj^,, 9 -i——————————————..
Frank Cerne
6033 St Clair Ave., Cleveland, O.

la wW^ilb nlk BU«. Itifi la ta tataUi^ tiiHIh Lli
rvnATUAMO: am M
Podružnica
COLUMBIA GRAMOFONOV
to gramofonskih pBi. SUva—kth la draftk. Prodajamo aa lahko mo-•oéaa od piailla. P1MU 9« -mik, kaUri ta Va» po4lj« bresplaéno, all pa eeekae vpraâaju aa aaaa fwlii drogod kepiu.
umui
Sveglaaae, a ravala okova afaa drtojem, tfalaaa aataafaa pa lubasovbm hacdtd; kapajaai to prefajaa tadl «tara la vaMjaae hanaealks, kakeiiaegakoll ladelka, kakor tadi uri Bahava, kovéeg• ML
ALOIS SKULJ,
sst Epsilon Place,
BROOKLYN«
N. Y.
Predno kaj
oglejte
81
Izdelujemo možke o-bleke po meri in po najnovejšem kroju, veano nizke cene
V zalogi t Imamo . tudi obleke za dečke najnovejše mode, trpežno blago.__
Klobuki najnovejii
črni, sivi, zeleni in rujavl, po $8.00— $3.50, $4.00» $4.50, $5.00, $6.50, $6.60.
Belaj & Močnik
6205SIClairave.
Clmlasd, OMt.
raRnHBnOBEZBBBBBHIBHBBBBI
Pozor Jugoslovani! ! !
AU vaa» Je saaae, da Je ▼ Ohlshotau, Mina., slovenski allkar ki iadaluja vaakavratae etike, fotografiram dama aa domu in tudi aaaaj kakor kdo «ali. Priporočam m, da a» zabito aa trt«, kadar Imata pogreb«, •vili*« tli kakorlaa koli draga alavaoati la kalilo dati napravita lapo krasa« allke. isdalujam tudi KODAKB film«, poveva« v toku 84 ar. Feveftujem «ploh vaa alika, indslujam v kraanlk barvak. Ako vam al mogofo prit L. oMbao k naai, lahko pošljot« po pošti. V salogi imam tadi vaakovreUa slika naprodaj, da vam vaše slike v okvirja, male ia vidik« alika kakor kdo Kali. Jas vam jamčim «a ve« mojo drlo, po amaraiH eoaah. Prid i t« la aa oaobao preprlčajU o mojam delu. Iadclovatelj allk ia okvirjev.
Louis Hiti,
i % >1 i
115 Second Ave.
South, Cklshelm. Hlaa.
Telefon 162.
Plie GREGOR KOROBAČ
Letoa ao pri nas akacije poze I > lc, zato ne morem nobene nedelje imenovati po dižečem akaeijevem cvetju, ampak ostati morsmo pri bezgu. Torfj, druga nedelja bez govega cvetja ae je smejala po do* bravah, ko amo praznovali god av. Hlovenake čitalnice v VVauko-garnu. Oodovanje amo obhajali kraju, ki nima nikakžnega ofiei-jelnega imena, pač pa mnogo ko-iatib braatov, jeacnov in divjih o-rehov in mehke travnate prepro-nahaja ae somewhere v okolici Waukegana. Cajtenge razgrnili amo kar po tleh, Čitali pa nisnf» mnogo, toliko več pa amo 'čikali*, včasi "cunje", večkrat pa potic kolače in podobne dobrote tegr avata. Kolnčnih rož ja bilo navzo čih nekako pol bataljona m ju aeui ae kar čudil, kje ae jih tolik< vzame v taki mali naaelbini. Brf kane, ljube, nežne in priproHtr prijazne ao tako, da uspešno kou kurirajo z divjimi vrtnicami, vod-nnimi lilijami in belimi nimfami
bližnje reke Dea Plaines. i TrgalL.kjer Je pHa, kakor krsvs. Spozna
•llll«lllllll«ai«IIIIIIStlt«MII««llliaHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIBSttlU«llll(Stll«IIMUtlllSa88888ia8M|i
POZOR!
JUGOSLOVANI V CHISHOLM-U IN DRUZIH MESTIH MESABA RANGE.
S tem vam naznanjamo, da nam je zopet mogoče polti 1 jati denar v vse kraje Jugoslovanskih držav. Denar pb&iljamo po najnižji ceni ter tudi jamčimo zu vsako pošiljate v.
Dalje se toplo priporočamo za hranilne vloge od katerih plačamo po 3% obresti in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom in vse vaie vloge so pri nas absolutno varne. Za vsa pojasnila pilite nam v slovenščini.
Točnost, varnost In poatreib* j« nsis geslo.
M1NERS STATE BANK, CHISHOLM, MINN.
so gozdne cvetke, nabirali maline in jagode in ko nam je aolncc. njič pomežiknilo izza nizkih gričkov, upal aem, da dozore tudi poljubčki — meato tega je priila pu komanda na odhod! Ubogam ja vedno zelo nerad, to pot acm ae pa že ekatra kialo držal; moje «anje pa ao plavale zaapsno po leuetn Dea Plainea Riverju'...
Tiati pondeljek po nedelji s. djali, da je 30. rožnika, zato smr ae ganljivo in priarčno pozdrav Ijali od "njega", ki ae je ime* drugi dan 1, julija že znajti v veri i h loviččih. Domov amo capljal vai fiele enkrat po štiriindvajsetih (jugoalovanaki čas), skrivnostne ginjeni aeveds; celo naša filiate aka spremljevalka lnna je bila tiati večer natrkana, ker js rezal obraze .kakor nikoli prej. Kozi? kov, mačkov in afsn m je tisto n-rodilo v Chicagi na miljone. D*
0	pogrebu "njega" amo ae *bt-dili rdečih o& in bledih lic, resit nirano v*dihajoČij Bog mu dn
i obro blagopokojnemu "Njemu". Na naše največje začudenje t j amo naili, da Mr. Alkohol kljub aloveanemu pogrebu in joknvetht miserere ni bil že mrtev, ampak t^ je zadovoljno režal iz saloonov ar dni ko mu pripovedovali raz: Čni iblajtarji in mrtvaški ptiči predno ae je dal prepričati, da ji menda rea mrtev in odšel za neko: tednov, kot Kristuš v predpekel tolažit tiate zgubljene duše, ki H' ni na tem nc na onem svetu. Kiju* temu pa ae ftc prikazuje avojim i voljencetn v negotovih, sveti' krajih in čaaih. Paragrufcljci nii\-rih in mladih prerokov pa govore da bo čea nekaj tednov čaatitljivo od mrtvih vstal in kraljevsl v bi o avetega Oatnbrlnuaa do predveče-ra godn Antona PreŠičkarja z ve iko močjo in veličnnatvom. Po tem bo v nebeaa Sel, nakar bo alfe dila generalna aula — če dež ne io del 1 Tolaži me le to, da bo v kratkem vpeljan reden preko-oceanski polet in as bom kske ante aobote popoldne lepo vsedel v xrakoplov, "pa ae v Šiško v vna peljsl", kjer gs bomo atianili par coasrčkov ns adrsvje in jeao vanh iejnih kamel, v nedeljo zvečer, ko l>o hlad. pa lepo nazaj proti U. H. A. Večje družbe bodo lahko naje» e apecijelne izlet niAke luftžife in prirejale uedeljake piknike na Rožniku s aaj vožnja ne bo trajala doati dalj. kot zdaj a "truckom" v Willow Springa. O, fte ga bomo!
Nedeljo lipovega evetja amo preživeli pod pristnimi alovanaki-mi lipami idiličnega Algonquina. Nekateri ao trgali lipove cvrtje aa »i mak i prehlailf jaz asm ae bal za moje poročne hlače, isto aem ev#» tje raj*i kar fotografiral. Če me prime nahod ali prehlad, akuial ga bom nsfulati, nairoma hipnotl-rirati a tem. da bom zaljubljeno o-gledovsl lipovo cvetje na aliki ali
1	m» iato pomočim v krop. Če ne bi nihče delal ekaperiraentov ne bilo bi nikakih novih iznajdb. — Dm-ge doživljaje za enkrat iaptiatim, omenim naj le hudo poakuinjo, ki me je doletela avočor pred odho-dom!
let t Vasts, kravo aem bil izgtibil Ca« je bilo domov gnati, ker je Ae prihajala tema tiho pu p«ji|||| |« grmovja. Žabice ao imela žs vetr-
nice a petimi litanijami, krave pa nikjer 1 Vaško lipo acm obiel, vaško vrbo potresel, pogledal okoli vaeh fencev, preiskal vas pota in atezice proti Gsry, proti Elginu in Algonquinu, pa nič. Klical aem jo z najlepšimi imeni in prosil, naj ae vrne na pravo pot, pa mialite, da ae človek kravi amilif Figo! Na nekem oddaljenem palniku aem po dolgem iakanju ugledal nekaj izgubljeni Beaaie podobnega. Veselo ji prižvižgam nasproti, a ko jo pogledam v obraz, apo-znam, da je soaedova Nellie. Postajalo mi je vroče in kar na jok mi je žlo in da me ni "mladič-so-pastirček" potolažil, ne vem kaj bi se bilo zgodilo, ker je Fox-River tako pri rokah. "Vež kaj," mi pravi brihtni mladič, "v cajtenge jo dajva, pa se bo naiila. " "Idealna ideja," sem vzkliknil, vsedel- ae na žtor in takoj sestavil sledeči oglas: "Kje je Mrs. Bessie Cou po domače Krsvs t Zsdnjič so jo videli pri Ongsvem koritu.
NA PRVE MARKEČL POSOJILA IN NA OBVEZNICE; KUPCI fi vau» NISO DO DANES IZCUBIU NITI CENTA To je nai rekord, na katerega amo lahko ponosni. Direktor toga odbora je gos. J. F. Stepina, kateri je že nad 28 let v zvezi • tem bančnim poslom in je v ti dobi prodal za $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obvez, aic in kot blagajnik in predsednik te hranilnice t času fe* let in pol napravil posojil raznim kupcem na m&rkeče, hi* poteko in obveznice za $9,500,000 in niti centa niso izgubili kupci.	. .M.^	j Mi imamo vedno naprodaj razne prve markeče hi po-tečna posojila in obveznice v znesk/a od $100 do $20,000.
Vi ne morete bfeljše naložiti svoj denar kot v teh prvih markičih, hipotečnih posojilih ali obveznicah.
AMERICAN STATE BANK
J. F. Stepina, preda.	Em. Beranck, p*dpr*U
Adof J. Krasi^ blag. Pod nacbtorstvoni ^Chkago Clearing Hmm". V svesi s poštno hranilnico Zdrui. «av.	r:	.
1825 Blue Island Are., \ vogal Loomis ulice,	\
CHICAGO, lUiNOfiB-.^
se jo lahko po prijsznem, pod gasto-žtirivoglatem obrazku In ro-žičkih, kot ao jih nekdaj nosili gorski žkrateljčki. Hodi pofivedru no, kot stara krava, nosi nizke žolne in mubavnik in ima kosmata užeas, zaljubljene oči in rdeč nos. Kdor ve za njen sedanji naslov, naj mi ga naznani, zakar dobi sto kron (blizu $5 am .Volj.) nagrade. Ako ps sama vidi ta oglas, naj se nemudoma zglasi v pritličju On-gavega senika. Odpužčeno ji je vbc. Če ae ji ne amilim jaz, naj se usmili vsaj nedolžnih otročičev, ki morajo piti črno kavo ...'
Rsvnon ko sem mislil poslati la oglas br^dnižtvu Algonquin Jour nala, Slovenca in Nožnih Granat, je poaebna patrulja Hažla zgubljeno Beaaie v ledenici, kjer se > avoječasno hladil božanski Scklitz. Veselje je bilo velikanako in da Smo imeli kakšno pisano tele pri rdkah, bi ga bili zaklali. Kaj sem lartjal ponoči ,ne vem; mislim pa, da Od' samih bezljajočih krav. Ko je namreč petelin devetiČ zapel, o-glsail ae je pri vratih kučegazda ln izjavil: *4Poglejte no, Tone spa v a, kakor krava ..."
Se malo in me ne boste videli vsaj za par tednov. Vzroki j revi-zija, polletni računi, letne aeje, ki sle kumarce, morske kače, gene ralna suža in pasji dnevi. Torej, ne vpražajte: zakaj t
Osjžla.
SMMS4W Hm EM At ftrie, Chksfo»
Eamo v abvenaken^krvalkam
ao tiskovino sa droitvo in trgorso. m m mm mm «aa m i vet A" aa tiska v nag tiakarnL____
NESREČA Z LETALOM.
Little Book, Ark. — Tukaj je padlo doli letalo, ki ga je vodil lajtnant t. j. Lenihan. On in neki vojaftki kaplan, ki se je nahajal z
njim v letalu, sta obležala mrtvo. •
Dayton, O. — Frank 8. Caldwell je amrtno ponesrečil, ko je skočil iz letala, da prdakuai aparat, ki ga je imel obvarovati pred posledicami skoka iz letala. Letalo ae je nahsjslo sedem ato čevljev od tal.
•
Layton, Okla. — Lajtnant Chaa. W. Stell je obležal mrtev na tleh, ko je padel na tU iz majhne vi-Žine.
AOITAOUA PROTI UOI RODOV PRIÖ1HJA.
Ml
Waahinfton. D. 0. — Pod imenom "Lesgue for the Obaorvation of American Independonce" ae je ustanovila liga, ki ima namen agi tirsti proti uatavi za ligo narodov. Ta ligs v krstkem priredi shode v velikih mestih, na katerih bodo govorniki nastopali proti uatavi lige narodov. Shode bo liga obdr žsvsls poaebno na zapadu. Neka-teri aenatorji ao že obljubili, da bodo govorili za ligo.
PRXD8BDVH JB V1TIRAL PO iTAVO IA PR1KU0 VBL HRANITVENEOA SAXO-HA SA MiltBO «VIT-
LOBO.
WhüI, ; ¡m t<»n D 0 — Pradssd
Kaj takega pa že no nad »laik Wilson je retirai poljedelsko \aats. kravo aem hil i—Kil prrdlogo, ker ji je dodsljVna do
ločhs ss prihranitev dnevne mit-lolie Hvoj velo je pojsanil v daljAi izjavi.
$18.500.000.00
Edina Sleveiska Tvrdka
tutiT«, rcftiqc, mke, kan, pthlt, to m ^treUäae a Ml. ta |ej
F. KEKŽE. tlU So. MUlard Avenne, Cbicago, IU.
I Na|veé|a slovanska tiskarna v Anerfei
Narodna Tiskarna
F. K. Bauzon,
5920 St. Clalr Athm, ■ SLEVELAND, 0.
Cenjenim rojakom žirom Združenih držav, kot Izučen in atari mojater v atroki rezilnega in brivnaga orodja, da brualm britva, žkaria, ter «ploh vaa kar reža in kosi. V zalogi imam nove britva, ikarja, brivne atroja, (Bafety Raaora), ter »ploh vse brivno pripravo. Ker ne razpošiljam eenikov, naznanjom rojakom, da prodajam jaa-čene britva od $2 naprej do $10.
Požari Za lovca imam . v zalogi pužke, popravljam pnžke in 'Samokrese. Pri naročili ne smeta požabiti priložiti vaš natančen naslov. Za natanjčnejže podatka ae obrnite na zgoraj označeni naglo v: Se vam priporoča edini Slovenec v tem poalu.

ZADEVE V STAREM KRAJU
bo4p treba »edaj vreditl. Potrebovali boste pooblaatila, potrdila, obvet-•e vechto obrnite do mene, kajti moja praktična «kuftnju vam jam^i dobro nicf, iabriae la rasno drugo notarsko potrjeno listine. Za vs« tako stnvri delo. Paalt« pred ljudmi, kateri le prežo na vaš Kep. Vsa pojasnila f(lede potovanja v staro domovino dajem brezplačno.
ANTON ZBASNIK, Javni Notar,
»tov, sobe 108 Bakeiret Bldg. — Oorner Diamond and Oraad St, PITTSBUROH, PA.
(Bavno nasproti kort Rousa.)

NOVIGAI	NOVICA 1
POZOR ROJAKI I
Is pravega priatnega hmelja in PURITAN L T EXTRACTA ai vaak lahko naredi doma 6 galonov najboljžega hiftelovca ta $1.50. Poskusits enkrat, da se prepričste. Ns-tančna navodila požljemo z naročnino. Naročnino za manj kot $1.50 ss ns požiljs. Z naročnino vred pošljite money order, bančni čok all draft. — Vac poliljatve ae naj naalovijo na:
H Mladič J. Verderbar Co, 3608 So. Lawndale Ave Ohiosfo, m (uninc.)	Udmno zastopnike.
ROJAKOM NAZNANJE!:
_ .	seal «rad aa Ml Waski^te« At«., na sproti Of*** î
k1er se lahko vidi ia Penn'a Sut iona. Urada« ore ae od 9 do • 12 doporan«, In ed S do 6:30 popoldne.	0.
—T--------— — — «	PM"""1"	■
gim asag^aw noUrtkil in "varujem proti ognjo In drs- §
n	^bko ktaaoik atavMU i« Mri nove hiž« na predaj-
f,"m ,oU vaak««u kupeu kateri ae aglaai . ii|L	oo^enjul kupiti lot .H hite, sedaj j« čaa. da ai
osUdate m|« l«ta in kl*e in da deblu moje pogoj«.
PridiU porledat ali pttiu takoj sa pojaanila. Naalovi
FRANK SCURICH, m™
BRIDGEVILLE, PENNSYLVANIA.' «
• MiMMtiaaatïaM mm* ■-■ ■ ■ ^