liisorotl hi) sprejemajo in volj» trlstopnn vratu:
H kr., io bo tliika 1 krut, 12 „ i, „ ,* 2 „ ,, „ ,, »1 „ Pri večkratnem tinknnjl so cena primerno zmanjša.
R o k o p I s i
so nn vračajo, nefrankovanu planin, no uo sprejemajo.
Naročnino projomft opravuiStvo (•dmlnintraciju) iu ekspedloija na DuuHinki (lotiti št. lf> v Medlja-tovi hiši, iI. nudHtropjl.
Po poŠti prejeman velja:
Za oolo loto . . 10 gl. — Za pollota . . 5 '/.. ...... i
kr
Za uotrt lota
50
Polititii list za slovenski nred.
V administraciji vel|a:
Za colo leto . . H gl. 40 ki? » Za pot lota . •! „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 „
V Iijiih|jafii nn dom pošiljan volja (10 kr. več na loto.
VrodnIMvo na Dunajski cesti štov. 15 v Modljatovl hiši.
l/haja po trikrat na tedon in sicer v torok, ietrtok iu Boboto.
Kanosa.
(Konec)
Poglejmo k nagemu najbližjemu sosedu
—	na Ogersko. Tudi tu se Bismarkov ni manjkalo, še manj pa Judov. Tudi tu ao Judje kukor povsod žrjavico podpihovali in kostanj va-njo metali; liberalni Ogri pu bo podvizali novošegno postuve kovati ter v žrjavico po kostanj segati za — Jude I In res le malo let je zadostovalo, da veliko poBcatvoje prišlo Judom v roke ali pa ujim zadolženo bilo, malo-posestuikov pa grč Cez deset tiuoč na leto po
—	svetu, njih poseBtvo Bpet večinoma Judom v roke.
A tudi tu jo bilo več razumnih Bismarkov, ki ao spregledali, se vbtrušili učma svojega liberalnega delovanju ter začeli nu Kanoao misliti. Imouujmo lu grofu Aponyu. Dasi sam liberalec in z liberalci zvezan je spoznal škodo liberalnega postuvodujulstva tir nedavno zoper lastno in tovaršov delo govoril, da ao se prijatelji in naaprotuiki čudili ; drugi vuaelili iu drugi jezili. V zbornici je v zadnjem svojem govoru zavrgel vso novoSegue fraze o prostosti kupčije, obrtnije, posestva, o prosti m premikanji kapitala itd. ter rekel: „(ilavuu reč je, da kmetijstvo povzdignemo in kmetovalcu posestvo ohranimo". Kaj puk, da je Jude to zbodlo, ku kor bi jih bil najhujši brencelj p čil in isti Julje, ki pred mnogočnim Biamarkom nu trebuhu ležijo, so Apotiyu jeli — mar li zavra-čcivati V Kaj fio, ampuk kakor poulični fanta-11 n i zaničevati in zasramovati, kukor bi bil ob vso pamet. Umi1! se samo po sebi, da grol' Apony grč svojo pot — v Kanoso, kakor vsak
pameten, ter pusti psičkom lajati, dokler se ruvuo nu naveličajo.
Od tastranske polovice nafie ljube Avstrije ne rečemo nič. V Dunajski oboji zbornici imamo mož dovolj, kteri ao od prvega začetka liberalno postuvodajalstvo spoznali zu to, kur je v resnici, namreč nuizrekljivo škodo zu kmetijstvo, trgovinstvo in obrtništvo, ediuo le nu dobiček judom uekršenim in — kršenim. S svojim Bvarljivim glasom res dolgo niso mogli prodreti, a prodrli so; dani su in tudi naj bolj zagrizeni liberalci so začuli resnico spoznavati ter se proti Kanoai pomikati, čo tudi še bolj ali manj bojazljivo — za zidom ae skrivajo.
O IjudBtvu smemo še krajši govoriti. Ljuil-stvot je znabiti naj pred spoznalo škodljivos liberalnega postuvodujulstva, ker je tudi najprcd okušalo nasledke tega. Ljudstvo bodi si trgovsko, obrtniško uli kmctijško, hoče in tirju »reforme" t. j. odpravo liberulnih, pogubivnih postav. Znabiti da je od začetka pisana kučica] imeiiovuiiu ,,prostost" marsikomu dopadala, ter ni tukoj spoznal, da je vendar le kačicn, a ko je zažela rasti, se je tudi hitro pokazalo, da je iz rodu strupeuih kač, ki bi odruščena s svojim strupom znala vse ostrupiti — ugonobiti. Du res, ljudstvo je že zdavnaj zpoznalo, roke stegovulo ter klicalo pontavodajalcem: , Gospodje, rtš.te nas, če ne poginemo." Tedaj tudi ljudstvo gleda v Kuuoao in rado bi šlo tje, še uaj odkritosrčniše, nuj bi le prave vodnike imelo.
Pa govorimo ,,po domače", da bode vsem razumljivo. Priprostim bralcem, ki znabiti od Kuuose n bii nikoli nič slišali, ter tudi znubiti
ne umčjo, kaj hočo reči: ,,V Kannso iti, hoditi", bodi v pojasnenje le toliko rečeno, da Kanosa je bil pred 800 leti trden in mogočen grad ua Laškem, v kterega se jo vmaknil preganjan papež Gregor VII. Nemški ceBar Henrik IV je namreč hudo stiska Cerkev in njenega vladarja, papeža Gregorja. Itavno ta je pa bil izmed najpogumuiših papežev; sili se je sicer mogel umaknit', u podal se ni ter najmuujše potrebne pravico ni odstopil vkljub vsemu preganjanju cesarjevemu. Ker je bilo tega le preveč, ga je papež Gregor izobčil, t. j. iz katol. Cerkve izbrisal. Verno ljudstvo in plemstvo je začelo cesarje popuščati tako, da je Henrik za potrebro spoznal, se spraviti a katol. Cerkvijo, ter 8 papežem apri-jazuiti, če jo hotel še vladar ostati. V hudi zimi je šel čez visoke hribe na Laško, pred gradom je tri dui s postom pokoro delal ter prosil odvezo od izobčenju. Papež Gregor bo skesanemu cesarju odvezo podelili ter ga Bpet v katol. Cerkev sprejeli. Vae drugo, kar so je šo godilo, ne gr6 tu sem. „V Kauoso iti" pa nič druzega ne pomeni , kakor svojo zmoto spoznati ter napučnost po moči popravljati. ,,V Kanoao 110 pojdemo" tedaj lu prevzetnež govori, ki se imu zu nezmotljivega nli nepremagljivega ter svoje napake ne misli po-pravljati. Zarekel bo je pa tu že marsikdo, kterega ao okoljšine prisilile to storiti, kur nikoli ni mislil, uli znabiti tudi tadaj skesuno 111 odkritosrčno ne misli, pa —sila kolu lomi. Tako je bilo pri cesarju Henriku; tako so je tudi pripetilo že marsikateremu njegovemu nasledniku.
Zdaj pa hitimo h koncu. Sporainjajmo ae
Britkcsti papežev.
Rimsko vprašanje od dne do dne bolj sili. Odsihmul, ko so drzni pristaši mlade Italije v noči 13. julija 1881 hoteli oskruniti mrliča Piju XI vendar vsak lahko spoznu, da sv. Oče v ltiuu niso več varni, dokler ao stvari take, kukor sedaj. Pri teh žalostnih razmerah ozrimo se v preteklost, ter iščimo jednakih prikazni v minulosti.
Žalostni izgled sedunjiin poštenjakom nn Laškem daje v sedmem stoletji bizantinski dvor. Ko je razpadlo zahodno rimsko cesarstvo in je bilo razdejano tudi kraljestvo vzhodnih Ootov v Italiji, pripadel je Rim vzhodnemu rimskemu cesurstvu, in s tem se začenja dolgu vrsta trplenju zu papeže. Kukor danes delali so tudi tačBB gospodarji v Italiji na to, da bi napravili iz Svetega Očetu slepo orodje zu svoje brezvestno politiko. Oreški cesarji, pred katerim je patriarh v Carigradu nu kolenih ležal, prisojeval ali ai je „kot nasledniki apostolov" prav co, vravnavati katoliško cerkev po svoji volji.
Žo pri prepirih z Neatorijani in Monofi-siti (krivovcrci, ki bo Bpoznuli v Kristusu le
jedno nBiuro), so imeli papeži največi trud, du ao odvračali samovoljnost in predržnost Bizuntincuv. Ko so se pu zučeli prepiri z Mo-uotelethi, zapovedali so cesarji v Bizantu, vtešiti prepirljive Motu fnite, večkrat vsem Škofom na Vihodu, da nuj vprihodnje uf6: da je Kristus, akoravno je imel dvojno naturo, vendar imel le eno voljo, a papeža še o tem niso vprušuli. Zgrešili so pu pri tem vprašanji, da bi bila njegova človeška uatura brez volje, a uatura hi mu lo ostala človeška. l)a odvrne to cesarsko trinožtvo v veri, skliče papež Martin 1 dno 3. oktobra G49 Lateranskl zbor, ki je cesarsko verske razglase 038. in 048. letu razglasil za nekatoliške.
Jeze škripajo nad pogumom svojih italskih podanikov pomiril se je cesur Constant (042— (>•18) v nesluvnem pomlrji h mohamedam, dn bi enkrat zu vselej v kozji rog ugnal nepo-korno papeže. Cesarski txarh (poglavar) v Raveni, Toodor Kuliopus, pravi nameatni kralj Italije, moral jo priti v Rim 15. juniju 653, du zaloti papeža Martina, ki je bolan bil za protinom; dolžili so gu, da vero kazi, da je »ovrHŽmk države iu zarotnik zoper cesarjevo TcličaMtje. Brez pomoči, o pomankanji vsega,
so prinesli starega bolnega možu v noči 19. juniju (153 v barko nn Tiberi, ki je pa mogla, kar moč, na više pov&lje pomikati ae počasi: na otoku Nuksoa so prezimili, iu še le 17. septembra 654 ao prišli v Carigrad. Ker dolga vožnja po morji starčku ni umorilu, kukor so pričakovali, zaprli so ga tri in devetdeset dni med razbojnike v strašno ječo, ker gu je trla žeja, lakota in mraz. Konečno so nesli 19. decembra 654 trpina v noailnici V palačo blagajnikovo, kjer je štiri 111 dvajaet po volji izbranih častnikov priseglo, da je papež res imel namene za veleizdajO. Potem so ga obsodili, du ima biti odstavljen in usmrteu, in peljali so Martina 1, ko je cesar gledal iz okna svoje palače, po ukazu blagajnika na dvor, prod mnogo-brojno 111 no ž co gu je rabelj kakti veleizdajalca in verskega kazitelja oropal papeževih oblačil, vkovul v verige, okoli vratu mu jo dejal železni obroč, in tako so ga tirali obdanega Od ništevilnih beričev, spredaj je šel rabelj z golim mečem, po dolgem potu po mestnih ulicah v jetnišnice prefekture; očividno ao pričakovali, tla bode druhal, ki se da lahko raz-dražiti in imbujakati, tirjala smrt nesrečnega. A to pot ao ae varali, cesar je puatil mučene*
zadnjih 20 let; kako je ..prostosti" le deževalo; kako so nas nove liberalne postave kar za-grinjale. Novo prosto tiskarstvo; novo prosto trgovstvo; novo prosto obrtništvo; nove šole, prosti peduk; da celo nova vera, bolj prav — nevera. Da, kimaj smo še toliko razuma prihranili, da zamoremo nove in stare čase, nove in stare postave, novo in staro srečo še pr-likovati. Nova sreča? Da tudi ta je prišla. Srečno smo se znebili ter prosti postali sta rega posestva in premoženja, stare poštenosti, starega miru in tudi stare katoliške vere in značajnosti. Da, naj bi tako ne bilo! Le poglejmo srečo liberalne erel Povsod čedalje veča rev-šiua in zadolženo ali celo zgubljeno malo in veče posestvo, tiskarstvo lažnjivo, mnogokrat toliko nesramno, da naj bi človek ue skušal, bi gotovo verjeti ne mogel; mladina po liberalnih šolah spridena, da boleha na duši iu na telesu; nepoštenost in ne značaj no 31 bo kmalo zaznam liberaln h časov, ki pa, se ve da se po novejšem slovarji drugače zovete (skrbljivost za svoje, prebriaena dvorljivost); verska malomarnost, tudi popolna brezvernost je kakor nalezljiva bolezen postajala ter se prijemlje če dalje večih krogov. Pa — bodi dovolj 1
Konečno le še prašanja: Smo li po novo-šegnih darovih srečnejši postali? Smo li postali premožuejši (nota-bene če nismo sicer kršeni ali nekršeni judje)? So mar li stariši, učeniki, obrtniki zadovoljniši z otroci, z mladino, učenci? Ali so zadovoljniši gospodarji, predpostavljeni, sploh vikš, z družino, podložnimi? Gotovo — radi ali neradi — nobenega prašanja ne moremo zatrdovatr, ampak vsakega moramo zanikcvati. Kam tedaj jadramo? „Tedaj smo se zmotili"! Tedaj nazaj — v Kaoosol Spoznajmo svoje zmote; po-pravijajmo jih vsak po svojem stanu, v svojem delokrogu, po svoji dolžuosti. Le tako moremo srečnejše, mirnejše in varniše čase (loži veti ali jih saj potomcem zapustiti. Vse liberalne poskušnje so le deiovauje nevednih aii pa brezveatnih mojstrovskaz, pri katerih bi ue hotel biti, pa tudi ne njih sadu vživat'. Ravno sejalcem brezvernega liberalizma se zna pred ali potlej grozovito povračevati. Toraj nazaj v Kaaoso! Pa le nikar drug na druzega ne zvračajtno! Oranes erravimus, vsi smo se motili in zašli; nekateri z delovanjem, drugi — z
nedelovanjem; tedaj se vsi tudi povrnimo v Kanoso.
Politični pregled.
v Ljubljani 24. maja.
Avstrijske dežele. Namestnik državnega denarnega ministra S*,lavya še zdaj ni imenovan Razun znanih kandidatov se govori zdaj, da bi znal minister postati Szecsen, Ka-laj ali grof Avrel Desewfi, celo tudi grofa Aponija uekteri imenujejo. Ogrt se ve, da so vsi.
Danes se je začelo novačenje vojakov v Sirajevu.
Mestni odbor v Sjenicl je z
vsklikom imenoval fedltn. Daolena častnega meščana.
,,ltf<linost" poroča, da znani ud fakci-jozne opozicije, dr. Rabi, je tudi načelnik nemškega ,,Scbulvereina" in ob enem ud patrio-tičnega volilnega odbora. — No, zakaj ne ? Dobro je, če je človek za vsako delo 1 Vnanje države.
Iz Francoskega. Zbor katolikov v Parizu je bil zaključen 13. t. m.; pred sklepom govorilo je še več govornikov in sprt-jeta je bila cela vrsta resolucij. Prediedoval je mlag. Richird; prvi je govoril Camitle Remont, vesoljni tajnik katoliških društev o šolah „Ouvres" pri mornarjih, drugi grc.f de Melun o seganji države v prašanje družinskega gospodarstva (Socialo Jonomie) končal je rekoč : družinsko vprašanje se ne more rešiti brez krščanskega usmiljenja iu bratovske ljubezu . D'Herbeiot, poprej viši odvetnik je govorii o tem, kako se sedaj sega v pravico (pr&7o) oB-obain in premoženju. Baron de Ciaye Be-stavil je potem predloge in oklepe skupaj, katere je zbor med sejami, posebno pa cb sklepu sprejemal. Razen imenovanih so še ti-le; o razširjenji verskih poučnih bukev, o prazno?auji nedelj, o pokopu ubozih, o obnašanji vojakov na odpustu v svoji dotrov u;, o družbovanji, o nadzorstvu mojstrov nad pomočniki in rokodelskimi dečki, o tiskarstvu, ki ga imajo podpirati katoliki, in poslednjič o cerkveni s;odbi in nje povzdigi po cerkvenih godbeoih in pevskih šolah, o prenaredbi starih znampnjev (not) pri godbi v sedaj navadna in
sploh razumljiva. Ko Re je to prebralo, je k sklepu navdušeno govoril Keller, končal je spominjajo Be starih katoliških zavez in dejanja prebivalcev Vendče rekoč: Bog bode z nami, kakor je bil z našimi očeti in nam bode dodelil zmago. Upor, zedinjenje in vztrajnost tako je sklenil Chesnelong in sprejeto je bilo s splošnim odobrenjem iu potem je mlsg. Ri-hard zborovanje končal.
I« Belgije. — V 22 okrajih bodo nove volitve v zbornico, razpisane bo na 13. junija. Volili bodo 72 poslarcev in 36 starešin (aeuatorj'v). Konservativci imajo dobre nade; tembolj ker so pri Philippevilie 15. t. m. zmRgali tž svojim kandidatom Charaman Cby-maj, poprej gubernatorjem v Hennegau.
Iz Kaliire v Kgiptii Be poroča ,,Pol. Car.", da so tam sp'uh mislili, Arabi-paša je hotel postaviti samega sebe za diktatorja. Od zbora boljarjev (Noiablenkammer) uiso pričakovali toliko stanovitnosti, kolikor so je oziroma pokazali, marveč so mislili, da bodo odstavili Khediva Ttwfik-pašo; govorilo se je tudi, da hočejo vso njegovo rodovino odstraniti; ako se bodo pa vmešale vlasti: Turčija, Auglija io Francija, se jim bodo ee silo zoper-stavili. A Khi-dive se je skazal pogumnega, in se je v,sak daa vozil v odprtem vozu po Kahiri. Ministerstvo pa je dajalo zagotovila, da porokuje za varnost Evropejcev. „Times" pa poročajo: Francija iu Anglija boste deiali na to, da se veljava Khedivu utrdi, da se zopet vpliv obeh velevlasti ukrepi, a Arabi-paša mora odlaziti.
Iz Aleksandri,!® 21. t. m. „Reuter-Bureau" ima telegram v katerem se poroča, da bodo fraucozke vojue ladije brodile po Bueskem kanalu, a dosihmal se ne kaže, da bi bile kake obrambe Um napravlieue.
(Delovanje na Kranj-
Schulverein"
Izvirni dopisi.
K Dunaja. 21. maja. nemškega ,Schulveroina" skem.) Glasoviti ,,DeutBcher imel jc 18. t. m. svoj letni i hod, kterega se je v imenu Kraujskih Nemcev (?) vdeležil tudi državni poslanec baron Taufferer, pa Jurij Stampfel iz Kočevja. Načelnik dr. Weitlof je v svojem nagovoru pose&uo pohvalno omenjal, da Slovenci v Ameriki pripoznavajo hva-
HI9
še 80 dni zdihovati v ječi in jiotern so ga 26. sušca 655, 1. pripeljali ua burki v mesto Cher-son ob črnem morji, kjer je 16. septembra c pomankauji vsega, končal svoje trplenje.
Še huje pa je bila usoda sirskega opata, sv. Makaima, katerega je Konstant II drugi imel na sumu, da je poglavitno deloval pri Lateranakem zboru. Ko je bil papež obsojen, je zahteval cesar od rimske duhovščine, da naj voli novega papeža, a da bi bil Rirncen koristen strah vdahnil, napadli so grški rabeljni svetega opata, tirali na barko in vlekli v Carigrad, kjer so ga cesarjevi vradniki bkoro vsega oblačila oropali, iz barke potegn ii iu v ječo vrgli.
Starešinstvo ga je tožilo veleizdaje, ver-Bkega in politiškega hudodelstva, a ta cerkveni mož, ki se je prišteval naj imeoituejšim in najbolj izobraženim možem v državi, zagovarjal Be je s tako zgovornostjo, da se jim je zučas dovelj videlo, preguati ga v pregnanstvo v Bycijo na traški zemlji. Ker pa je bilo za-Btonj vae trpinčenje in prilizovanje, poklicali ao ga zopet v Carigrad, tam so ga postavili pred cerkveni zbor, ki je preklel in izobčil ne
le odstavljenega papeža, temveč tudi zatože-nega opata in vse njegove pristaše kot trmo glave krivoverce, ki Be pokorščini zoperstav-stavljajo. Izročenega svetni gosposki ao ga sodnem dvoru 8 š.bami tepli. Odsekali so mu desno roko, odrezali jezik in tako 80 ga po mestu na ogled vodili; potem pa pregnali v daljno deželo Laciev. 13. avgusta 662 je umrl atunovitni eipoznovalec.
Po smrti papeža Martina je prišel 5. julija 663 nenadoma cesar Konstant v Rim, mislil je zadušiti nadležne Lombarde, ki so imeli tačas domače vojske, ter spoditi jih iz Zgornje Italije, katero so si prisvojili 1. 568, da bi potem v R;mu mogel po svoje delati. Zato se je nekaj časa prav prijaznega ukazoval papežu Vitalijanu in je obiskal poglavitne cerkve v Rituu; v teh dvanajstih dneh, ko je tam bival, je pobral vae bronaste podobe, ki ao Rim kinčale da še celo bronasto streho iz cerkve naše ljube Goape pri mučenikih, dalje vae umeteljnoati iz srebra in zlata, da, še celo svete poaode iz cerkva in je dal iz njih denar kovati.
Ljudstvo, katero so davki dovolj trii, klelo
je v Bvoii onemogli jezi veučauega roparja in je veselja zavri^ka'o ko bo Ee Lombardi hitro pogodili in bojazljive Greke prs Beneventu za-vi podili. Greki bo se k imaj branili Arapov, ki so v Siciliji dan za dnevom dalje segali. — Dal tako čudna so pota Božje previdnosti, ifim je rešilo Bizantinskega nasilstva le to, da so Saraceni ob pravem času pritiskali na Greke. Da ne zgubč n« Laškem vsega, pri-jenjali so Bizsutinci potem, ko «o se osem in petdeset let bojevali zoper verske resnice v Rimu.
Vsljubu tem slabim vspehom je še enkrat dal cesar Justiuiau II (685-711) povelje 1. 693 papeža ugrabiti iu zapreti. Komaj je ljudstvo slišalo v tem namenu, vzdignilo se je zoper ceaarakega komisarja Ciharija, greški vojaki blizo Rima in Ravene ao potegnili z ljudstvom, in papež Sergij je bil toliko blago-arčen, da je ljudstvo pomiril tako, da je ce-saraki komisar se lahko ua tihern odmaknil.
S tem je dejausko prenehala oblast vzhodnih cesarjev čez Rim, daairavno je bila pravno odpravljena še le z venčanjem ceaarja Karola Velikega. — Odsihmal je bil Rim sioboduo
levredno prizadevanje nemškega ,,Schulvereiua" in mu pošiljajo doneske, ker v daljnem tujem svetu veliko bolj čutijo potrebo nemške kulture, pravi „Deutsche Zeituogkakor njih domači rojaki. Radi bi poznali po imenu te Slovence, da bi vsaj vedeli, so li res Slovenci ali ne. Saj imamo tudi doma mnogo odpad nikov, ki bo čisto slovenske krvi, pa g. Dežman in mnogi njegovi tovariši, ki jih je slovenska mati rodila, bi te čudno pogledal1, ako bi jih imenoval Slovence. Take amerikanske Slovence prav radi prepuščamo nemškemu Schuivereinu, pravi Slovenci se pa tudi v Ameriki ne izneverijo svojemu narodu.
Glede podpore za podučevanje nemškega jezika poročal je dr. Steinweder, da se je v lanskem ietu dovolilo 5 nagrad marljivim učiteljem, letos pa da Be jih je razpisalo šest. Gospoda, ki ue pozna razmer na Kranjskem, si veliko vspeha domišljuje od tega poduka, baron Taufferer pa, b kterim sem o tej reči govoril, pripoznal mi je sam, da je vse to zavržen denar, iu da pri naših ljudskih šolah nemški „Scbulverem" ne bode nič dosegel. Pa če imajo odveč denarja, je rekel, da ga tako proč mečejo, kdo bi jim branil?
Posebno pozornost obrača „Schulvereinl< na Kočevsko ter se ponaša, da je daroval za šolo na Smuku, v Poljauici in Topli rebri po 1000 gld., za šolo v čepljah 2200 gld., v kterih je vštetih 1000 mark došlih iz Mogunca, za šoio v Maverlu 3800 gld., od kterih je pa 2500 daroval Janez Stampfl iz Prage, ki je VBtanovil tudi dijaške štipendije za učence kočevske. Dalje se pohvali, da se bode tudi v Gerčaricah vstanovila šola, ker je pri zborovanju navzoči g. Jurij Stampfl iz Kočevja 17. t. m. v ta namen „Schulvereinu" podaril h šo v Gerčaricah. G. Stampfl bi bil bolje storil, ko bi bil podaril hišo Gerčevljaaom samim, kterim bi bil deželni šolski svet pripomogel k šoli. To bi bilo gotovo bolje poroštvo za obstanek blagodejnega daru in za napredek tamošnjih prebivalcev, kakor pa da je hišo dal društvu, č gar pravo središče še ni v Av atriji ampak na Pruskem, iu ki dotično srenjo pri kaki nnvgodnosti lah^o pusti na cedilu. Opozorimo toraj občinsko predstojništvo, da
naj previdno ravna, preden se nemškemu „Schul-vereinu" zaveže.
Iz Celja, 22. maja. O celjski gimnaziji se je zadnji čas mnogo pisarilo po domačih in tujih listih. Žalibog, da se niso brale vselej popolnoma resničua sporočila, kar je napravilo dotičnim listom gotovo dovolj nepriličnosti. Kar zadeva g. ravnatelja, se mu pač ne more očitati, da bi bil kje prusačkega duha; nepristranski opazovalec mu mora naravnost priznati, da je pri mnogih prilikah že vse storil, da vzbudi pri učeči Be mladini ijubav do pre-slavne naše dinastije in do avstrijske monarhije. Abotno se je toraj zdelo vsem, ki moža v tem obziru poznajo, ko se je čitalo : da je g. ravnatelj ploskal pesmi „Wacht am Rhcinl"
Da so pa nekteri gg. gimnazijalui profesorji Velikonemci, tega tudi sami tajili ne bojo. Mnogo njih je udov „uemškega šolskega društva." — Toda še besedo o gimnazijalcih. j je nova šoia za naše Vedno hujskanje po časopisih zoper Slovence, \ kakor vsakdanji kruh? ie žalibog menda tudi že nektere dijake tuko "tako natlačeni, kakor sianiki v sodth, še uči-okužilo, da poštenega Slovenca več videti ue teli ima komaj proutor v učilnici, a stanovanja morejo, v t^j svoji sovražljivosti je insultiraljV tieclaujem šolskim poslopji ni nikjer za njega, nek dijak, Kielhauser, gosp. dr. T., pristava|jPri zadnjej volitvi bil je izvoljen nov srenjski pri c. kr. državni pravdniji, iz šolske sobane • svetovalec in več novih odbornikov, ker tč na ul co mu kričoč: Windiscber Trottel — in i starimi uiso bili zadovoijni. Bomo videli, Uaj drugi gimnazijaiec , Jordun , je psoval gosp.; bodo novi koristnega za sreajo ukrenili. Stavim, g.mnazijalnega verozuanskega učitelja g. I. K.Ida ako bi bil g. Vandot pred 5 leti i?,voljen odhajajočega iz šolske sobane z besedo : Win-f sreujskim odbornikom, stalo bi dsnes že novo diachtr Pfaff. — Pretečeno saboto in nedeljo!šolsko poslopje. Popied bila je najimenitnejša se je učiteljska konfereucija posvetovala o kaz- f šola na Dovjem, ker so jo 30 let zidali; bolj nih za ta dva dijaka. Drugi bi se bil imel j imen.tria pa mislim je še šoia v RnteČHh, ker zključiti; toda prizaneslo se mu je za zdaj ;| jo že zidajo 40 let in kako imenitna šola bode, dobil je pa 16 ur zapora ia drugi razred iz j kedar bo preteklo zopet mnogo let, pa še ne zadržanja; prvemu Be je odločilo 8 ur zapora, j bo dozidana. Jaz mislim, da sploh v Ratečah Koliko so pri tem hujskanji krivi nepo-J nikoli nove šoia imeli ne bomo, ker nova bo sredno gg. profesorji sami, se pač ne da do- j mogla gotovo veča biti, kakor sedanja, pa še loči ,i tako lahko. Slagamo se na vsaki način aa to malo šolsko sob co nočejo drv za kurjavo s opominom g. ravnatelju: naj se gg. profesorji:dajati.
zdržijo vednega politikovauja, potem se njim] % Dobrne, 20. maja. (Pomoč b o I-ny bo moglo oč tati, da so oni zakrivili slabi laikom.) Tukajšnji zdraviistveni zavod s top-
arme kua kravica, (mož ji menda ni bil v mi" slih.) Ko zidarja skobacata izpod desek se malo ponrri, prašam: I kaj pa je vendar bilo? Povesta mi, da žena je pridirjala kot besna, zagrabila škaf vode, da bi jo v čeber zlila, se zadene v naglici v „grušt ' na kterem sta zidala, ga podere co — zdaj lahko VBe umete. Zena mi še pojasni, da je mislila na egiptovsko temo, ki bode Yeč dni trajsla, toraj je hotla za kravo vode nanesti, da bi med tem časom ne poginila. Ko ji pojasnujem, da pri nas ne bode tako popolno tema kakor v Egiptu tudi letos, da bode le kaki dve uri poznati, je bila žena vsa potolažena. Smejali smo se zdaj drug drugemu, žrnu in pa zidarja gotovo vsi trije ne pozabijo letošnjega solnčnega mrknenja.
Zdaj pa še nekaj bolj resnega, Kdaj nek se bodo rateški srenjski očetje spomnili, da otroke tako potrebna Otroci so po klopeh
gias, na kterem SCateče
je zdaj celjska g mcazij
žlico + 30° I>rl Kranjski gori. f štajerskih.
mesto, imel Je svoje sodišče in davkarije, pa tudi svojo mestno hrambo, kateri je zupove doval Vojvoda. Cesarju v Bizunlu je ostalo ime vrhovnega vladarja, a papež je bil kot poglavar vesoljne Cerkva, po svojih ekoro kraljevih posestvih in tudi kot višji sodnik v Rimu prav oblastnik v Rimu.
Vendar pri vsem tem se je cesar Leo III, Izuvriški (717—741) prav brezpamet.no Bperl s papežem zarad češčenja podob. To je v svoji politiki mislil, da ni boljšega sredstva ukrotiti svoje poglavitne sovražnike, muhamedarte nego, da jih spreobrne. V mislih , da je če ščenje podcb poglavitna ovira prepove češče-nje podob, in ker so se njegovim verskim razglasom upirali z oroženo silo, vkazal je on cesar in papež v jedni osebi 1. 727 naj se po dobe svetnikov in matere Božje, da celo britke martre iz cerkva v Carigradu pobero onečaste in sežgo, častivce svetih podob je pa po vsem ce gorstvu preganjal, kot malikovalce prav okrutno.
Nastal je nov, dolgo trajajoč verski razkol veliko huje zlo, kakor so bili nespreobrujeni muhatnedani.
Papež Gregor II jo ugovarjal zoper na padanje na svete podobe, ljudstvo v Italiji se je vzdignilo zoper cesarja — papeža in vsa srednja Italija je bila zgubljena za Greke.
(Daljo prih.)
R. je od leta 1858 lastnina stanov Zatoraj z istim gospodari deželni Kaj vsega solnčno mrkneuje ne prouzroči! Tli odbor. Ta „saisono" odpira in zapira s tako imamo jako šaljivo žensko, ki je mnogim pri-szvanimi gratis gosti, t. j. s topličarji, katerim ljubljena. Ža njeni jezik je tak, kakor nobene. ilaBtua blagajuica sicer ne dovoljuje zapuščati Pa ne ko bi mislili, da jaz na dolgost ali'domačega ognjišča in cUor.šča ter po drugh strupenost mislim! Nikar, bilo bi grdo natol-jkraj h iskati zgubljenega zdravja. Takih boi-cevanje; ampak reč se je izvršila sama po | nikov je pri n:is okoli 30 vsako leto, prvega sebi. Žsnica je ašcer tu roje u, ali bivala jo;in zadnjega meseca — maja in septembra — blizo 30 let na zgornjem Š.ajarekem med j vsaj po 15, S rota dobivajo razen živeža vse Nemci ter se tudi tam s trd m Nemcem omo-1 brezplačno; nekaterim -— večini — Š3 se od žila. Povrnila se je z njim v svoj rojstni kraj.[zneska v ta namen med premožnejšimi gosti-Miž je na starost og!ušii in oslepil; rta je!topličarji nabirauega deli denarna podpora. Ce malo radoveden kaj se po svetu godi, kdo mu!pa prideš brez take pomoči, pripravi si za
bode zameril, ker revež ne vidi iu ne uliši. Zato si " žena prizadeva za oba slišati, viditi. Toraj vedno poprašuje, kjer kakega bolj izo-
Idan v.iaj majhen petak. Ntka posebnost v teiu oziru je letos okoliščina, da je 10 prostorov odmenjenih posebej za vojake, ki so
bražeaega sreča: Kaj je „najhes" po cajtengah? i zboleli v Dalmaciji, v Bosni ali v Hercegovini.
Dotičnim častnikom namreč ui treba plačevati inače draga postelje, kopelji, atrežbn in kur-\ takse; isto velja za vojake n ž'h razredov s njen j tem razločkom, da ti ša za kupovanje hrane dobivajo po 45 kr. na dan. Razumeva se samo po sebi, da to dobroto lahko vž vaš zu celo dobo kopanja, t. j. 21 dni, samo da si poaa-izbrati čas prihoda med 1. in puli med 15. augu3tom iu 15.
Si-m prav „naigirigw; žena namreč govori, ktkor bi iz kakega sloveusko-nemškega slovarja | č.taia: Eno nemško, drugo slovenski, ali pa narohe, kakor bolj prav pride in to je poseben jezik. Tedaj vidite, da ste uatolcevali če Bte kaj druzega mislili. Danes se srečava n prva njena beseda je spet bila: kaj je „cajhes" v cajtcngah? Jaz ji povem, da naj veča novica je, da bode juter solnce mrknilo. A dopovedati ji nisem mogel niti nemški slovenski, kaj je to. Tedaj ji povem, da „ ,u;t", bode temno — ugasnilo, čudi se in dirja domu. Jaz greui naprej, kar slišni krik in ropot. Hitreje atipim m pogledam v hišo, kuj je. A kak prizor! Dva zidarja lezeivi spod apnenih desek vsa beia: zraven zveriijeu škaf, po veži vse plava, otroci vpili in cvildi, žena v eno mir kričala: O moja, kus moja 1
nreznik mora 31. majnikom niti S septembrom
b
Telegrama ^Slovenim."
Z Dunaj a 24. maja ob 2. uri popoludne.
Razprava o colnini dolgo traja, ravnokar je Groutcr sijajno govoril. Videti je, da se bode cenilnik sprejel po sklopu gosposke zbornice. Zadnja soja je še le jutro.
Na Dunaju ob 3. uri 37 mia. popoludne.
Čolni ceniluikjo bil sprejet po vladnem načrtu s 14 glasovi večino v drugem in tretjem branji.
Domače novice.
V Ljubljani, 25. maja.
(Mestno dekliško šolo) pri sv. Jakobu je 22. t. m. s svojim obiskom počastil naš ljub ljeai deželni predsednik blag. gospod Andrej Winkler, ter navzoč bil pri izpraševanji iz krščanskega nauka in iz drugih predmetov; slavni gospod je bil 23. t.m. tudi v Mahro-vem kupčijskem zavodu.
(Mestne Šole v Ljubljani) ostavijo šolo do petka po binkoštih, otroci bolehajo za vratnimi boleznimi.
(Nova meteorolog i Sna Štacija in opazovalnica) Be s prihodnjim mescem ustanovi na Sveti Gori pri Litiji. Oskrboval jo bo ta-mošnji duhovni pastir, čast. g. Matija Absec.
(Banka „Slavija".) Iz ravnokar priposla-nega nam letnega Bporočila banke „Slavije" posnamemo naslednje številke. L. 1881 zna-šeli ao skupni dohodki zavarovalnim in obreBti 1,789.159 gld. 54 kr., Bkupni znesek škod pa 865.412 gld. 11 kr. ReBervni fondi znašali so do6 31. decembra 1881 5,303.547 gld G5 kr., efektivno premoženje bankino pa 4,912.082 gld. 22 kr., tedaj za 478 705 gld. 48 kr. več, ko koncem leta 1880. — To premoženje bilo je vloženo tako-le: 2,351.623 gld. 18 kr. v vrednostnih papirjih, 276.374 gld. 12 kr. v posojilnicah, 663.221 gld. 49 kr. v posojilnicah na zemljišča, 174.144 gld. 41 kr. v posojilih na vlastne police, 758279 gld. 65 kr. v posojilih na osobni kredit uradnikom iu penzijoni-Btom, 3.300 gld. v posojilih na menjice, 520 518 gld. 7 kr. v vrednosti vlastmh hiš, ostalo pa je bilo v gotovini v blagajnicah. Terja'i je imela banka pri članih za neplačano zavarovalnino 322.637 gld. 2 kr., pri zastopnikih pa 305.331 gld. 99 kr.; a kako je previdna gled<5 svojih terjatev, dokazuje to, da imajo glavni in okrajni zastopniki pri njej deponiranih kavcij v gotovini 106.929 gl. 40 kr. Glavna blagaj-nica prejela je leta 1881 145.310 poštnih nakaznic za 1,398 549 gld. 9 kr. torej povprečno VBak dan po 400 nakaznic. Ako omenimo konečno še, da je banka v 12 letih avojega obstanka plačala za škode 6,526 305 gld. 77 kr., poaneli Bmo v kratkem vae važniše številke iz omenjenega letnega poročila in veseli naa, da moremo konštat rati od leta do leta veči in aijajniši napredek tega velicega slovanskega denarnega zavoda, ki uaj bode slov. občinstvu najtopleje priporočen.
(Dvajsetletnica društva „Kolo") v Zagrebu vršila se bode po naslednjem sporedu: V bo-boto 27. maja: Prihod in sprejem gostov; serenada; pevski večer v slavnostnej zgradi, V nedeljo 28. maja: Sprejem ta dan došlih gostov ; ob 10. uri Bloveana maša na Jelač-če-vem trgu v ta namen priredjenem šatoru. Po maši blagoslavljajo bb zastave vseh društev. Člani odbora gospic prevzarro posel družc. O 3. uri popoludne ljudska veaelica v Maksi-miru, kjer pevajo vsa pevska društva vkup in poaamezno, ljubljanski in zagrebški ,,Sokol" pa telovadita pred občinatvom. Zvečer ume-talni ogenj. Povrat v mesto a apremljevanjem godbe in bakljašev; komers in eventuvelno pleuni venček v Blavnoatnej zgradbi. V ponedeljek 29. maja ob '/912 uri: Maticč, veliki koncert b Bodelovanjem 600 pevccv in 70 muzikašev, ob 3. uri popoludne BlavnOBtni banket; zvečer koncert in plesni venček.
(Poifar.) V Dvoru pri Žužembergu je za čelo goreti v torek ob 6 uri zvečer, vnelo Be je v skladišči za oglje pri fužinah kneza AuerBperga. Požarna straža iz Toplic je delala neutrudljivo, ter varovala ognja druga poslopja.
(Uboj.) Preteklo nedeljo ao v Rudu ku fantje nekega hlapca ubili, da je takoj obležal. — Kaj je bil vzrok, nam ni znano. Naj brž ponočevanje in pijanost. ŽaloBtno, da je vaaka beaeda zastonj 1
(Vabilo k slavnosti) katero priredi narodna čitalnica ptujska ob priliki otvorjenja „Narod nega doma" dne 29. maja t. I. in pri katerej sodeljuje grašk. akad. družtvo ,,Triglav". Vepo red: 1. Marscb, svira godba. 2. „Slovenska himna", zbor D. Jenko. 3. Slavnostni govor, govori veleč. gosp. Božidar Raič. 4. »Pozdrav", zbor z bariton-Bolo Nedved. 5. ,,Lepa naša domovina", zbor V. Lichtenegger. 6. Potpouri slovanskih pesen, svira godba. 7. ,,Oblaček", zbor s tenor- in bariton-aolo J. Kocjančič. 8. „Orle, pestri orle", zbor Tovačovsky. 9 Ouver-tura ,,Banditenstreiche" F. v. 8npp6. 10. ,,V tihi noči", čveterospev A. Ilajdrih. 11. »Slovan", zbor J. Vašak. 12. Ples. Začetek točno ob 8 uri zvečer.
V Ptuji, dnč 18. maja 1882.
Odbor.
Razne reči.
—	Spremembe v lavant. škofiji C. g. Vekoslav šijanec, dozdajnji farni oakrb-nik pri sv. Martinu v Rožni dolini, pride za kaplana v Novo Cerkev.
—	O taboru v Celji. Kakor se reči zdaj pletejo, vtegnemo vendar kmalu doživeti nemškutarBki „parteitag" in slovenski tabor v Celji. Travnik, na kterem se ima tabor vršiti, je ob cesti proti Vojniku, 10 minut zunaj Celja. Te dui se dotična prošnja vloži pri c. kr. oblaatniji.
—	Tržaška razstava. Poslanska zbornica je v aeji 12. t. m. sprejela zakonski načrt, b katerim be dovoljuje 100.000 gld. državnega posojila za tržaško rastavo. — V pro računu, kateri je razstavna komisija vladi predložila, da se ji posojilo dovoli, zapisani ao dohodki z 248.000 gld., ki so tako le razdeljeni: občina povrne troške za nasip v morji, ki znašajo 57 000 gld.; loterija prineae 80.000 gld.; najemnina prostorov in vhodnina 111.000gld ; država jo dovolila 40.000 gl., trgovinska zbornica tudi 40.000 gld. in meato 15.000 gld. Troški so bili proračunjeni na 400.000 gld., do zdaj Be jo proračun preBegel za 57.000 gl.; ako tedaj ne bo večjih troškov in ae zgoraj omenjeni proračun obistlni, ne bo teško posojila povrniti. — Posebno važno atvar naznanjamo danes našim kmetovalcem. Izvrše-valni odbor jo določil red za kmetijski oddelek. Razatavn ki Be imajo pri razstavnem odboru vsaj do 13. junija pismeno oglasiti, in v dotičnem pismu natanjčno naznaniti svoje ime in kraj, kjer Htauujejo, potem število in kakovoBt pridelkov, katere nauierjavajo razstaviti, da ae bode o pruvem času mogel napraviti glavni katalog, kateri se izdd ob otvo-renju razstave (1. avgusta.) Za premije se ae bodo delile po razsodbi veščakov čaBtne diplome, medalje, častne omene (pohvale) in nagrado v denarjih. Živinska razBtava bo razdeljena v dve dobi, in Be bo vršila v septembru. Dnevi so pozneje določijo. V prvi dobi ae razstavijo konji in psi, v drugih goveja živad, ovce, svinje in drugo Živali. Zadnja dva dn vaake dobo bo ž i v i n a k i a o m e u j, pri ka
terem se bode razstavljena živad prodajala. — Za razstavo ae bode sprejemala le taka živina, ki ae odlikuje po posebnih lastnostih za zboljšanje plemena. — Lastniki take živine naj se pri odboru oglasč do 1. junija. Živino v Trst spraviti pa je treba en dan pred razatavo. — Nsgrade znašajo v denarjih za konje po 200, 100, 50 gld., za drugo živino po 50, 30, 15 in 10 gld. Rojaki, v kmetijskem oddelku se moramo odlikovati I Ganite se! — Na tržaško razstavo pošlje tudi dunajska občina več načrtov, med druzimi načrt mestne hiše, vodotoka itd.	„Edinoat."
—	Slovesno otvorjenje železnee čez Št. Gothard bo pruznovali 21. maja v Lu-cernu. Zastopani Bte bili Italija in Nemčiju uradno, prišlo jo tudi več drugih odličnih gostov k slavnosti.
—	Iz Brna. Juda, Bittck in Bagelos, ki sta trpinčila 3 krščauske dečke sta bila obsojena, prvi na 8 meBcev, drugi na 3 meace. L beralni listi v Brnu o tem niso zinili beae-d ce, — Kriatijanom, v očigled judom, bi ae smele oči odpreti!
t
Karol lliiiterleelnier, čevljarski moj-Btor, naznanja v svojem in v imenu svojih nedolotnih otrok, kanila in Htlgolia, kakor tudi v imenu drugih sorodnikov , silno žalostno vest, da jo njega iskrena sopruga, oziroma mati, gospa
Karolina Hinterlector, Ml,
danes ob 8. uri v jutro, po kratkej a mučne j bolezni, oskrbljena s sv. zakramenti za umirajočo, v 33. letu svojo starosti v (lo-spodu zaspala
Truplo drago ranjco prenečeno jo bilo 23, t. in. ob 3. uri popoludne v mrtvašnico k sv. Krištofu in v sredo 24. t. m. ob 7. uri slovesno pokopano.
Sv. črne maše so bodo bralo v mestnoj cerkvi bv. Jakoba.
Draga umrla priporoča bo blagemu spornimi.
V Ljubljani, duč 23. maja 1882.
I
Prisrčna zalivala
za toliko obilnega sočutja in vdeleževauja pogreba prečaat. gospodu
Janeza Stritarja
izrrkamu vsemu vernemu ljudstvu domače m sosednih župnij, vsi blugorodni bližnji in daljni go-|0ii, peicem iu zlaati preča-stiti duhovščini.
Bog povrni vsem , rajnkemu pa daj večni mir I
V St. Vidu pri Zatičini 23. maju 1882,
Matija Kulavie, župnik. Janez Podboj in .Janez Kljun,
duh. pomočnika.
r " — » — — - — - - -..............■»
[ Oznanilo.	j
I	Uaojam si p. n. občinstvu naznanjati,	J
dn sem svojo	j
odvetniško pisarno	}
danes odprl,	1
V Postojni, dno 20. maja 1882.	J
(	Dr. Ivan Pitamic,
^	odvetnik.
J
Iidujiit lj in odgovorni vrednik Jožef Jerič.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.