I^saiBiesEsm stevlYfca	39 v-fnarJeT«
S4* številka.
dn® 7« julija ISIS«

Letaik Kh

STEAZA
Isaeratf a»®®äs»5i»
s«^ računajo .go 4© o#0redne večkratnih — pspüWst
»Straža« izhgfa v pm-đeljak in petek p&peiain®j
Rokopisi se ne vrsčajo
Slošrebaip Sei se potegujejo as$i;Švabe.
Iz tot. lija v Slov. goricah smo danes ob z namenom, da bi germanizirali [kraje od ^Spilja sklepu uredništva »dobili naslednjo skoro never- J do Maribora. Okoli 2 milijona K je vrgla samo jetno vest:	} Siidmarka v našo okolico za germanizacijo. (Glej
Dva Slovenca iz Maribora: „jurist“ dr. Je- [ Izvestje Südmarke 1. 1912, 1913 in 1914). In nič iz Zagreba in odvetniški' uradnik Gilčvert (ki \ sedaj se najdeta dva Slovenca, ki za papirnati j je uslužben v odvetniški pisarni dr. Rosine) sta » denar zapišeta Švabom, da niso prišli k nam iz f te dni imela sestanke s tukajšnjimi siidmarklni- j germanizatoričnih namenov, ampak samo kot j mi in jieiin s tatovimi naseljenci. Sestavila sta v | „dobri vinogradniki“'. V spomenici prosijo Švabi, ! slovenskem, srbskem in nemškem jeziku spo- j naj se jih pusti na sedanjem mestu ter se njih jj menico na deželno vlado. V tej spomenici raz- jj posestva naj ne denejo pod državno nadzorstvo. ! lagajo Švabi (sli pravzaprav omenjena Slovenca j Omenjena gospoda sta v družbi pet Švabov kot jj (?!?), ki sta sestavila % prestavila spomenico), f odposlancev naseljencev prišla k županu Franc j da so prišli iz nepolitičnega namena v Št. Ilj in j Thaleiju in sta ga pridobila, da je potrdil spo- j okolico, da njih naseljevanje ni imelo nobenega jj menico s svojim podpisom. — Opomba uredni-germanizatoričnega namena, da spoštujejo Šlo- j štva: Ugotovili smo, da dr. Jenič stanuje v Za-vence, da hočejo biti zvesti državljani kraljestva jj grebu, a da se namerava naseliti v Mariboru. SHS itd. V spomenici ni niti z eno besedico f Jenič se je „pogajal“ s Švabi, a Gilčvert ga je povedano, da^so jih poslala vsenemška naseljni- | baje samo spremljal in prestavljal spomenico, ška društva Südmarka, Heimstatt, Schulverein, j Prosimo natančnih podatkov o Jenič«.
Gustav-Adolfverein in' enake organizacije k nam j
Italijanska zverinstva v Trst«.
Jesenice, 7, julija.
Begunci iz Trsta, M so skrivaj -prišli Čez gore, pripovedujejo, da »so Lahi v Trstu obesili na javnem trgu 24 slovenskih voditeljev in 4
Slovenke. Nesrečneže so osumili, da pripravljajo upor. Tržaški Narodni dom in Ciril-Metodovo šolo so zažgali. Trpljenje naših bratov na Primor-skam pod laškim jarmom je nepopisno. §fj§| fjjfl
mmmsmpe-
Nova demarkacijska črta najpLoroškein.

Celovški list „Freie Stimmen“ piše z dne
4.	julija: „Poveljnik italijanskih čet na Koroškem je obvestil deželnega poveljnika koroškega, da je vrhovni zavezniški svet določil demarkacijsko črto med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo v znanem smislu, da bi namreč spadal Celovec ter severni breg Vrbskega jezera z Vrbo v področje nemško-avstrijske zasedbene posadke. Iz jsanes-
djivega vira smo danes izvedeli, da se bodo J prihodu ji teden vršila nova pogajanja za premirje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo pod vodstvom tukaj se nahajajoče medzavezniške misije. Ta pogajanja se bodo nanašala na določitev demarkacijske črte v vojaškem, upravno-po-litičnem in gospodarskem oziru.

Položaj vojnih posojil »1 lemšii Avstriji«
Pri nas vlada velika negotovost glede usode vojnih posojil. Slišijo se razni glasovi, stavijo se razni predlogi, a nikdo ne ve, ali se bodo vojna posojila in po kakem kurzu upoštevala. Tu in tam je bilo razširjeno mnenje, da smo mi na slabšem, ker ne pripadamo k Nemški Avstriji, ker bodo v Nemški Avstriji vzeli vojna posojila po nakupni ceni v poštev. Da temu ni tako, ampak, da je tudi v Nemški Avstriji usoda vojnih posojil negotova, se je lahko prepričal vsak, kateri trezno presoja položaj takrat, ko je Nemška Avstrija ustavila izplačilo obresti vojnih posojil.
Dne 30. junija t. 1. se je vršil občni zbor državne zveze nemških hranilnic, na katerem je predsednik Zveze dr. Schönthal med drugim po-vdarjal, da so nemške hranilnice jako zainteresirane pri usodi vojnih posojil, saj je okrog 40% vlog hranilnic naloženih v vojna posojila in je propad večine nemških hranilnic gotov, ako se razveljavi vojno posojilo. Dr. Schönthal priporoča oddajo premoženja in upa, da se bo s tem sredstvom dvignil denarni promet in cela produkcija.
Na to je govoril finančni minister dr. Schumpeter. ki je povdarjal, da treba z ozirom na hranilnice rešiti vojno posojilo. Najvažnejša naloga države mora biti poplačati vojne dolgove in izpeljati premoženjsko oddajo. Brez oddaje premoženja ni mogoče rešiti vojnih posojil. Razmere se bodo le tedaj zboljšale, ako se reši vojno posojilo. Nadalje je razpravljal finančni minister o finančnem položaju Nemške Avstrije.
Poročilo o tem zborovanju nam kaže, da ne morejo niti oni krogi, ki so strastno agitirali za vojno posojilo, ki so vsakega smatrali za hudodelca, za veleizdajalca, ako ni delal in agitiral za vojno posojilo, rešiti vojnega posojila in da celo Nemci, ki so hoteli vojsko se do zadnjega časa za njo navduševali, nočejo rešiti vojnega posojila. Usoda vojnega posojila v Nemški Avstriji ni samo negotova, temveč se bo rešila, le tedaj, ce bodo pri oddaji premoženja do- * i
LISTEK,
Napisal Matko..
SpCMMlfli»
CKess*®.)
Travnik, na katerem sva pasla vole, je bil v sredini nekoliko močviren. Strict? .to močvirje ni ugajalo, ker je bila krma tam kisla, za neju pa je bdo tisto močrrije kakor nalašč. Vobaeja in bavšeja sva pr. gna k h grabi, napovedala jima, d& bosta krvavo tepena, če bi šilila kam v škodo in hajdi v močvirje igrat in pacat. Hlačke sva si zavihala čez kolena, da se ne bi preveč zmočile in zamazale, kar bi imelo nedvomno pozneje za posledico brezove maziio od očeta. Toda boljša previdnost, nego neprijetna kazen!
Bilo je v petek sredi oktobra Da, v petek! Sedaj razumem, zakaj je bil tisti dan tako nesrečen, ker je bil pač petek. Vola sta se pasla mirno kakor se to spodobi pametnima voloma, s Pepčekom pa sva bila zaposlena vsak na svojem koncu mlake; Pepček je speijava! vodo iz ene globine v drugo, jaz sem delal jezero za papirnate čolne. Seveda je bilo treba kopati na globoko radi prostora; ker nisem imel ne motike, ne lopate, pomagal sem si z rokama. Roki sta bili kar najbolj praktični; rabil sero ja za motiko, lopato in grablje.
Kot pridna delavca sva bila zamišljena vsak v svoje delo; niti govorila nisva sama s seboj, kar je sicer navada otrok in gluhih ljudi. Že sem se veselil prijetne zabave s čolni; samo ob strani je bilo treba popraviti.
Stegnil sem roko v mlako, razprl prste kakor grablje in potegnil — o groza — ko sem pogledal svoj plen, bila je grda žaba. Niti jeknil nisem, tako sem se prestrašil. Nekaj časa sva se gledala z žabo, češ, kaj mi hočeš.
Pepček ni opazil ničesar. Ko, sem se ozrl v njega, šla je hudobna misel v mene. Strah me je minil, misel pa je bila taka le: Prestraši Pepčeka z žabo!
I	Pogum se mi je vrnit, strah je izginil in zakaj i
I ne? Pepček je ves zamišljen ril po mlaka; Previdno f «era prijel žabo za zadnjo nogo, tiho še splazil k Pep
Ičeku ter mu priložil žabo za vran Pepček je skočil kvišku, zakričal ter brcnil žabo, da je čapnila v vodo. Urno se je okienil, pogledal me divje in se v istem trenotku zakadil v mene. Posledica tega naskoka je Lila, da sesa se vsedel v izkopano jezero. Reklo je le samo čof in že sem sedel na mehkem, pa tudi na —
I mokrem. AM sedaj je popadla jeza tudi mene; zaradi tiste žabe naj se skopljem v mlaki? Nak,nikoli! Izko-bacal sem se iz mlake, stresel se nekoliko kakor ovca, kadar jo perejo, in že šem bil pri biču. A Pepček me ni čakal praznin rok; tudi on je pograbil bič in — stala sva si nasproti dva srdita sovražnika, ki sta bila pripravljena biti se do skrajnosti.
Boj se je pričel. Z biči sva švrkala in plajskala po golih nogah, kolikor je kateri mogel. Nisva jokala, molčala sva kakor dva junaka ter se božala z biči do onemoglosti.
Ko sva se naveličala ter si namazala dovolj skelečih klobas, sva prenehala. Bil pa je tudi skrajni čas, kajti solnce je zašlo in vola sta nama popihala — k sreč! — proti domu. Komaj sva jn dohitela.
Sama volov še nisva mogla izpreči, zato so prišli j pomagat oče. Komaj so naju zagledali, že so zagr-j meli:
i »Giomska semena, kaj pa sta spet počenjala?« Ko pa so videli najine s klobasami nažnurane noge, so dejali napol škodoželjno, napol v šali:
s Ker sta se že sama kaznovala, vama danes prizanesem ; drugič pa vama bom še jaz pomagal«
Kazni sicer takrat ni bilo, ali klobase so skelele še dva dni.
Tako se je končal tisti petek; zaradi neprijetnega dogodka se mi je vtisnil globoko v spom-n.
V.
Maftar 1.
Imam še nebroj spominov, veselih in neprijetnih, a vsi so odmevi iz davnih srečnih dni.
Spominjam se n. pr. prijatelja Jaueza, s katerim
i sva grizle! zvonike, ko sva se vračala lačna iz šole. j Sam angel naju je obvaroval, da se nisva tistokrat za-; strupila. Spominjam se tudi tistega zimskega dne, ko smo se na potu domov drsali na Škofovem jezu. Nesreča je hotela, da se je vdrl led in zginila je v vodo moja desna cokla.
Pomislite, v sami nogavici sem moral po snegu domov! Za plačilo so me! oče še namazali zbiezovko.
Posebno veselje sem imel z mlini; mlel sem, pa nikdar nič «amlei.
Takih in enakih spominov imam še več. Vsi so mi sveti. Zakaj ? Ker so vsi bolj ali manj v tesni zvezi z mojo • rajno materjo. Ta spomin pa je najbnjkejši.
Moj Bog. kakšen človek mora .biti ont, ki se ne spominja svoje mladosti z nežnostjo, če že drugače ae vsaj zaradi matere.
Moja mati je umrla spomladi.
Takrat, ko sem jo videl zadnjikrat še živo inpo*-zneje mrtvo na pravdi, bil sem žalosten ; ali svoje žalosti se nisem docela zavedal. Kako neki? Vse se mi je zdelo kakor težke sanje, iz katerih se človek prebudi ter zahvali Boga, da ni nič res, da je le mučno' sanjal.
Toda jaz nisem sanjal; vse, prav v »e je bridka resnica, sedaj vem natanko: Mame ni več.
' Kolikokrat jo kličem v samoti, v zapuščenosti, v bridkosti: Mati, mati, kje ste? — Matere pa ni inje na tem svetu nikoli ne bo, ker se predobro spominjam onega zamolklega glasu, ko so padale prve grude na materino krsto — v grobu.
In kako lep in miren je bil njen obraz, ko je ležala mrtva med cvetlicami! Ne, ona ni mrtva, ona spi. Mati ne more umreti že zavoljo svojih otrok ne.
Trdno verujem — o mati — da se bova videla ne več žalostna in revna, ne več preganjana in obdana z neštetimi krivicami, ne, takrat boš srečna ti in mi vsi, ki smo ti bili v «življenju ljubi, ki smo bili tvoji.
Do takrat pa počivaj sladko, ljuba mamica l Spomin na te nam bo vsem svet, četudi zavit v črn pajčolan srčne žalost?
Mirovni pogoji za
Po poročilih iz Pariza bodo v najkrajšem času končana mirovna pogajanja med entento in Nemško Avstrijo. 0 nekaterih posebno zaple-nih financielnih in gospodarskih vprašanjih med
bili toliko skupaj, da bo kaj odpadlo na vojno posojilo. Sredstva za vojno posojilo bodo toraj morali preskrbeti poleg onih, ki so podpisali vojna posojila tudi oni, ki niso — nič podpisali.
Poročilo pa nam tudi pove, kako dobro so umele hranilnice svojo nalogo kot zavodi, ki uživajo pupilarno varnost. Okrajna glavarstva so zahtevala 20 do 24% vlog za vojna posojila, a goreči in po odlikovanjih hrepeneči voditelji hranilnic so naložili kar 40% vlog v vojna posojila. Pred vsemi Nemci so prednjačili spodnještajerski nemškutarji pri hranilnicah v Ljutomeru, Slov. Bistrici, Ptuju itd. Bahali so se razni Ornigi, Thurni, Wiesthalerji itd. z velikim patriotizmom, a sami so malo podpisali, pač pa so ogromne svote denarja iz hranilnic, kjer se je stekal po večini slovenski denar, dali za vojna posojila. Ti možje pa so imeli še drzno čelo, da so vedno’trdili, koliko nemškega denarja se je iz Sp. Štajerskega dalo za vojna posojila in kako so Slovenci — kupovali hiše mesto da bi podpisovali vojna posojila.
2asega zlatega denarja in vrednostnih papirjev v Meniški Avstriji»
Dunaj, 3. julija.
V včerajšnji seji narodne skupščine so obravnavali predlog, naj se zavaruje kredit za inozemska živila in surovine na ta način, da se poseže po privatni imovini v zlatem denarju in v inozemskih vrednostnih papirjih ter da se zastavi gozdno posest in izvoz lesa. Nadalje je bil predložen načrt, po katerem naj se izpremeni eksportna akademija v visoko šolo za svetovno trgovstvo. Vlada je pooblaščena, izdati za dve milijardi novih bankovcev. (LDU),
Nedepustro® iztirjevanje.
Deželni svet in deželna vlada v Gradcu se še zmiraj obračata na spodnještajerske otjčine, zavode in oblasti z zahtevami, da naj se v Gradec vplača to ali ono na primer naročnina za državni zakonik, prispevki za regulacijo Savinje itd. Samo ob sebi razumljivo je, da po 1. novembru 1918 prebivalci naše države iz javno-pravnih naslovov nimajo ničesar plačati tujim oblastvom in seveda tudi ničesar, kar spada v deželno avtonomno upravo, za katero je bil prej pristojen deželni odbor v Gradcu. Zaostale tirjatve se morajo plačati našim pristojnim uradom in oblastim oziroma likvidacijski komisiji štajerskega deželnega premoženja v Celju in se bo v prid tujih oblasti pri obračunu priznalo, kar jim gre. Za jednako postopanje se je izrazil nemško-avstrijski državni urad za finance z dopisom z dne 15. decembra 1918 za celo področje nemško-avstrijske vlade. Vsi pozivi iz naše strani, naj se spoštuje to načelo tudi nasproti nam, so brezuspešni in prihajajo zmiraj novi slučaji takega nedopustnega iztirjevanja s strani raznih uradov v Gradcu. Opozoriti moramo torej vso našo javnost, da se taka plačila naravnost ne smejo izvršiti ampak le v roke naših domačih uradov oziroma likvidacijske komisije v Celju. Imamo namreč iz skupnega obračuna mnogo več tirjati iz Gradca negO\ Gradec od nas in Gradec nam dosledno ničesar ne plača pred konečnim skupnim obračunom, iz naše strani pa skuša na tak popolnoma nedopusten način v svoj prid izvabiti plačila, vsled česar smo v veliki nevarnosti, da bomo oškodovani. Ponovno toraj prosimo vse pri našem ljudstvu merodajne činitelji, da javnost ob vsaki priložnosti tozadevno temeljito podučijo, da se iz nepoučenosti ne prizadene škoda naši skupnosti.
Predsednik likvidacijske komisije SHS za Štajersko v Celju, due 4. mal. srpaua 1919.
Dr. Kukovec.
Orožne vaje letnikov 1889 in 1888.
K d verne sečni orožni vaji bosta vpoklicana letnika 1889 in 1888. Letnik 1889 mora priti k vaji 26. t. m., letnik 1888 pa 30. t. m. Oni, ki se ne bodo pravočasno javili, bodo morali za ka-
Nemško Avstrijo.
Nemško Avstrijo in njenimi sosednimi državami bo baje razpravljala posebna komisija na licu mesta.
Polllične vesti.
zen več časa služiti kot se je to zgodilo pri zad-
Zopetni dogovor med slovenskimi strankami
Iz Ljubljane nam poročajo, da se je med slovenskimi strankami zopet sklenilo „premirje“, če se ga bodo v Ljubljani le držali!
Protin se vedno v Parizu. .Zagrebški „Obzor“ je poročal, da se je Protič že 'vrnil s svojo delegacijo v Beograd, kar pa ne odgovarja resnici.
njem vpoklicu. V interesu vsacega posameznika j Preoti6J z delegacijo’seUe vedno nahaja v Parizu.
je, da se pravočasno javi. Natančneje povedo lepaki.
I Špilje ima slovenskega župana. Občinski za-
I stop v Spilju je razpuščen. Za gerenia je ime-
novan zaveden Slovenec Ignacij Tišler, posestnik Hmmee od Sw« Trojice v j v Špilju (ne v Špiljah, kakor se glasi v Uradnem ,	I listu za Slovenijo).	/■' |
s® * _	I Nemškutarski nadučitelj Soretz, zn an iz leta
Sv. Trojica, 2. julija. | 1914, je še vedno nastavljen v Selah pri Ptuju. Doživeli smo nekaj, kar ne bi nikdar pri- I To je tisti Soretz, ki je romal z Ornigom na čakovali pred ujedinjenjem Jugoslavije. Naš pri- f Dunaj in ki se je sploh proslavil kot naš velik jazni trg je dobil popolnoma slovensko lice. S narodni nasprotnik.
Nemški napisi na občinskih deskah, kažipotih, J H&RČUrskO P@Zd£L Na celem Sp. Štajerskem trgovinah In gostilnah so popolnoma zginili. Naj- | ni večjega nemčurskega gnezda, kakor so Ko-prej so jih le zalepili s tankim papirjem. Toda | njice in okoliš. Nemčurji še vedno mislijo, da nada in upanje na boljšo bodočnost je zginila, j se nahajajo v blaženi Avstriji. Tako se pri go-Na ukaz narodnega sveta so nemčurji morali od- | stilni „Grünen Baum“ zbirajo gospoda:	Sutter,
straniti papir in odstranili so nepotrebne nemške j Hausenbüchel, Wesenschegg, Đetitschegg i. dr.
napise. Mlada in čila Jugoslavija jih je le pre- | ter zabavljajo čez Jugoslavijo in vznemirjajo tu-pričala, da ostanejo v Jugoslaviji. 5. julija bo J kajšnje Slovence ter agitirajo proti našemu uje-trojiški trg popolnoma prenovljen; vsaj vnanje J dinjenju z brati Srbi. Poštni urad v Konjicah popolnoma naroden. Treba bo podregati tudi | še vedno uporablja nemški pečat z napisom: glede napisov v javnih in v splošno obiskanih | „Gonobitz“, čeravno so si že vsi ostali uradi lokalih; ker tu je še veliko nepotrebnega, kar j preskrbeli slovenske ^napise, narodno mislečega človeka vznemirja,	| . UdVB VŠ3da 03 C@Šk0~Sl0V3Šk6!n. Dosedanja
„Jugoslavija“ se v pondeljkovi številki znaša | vlada dr. Kramara je podala predsedniku češko-nad čč. oo. frančiškani, češ, da ne puste v cerkvi \ slovaške ljudovlade Masariku odstavke. Za mi-I peti narodne himne. Dopisnik omenjenega lista | nistrskega predsednika je imenovan socialni de-j ni menda nikdar v cerkvi, ker sicer bi vedel, I mokrat Tnsar, ki je že sestavil novo vlado. No-I da se je narodna himna pela na praznik varstva š vo ministrstvo se bo v torkovi seji predstavilo I sv. Jožefa, ko je bila slovesna služba božja za f češko-slovaški zbornici.
: Mladeniško zvezo, ki je imela isti dan svoj občni j Rimski pakt M italijanski Zbornici. Italijanska zbor. Dopisnik bi videl svoje pristaše, med ka- I zbornica se sestane 9. julija. Poslanec Torre je
i terimi zavzemajo zdaj prvo mesto bivši nem- \ objavil v listu „Giornale d’Italia“ interpelacijo*
l čurji, kako so drli iz cerkve, ko so čuli narodno j katero bo stavil v zbornici in v kateri očita via
j himno. To so storili vkljub temu, da se je iz | di, zakaj da ni že takrat, ko je bil sklenjen, rim-* prižnice prosilo, da naj se narodna himna poje j ski pakt, torej pravočasno, uredila teritorijalnih j ali pa stoje posluša.	|. vprašanj z Jugoslavijo. Torre napoveduje več
„Jugoslavija“ napada nadalje nadučitelja J. f razkritij, ki bodo naperjena pi\)ti vladi, j Mavriča. Napad je naravnost nečuven. Od strani j , PortllgilSkd 10 RUJUUflijä p.iZDBlS jli§9$!3VtjC. I njegovih političnih somišljenikov kaj tacega ne ' Portugalska in Rumunija ste službeno priznali J bi nikdar pričakovali. Vsaj neresnice naj ne bi I kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, i objavljali. Toliko dostojni naj bi bili, da bi vsaj j
neposredno pred odhodom g. nadučitelja s tem { prizanesli. Gospod je 40 let delal za vzgojo tu-t kajšnje mladine V tem delu je bil skoz in skoz l narodno naprednega mišljenja, pač pa vedno mož j na mestu. Tudi zadnji čas se more o njem to ? trditi, ker ga je dr. Weis! sam določil v na-I rodni svet.
Teilenske novice.
Maturo na držauni gimnaziji v Mariboru je
napravilo, kakor smo že zadnjič imenoma poročali, 17 gimnazijskih abiturijentov in 5 abituri-
Dne 10. jun. je posetil tukajšnji samostan f jentov z višje vojaške realke. Po pomoti je pri gen. vizitator o. Avguštin Juničič, provincial re- f abit. Merčun Ljudevitu izostala opomba, da je dovne okrajine SS. Salvatoris v Dalmaciji. Radi \ maturiral z odliko, kar s tem popravljamo. — njegovega narodnega mišljenja in delovanja so | Na nemški paralelki se je vršila matura dne 25. ga Italijani izgnali iz Zadra. Vrhovni predstojnik I in 26. jun. Predsedoval je prof. Fr. Vadnjal, frančiškanskega reda mu je poveril vizitaeijo | predsednik Višjega šolskega sveta. Maturiralo je
I 19 Nemcev, med temi 4 z odliko. — Končni u-I speh ha mariborski gimnaziji je torej sledeči: f Maturiralo je 22 Slovencev (5 z odliko) in 19 f Nemcev (4 z odliko).
Hatura m drianra moškem ufiteljišiu v Ma-
I ribom se je vršila dne 27., 28. in 30 junija t. L
slovenske frančiškanske pokrajine in volitev novega definitorija.
Priredi itve.
V nedeljo, dne 13, t. m.	,	,	, , .	...	. ,,	.,
V Št. Juriju V Slov. gor. ob 15. (3.) uri v | Pod predsedstvom višjega šolskega nadzornika
f prostorih g. Krajnca veselica bralnega društva »Edi-
nost.« Na vsporedu je petje, govor, srečolov ter igri
s »Skriven zaklad, in »Jeza nad petelinom in kes.« — i V Dobju po večernicah v društvenih prostorih prisl reditev izobraževalnega društva. ' Na vsporedu so igri »Fabiola in Neža« in »Oh, ta Polona!« — V Konjicah po večernicah v tuadnih prostorih občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice po običajnem vsporedu. — V Braslovčah po večernicah v društveni ih prostorih igri »junaške Blejke« in »Za letovišče«, ki jihv uprizori bralno društvo. — Pri Sv. Mihaelu pri Š 0‘štanj u < b 15. (3) uri pod milim nebom velik ljudski shod SKZ in JSZ za. Šaleško dolino. Govo
dr. Leop. Poljanca. Maturo so napravili sledeči gg kandidati (ozir. kandidatinje):	Boc Boris iz.
Celja, Jaut Rudolf iz Gradca, Korban Josip iz Sevnice, Lovrec Hedka iz Olimja (z ödliko), Lovrec Zinka iz Olimja (z odliko), Podlogar Rudolf od Male Nedelje, Predan Zvonko iz Ptujske gore, Prelog Janko od Male Nedelje, Slane Emilija iz Gradca (z odliko), Skrbinšek Vladko iz Hajdinja, Tominšek Helena iz Kranja (z odliko), Vertačnik Vid iz Podvine, Živko Vinko od Sv. Martina na Pohorju, Zeilhofer Alfonz iz Poljčan,
ri dr. Ogrizek iz Celja in več drugih. — Celjski Orel S Dobernik Šima od sv. Jakoba v Rožu, Kaučič
poleti na Gornjo Ponikvo Odhod iz Celja ob 6 uri zjutraj. Na Gornji Ponikvi ob 10. uri skupna sv. maša. Popoldne po ve ernicah mladeniški shod in javna telovadba celjskega Orla. — Mariborski dijaki priredijo v Št. Lenartu v Slov. gor. veselico v prostorih g. Arnuš. Na vsporedu je spevoigra »Kovačev študent«, burka, petje, šaljiva pošta in ples. Začetek ob pol 16. (pol 4.) uri. Okoličani in Mariborčani, pridite v obilnem številu!
V nedeljo, dne 20. i m.
V Št. Rupertu v Slov. gor. po večernicah v prostorih stare šole gledališka predstava kat. izobr. društva s petjem in prosto zabavo.
Slovenci širite „Stražo!“
Franjo iz Studenc pri Mariboru in Jarc Franjo iz Račja.
Matura m učiteljišču šolski sester ¥ Maribora. Ob sklepu šolskega leta 1918/19 je pod predsedstvom gospoda višjega šolskegd nadzornika dr. L. Poljanca dne 1. in 2. julija maturiralo 15 gojenk. Zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom so prebile vse in sicer sledeče: Bartol Marija iz Ribnice na Kranjskem, Bratina Terezija iz Križevcev pri Ljutomeru, (Jernej Ana iz Griž pri Celju (z odliko), Grossman Ida iz Št. Jurja ob Ščavnici, roj. na Dunaju, Kozole Alojzija iz Koprivnice (z odliko), Križ Angela iz Zavrča (z odliko), Kroflič Frančka iz Št. Jurja ob juž. .žel. (z od-
Wđ
liko), Krušič Rafaela iz Celja (z odliko), Maučnik Alojzija iz Št. Lovrenca na Pohorju (z odliko), Pavel Karolina iz Cankove, Plevčak Berta iz Trbovelj (z odliko), Stranjšak Angela iz Št. Jurja ob Ščavnici, Vehovec Marija iz Žužemberka (z odliko), Kapfer Lidvina iz Gradca in Vesel Frančiška iz Gotne vasi pri Novem mestu (z odliko). —- Skupno je torej maturiralo v Mariboru 13 kandidatov in 19 kandidatinj (13 z odliko). Uspeh prve slovenske mature je prav povoljen, zlasti pri kandidatinjah.
Matura Ra držanu! realki v Mariboru se je
vršila od 23.-25. junija pod predsedstvom višjega šolskega nadzornika dr. Leopolda Poljanca. Maturiralo je 21 Nemcev, ki so prestali izpit vsi z povoljnim, ozirom dobrim uspehom; trije so maturirali z odliko.
Cistercijanski samostan ¥ Stični sprejme v domači redovni zavod 11- in 12-letne dečke, ki so sposobni za I. gimnazijo in imajo veselje do duhovskoga stanu. Prošnja, krstni list in zadnje šolsko spričevalo naj se pošlje do 15. julija t. 1. na predstojništvo cistercijanskega samostana v Stični, Kranjsko.
Šolske slarassfi in obdarovanja šolske mladine se vrše v torek, dne 8. julija, ob 15. uri na krčevinski šoli, v Pobrežju dne 9., na Teznu dne 11. in v Studencih dne 12. julija^ vsakokrat ob 15. uri. Vabljeni starši in vsi prijatelji otrok.
Prva slovenska veselica ¥ Srnini se je dne
6.	t. m. sijajno obnesla. Svečina, ki je bila do-sedaj nemškutarska trdnjava, ima sedaj lepo slovensko lice. Nemški in nemčurski glavači so izginili ali pa so ponižni kot kužki. Natančno poročilo o Ciril-Metodovi slavnosti v Svečini objavi „Slov, Gospodar“.
Slavnosti ¥ Radgoni m Ljutomera sta se v
vsakem oziru izvršili nepričakovano veličastno. Radi pomanjkanja prostora žal ne moremo danes objaviti podrobnega poročila. Omenimo samo, da je bilo v Radgoni ob sprejemu mariborskih pevcev vse polno narodnih zastav, sprejem prisrčen, v narodnem Ljutomeru pa je vihrala zastava samo s nosjopja okraj, glavarstva.
' f Of. tiran Glaser. V mariborski bolnišnici je v soboto, dne 5. julija ob 17ih umrl slovenski odvetnik dr. Ivan Glaser, star 55 let. N. p. v m J
Dr. Korošec obolel Iz Beograda poročajo,
da je ministrski podpredsednik dr. Korošec obolel. Podrobno poročilo manjka.
Mariborskemu slovenskemu ženskvmu društvu in njegovim podpornikom. Na binkoštni pondeljek sem obiskal v mariborski vojaški bolnišnici št. 2 naše v koroških bojih ranjene vojake. Ob tej priliki sem videl, s kako požrtvovalno vnemo se je zavzelo Mariborsko slov. žensko društvo za moje ranjence in jim s pristno slovensko dobro-srčnosto blažilo njihovo stanje ter s kako plemenito darežljivostjo se je odzvalo mariborskemu klicu, da naj pošljejo darove za naše ranjence, izvanredno mnogo zavednih Slovencev na naši severni štajerski meji. Veselje in čast mi je, vsem darovalcem in posebno Mariborskemu slov. ženskemu društvu zahvaliti se v imenu slovenske domovine, v svojem imenu in v imenu vsega svojega vojaštva za prekrasno našim ranjenim tovarišem izkazano samaritansko ljubezen. V časten ponos naj bo Mariborskemu slov. ženskemu društvu in njega zgodovini dejstvo, da je bilo prvo delo te mlade inštitucije posvečeno onim našim slovenskim junakom, ki so na naših koroških tleh krvaveli za pravdo našega naroda. Daj Vam Bog mnogo dela veselih in bistrih moči in daj Bog po Vašem delovanju našemu narodu mnogo blagoslovljenega sadu! Velikovec, na dan sv. Cirila in Metoda, 1919. General Maister.
Cvetlični dan v prid. invalidom je določen na imendan kralja Petra I. 12. julija 1919; v kmečkih občinah in industrijalnih krajih ni pričakovati od cvetličnega dneva mnogo uspehov, ker pade ta dan na delavnik, ko je vse prebivalstvo pri svojem delu. Da se tudi ti kraji pritegnejo k sodelovanju, je poverjeništvo za socialno skrb povabilo županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da prirede cvetlični dan v nedeljo, dne 6. julija. Kjer pa se namerava prirediti cvetlični dan v prid invalidom v soboto
12.	julija, tam se cvetlični dan v nedeljo, dne
6.	julija n© vrši, to je v mestih. V tem smislu je tolmačiti oklic poverjeništva.
0ržawi!§ priselile. Kolikor je đoseđaj dognano, se je podpisalo v Hrvatski 95 milijonov, v Sloveniji 40 milijonov, v Bosni in Hercegovini 30 milijonov, v Vojvodini (Banat, Bačka) 14 milijonov in v Dalmaciji 11 milijonov kron državnega posojila. Vsega skupaj se je torej podpisalo v celi naši državi 190 milijonov kron.
Denar za vojna vjatnike v Italiji. Svojci vojnih vjetnikov v Italiji lahko zanesljivo pošljejo denar za vojne vjetnike v Italiji na naslov „Slovenskega Rdec&ga Križa“ v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Naslov vojnega vjetnika mora biti natančen in razločen. Za 100 K dobi vjetnik 20 do 30 lir.
Prenos čekovne mmlm iz Dunaja. Delegaciji
ministrstva financ dohajajo vedno pogostejša vprašanja, kdaj se ta akcija zvede. Občinstvo se opozarja, da bo to mogoče šele, čim bo Nemška Avstrija razveljavila svoje zaporne odredbe. Pričakovati je, da se to zgodi še le s podpisom mirovne pogodbe, dotlej pa je vsak korak brezuspešen in v teh vnanjepolitičnih razmerah tiči tudi jedini vzrok, da se je stvar dosedaj zavlekla. Hm vlak na koroški progi. Na progi Maribor
glavni kolodvor—Dravograd—Meža se vpeljeta z veljavnostjo od 6. julija do preklica, najpozneje do 30. septembra 1919 izletniška osebna vlaka št. 417/a in 417/a, ki vozita ob nedeljah in praznikih. Vlak št. 417/a odhaja iz Maribora gl. kol. ob 13. uri 20 min. in prihaja v Dravograd— Mežo ob 15. uri. Vlak št. 414 414,/a odhaja iz Dravograda—Meža ob 19. uri 45 miu. in prihaja v Maribor gl. kol. ob 21. uri 20 min. Za izletniški vlak. je dovoljen, če se ga porabi v obeh smerah, 50% popust pri tarifnih pristojbinah osebnih vlakov. Prvi tak izletniški vlak vozi tedaj že v nedeljo, 6. t. m. — Opomba uredništva: Naša notica o slabih prometnih razmerah na koroški progi, je torej imela ugoden uspeh. Nauk: občinstvo naj take zadeve vedno spravi v časnikih v razgovor.
Štampfaoi clsnsr. Prijatelj lista nam piše: Vsepovsod so postali trgovci, uradi, davkarije itd. silno natančni pri denarju. Kjer se ne more čitati, kaj je naštemplano, tak denar se zavrne. Ljudstvo ima s tem velikansko škodo. Res je,
■ da je veliko denarja žigosanega z ponaretimi pečati. Pa tega je kriva tudi nekaj državna oblast, ker je način žigosanja bil tak, da se je vse dalo lahko ponarediti. Krive pa so velikokrat bile tudi komisije. Pisec teh vrst je bil navzoč pri komisiji, kjer je oni, ki je štemplal, delal silno površno, komaj se je zunanji krog pečata malo videl, brati se pa ni dalo celo nič; zastonj sem ga opominjal! Nimamo toliko barve! je bil odgovor. Tega denarja se sedaj ne more več spraviti v promet, ker je nečitljiv žig. Kako pa pride sedaj stranka do tega, da mora trpeti škodo ? Naj se tu naredi nekak red, mi, ki'živimo med ljudstvom, vemo, kako vre v njem, kako je od dne do dne bolj nezadovoljno. Država delaj red, pa hitro, da ljudstvo ne izgubi popolnoma zaupanja v te!
Opozarjamo! Ker se še vedno oddajajo poštam pisma, frankirana z 20 vinarsko znamko, morajo naslovniki plačevati globe. Opozarjamo, da se morajo navadna pisma frankirati z znamko po 30 v, dopisnice pa z znamko po 15 v.
Malik požar, V nedeljo, 6. t. m. zvečer so pogorela vsa gospodarska poslopja slovenskega volepošestnika Antona Pec v Dobrenju pri Št. liju v Slov. gor. Zgorelo je vse orodje in dva para volov. Škoda ogromna.
Droga predstava limm
S18P gfedallSQ V Mariboru se je vršila v četrtek večer. Kakor v sredo, tako je biio tudi tokrat gledališče popolnoma razprodano. Igrali so Fun-tekovo dramo „Za hč_er“ in Heyermansovo karakterno študijo „Amnestija.“ Igri so gotovo bolje ugajali, kakor „Strahovi“, zlasti „Amnestija“, v kateri je posebno g. Nučič pokazal vso svojo Igralsko zmožnost. Pet ulog raznih jetnikov, ki so bili pomiloščeni, je igral naravnost izborno; uživel se je popolnoma v karakter do-tičnega zločinca. Najbolje je ugajala vloga lah-koživca-barona, kar jo tudi pričalo gromovito ploskanje. Vsi igralci so bili obdarjeni z lepimi šopki.
novic«.
j. Oblast je na glavnem kolodvoru zopet zaplenila večje število dobrih konj, katere je hotela neka židovska tvrdka kot klavne konje vtihotapiti v Nemško Avstrijo. Konje bodo v sredo, dne 9. t. m., oddajali v artilerijski vojašnici našim slovenskim kmetom.
Hafliraite lipovo cvetje. Kar ga ne^ rabite doma. ga lahko drago prodate v lekarni.
Poziv vsem fndustrifcem, obrtnikom In trgovcem: V kratkem se bo sklenila med Centralno upravo za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu in Nemčijo kompenzacijska pogodba, kakoršne so se selaj sklenile z Nemško Avstrijo in Čeboslovaško. Poživljajo se vsi, ki si žele
nabaviti kakršnokoli blago iz Nemčije, ali pa ga izvoziti v Nemčijo, da sporoče podružnici Centralne uprave v Ljubljani približno vrednost in vrsto blaga ter po možnosti tudi dobavitelje, odnosno prejemnike blaga, ki bi prišli v poštev za blago, ki bi se izvozilo. V interesu posameznih industrijskih in obrtniških slojev je/ da prijavijo nemudoma vse svoje potrebščine.
Oddala jedilnega olja. Vnovčevalnici za živino in mast v Ljubljani se je posrečilo dobiti 20 vagonov finega namiznega olja španskega izvora. To olje, ki dospe v najkrajšem času, se bo oddajalo izključno občinskim, industrijskim in železniškim aprovizaeijam za neobvezno ceno približno 24 K za 1 kg, prevzeto v Ljubljani. Cena se razume bruto za neto. Prekupcem in špekulantom se olje ne bo oddajalo. Zato se morajo aprovizacije, oziroma od njih pooblaščeni reflektanti zavezati, da bodo olje delili naravnost med konzumente. Tozadevna obvezna ne-preklicljiva naročila naj se pošljejo najkasneje do dne 15. t. m. ob enem s polovico kupnine Vnovčevalnici. Ostanek kupnine se bo plačeval pri prevzemu. Oddajal se bo najmanj po en sod v približni teži 200 K. Dan oddaje se bo naročnikom pravočasno prijavil. Pripomnimo, da cene olja rastejo; aprovizacije naj torej v lastnem interesu te prilike ne zamudijo.
G0Sp9d8fSk3 komisiia za stvarno demobilizacijo v Mariboru (okr. glavarstvo) oddaja kmetom in obrtnikom deske in drug žagan les po nizki ceni 180—210 K kub. meter. (Trgovci prodajajo tak les po 400—450 K). Les leži v Mariboru, oziroma v Št. Lovrencu na Pohorju.
Petrolej ŠZ Hmerike je dospel v veliki množini v Maribor. Razdelil se bo med prebivalstvo na kmetih in v mestu. Cena litru K 5.40.
Trgovci Z dalsla, ki rabijo petrolej, se naj takoj oglasijo na okrajnem glava-stvu. Petroleja je dovolj na razpolago. Mariborsko glavarstvo ga je dobilo 5 vagonov. Za mesto Maribor ga je določenega 70 meterskih stotov.
Živinski sejmi so se zopet pričeli. Občine, ki želijo zopet živinske sejme, naj napravijo prošnje na okrajno glavarstvo.
Uvoz iz Mernike Avstrije. Na račun pogodbe
33 ŠHS z Nemško Avstrijo je še mogoče uvoziti nastopne predmete: Barve (le še majhno množino), znanstvene instrumente, klobuke, motorje, poljedelsko orodje, orodje za obrtnike, časopisni papir, steklo, razne stroje. Kdor žeii uvoziti kak predmet naj takoj vloži, s 3 kronami kolekovano prošnjo na Centralno upravo za trgovački promet, podružnica, Ljubljana.
Hmelj. Na hmelj skem trgu v Žatcu so dosegle hmeljske cene višino, kakor še menda nikdar poprej, kajti za hmelj plačujejo po 78Ö do 850 K za 50 kg. Po tujem hmelju ni nobenega poprasevanja in tudi ni bilo nobene kupčije. Stanje hmeljskih nasadov na Češkem je nepovoljno, ker vsled neugodnega vremena škoduje hmeljški rastlini razen mrčes, primanjkuje pa za škropljenje tobačnega ekstrakta. Stanje hmeljskih nasadov je v Savinjski dolini, kakor se nam poroča, povoljno.
Za S871© ni določenih najvišjih cen. V Mariboru plačujejo 100 kg svežega sena po 35 do 40 K.
Zeleno (nezrelo) Žito se ne sme uporabiti za krmo. Tako je odredilo ministrstvo v Beogradu. Kdpr bo kljub temu krmil zeleno žito živini, bo ostro kaznovan.
CeplieiSJS svinj, Z ozirom na to, da se^ je moralo velik del cepiva proti svinjski rdečici nabaviti celo iz tujezemstva z ogromnimi stroški, ukrenil je deželni veterinarski urad v Ljubljani, naj živi nezdrav ni ki za cepljenje in cepivo računajo po komadu cepljene živali 8 K.
Živinski m konjski sep na ptujski gori se vrši v četrtek, dne 14. avgusta.
ödda|3 konj. V artilerijski vojašnici v Mariboru bo konjska evidenca , od srede naprej prodajala konje kmetovalcem mariborskega in 'slovenjgraškega okraja. Prošnjo, potrjeno od občine je treba predložiti živinozdravniku Hinter-lehnerju.
Zavarovalnice. Priporočamo našim ljudem, da se dajo proti požaru zavarovati pri edini slovenski zavarovalnici, ki je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Svoje zastope ima v Celju na Bregu in v Mariboru, Livadna ulica št. 10. Kdor hoče odstopiti od tujih zavarovalnic, mora poprej zavarovalno pogodbo odpovedati. Svoji k svojim!,

boto.
Listka uredništva
Sv. Je deri: Vašo dopisnico dobili še le v so
hmla naznanila.
ECl’ Mrjasec 9 mesecec, posebno sposoben za pleme, se proda, Hugo Wolfova ulica 42, Maribor, 1211
Hrastovi stebri za plote postavljati in strežna opeka se dobi pri Jožef Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor.	1091
Večja množina vina in sodov za sadjevec proda zelo po ceni Hetzl kavama „pri Dravi“, Maribor.
1242
Pi’a4q ack* dobro ohran-J. I v? H it BO« jena parna
lokomobila
6 let stara 3 HP. Ena lepa breja plemenska krava. En krasen žrebec, 1 in pol leta star, polnokrven amerikanec. Cene po dogovoru. Franc Rnđolf, posestnik in obrtnik v Radislavcih, p. Mala Nedelja pri Ljutomeru. 1240
Slive suhe, makaroni, Radinska slatina se proda v trgovini VID MDRK.O, Meljska cesta št. 24, Maribor.	1253
Kren ÖM
in rumena za čevlje, ličilo (wichs) fino brivsko milo, rižni škrob, pralno milo, toaletno milo, cigar retni papir in tuleki (Hilse), riž, kavo in razno drugo blago, dobavlja najceneje trgovska ageptura in komisija MARTIN STADLER v Mariboru ob Dravi, Bismarkova cesta 17.
fgt
L Gdireivtik
dr*. Hud» Hawiiik
naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarkove ceste št.' 11 v SHäsriÜ'®«* v
Stifiiiijsk© ul» si® S4y E» eadst«
(pred sojini j o)
Dr. med. Vlad. Mogilnicki
iz Ši Jurija ob luž. žei. izvršuje od 1. julija t. L naprej tudi zobozdravnfško prakso« 1275
Štev. 2043/1. k n».
natečaja.
Dr.
ie etesril odvetniško pisarilo v üelikovcu«
Lipov les-plohe
kot rezan kupi Ivo Sojč, kipar v Mariboru, Reiserjeva ul. 26.
1271

Lahek voz, (koleselj) dobro ohranjen, enovprežen se kupi takoj. Ponudbe na upravo lista. 1259
Manjše posestvo v bližini Maribora se proda v Rogozi št. 4, Hoče pri Mariboru.	1271
BI£, leto star in telica se proda. Pobrežje pri Mariboru, Zerkovška cesta 64.	1286
3	cevi za studenec vso pripravo proda Vagrandl, trgovec v Mariboru.	1288
Koleselj, lep, malo rabljen, močan, za 1 ali 2 konja in 2 konjski prsni opravi. Na ogled pri trgovcu Macun v Sv. Marjeti, pošta Rače. j	. 1278
Ognja in vloma vama Wertheim-blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vsako-vrstie Wertheim-blagajnice izdeluje, tudi vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni in blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta 31.	1289
Sinih® S
DeliS-srca .
se sprejme v tovarni usnja Berg Herman.	1279—99
Jedilno sol»vžigalice
dobi v nekaj dneh
GospDdar&ka asveasu
t liJiiViijanl»
P.	t. Reflektanti naj blagovolijo poslati svoja naročila takoj. — V zalogi ima sledeče:
Žvepleni cvet, modro galico, rafijo in živinsko sol.
Koruza pride -V kratkem.
Razpisuje se natečaj za mesto zdravnika v taborišču Streišče pri Ptuju.
S to službo spojeni prejemki obstoje iz nagrade 40 E na dan, iz proste hrane in prostega stanovanja.
Nastop službe dne 1. avgusta t. 1.
Prosilci naj pošljejo svoje prošnje na „PredstojttiŠtvo taboriščne uprave v Strnišču pri Ptuju.	1284
Štev. 4294

RAZPIS.
Priprosta starejša kuharica z večletnim spričevalom, katera tudi opravlja mala domača dela, se sprejme z mesečno plačo 70'— K. Vila Jožefova cesta 25, Maribor.
1286
Išče se priden močen pekovski učenec. Jos. Žunko, Selnica ob Dravi.	1277
Učenec slovenskega jezika popol-nom vešč od strogih starišev, se sprejme v manufakturni trgovini „Terezin dvor“ v Mariboru. 1285
Več čevljarjev za fino in vojaško delo proti dobremu in stalnemu zaslužku sprejme V.. Glusič, Grajska ulica 20, Maribor, 1121 '
M
SEIMS
V Rogatcu se vrše odslej naprej zopet živinski in konjski sejmipr\i je 12. julija, drugi 24. avgusta,1 ostali pa kakor
po navadi.
Pri novo nstanovljajočem se „Jugoslovanskem generalne® komisar jaju za promet in turistiko za Slovenijo ' v Ljubljani, se razpisuje 1 aii tudi 3 pogodbeni službeni mesti začasnih tajnikov generalnega komisar-jata z mesečno plačo 1200 in 1000 K.
Prosilci morajo poleg primerne splošne izobrazbe dokazati obsežno strokovno usposobljenost glede prometa tujcev in tnristikov, v kateri namen je prošnjam priložiti izčrpen eurikulum vitae in morebitne reference Vsled važnosti generalnega komisarjata se bodo upoštevali samo prvovrstni prosilci.
Primerno opremljene in kolekovane prošnje je predložiti.
__ do inkiuzivno 16. julija i !.
pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. julija 1919,
Vodja poverjeništva za javna dela :
Ing. Klinar, 1. r.
1282
Peseda in stekl£|iice
poljubne velikosti, obešalni kavlji primerni za trgovino, sodi, stena iz stekla 7 in pol m dolga z dvojnimj duruicami in motnimi šipami ter 2 Seiffert bilarda brez hibe (povratni deski), prima sukno s Ruenes itd. na prodaj. Vpraša se v sredo in soboto. Koroška cesta 19, pri Haslacher, Mari-
Kontorisilnja zmožna za koncept 5 in vloge v slovenskem in nemš- | kem jeziku, ki zna dobro računati, se sprejme. Ponudbe pod „Marljiva 1260“ na upravo lista.
Več gg. uradnikov se sprejme na privatno hrano, opoldan in zvečer. Kje, pove upravništvo. 1261
Razna i
Stavbena pisarna
bor.		1292
POZORf		
Biči iz usnja . .	K	2'50
jemenie za čepe .	ri	2'50
goži za čepe . .	.39	2-50
kose 70—100 cm		
dolge d K12'— do	73	16 —
brusni kamni ä .	33	2-50
srpi a K 5.50, 6'—	73	650
glavni robci lepo		
pisani A . . .	33	16.—
moške predpasnike	73	8'—
ženske predpasnike	73	4'—
K 12 — do . .	»7	16.—
oxford srajce za		
fante ....	r>	45'—
plavottsk, cefbi, oxfordi, platno Mo, kiot črni batisti. — Razpošilja po celem kraljestvu
Som. skladišče
ALOJZIJ GRIUŠEK,
Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popust.
Bakrene kotlje za kuhanje s klo buki z 1 ali 2 hladilnima cevima z ali brez mešalne priprave od | 20—400 1 izdeluje, preureja in f popravlja Viljem Weiss, Sofijin trg 1, (grad), Maribor. 1290
Fin črn (zajčji) klobuk
je bil v torek zvečer zamenjan v kavarni „zentral“. Dotični, kateri ga je zamenjal, je znan, vsled česar se poziva, da odda zamenjani klobuk v kavarni „Central“, sicer utegne imeti neprilike. 1257
Iščem lokal
v Mariboru, ki bi bil primeren za kljdčavničarijo s stanovanjem ali brez stanovanja. Ponudbe: Tegetthoffova cesta 77, trafika, Maribor.	92
FRANJO NERAD,
mestni ziderski meisten v CEUU.
Irevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028
Schwof oler um
za škropljenje vinske trte in sadnega drevja boljše kot galica. Razpošilja po 1256 pet kilogramov v zavojčkih po 40 K, že pripravljeno 1 kg na 25 litrov vode.
Vrtnar, K»?rss#&Ä	27* M«***Im»*.
Posla®©;*)
V zadnjem času sika razne članke v „Novi Dobi“ z dne 17. junija t 1. znani hujskač Mozirski, kateri vidi svoje domišljavo oliko le v surovosti, piše neresnico itd., da sem jaz nekega dne vrgel iz gostilne nekega Sokola. Rčsnicš na ljubo sporočam, da je mojo bolano soprogo, katera j.g pa že umrla in se danes nč more zagovarjati, dejansko napadel neki vojak, katerega se je mirno opozorilo, da naj miruje, a ker le hi ubogal, postavilo se ga je pod kap. Poštene in značajne priče so na razpolago. Poznam tisto pričo, katera ee ponuja navesti dokaze ali k» pa tudi pod prisego izpovedal, da je bil vojak in ne Sokol. Dokler svoje trditve ne prekliče, trdim javno, da je govoril neresnico.	1262
Mm Pernsöser.
* Za vsebino pod tein naslovom ne pevsame nredotitvo »občne odgovornosti.
Slovenski fotograf
v Mariboru se vljudno priporoča cenjenemu občinstvu, društvom, pevskim zborom, novoporočeneem
mariborskega in ptujskega okraja za naročila.	1278
Franc Kurnik,
Grajska ulica 16, Maribor.
Drag® vam plačami'
lepo suho
lipovo cvetje!
Zbirajte ga in javite, kojo množino ga imate ! Vreče vam pošljem in prevzamerh blago po povzetju!
Vink® ValiiiyZaiec p. Celju
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cene!	1244
9 { 1! >,
Kedor jo je posnal, jo je spoštoval, jo je ljubil, mojo skrbno, blago, dobro, nepozabno mater gospo
Alojzijo Šileč, rojetis Čuček,
posestnico pri Sv. Lenarte v Slov. gor.
Božja previdnost in dobrota ji je naklonila, da je učakala visoko starost 75 let. Po daljšem bolehanja jo je Vsemogočni -vdano v Njegovo brezkončno voljo, vtolaženo s Sveto tbjstvi sv. vere danes ob pol 6. uri popoludne poklical k Sebi v večno življenje. Biagopoköjno bomo spremili v nedeljo dne S. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše smrti zadnjikrat k. sv. maši v župno cerkev in od tod na pokopališče pri Sč. Lenartu v Slov. gor. k zasluženemu večnemu počitku. — Bodi ji obranjen blag spomin !
Sv.' Lenart v Slov. gor., dne 4. julija 1919,
1293	Jnril Sil ec, sodni oficijal-sia.
Brez posebnega obvestila.
Naznanjamo pretnžno vest, da je v soboto dne 5. julija 1919 ob 17 uri prev den s sv zakramenti, v 55. letu svoje starosti, po kratki bolezni mimo v Gospodu zaspal gospod
dr. Ivan Glaser
odvetnik v Maribora.
Pogreb se vrši v torek dne 8. julija ob 17. uri od mrtvašnice javni občni bolnici v Mariboru na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv maša-zadušnica se bo darovala v sredo dne 9 jul ja ob p 9. uri v frančiškanski župnijski cerkvi.
V MARIBORU, dne 7. julija 1919 l.i05	'	Žalujoči ostali

I i	Pohištvo	i
s £	—
f «" najboljše kakovosti izdeluje ™" in prodaja po nizkih cenah
Obrtna zadruga mizarskih mojstrov v SARIBORU, f m	Grajski trg št. 3.
j ® Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les. 63
j 0e@aB@aajBB£Miiigas
j jg§gT’
j od preproste do vsakovrstne naj- f
■	finejše, domače, dobre in vestno ■ \ delo, vsake velikosti, izborne ka- * i kovosti izdeluje točno in solidno i > ter prodaja
ALOJZIJ ARBEITER,
", Maribor, Dravska ulica št.
(pri klarem mostu).
i jcoRinr
j prva češka zavarovalnica na
■	življenje v Progi se slav-! n emu občinstvu najtopleje ; priporoča. Mart. St a die t, i zastopnik za Slov. Štajersko
v Mariboru ob Dravi, Bis-markova cesta št. 17.
15,
719
■BaaggjgazaMga^^	... Ulili INI i il Hill II ■III I' III il III I lull 'TO lliii imHIWiTTTf T711~ OH
Državne topilce
DOBRNA
pri Celju»
■■■NnnBBBMHHSnSHHBHiBBBBNBBRBBNBHeBSSBHBBBNNRSH^SiSI
’
Akratoterma 37° C, visoko radioaktiven vrelec. — Izvrstni zdravilni uspehi pri ženskih boleznih in pri obolenju živcev.
Sekljaš juuij-efcteber.
Strokovni zdravnik za ženske bolezni:
Dr. Benjamin Ipavic. Pojasnila daje topliško upraviteljstvo v Dobrni.