Celje - skladišče • D-Per | f, :v 8 ¥ '5E' J!L«-J * III 19/1981 5 I IH I I E 1119813327,6 cobiss • vesIniK GLASILO SOZD MERK ŠTEVILKA 6 - LETO I - AVGUST 1981 Delovni uspehi za praznik Za praznik celjske občine tudi blagovnica v Novi vasi Julijski praznični dnevi so za nami, ostali pa so spomini in ostali delovni uspehi, ki so dobili svoj zadnji pečat prav v okviru prireditev za praznik celjske občine, dvajseti julij in dan vstaje slovenskega naroda, dvaindvajseti julij. Tako letošnje praznovanje ni minilo samo v obujanju spominov na ustanovitev Celjske partizanske čete, na njene prve akcije in sploh na njen pomen, ne samo na začetek oboroženega upora slovenskega naroda proti okupatorjem, marveč tudi ob mnogih lepih delovnih ■ zmagah. V tem okviru je imela pomembno mesto tudi naša sestavljena organizacija združenega dela, oziroma delovna organizacija Potrošnik in njena temeljna organizacija Prodaja Celje ter temeljna organizacija gostinstva in turizma Celje delovne organizacije Gostinsko turistično podjetje. Celje in krajevna skupnost Nova vas sta dobila novo blagovnico in novo restavracijo. In ni naključje, da je imel prvo besedo na otvoritveni slovesnosti v Novi vasi predsednik celjske občinske skupščine Jože Marolt, ki je v svojem govoru med drugim poudaril pomen novih pridobitev še posebej za občane Nove vasi. Sicer pa je izrekel polno priznanje in zahvalo ne samo investitorju, marveč tudi izvajalcem vseh del. Jože Marolt, predsednik skupščine občine Celje, govori na slavnostni otvoritvi nove blagovnice v Novi vasi V govoru pa je tudi opozoril na pomen in vlogo sestavljene organizacije združenega dela Mera, še zlasti v skrbi za preskrbo prebivalcev. Na slavnosti pa je govoril tudi direktor DO Potrošnik, Stane Mele, medtem, ko se je predstavnik KS Nova vas Ivan Einfalt zahvalil za novo pridobitev, ki pomeni skupaj s prostori za delo krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij novo spod- budo za delegatsko, samoupravno in družbenopolitično življenje tega območja. Gre za predel, kjer živi okoli šest tisoč ljudi, ki so tak center, v katerem je še frizerski salon, kemična čistilnica in agencija Ljubljanske banke Splošne banke Celje, močno potrebovali. Tako dobiva to naselje vse, kar njeni prebivalci tudi potrebujejo za življenje. Ob zaključku slovesnosti, ki so jo dopolnili godba na pihala PD France Prešeren, Vojnik iz Malih dol, mešani pevski zbor Celjskega gostinskega podjetja ter član Slovenskega ljudskega gledališča Borut Alujevič, je poslovodja tehničnega dela nove blagovnice Marjan Plankl povabil direktorja TOZD Prodaja Celje, Stanka Golovška. da je s prerezanjem vrvice objekt tudi simbolično predal namenu. Delovni uspehi za praznik občine pa niso bili vezani samo na pridobitev v Novi vasi, marveč tudi na otvoritev nove telovadnice pri osnovni šoli na Frankolovem, nadalje na otvoritev 3 km dolge modernizirane ceste od Frankolovega na Črešnjice itd. Razen tega je bilo v tem času še več drugih prireditev, zlasti športnih, kulturnih itd. Na sam praznični dan je bila tudi slavnostna seja celjske občinske skupščine, na kateri je o razvoju, uspehih in nalogah v občini govoril predsednik izvršnega sveta Venčeslav Zalezina. To pa je bil tudi trenutek za podelitev tradicionalnih Šlandrovih nagrad, kot priznanj občine Celje kolektivom, organizacijam in posameznikom za pomembne uspehe. —mb 0 socialni politiki in socialni varnosti Tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije bo v celoti posvečena vprašanjem socialne politike in socialne varnosti, zato moramo v vseh delovnih sredinah čimbolj realno oceniti sedanje delovne in življenjske pogoje delavcev v trgovini ter pripraviti konkretne smernice za razvoj in njihovo izboljšanje. Ocena mora pokazati, kakšno je stanje v naših delovnih organizacijah in kako se s to problematiko ukvarjajo samoupravni organi, sindikalne organizacije in strokovne službe. Ob tem pa vsekakor ne bi smeli izpustiti oceno, oziroma vlogo in učinkovitost samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo na tem področju izredno pomembno vlogo. Problemska področja bi bila: zdravstveno varstvo, invalidska problematika, varstvo pri delu in delovni pogoji, družbena prehrana, medsebojna delovna razmerja, problematika delovnega časa in prosti čas, otroško varstvo, stanovanjska problematika, rekreacija in oddih, delovanje samoupravnih organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij, informiranje, kultura itd. Občinski odbor sindikata delavcev je v ta namen imenoval koordinacijski odbor za izdelavo zaključne ocene delovnih in življenjskih pogojev v sestavi: Cveto Kolenc, predsednik, člani: Rudi Zanoškar, Boris Ropoša, Majda Meštrov, Elza Sagadin, Anica Koprivc-Peperko. Za izvedbo akcije v samoupravnih delovnih skupinah pa so zadolženi predsedniki koordinacije, oziroma osnovnih organizacij sindikata, kadrovniki, socialni delavci, individualni poslovodni organi, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki samoupravnih organov in samoupravnih delavskih kontrol, referenti varstva pri delu in družbenega standarda ter ostali odgovorni strokovni delavci v delovnih organizacijah. Na razgovoru s predstavniki koordinacijskih odborov sindikata sestavljene organizacije je bil izdelan rokovnik za izvedbo te odgovorne naloge: — do 25. 8. 1981: opraviti razgovore v samoupravnih delovnih sredinah o delovnih in življenjskih pogojih. Nosilec: predsedniki osnovnih organizacij sindikata ob sodelovanju vseh odgovornih za izvedbo te naloge. — do 5. 9. 1981: pripraviti poročilo o razgovorih v posameznih delovnih sredinah z analizo posameznih področij ter smernicami za izboljšanje razmer ter ga posredovati KO sozda za izvedbo akcije. Nosilec: predsednik osnovne organizacije sindikata. — do 15. 9. 1981: pripraviti oceno razmer življenjskih in delovnih pogojev delavcev v trgovini za problemsko konferenco sozda Mera. Nosilec: koordinacijski odbor za izvedbo akcije. — do 30. 9. 1981: izdelati zaključno oceno delovnih in življenjskih pogojev delavcev v trgovini sozda Mera ter jo posredovati izvršnemu odboru občinskega odbora sindikata delavcev trgovine v Celju. Nosilec: koordinacijski odbor za izvedbo akcije. — do 10. 10. 1981: analizo pogojev posredovati RO, ki bo oblikoval SMERNICE in STALIŠČA za nadaljne delo na tem področju za 3. KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE. tp Novo središče KS Nova vas Z otvoritvijo blagovnice in restavracije, tudi nove agencije ljubljanske banke Splošne banke Celje, dveh obrtnih lokalov in seveda prostorov za delo krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij je Nova vas dobila pomembno središče, ne le trgovsko, marveč tudi družbeno, kulturno... dobila je središče, kjer se bodo zbirali ljudje ne samo zaradi nakupov, marveč tudi tedaj, ko se bodo sestajali kot občani in delegati, ko bodo odločali o svojem delu in nadaljnjem razvoju. Več o pomenu nove pridobitve na naslednji strani. Na slavnosti o Merxu o preskrbi, gostinstvu in turizmu Venčeslav Zalezina V okviru -prireditev in proslav za praznik občine Celje, dvajseti julij, je bila tudi slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine in članov vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij. Tu je o razvoju Celja, uspehih v zadnjem času in tudi zdajšnjih nalogah govoril predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Venčeslav Zalezina. V svojem referatu seje dotaknil tudi naše sestavljene organizacije združenega dela in v tej zvezi nekaterih vprašanj preskrbe pa tudi gostinstva in turizma. Takole je med drugim dejal: »V tem letuje prišlo tudi do pomembnejših sprememb v organiziranosti trgovine, saj se je organizirala SOZD Mera, katere združevanje temelji na večjem medsebojnem usklajevanju razvojnih programov in skupnih vlaganjih. Kvaliteta pa je tudi v večji stopnji združevanja sredstev TOZD, kar je eden izmed osnovnih pogojev za hitrejši napredek. Pričakujemo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju vendarle zmogli nadoknaditi zaostanek v izgradnji objektov osnovne preskrbe in tudi izboljšati samo preskrbo občanov. Ta se je sicer v primerjavi s prejšnjim stanjem izboljšala, kar je pripisati v veliki meri tudi trajnejši povezavi z nekaterimi dobavitelji iz drugih območij Jugoslavije. Je pa nedvomno še veliko možnosti, da bi bila še boljša in da bi se še bolj približala občanom. Prav danes je bil odprt v krajevni skupnosti Nova vas velik maloprodajni objekt Mer-xa v izmeri 1.400 kv. metrov prodajnih površin, s čimer se bo preskrba občanov na tem območju bistveno izboljšala. Že letos ali najkasneje na začetku prihodnjega leta pa naj bi pričeli z gradnjo blagovnice s samopostrežno restavracijo v Savinovi ulici, kar je že dolgoletna potreba in tudi zahteva občanov.« Ko pa je govoril o novih pridobitvah na gostinskem področju, ki jih v zadnjem obdobju prav tako ni manjkalo, je še dejal, da pa ostaja prav tu še veliko nalog, ki pa niso toliko vezane na nova vlaganja, temveč gre predvsem za večjo popestritev ponudbe in za organiziranost gostinstva sploh. Tako je med drugim še opozoril, da bi kazalo pripraviti poseben program za večjo izkoriščenost zelo obiskanega celjskega Starega gradu in ne nazadnje izpraznjenih prostorov nekdanje Šlandrove vojašnice. Svoj govor na področju gostinstva in turizma pa je sklenil z ugotovitvijo, da smo v tem času dogradili v Celju pomemben rekreativni objekt na Golovcu, to je pokrite plavalne bazene, kegljišče, savne in drugo, kar vse skupaj pomeni nadaljevanje izgradnje rekreacijskega središča na Golovcu v skladu s programom, ki so si ga v občini zastavili že pred nekaj leti v okviru skupnosti za izgradnjo objektov posebnega pomena. —an Kovinotehna in Merx Pred letošnjim občinskim praznikom Celja smo obiskali tudi Delovno organizacijo Kovinotehna, kjer je trenutno zaposlenih 1454 delavcev ter se pogovarjali z direktorjem Hermanom Rigelnikom. Med drugim je obširno spregovoril tudi o vse boljšem in tesnejšem sodelovanju s celjskim združenim delom in zlasti SOZD MERX. Takole je menil: »S SOZD MERX želimo odnose sodelovanja postaviti na višji nivo. Začeli smo dobro in na to smo v Kovinotehni ponosni. Prepričani smo, da se lahko odnosi med SOZD MERX in DO Kovinotehna še bolj učinkovito razvijajo. Gre za tri vrste sodelovanja: pri naši ponudbi tehničnega blaga, ki mora biti čimboljša, pri iskanju skupnih možnosti za nadaljni razvoj in pri razvijanju skupnega informacijskega sistema, kjer imamo oboji veliko skupnih stičnih točk. Skupni bomo tudi reševali vprašanje aranžerstva. Sodelovanje smo dobro zastavili, treba ga je samo razvijati v obojestransko in širšo celjsko korist.« T. VRABL Kako smo poslovali? Analiza poslovanja za prvih šest mesecev letos v SOZD Analizo o poslovanju za prvih šest mesecev letošnjega leta primerjamo s polletjem leta 1980, smo pripravili na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov TOZD. Vsi podatki so podani v din brez par. Upoštevajoč visoko inflacijo ugotavljamo, da so članice SOZD v polletju 1981 dosegle nekoliko slabše rezultate v primerjavi s preteklim letom, kar je odraz predvsem nižjih razlik v ceni, večjih obveznosti do širše skupnosti, niza zapletenih pogojev na trgu ter drugih administrativnih ukrepov v gospodarstvu. I. CELOTNI PRIHODEK Organizacije združenega dela so obračunale celotni prihodek v vrednosti 5.826.220.249 din, kar je v primerjavi s CP leta povprečno za 40 % več. V primerjavi z letnim planom je bil CP realiziran z 49,19%. Polletni plan pa je dosežen z 98,39 %. V kmetijsko živilsko predelovalni dejavnosti je bilo doseženo 1.35 1.391.598 din CP, kar pomeni 51 % več v primerjavi z enakim ob- dobjem lani. V strukturi CP je največ udeležen KK Šentjur s 50,87 % v dejavnosti kmetijskih DO medtem, ko je v kmetijsko živilsko predelovalni industriji najmočneje udeležen DO MP1 s 34,16%. Celotni prihodek dejavnosti blagovnega prometa znaša 4.207.154.099 din oz. 37% več kot v enekem obdobju lani. V strukturi CP blagovnega prometa je največ udeležena DO Blagovni center s 30.95 %, sledi DO Potrošnik s 28,44%, DO Tkanina s 18,46%, medtem, ko je v lanskem letu bila najmočneje udeležena DO Potrošnik s 29.82 % (letos 28,44 %), Blagovni center 28,90 % (letos 30,95 %). V prvem tromesečju letošnjega leta je struktura CP DO Blagovni center v CP dejavnosti 30,96 %, Potrošnik 27,03 %. Celotni prihodek gostinske dejavnosti znaša 245.769.090 din in je za 25 % večji. V strukturi je najmočneje udeležena DO Gostinsko podjetje Celje s 49,51 %. V primerjavi z rastjo CP v prvih treh mesecih leta 1981 je v polletju rast hitrejša za 5 indeksnih točk. 31.6. 1980 31.6. 1981 ind 1980 % 1981 % kmetijsko živ. pred. ind Blagovni promet Gostinstvo . 896.9^2.559 3.076.588.383 196.357.708 1.351.391.598 4.207.154.099 245.769.090 151 137 125 21,53 73,76 4,71 23,28 72,48 4,24 Skupaj dejavnosti + DSSS SOZD 4.169.888.645 5.804.314.787 21.9051462 139 100 100 4.169.888.645 5.826.220.249 140 Posamezne dejavnosti so udeležene v strukturi CP SOZD (brez DSSS SOZD). Kmetijsko živilsko predelovalna industrija 23,28 %, lani 21,53%, blagovni promet 72,48%, lani 73,76 % in gostinstvo 4,24%, lani 4,71 %. Celotni prihodek SOZD je bil oblikovan na podlagi naslednjih prihodkov: 30. 6. 1980 30. 6. 1981 ind T % 1. Prihodki doseženi s prodajo na domačem trgu 4.015.156.943 5.586.631.423 139 96,29 95,88 2. Prihodki doseženi na tujem trgu 3. Prihodki iz skupnega prihod 6.138.833 16.334 0,15 in dohodka 4. Prihodki doseženi s svobodno 48.694.097 69.092.923 142 1,17 1,18 menjavo 44.054.025 78.600.000 178 1,05 1,35 5. Prihodki od kompenzacij,reg. 7.611,450 13.632.509 179 0,18 0,25 6. Prihodki od obresti 12.737.146 18.623.715 146 0,30 0,32 7. Drugi prihodki 35.203.904 59.621.126 169 0,84 1,02 8. Pozitivne tečajne razlike 394.249 2.219 0,02 9. CELOTNI PRIHODEK 4.169.888.645 5.826.220.249 140 100 100 Sestava prihodkov se ni dosti spremenila. Zmanjšal seje delež prihodkov dosežen s prodajo proizvodov in storitev, povečal pa se je delež prihodkov doseženih iz naslova udeležbe na skupnem prihodku in dohodku. Delež prihodkov dosežen s svobodno menjavo delaje v SOZD v polletju 1981 večji 1,35, v strukturi lanskega leta 1,05 %. Prihodki od kompenzacij, regresov, so povečani za 6.021.059 din, nekoliko so porasli tudi prihodki od obresti. II. DOHODEK V polletju 1981 je bilo ustvarjeno 761.017.463 din dohodka. V primerjavi s preteklim obdobjem je le ta relativno ugodno realiziran, saj je bila njegova rast v SOZD za 27 % večja. V prvem tromesečju je rast dohodka znašala 20 %. V strukturi celotnega prihodka znaša dohodek SOZD 13,04 % v polletju 1981 in 14,39 % v polletju 1980. V primerjavi s planom je le ta dosežen s 47,84 %. OZD so morale ob razporejanju dohodka upoštevati poglavitne usmeritve v letošnjem letu začrtanega družbenoekonomskega razvoja. Skromne možnosti za gospodarsko rast zahtevajo še nadaljno krepitev deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela in oblikovanje vseh vrst porabe pred rastjo dohodka, ob tem pa naj bi se razvijala stimulativ-nejša delitev osebnih dohodkov v TOZD. Lani so bili že doseženi premiki v delitvi dohodka v prid akumulacije, vendar v glavnem na račun nižje rasti osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev. V lanskem letu je bilo načrtovano za vse organizacije združenega dela 25 % zaostajanje rasti OD od rasti dohodka, letos naj bi DO do- hodek razporedile tako, da bi bila rast sredstev za OD za 5 % nižja od rasti dohodka, posamezne OZD pa naj bi rast OD prilagodile rasti svojega dohodka. Posebna določila so tudi letos za trgovinske DO, ki naj bi pri povprečni rasti dohodka od 22 % do 24 % zagotovile 10 % zaostajanja rasti OD. Prispevki in davki iz dohodka so v polletju povečani za 66 % in so večji v dejavnosti kmetijstva za 65 %, v blagovnem prometu za 66 % in v gostinstvu za 53 %. Obveznosti iz dohodka presegajo rast dohodka za enkrat in več, kar je zaskrbljujoče, saj ugotavljamo, da vsako leto dodatno obremenjujemo dohodek z novimi prispevki, ki še dodatno zmanjšujejo že tako nizek dohodek. Posebej velja omeniti povečanje treh prispevkov iz dohodka: prispevki SIS raziskovanja, za starostno zavarovanje kmetov in pokojninsko invalidsko zavarovanje, na novo pa je dohodek vir prispevka za solidarnostno graditev stanovanj. Kmetijske delovne organizacije in MPI so dosegle v prvem polletju letošnjega leta 187.210.375 din dohodka oz. 40% več v primerjavi s preteklim obdobjem (v tromesečju 32 %). Dohodek dejavnosti zaostaja za rastjo CP 11 odstotnih točk. Znesek razporejenega dohodka je za znesek izgub v višini 74.895 din, večji od doseženega dohodka. V strukturi dohodka dejavnosti znaša % udeležbe kmetijstva in predelave 24,98 % (lani 22,29). Rast dohodka v kmetijsko živilsko predelovalni industriji je bila najvišja, v dejavnosti gostinstva pa najnižja (110). Delovne organizacije blagovnega prometa so dosegle v letu 1981 — 465.895.081 din dohodka ali 23 % več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Dohodek je v dejavnosti blagovnega prometa različno realiziran. Manjši porast dohodka beleži DO Potrošnik (index 106), TEKO Celje (106), MODA Celje (110), v tromesečju je bila rast dohodka TEKO 116, v MODI 113, medtem, ko je ugodno realiziran v DO Dravinjski dom (150), Blagovni center (135), Savinja Mozirje (138), TKANINA (131). V strukturi dohodka je najmočneje zastopana DO Potrošnik s 28,41 % (v I. tromesečju 27,33 %). Znesek razporejenega dohodka je za znesek izgub v višini 4.926.777 din, večji od doseženega dohodka. DO gostinstva so dosegle v polletju 96.307.646 din dohodka, kar je 10 % več kot lani v enakem obdobju. Dohodek se je v primerjavi z tromesečjem letošnjega leta zaradi povečanega prometa izboljšal (v I. tromesečju so DO dosegle manj dohodka kot prve tri mesece leta 1980, index 97). Kljub temu pa z doseženim dohodkom ne moremo biti zadovoljni, tu je potrebnih vrsto ukrepov, da ga zopet izboljšamo. Manjši dohodek v vseh treh DO je predvsem odraz nižjih cen lastnih storitev ob visokih cenah materiala, živil, alkoholnih pijač itd. ter visokih obveznosti do širše družbenopolitične skupnosti. Poleg tega DO bremenijo tudi visoke obresti za najete kredite. III. ČISTI DOHODEK V polletju 1981 je bilo v SOZD ustvarjeno 494.719.742 din čistega dohodka in samo 15 % več kot v preteklem obdobju (ob tromesečju 13%). Primerjava čistega dohodka na-pram prihodku kaže, daje odstotek čistega dohodka v celotnem prihodku v primerjavi z lanskim letom manjši in znaša 8.49 % (ob tro- mesečju 8,32), medtem, ko je v letu 1980 znašal 10,29 % — ob tromesečju 9,95 %. V kmetijsko živilsko predelovalni industriji je bilo v prvem polletju letošnjega leta doseženo 109.431.221 din čistega dohodka, oz. 28 % več v primerjavi z enakim obdobjem lani. V dejavnosti blagovnega prometa je porasel ČD za 12 % in znaša 310.504.813 din. Ugodno je realiziran ČD v DO Dravinjski dom — index 142, TKANINA 122, slabo pa v DO Potrošnik — index 97 in TEKO Celje index 98. Enako slabo je realiziran ČD v dejavnosti gostinstva — index 98. IV. PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so bila obračunana v znesku 5.065.203.223 din. V primerjavi s prvim polletjem lani so se povečala za 42 %. Rastje torej za 2 točki višja od rasti celotnega prihodka. Posamezni elementi porabljenih sredstev so se letos precej povečali, rast pa je višja tudi zaradi nekaterih že v uvodu navedenih, iz dohodka prenešenih izdatkov v porabljena sredstva. Poleg porabljene energije so se najbolj povečale nekatere neproizvodne storitve. Izdatki, katerih rast je tudi v letošnjem letu omejena, kažejo na dokajšnje spoštovanje določil zakona. Ponekod so zaradi organizacijskih sprememb razlike pri reprezentanci, dnevnicah in kilometrinah, kar pa se odraža predvsem na povečanih indexih in ne na zneskih, ki v celoti gledano niso visoki. Porabljena sredstva so na novo obremenili izdatki za prehrano delavca, najpomembnejše pa je, da so se skoraj za 40 % povečali obračunani stroški surovin in materiala, ter nabavna vrednost blaga. Ti stroški so bistveno vplivali na nižjo rast dohodka od rasti celotnega prihodka. Najbolj so porabljena sredstva narasla v dejavnosti kmetijstva in predelave za 52% in so od celotnega prihodka večja za 1 točko. V sami dejavnosti pa je porast najvišja v KK Šentjur — index 168 (celotni prihodek 166). V dejavnosti blagovnega prometa so porabljena sredstva višja za 39 % (CP 37 %) torej za 2 točki več, medtem ko je v dejavnosti porast najvišja v DO Savinja Mozirje — index 150 (CP 149), najmanjši pa v DO TEKO Celje — index 116 (CP 114). V dejavnosti gostinstva je porast porabljenih sredstev, primerjano z enakim obdobjem lani, višji za 38 %, medtem, ko je CP porasel za 25 %. Razlika med rastjo CP in porabljenih sredstev je 13 točk v korist porabljenih sredstev in je v dejavnosti gostinstva naj višja. Vzrok tako velikemu porastu porabljenih sredstev, primerjano s celotnim prihodkom, je predvsem v visokih cenah materiala in surovin ter nižjih cen lastnih storitev. STRUKTURNI DELEŽ DOHODKA DO V DOHODKU DEJAVNOSTI Dejavnost 3o.6. 1980 30.6. 1981 ind. struktura v % 1980 1981 Kmet. živil, pred. ind blagovni promet gostinstvo 133-686.118 378.188.352 87.820.018 187.210.375 465.895-081 96.307.646 140 123 110 22,29 63,06 14,65 24,98 62,17 12,85 Skupaj dejavnosti 599.694.488 749-413-102 125 100 100 brez DSSS SOZD Posebej velja omeniti še amortizacijo. Po predpisanih minimalnih stopnjah je bilo obračunano za 37 % več in po stopnjah, ki so večje od predpisanih minimalnih stopenj za 10% manj. Obe amortizaciji skupaj znašata 71.192.734 din. Kljub popravku vrednosti osnovnih sredstev in torej višji osnovi porast celotne obračunane amortizacije še vedno ne dosega rasti celotnega prihodka, saj znaša 20 %. V. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki bruto so povečani za 22% in znašajo v SOZD v polletju 1981 PORABLJENA SREDSTVA DEJAVNOST 30. 6. 1980 30. 6. 1981 ind. struktura v % 1980 1981 Kmetijsko živ. pred.ind. 763.542.435 1.164.181.222 152 21,38 22,98 Blagovni promet 2.698.742.860 3.741.259.021 139 75,58 73,86 Gostinstvo 108.537.687 149.461.879 138 3,04 2,96 DSSS SOZD - 101301.101 0,20 Skupaj SOZD MERX 1 3.570.822.982 j 5.065.203 - 223 142 100 100 374.936.995 din. V kmetijsko živilsko predelovalni industriji so ti povečani za 21 %, v dejavnosti blagovnega prometa 19 % in v dejavnosti gostinstva za 21 %. Rast čistih osebnih dohodkov je večja za 30 % in višja od rasti dohodka. Nižja rast OD od rasti dohodka je v kmetijsko živilsko predelovalni industriji, medtem, ko ostale dejavnosti izkazujejo višjo rast OD v primerjavi z dohodkom. Kljub višjim OD v primerjavi z doseženim dohodkom pa je taka delitev osebnih dohodkov ob hitri rasti cen življenskih potrebščin privedla do ponovnega znižanja realnih osebnih dohodkov. Povprečni za polletno obdobje letošnjega leta obračunani čisti OD na delavca znaša 9.024 din v SOZD, 8.346 din v dejavnosti gostinstva, 9.004 din v dejavnosti blagovnega prometa in 9.296 din v kmetijsko živilsko predelovalni industriji. Od lanskega polletja so povečani za 25 % v SOZD, 20 % v gostinstvu, 23 v blagovnem prometu in 28 v kmetijstvu. Raven OD na zaposlenega je naj nižja v dejavnosti gostinstva (8.346 din povprečno mesečno na zaposlenega), najvišja pa v kmetijstvu 9.296 din. V SOZD je zaposlenih v polletju 1981 brez učencev 5 322 delavcev, kar pomeni 5 % več v primerjavi z lanskim letom. Nadaljevanje na 3. strani Lepo darilo za praznik Stane Mele o pomenu blagovnice v Novi vasi V okviru prireditev za praznik celjske občine je krajevna skupnost Nova vas dobila izredno lep in težko pričakovan trgovsko-gostinski in družbeni objekt. Na otvoritveni svečanosti. kije bila na sam praznični dan dvajsetega julija in ki se je je udeležilo veliko število krajanov in gostov, je govoril tudi direktor DO Potrošnik, Stane Mele. Med drugim je dejal: »Ni naključje, da ravno danes odpiramo nov trgovsko-gostinski objekt v Novi vasi,-saj smo vseskozi načrtovali, da je za to najlepša priložnost prav dvajseti julij, praznik občine Celje, ko občani ob obujanju spominov na težka vojna leta istočasno ocenjujemo dosežen uspeh in razvoj v bližnjem preteklem obdobju. Dograditev in otvoritev blagovnice je tudi najbolj konkreten prispevek delavcev SOZD Merx, DO Potrošnik, TOZD Prodaja Celje in DO Gostinstvo in turizem. TOZD Gostinstva in turizma Celje k slavnostnemu obeležju dvajsetega julija in 40-letnice vstaje slovenskega naroda. Preskrba je eden od temeljnih problemov, ki jih mora naša družba reševati v zadnjem času zelo intenzivno. Zato 'si je SOZD Merx zadala kot eno glavnih nalog preskrbo Celja in širše regije. V to prizadevanje so vključene vse delovne organizacije s področja kmetijstva, trgovine in gostinstva. Vendar pa bo za hitrejše reševanje preskrbe potrebno angažirati vse družbene dejavnike, predvsem preko SIS za preskrbo. Merx je že zasnoval dolgoročne poslovne odnose s proizvodnjo prehrambenih izdelkov po vsej Jugoslaviji, kar mora imeti učinke za sta- / kije po statistiki v zadnjih letih zaostal za razvojem. Ne morem mimo tega, da ne bi spregovoril tudi s številkami. V objekt je bilo vloženih blizu 115 milijonov dinarjev, od tega 55 milijonov v gradbena dela in 21 milijonov v opremo. Od ostalih stroškov odpade največji delež na odkup zemljišča s komunalnim prispevkom in za spremembo namembnosti zemljišča v višini 4,6 milijona Prvi naval bilnejšo preskrbo. Prav tako trpamo v srednjeročnem planu n 55 rtov an e objekte osnovne preskrbe v mnogih krajevnih skupnostih. Delovanje blagovnice v Novi vasi pomeni torej uresničevanje srednjeročnega plana in hkrati korak, ki zagotavlja, da bo problem osnovne preskrbe v Novi vasi rešen za dolgo časa. Hkrati pa velja poudariti, da blagovnica ni samo ozkega lokalnega značaja, ampak posega s tehnično tekstilnim oddelkom in sodobno restavracijo v širši celjski prostor. Z blagovnico bogatimo celjski trgovski potencial, Blagovnica je zasnovana na sodobnem tehnološkem postopku in ima skupaj 4.050 kv. metrov površine, od tega trgovske 3.012, gostinske 630, oddelek banke 87, frizerski salon 35, zbiralnica kemične čistilnice 31 in prostori KS 255 kv. metrov. Živilski del trgovine ima 650 kv. metrov čiste prodajne površine, tehnično tekstilni pa 805 kv. metrov. Restavracija s točilnico ima 140 sedežev, kuhinja pa bo imela kapaciteto 150 obrokov po naročilu in 400 obrokov za abonente, kar pa bo možno glede na potrebe razmeroma hitro podvojiti. V celotnem objektu je ustrezna površina namenjena skladiščem, ki morajo zagotavljati normalno delovanje prodajnim površinam, poleg tega pa omogočajo oblikovanje zalog za preskrbo v izrednih razmerah. dinarjev. Finančni krog smo zaključili s posojilom Ljubljanske banke Splošne banke Celje v višini 37,5 milijona dinarjev, posojilom Ingrada v višini 10 milijonov in posojili dobaviteljev opreme (Alpos, Šentjur 4.4 milijona din, LTH, Škofja Loka 2,2, IGO, Ljubljana 763.000 in Pohištvo Celje 624.000 din), v skupni vrednosti preko 8 milijonov dinarjev. Lastna udeležba znaša preko 36 milijonov dinarjev. Pri financiranju je sodelovala tudi KS Nova vas s 4,5 milijoni dinarjev in samoupravna stanovanjska skupnost s 1,5 milijona dinarjev. Blagovnica v Šentjurju pri Celju Šentjurska blagovnica V tako velikem objektu, ki pomeni tudi koncentracijo ljudi, je zelo pomembna tudi izgradnja dvonamenskega zaklonišča za 200 ljudi, ki zadovoljuje vsem dokaj strogim predpisom s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To je nekaj suhoparnih podatkov, ki pa vendarle kažejo na velikost in strukturo objekta. Pri oblikovanju programske zasnove je bilo doseženo zgledno sodelovanje vseh zainteresiranih, ki bodo uporabljali ta objekt. To pa je tudi dokaz, da ima ta objekt za KS Nova vas širšo družbeno vrednost, kot je samo nudenje uslug občanom. Postati mora zbirališče za vse prebivalce Nove vasi in zametek oblikovanja družbenega centra krajevne skupnosti. Tu se mora odvijati vsa politična, kulturna in še druga aktivnost v prostorih, ki so na razpolago in v okolici. Objekt je bil razmeroma dolgo načrtovan, zato pa hitro zgrajen v roku nekaj več kot enega leta. To se pozna tudi pri podražitvah, ki jih je bilo za nekaj manj kot 10%. Za hitro in funkcionalno izvedbo gre zahvala vsem izvajalcem, predvsem pa izvajalcu gradbenih del DO Ingrad, TOZD Gradbena operativa Celje, s kooperanti, nato Alpos Šentjur, IGO Ljubljana, LTH Škofja Loka in Pohištvo Celje, ki so dobavili večino potrebne opreme. Zahvaljujem se tudi vsem delavcem Razvojnega centra, ki so sodelovali pri načrtovanju, projektiranju in nadzoru izgradnje objekta. V objektu bo delalo skupaj okrog 90 delavcev. Organizacije združenega dela so poskrbele, da so iz dosedanjega sestava kolektiva izdvojile prekaljene in kvalitetne kadre, ki bodo zagotovili, da bo vsak kupec ali gost dobro postrežen, ne samo v prvih dneh otvoritve, ampak tudi pozneje, čeprav brez težav na začetku ne bo šlo. Zaposleni v objektu pa zdaj prevzemajo polno odgovornost za njegovo upravljanje.« MB Izredno pomembna je njena lokacija Lokacija sodobne blagovnice v urbanem naselju »Šentjur mestno jedro« med Kvedrovo ulico in Ljubljansko cesto ter reguliranim potokom Pešnico, tako da je nekoliko odmaknjena od ropotajočega prometa, je izredno posrečena. Pretežni del pritličja blagovnice zavzema samopostrežba, ki ima kar 360 m2 koristne površine in je v zadnjem času vse bolje založena. Na levi strani pritličja je zelo dobro obiskan bife, ki zavzema 65 m2 površine. Sedaj, v letnem času, je koristni prostor bifeja še razširjen na plato pod in pred arkadami, kjer so razpostavljene pod senčniki mize in stoli. Vsa dela v samopostrežbi in bifeju opravlja 27 delavcev, ki delajo v dveh izmenah, saj je blagovnica odprta od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Po širokem stopnišču z blagim nagibom pridemo v prvo nadstropje, kjer zavzema največji prostor tekstilni oddelek, ki meri 520 m2. Tu se srečamo s pestrim in bogatim izborom otroške, ženske in moške konfekcije, metražnim blagom, pe- rilom vseh vrst, volne, čevljev, pokrival in pozamenterije. Konfekcijo, ki jo kupec nabavi v tem oddelku, po potrebi skrajšajo, podaljšajo, razširijo in zožijo krojačice v 24 urah — seveda brezplačno. Novost za Šentjur je oddelek kozmetike, kije zelo obiskan. Tekstilni oddelek zaposluje 17 delavcev. Ves ostali del nadstropja zavzema tehnični oddelek s 320 m2 koristne površine. Tu najdemo vse vrste športnih potrebščin, belo tehniko, vse vrste gospodinjskih aparatov, posode, steklovino, porcelan, muzikalije itd. Oddelek zaposluje 12 delavcev. V drugem nadstropju je pohištveni oddelek, kjer je kupcu na voljo bogat izbor spalnic, dnevnih sob, jedilnic, kuhinj, sedežnih garnitur, posameznih elementov za kuhinje, kopalnice in predsobe. Prav tako si tu lahko izberete preproge, tekače, odeje, talne obloge, zavese, lestence itd. Vso kupljeno pohištvo, kakor tudi tehnično blago, blagovnica z lastnim kamionom dostavlja na dom. Oddelek zaposluje 5 delavcev, zavzema pa 480 m2 površine. Lani, 15. septembra, seje v bivše, prenovljene prostore sd-^ulpostrežbe preselila Resev-na, to je trgovina z železnino, instalacijskim in gradbenim materialom. Če potrebujete barve ali lake, tapete, keramiko, instalacijski material, gradbeno okovje, izolacijski material, stavbno pohištvo, gradbeni material, kolesa in kolesne dele, se oglasite v Resevni, kjer boste vse to dobili. Resevna zaposluje 11 delavcev, delovni čas pa je nekoliko drugačen kot v blagovnici, saj delajo od ponedeljka do petka od 7. do 16.30, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Lokal ima 120 m2 površine. Blagovnica ima velik parkirni prostor, važno pa je, da je nasproti nje stavba, v kateri so zavarovalnica Triglav, pošta, Ljubljanska banka in Služba družbenega knjigovodstva. Te stavbe pa se drži občinska stavba. Občan, ki pride po opravkih, v katero izmed teh ustanov, se seveda spotoma še oglasi v blagovnici. Preko potoka Pešnice je most, po katerem se pride v Merxov motel, pred katerim pa je avtobusna postaja. Nadaljevanje z 2. strani VI. SKLADI Sredstva namenjena v poslovni sklad so v polletju 1981 večja v primerjavi s polletjem leta 1980 za 23 % in znašajo 71.415.284 din. Razen KZ Celje, KZ Slovenske Konjice, Gostinsko turističnega podjetja Nazarje, so vse DO odvedle sredstva v poslovni sklad. Rezervni sklad se je povečal v polletju 1981 za 22%. V SOZD smo ustvarili 71.192.734 din amortizacije po predpisanih in nad predpisanimi stopnjami in predstavlja 44,82 % v akumulaciji. Poslovni sklad predstavlja 44,96 % in rezervni sklad 10,22 % bruto akumulacije. Skupaj rezervni sklad in obe amortizaciji znašata 158.853.366 din kar je za 21 % več kot v enakem obdobju lani. VIL ZALOGE Zaloge blaga so se povečale v polletju 1981 za 60% in znašajo 1.138.257.712 din. Zaloge iz meseca v mesec naraščajo, na tako visok finančni porast pa delno vpliva tudi visoka inflacija. Najbolj so porasle v kmetijsko živilsko predelovalni industriji — index 170. Na visok porast zalog v dejavnosti največ vplivata KZ Celje z indexom 241 in MPI z indexom 322. V dejavnosti blagovnega prometa so zaloge porasle za 58%, od tega največ v DO TKANINA — index 188. Gostinska dejavnost je povečala zaloge za 17 %. V dejavnosti je porast najvišji v Gostinskem podjetju Celje, kjer so zaloge porasle za 31 %. V primerjavi z prvim tromesečjem letošnjega leta so zaloge v gostinski dejavnosti zmanjšane (v treh mesecih 56 % povečane), medtem, ko so v blagovnem prometu in kmetijstvu povečane (3 meseci — v kmetijstvu 63 %, v blagovnem prometu 51 %). Višje zaloge v nekaterih dejavnostih so še vedno posledica neurejenih razmer na trgu in kupovanje blaga na zalogo. Prav tako so visoke zaloge surovin in materiala, saj so povečane v primerjavi z lanskim letom v SOZD za 57 %, v kmetijstvu in predelavi 33 %, blagovnem prometu 90 % in gostinstvu 34 %. VIII. PREGLED IZGUB Po periodičnih obračunih za 1. polletje letos so znašale izgube v SOZD 10.934.158 din, kar je za več kot šestkrat več kot v enakem obdobju lani. V letošnjem polletju se je povečalo tudi število TOZD in OZD, ki so poslovale z izgubo od ene TOZD lani na štiri letos, od tega je DO Potrošnik zaradi precejšnje izgube v TOZD prodaja Ruše v celoti v izgubi, prav tako gostinsko turistična DO. Struktura izgube se letos ni poslabšala, tako izguba ni nastala na substanci, prav tako so bile pokrite vse obveznosti iz dohodka, nekrite pa so bile nekatere druge obveznosti iz čistega dohodka. Podatki kažejo, da so imele visoke izgube predvsem TOZD trgovina na drobno in TOZD gostinstva in turizma ter proizvodnja v kmetijstvu. Vsekakor pa so izgube v primerjavi s prvim tromesečjem manjše. Največji znesek 45,06 % v skupni izgubi ima DO Potrošnik, 34,14 % odpade na gostinstvo in 20,80 % na kmetijsko dejavnost. Izguba v kmetijstvu je predvsem posledica nesorazmerja v cenah živine in mesa ter mesnih izdelkov, nizka izkoriščenost proizvodnih kapacitet, pomanjkanje živine, visoki stroški za obresti itd. Žare FRANČEŠKIN Za čimbolj redno preskrbo občanov Sovlaganja v razširitev proizvodnje pšenice, sladkorja in olja, kot pogoj za zagotovitev dolgoročne preskrbe Že nekaj let se v Jugoslaviji srečujemo s problemi zagotavljanja redne preskrbe prebivalcev in velikih potrošnikov z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, s posebnim poudarkom na pšenico, sladkor in olje. Prav tako se ponudba tega blaga na svetovnih trgih zmanjšuje, vsled tega so cene v silovitem porastu, kar nam v veliki meri onemogoča, da bi se os-lanjali na uvoz manjkajočih količin osnovnih prehrambenih predmetov. * V Jugoslaviji in Sloveniji razpolagamo še s sorazmerno velikimi površinami neobdelane zemlje, ki bi nam ob načrtnem vlaganju in premišljenem koriščenju zagotavljala pokrivanje sedanjega primanjkljaja hrane. V vseh srednjeročnih planih, tako gospodarskih organizacij kot republik in federacije, je jasno opredeljena naloga povečanja proizvodnje hrane, saj so naše možnosti tolikšne, da bi lahko v celoti pokrili naše potrebe in še za izvoz bi stalo dovolj. Izpolnitev te naloge pa pogojuje združevanje sredstev med uporabniki in proizvajalci hrane. Ena od osnovnih nalog SOZD »MERX« CELJE je zagotavljanje redne preskrbe prebivalcev in velikih potrošnikov širšega regionalnega območja z osnovnimi prehrambenimi proizvodi. Na tem območju živi preko 300 tisoč prebivalcev ter je prisotno večje število prehrambeno proizvodnih organizacij, ki letno porabijo naslednje količine osnovnih prehrambenih proizvodov in sicer: a) pšeničnih mok 21.000 ton b) sladkorja 10.500 ton in c) jedilnega olja 3.700 ton poleg navedenih osnovnih prehrambenih proizvodov je še mnogo drugih, ki prav tako so- dijo v ta sklop, vendar se njihova dobava ne pogojuje s sovlaganjem. Spoznanje, da so klasični kupoprodajni odnosi med proizvodnjo in blagovnim prometom preživela oblika poslovnega dogovarjanja ter povezovanja, ki ne dajejo nobene garancije dolgoročne zagotovitve redne preskrbe, je prispevalo k opredelitvi SOZD »MERX« CELJE, da nadaljuje s prizadevanji za vzpostavitev trajnih poslovnih odnosov na podlagi združevanja dela in sredstev z velikimi gospodarskimi sistemi, ki so sposobni zagotoviti dolgoročno preskrbo potrebnih količin osnovnih prehrambenih proizvodov. Iz priloženega pregleda št. L, 2. in 3. je razvidno, s katerimi organizacijami so bili sklenjeni SAMOUPRAVNI SPORAZUMI o osnovah skupnega plana za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 in kakšne količine osnovnih prehrambenih proizvodov so zagotovljene, vendar pod pogojem, da se zagotovi sovlaganje v razširitev proizvodnje posameznih proizvodov. Ob priliki razčiščevanja vsebine in določil SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV je bila s strani proizvodnih organizacij postavljena zahteva za sovlaganje v razširitev proizvodnje: 1. PŠENICE v 000 din Tek. št. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Sovlaganja v letih Skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 i 2 3 4 5 6 7 8 i. SOUR »AGROUNIVERZAL« Kanjiža 15.000 — — — — 15.000 2. SOUR PIK »BELJE« Darda — 15.000 15.000 — — 30.000 3. SOUR PPK »SOMBOR« Sombor — 10.000 — — — 10.000 4. PPK »ORAHOV1CA« Orahovica — — 15.000 — — 15.000 Skupaj 15.000 25.000 30.000 — — 70.000 2. SLADKORJA 1. SOUR PIK »BELJE« Darda — — 10.000 10.000 — 20.000 2. SOUR »SERVO MIHAJL« Zrenj anin — — 5.000 5.000 — 10.000 3. Tovarna sladkorja Ormož 23.500 — — — — 23.500 4. SOUR PPK »CRVENKA« Crvenka — 10.000 — — — 10.000 Skupaj 23.500 10.000 15.000 15.000 — 63.500 3. JEDILNEGA OLJA 1. SOUR TUZ »ZVEZDA« Zagreb — — 5.000 — — 5.000 Sovlaganje v Tovarno sladkorja Ormož je bilo izpeljano že v preteklih letih, vendar še niso poravnane obveznosti s strani organizacij združenega dela. 4. SOVLAGANJA SKUPAJ v 000 din Tek. Blagovna Sovlaganja v letih Skupaj št. skupina 1981 1982 1983 1984 1985 1 2 3 4 5 6 7 8 1. Pšenica 15.000 25.000 30.000 — — 70.000 2. Sladkor 23.500 10.000 15.000 15.000 — 63.500 3. Jedilno olje — — 5.000 —- — 5.000 VSEGA SKUPAJ 38.500 35.000 50.000 15.000 — 138.500 Na splošno je znano dejstvo, da proizvodne organizacije pogojujejo dolgoročno dobavo osnovnih prehrambenih proizvodov s sovlaganjem v razširitev proizvodnje. Stališče proizvodnih organizacij je podprto s strani pristojnih družbenopolitičnih organov republik, avtonomnih pokrajin in federacije, zato je potrebno ta pogoj sprejeti kot dejstvo in preko ustreznega načina ter objektivnega kriterija združiti potrebna sredstva. Ob upoštevanju dejstva, da so organizacije združenega dela, ki nosijo breme odgovornosti za redno preskrbo, zaradi neugodnega ekonomskega položaja, v katerem se nahajajo, nesposobne zagotoviti iz lastnih virov združevanje sredstev za sovlaganje v razširitev proizvodnje hrane, SOZD »MERX« CELJE predvideva, da se bodo potrebna sredstva za sovlaganje v razširitev proizvodnje hrane zagotovila preko poslovnih bank, samoupravnih interesnih skupnosti in v okviru možnosti tudi iz lastnih sredstev delovnih organizacij. Kot objektivni kriterij delitve bremen združevanja sredstev za sovlaganje v razširitev proizvodnje osnovnih prehrambenih proizvodov se lahko uporabi število prebivalcev, ki jih preskrbujejo organizacije združenega dela. Upoštevajoč to načelo, odpade na posamezno občino naslednji delež preskrbovanja odnosno združevanja sredstev: Tek. št. Občina Delež odnosno % udeležbe 1 2 3 1. Celje 22,1 2. Laško 6,0 3. Mozirje 5,0 4. Slovenske Konjice 6,5 5. Šentjur pri Celju 6,0 6. Šmarje pri Jelšah 10,1 7. Velenje 11,9 8. Žalec 11.6 Skupaj 79,2 9. Zagorje 5,3 10. Trbovlje 1,5 11. Hrastnik 2.6 Skupaj 9,4 12. Slovenj Gradec 3,1 13. Ravne na Koroškem 4.2 Skupaj 7,3 14. Sevnica 4,1 VSEGA SKUPAJ 100,0 Po predlaganem načelu razdeljevanja obveznosti združevanja sredstev bi bilo potrebno po posameznih območjih združiti v te- kočem srednjeročnem obdobju naslednja sredstva: 1. za območje osmih občin celjske regije 109,700.000 din 2. za območje zasavskih občin 13.000.000 din 3. za območje koroških občin 10.100.000 din 4. za občino Sevnica 5,700.000 din VSEGA SKUPAJ: 138,500.000 din Sredstva za sovlaganje v razširitev proizvodnje osnovnih prehrambenih proizvodov se združujejo najmanj za dobo 5 let po 6 % obrestni meri. Zaželjeno je, da se združujejo za dobo 10 let, ker so proizvodne organizacije pripravljene zagotoviti skupaj načrtovane količine osnovnih prehrambenih proizvodov za enako dobo let, kot se združujejo sredstva. Odločitev o združevanju sredstev mora biti sprejeta na pristojnih organih poslovnih bank, samoupravnih interesnih skupnostih za preskrbo in v delovnih organizacijah najkasneje do 30. septembra t. L, kajti v nasprotnem primeru ne bodo zagotovljene potrebne količine osnovnih prehrambenih proizvodov, tako kratkoročno kot dolgoročno ter bo preskrba prebivalcev in velikih potrošnikov prav tako negotova kot v preteklosti. FRANC PETAUER PREGLED PRILOGA St. 1 organizacij združenega dela, s katerimi so sklenjeni samoupravni sporazumi o osnovah skupnega plana za srednjeročno obdobje 1981 - 1985 in zagotovljene količine pšenice v posameznih letih,vendar pod pogojem zagotovitve sovlaganja v razširitev proizvodnje pšenice. v 000 kg Tek Sedež Dobava ošenice po letih VSEGA št. 1981 1982 1983 1984 1985 SKUPAJ 1. SOUR "SERVO MIHAJL" ** Zrenjanin 4.080 4.800 4.800 4.800 4.800 23.280 2. SOUR "SIRMIUM" ** Sr. Mitroviča 3.250 3.250 3.250 3.250 3.250 16.250 3. SOUR "SOMBOR" Sombor 1.500* 3.000* 3.000* 4.000* 6.000* 17.500* 4 . SOUR "BELJE" Bel je 1.500* 2.000* 2.000* 2.500* 3.000* 11.000* 5. SOUR "OSIJEK" Osijek 1.500 3.000 3.000 3.000 3.000 13.500 6. SOUR "AGROUNIVERZAL" Kanjiža 1.500* 5.000* 5.000* 5.000* 5.000* 21.500* 7. PPK "IRIG" Irig 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 5.000 8. PPK "BEČEJ" Beče j 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 5.000 9 . PPK "ORAHOVICA" Orahovica 1.500 1.000 1.000 1.000 1.000 5.500 10. DOMAČI ODKUP 800 1.500 1.500 1.500 1.500 6.800 11. SKUPAJ : 17.630 25.550 25.550 27.050 29.550 125.330 12. Zmanjšanje za 10 % - 22.995 22.995 24.345 26.595 114.560 13. 74 % izplen mok 13.046 17.016 17.016 18.015 19.680 84.773 14. Potrebne količine mok 21.000 21.000 21.000 21.000 21.000 105.000 15. Primanjkljaj 7.954 3.984 3.984 2.985 1.320 20.227 OPOMBA: Vodoravna kolona št. 12 prikazuje zmanjšane količine pšenice za 10 % (izkustveni odstotek nihanja med pogodbeno dogovorjenimi količinami in dejansko dobavo), za leto 1981 je že upoštevano pri posameznih OZD. * - dobava pšenice je pogojena z sovlaganjem v razširitev proizvodnje pšenice. ** - sovlaganje za razširitev proizvodnje je bilo že izvršeno v okviru DO "MERX" Celje. PRILOGA št.2 PREG LED organizacij združenega dela, z katerimi so sklenjeni samoupravni sporazumi o osnovah skupnega plana za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 in zagotovljene količine sladkorja v posameznih letih, vendar pod pogojem zagotovitve sovlaganja v razširitev proizvodnje sladkorja v 000 kg Dobave sladkorja po letih VSEGA št. dela Sedež 1981 1982 1983 1984 1985 SKUPAJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 . SOUR PIK "BELJE" Darda 3.200* 3.200* 3.200* 3.200* 4.000* 16.800* 2. SOUR PIK "VRBAS" Vrbas 2.000 2.100 2.205 2.315 2.431 11.051 3. SOUR IPK "OSIJEK" Osijek 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 5.000 4. SOUR IPK "SERVO MAHALJ" Zrenjanin 200* 1.000* 1.000* 1.000* 1.000* 4.200* 5. Tovarna sladkorja Ormož 1.100* 1.200* 1.300* 1.400* 1.500* 6.500* 6. SOUR IPK "CRVENKA" ** Crvenka 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 5.000 SKUPAJ 8.500 9.500 9.705 9.915 10.931 48.551 Dejanske potrebe 10.500 10.500 10.700 10.800 11.000 53.500 Nepokrite potrebe 2.000 1.000 995 85 69 4.149 OPOMBA: * - dobave sladkorja so pogojene z sovlaganjem v razširitev proizvodnje ** - samoupravni sporazum še ni sklenjen, dobava sladkorja je pogojena z ritev proizvodnje sladkorja. sladkorja, sovlaganje v razši- PRILOGA št. 3 P R E G L E D organizacij združenega dela, s katerimi so sklenjeni samoupravni sporazumi o osnovah skupnega plana za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 in zagotovljene količine jedilnega olja v posameznih letih, vendar pod pogojem zagotovitve sovlaganja v razširitev proizvodnje jedilnega olja. v 000 kg Tek . Organizacija združenega dela Dobava jedilnega olja po letih VSEGA št. Sedež 1981 1982 1983 1984 1985 SKUPAJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. SOUR "ZVEZDA" Zagreb 2.400* 2.400* 2.400* 2.400* 2.400* 12.000* 2. DO "HELIOS" Domžale 500 500 500 500 500 2.500 3. KŽK Kranj Kranj 500 500 500 500 500 2.500 4. SOUR PK "SOMBOR" Sombor 350 350 350 350 350 1.750 5. SOUR "VRBAS" Vrbas 80 85 90 95 100 450 SKUPAJ : 3.830 3.835 3.840 3.845 3.850 19.200 Dejanske potrebe 3.700 3.700 3.800 3.850 3.850 18.900 Razlika + 130 + 135 + 5 - + 300 OPOMBA: * - dobave jedilnega olja so pogojene z sovlaganjem v razširitev proizvodnje jedilnega olja, potrošnja jedilnega olja močno niha, vsled tega je potrebno zagotoviti nekoliko večje količine kot je ocenjena povprečna letna potrošnja. S tekmovanja v košnji po »starem«... Malo mladih gospodinj Delo aktiva mladih zadružnikov pri KZ Slovenjske Konjice Mladi kmetovalci s konjiškega področja se združujejo v aktivu mladih zadružnikov kmetijske zadruge Konjice. Aktiv deluje od leta 1973, ko gaje zadruga ustanovila na lastno pobudo, da so mladi pomagali pri proslavi petindvajsete obletnice zadruge. V tem času se je v aktivu zvrstilo lepo število mladih fantov in deklet, ki so sedaj že očetje in žetie in imajo drugačne skrbi od teh, kakršne so imeli pred leti. Aktiv je odigral svojo vlogo, ker je ostalo precej mladih parov na kmetijah domače občine, nekdanji člani aktiva pa so sedaj vključeni v samoupravne organe zadruge. Letos ugotavljamo, da primanjkuje deklet bolj, kakor jih je pretekla leta. Mladih gospodinj za kmetije bo vse manj, tako vsaj kaže. Skrbi nas, kako bodo fantje gospodarili, če ne bodo pravi čas dobili gospodinje. Aktiv ima družbenopolitično in strokovno poslanstvo. V okviru družbenopolitične dejavnosti seznanjamo mlade z družbenimi problemi in jih želimo prepričati, da so sposobni ter dolžni oblikovati prave odnose v naši družbi. Prirejamo predavanja, mladi obiskujejo seminarje, ki jih organizira Zveza socialistične mladine Slovenije. Po strokovni plati imamo vsako leto zastavljene poskuse v doseganju visokih pridelkov. Letos smo pridelovali pšenico na šestih različnih mestih. Kdo je pridelal največ, tega še ne smemo povedati. Najboljši pridelovalec bo dobil manjšo nagrado in spominsko plaketo ob občinskem prazniku. Ker so prebivalci Konjic in okolice tožili, da ne morejo kupiti domačega fižola, smo letos postavili poskusno žičnico za fižol na površini 18 arov. Kako se bo žičnica obnesla, bomo povedali, ko bo fižol prodan. Žičnica je precej draga naložba. Stroške je kril deloma sam mladinec, delno pa kmetijski sklad občine Konjice. Mladi ne bi bili to, kar so, če ne bi radi hodili na tekmovanja, kjer je bolj zabavno kakor pri delu. Sodelujejo vsako leto na poletnih kmečkih igrah na Vranskem, udeležujejo se turističnih prireditev, da je bolj veselo. Letos so pripravili tudi igro, s katero so gostovali po raznih krajih. Upamo, da se bo več deklet odločilo za kmečki poklic, kakor se je doslej. Če se bo, bomo imeli zagotovljen kos kruha. Saj so ljudje našega področja pridni delavci in sposobni pridelati še več, kakor pridelajo sedaj. IDA TEPEJ Več znaš, več veljaš Kako se izobražujemo v DO TEKO V Mozirju že novi načrti Nova blagovnica kolektiva trgovskega podjetja Savinja v Mozirju je polno zaživela, žal le v pritličnem delu, kjer gre predvsem za živilski samopostrežni del. Kot vse kaže, bodo celoten objekt na slavnosten način izročili namenu v okviru prireditev za praznik mozirske občine, dvanajsti september. V okvirnem in prvem programu prireditev za praznik, ki spominja na osvoboditev Mozirja, 12. septembra 1944. leta, kot zadnje postojanke, ki sojo tedaj v Gornji Savinjski dolini držali v rokah še Nemci, je tudi slavnostna otvoritev te blagovnice. Sicer pa je otvoritev blagovnice sprožila v kolektivu trgovskega podjetja Savinje razmišljanja o nadaljnji specializaciji enot, o ureditvi obrata družbene prehrane, morebiti še kaj več in podob-' no. To so načrti, ki bi jih v mozirskem trgovskem podjetju radi uresničili še v tem srednjeročnem obdobju. Več kot znaš, več veljaš! To je zlato pravilo, ki bi ga naj uresničevali vse življenje. Posebno mladi, ki se moramo nenehno učiti in znanje sprejemati v vseh možnih in mogočih oblikah. Ni izobraževanje le branje strokovne literature, poslušanje predavanj v šoli ali podobno. Ljudje se izobražujemo tudi na druge, človeku bolj dostopne načine, kot so razni razgovori med ljudmi različnih poklicev, filmi, obiski v proizvodnih podjetjih, izleti ali ekskurzije in ne nazadnje tudi sestanki z bogato in za razvoj družbe pomembno tematiko. Res je, da več ljudi več ve in stari izrek, da ni lepo, če si radoveden, je že zdavnaj preživel. Človek, ki je radoveden, seveda v pravem pomenu besede, sprejema življenje takšno kakršno je in stremi za tem, da izve čimveč reči, ki ga zanimajo in, ki mu bodo kadarkoli in kakorkoli v življenju koristile. Znanje je kakor vrtinec, ki človeka vleče v globine in mu daje možnost, da se sam izobražuje Velik interes za izobraževanje Uspešno delo sekcije kmečkih žena pri KZ Celje Kljub napornemu delu na kmetijah, je sekcija kmečkih žena Kmetijske zadruge v Celju realizirala vse naloge, ki si jih je začrtala ob ustanovitvi meseca junija 1979 leta. Da so bili doseženi rezultati v tem kratkem obdobju, je v veliki meri pripomogla prizadevna mentorica Marija KRAJNC. »V sekcijo kmečkih žena KZ Celje je vključenih 285 članic, od mlajših žena do starejših, zajema pa naslednje krajevne skupnosti: Vojnik, Frankolovo, Dobrna, Hudinja, Gaberje, Ljubečna, Medlog, Pod gradom, Ostrožno, Strmec pri Vojniku, Svetina, Štore, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Trnovlje. Naloga sekcije je, da se kmečke žene v čim večjem številu vključujejo v vsa področja dodatnega izobraževanja in na ta način pripomorejo k večji produktivnosti v kmetijstvu, izmenjavi mnenj in dolgoletnih izkušenj, na lepi slovenski zemlji. Delo Mozirje: Korak naprej v turizmu Pod okriljem kolektiva gostinskega podjetja Turist v Nazarjah je v sredini julija pričela v Mozirju z delom enotna recepcijska pisarna, turist biro, ki bo posredovala vse podatke o zasedenosti kapacitet, cenah in drugem za vse gostinske objekte družbenega sektorja ter za kmečki turizem v mozirski občini. Čeprav je enotna recepcija velika pridobitev in znanilec bolj povezanega dela med gostinskimi in turističnimi kolektivi ter organizacijami v mozirski občini, še vendarle ni doseženo tisto, kar bi morali imeti že zdavnaj, saj pisarna nima pregleda, kako je s tistimi sobami, ki jih oddajajo zasebniki in ki jih v Gornji Savinjski dolini ni malo. Marfja Krajnc poteka z dogovori na sestankih. Zelo problematično je obveščanje kmečkih žena, zato si pri tem pomagamo s pospeševalno službo, zbiralnicami mleka ter članicami odborov«, je pripovedovala mentorica, Marija Krajnc. Kakšen je vaš program dela sekcije kmečkih žena za letošnje leto? »Za letošnje leto imamo predvidene tri tečaje: kuharski s pripravo hitrih jedilnih pogrinjkov, šiviljski tečaj ter tečaj za izdelavo raznih ročnih del. V okviru izobraževalnega programa imamo načrtovana tri predavanja in sicer vloga kmečke žene v samoupravni socialistični družbi, nalezljive bolezni ter vzgoja cvetja in zelenjave. Organizirali bomo tudi dve strokovni ekskurziji in razstavi ročnih del in pogrinjkov. Seveda smo veliko teh nalog že realizirali.« Zelo bogat program dela ste si zastavili. To pomeni dodatno obremenitev za vas v popoldanskem času. Ali pri tem svojem delu mentorica sekcije kmečkih žena naletite na teža- ve, nerazumevanja strokovnih služb? »Res imamo obširen program dela. Ne bojim se, da ga ne bi mogli realizirati zaradi pomanjkanja časa, sodelovanja kmečkih žena ali mene. Primanjkuje pa nam finančnih sredstev. Članstvo v sekciji ni obvezno, prav tako ne članarina, ki znaša za leto 1981 20,00 din. Tako si kmečke žene vse strokovne ekskurzije, tečaje v celoti financirajo iz lastnih sredstev. Kmečke žene so v dosedanjem delu pokazale izredno zanimanje po dodatnem izobraževanju in s tem pripomogle tudi k večji produktivnosti v kmetijstvu, zato upamo, da bomo v letošnjem letu dobile nekaj sredstev za delo naše sekcije iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Veliko delam za sekcijo v popoldanskem času, nekaj pa tudi dopoldne. Delo opravljam z veseljem. ne srečujem se s problemi ali težavami.« JP z lastno voljo in željo. V slehernem človeku je želja, da bi več vedel, da bi si z znanjem, ki ga ima lahko v družbi, našel pravo mesto. Res pa je, da je nujno človeku dati možnost, da se lahko izobražuje na način, ki je zanj najprimernejši. V naši delovni organizaciji skrbimo v okviru možnosti, da se mladi lahko izobražujejo. Zato prirejamo razne razgovore med ljudmi oziroma na teme, ki so nam manj znane in manj od njih zvemo iz tiska. Ena takih tem je bila slovenska alpinistična odprava na Himalajo. Povabili smo člana te alpinistične odprave, ki nam je z diapozitivi prikazal, kako je potekalo osvajanje enega od vrhov Himalaje. Razgovor z njim je bil zelo pester in bogat, znanje, ki smo si ga pridobili na tem področju pa nas je obogatilo. Drugi tak razgovor smo imeli na temo mednarodni od-■jiosi, dežele v razvoju in neuvrščeni. Osvežili smo zgodovinska dogajanja, ki so zelo važna in kjer je prav Jugoslavija odigrala zelo pomembno vlogo. Prav bi bilo, če bi sleherni Jugoslovan vedel več o razvoju in graditvi naše domovine, saj bi tako bolj spoštovali mir in svobodo, kajti zavedati se moramo, da prav vse kar imamo, je bilo plačano z žrtvami, s krvjo in borbo. Prav Jugoslavija ima za seboj trdo pot, po kateri smo prišli do vseh dobrin, ki jih danes uživamo, med nami pa se je rodilo bratstvo in mednarodna ljube- Diskont? Prodaja živil naj bi bilo tisto, kar pripelje potrošnika v trgovino, da si izbere in kupi ostalo industrijsko blago. To naj bi tudi pokrivalo del nizkih in prenizkih marž živil. Takšna praksa je bila razvita predvsem v zahodnih deželah z večjimi razponi marž, nižjo obrestno mero kapitala in koncetracijo kupne moči v urbano močnih naseljih in temu primernih dovolj velikih prodajalnah, marketih, blagovnih hišah in nakupovalnih centrih. Kalkulacijske metode celotnega izbora izpred dvajset let so tudi pri nas vključile v izbor trgovin meso, mleko, kruh, pecivo, sadje, zelenjavo, kar je bilo nekoč področje specialistov. Kalkulacije tega blaga so onemogočale višje dohodke, kasneje pa celo eksistenco specializiranih trgovin in njihovo tržno udeležbo. Takšna politika mešane kalkulacije, pokrivanja in prelivanja ima za nujno posledico razmišljanja, da se kupec ali prodajalec izogneta subvencijski razliki za sveže blago. Cena očiščene marže za pokrivanje nizko kalkuliranega blaga ali blaga, ki se slabo obrača, je torej diskontna cena. Analogno temu pa je prodajalna s tako očiščenim (asortima-nom) izborom blaga DISKONT. Izravnalna kalkulacija bo morala slej kot prej postati stvar preteklosti. Kalkulacija bo morala temeljiti na povzročiteljih stroškov, kar pomeni razbremeniti nekomplicirane masovne artikle in obremeniti z delom in nego obremenjene sveže blago in blago, ki se slabo prodaja in obrača. Vse to je lažje reči kot pa narediti. Že samo spoznanje problema (pri nas) in medsebojnih odvisnosti, pa nas navaja na stroškovno pravično kalkulacijo. To pot bomo morali iti ali pa se bomo znašli na stranpoti, ki pomeni neuspeh. Neuspeh pa se lahko odraža v nizki marži, visokih stroških, velikih zalogah, slabih koeficientih obračanja in kot posledica vsega — izguba ali celo propad. Diskontno prodajo ni možno narediti za vsakim vogalom, če ni pogojenih dovolj potrošnikov. Diskont pa zmanjšuje potrebe novih kapacitet in investicij, je močna oblika konkurence in obrambe proti konkurenci, predvsem pa nedvoumno opozarja, da ni trajne prodaje brez pokritja stroškov. ANTON LAZNIK zen, ki jo moramo ohraniti še naprej za vsako ceno. V ta namen imamo predviden v jesenskem delu tudi pohod po poteh borcev NOB in predavanje na temo SLO in DS, kajti menimo, daje nujno, da znamo ukrepati v primeru vojne ali v mirnem času ob elementarnih nesrečah. Delo v praksi izhaja iz teorije, ki pa mora biti zadovoljiva, če hočemo slehernega delavca aktivirati ob morebitnih nesrečah. Ker pa smo trgovska delovna organizacija in nismo tako seznanjeni s proizvodnjo blaga, ki ga prodajamo, predvidevamo tudi obisk v eni od proizvodnih tovarn, kjer si bomo ogledali potek proizvodnje od surovine do končnega izdelka. Da pa se bomo malo tudi razvedrili in prijetno zabavali, imamo v planu tudi družabni večer in prepričana sem, da bomo tudi od tam odnesli dosti koristnega in prijetne spomine. Z. D. SOZD merx CELJE Dopisujte v svoje glasilo Podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite Na podlagi ustave in v skladu z zasnovo LO je sprejeti republiški zakon o LO podrobno opredelil obrambo kot družbeno funkcijo pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju. Ljudska obramba temelji na pravici in dolžnosti vseh delavcev, da se pripravljajo in usposabljajo za delo v vojnih razmerah. Znana je misel, ki jo je ob neki priložnosti izrekel maršal Tito. Dejal je: »Naša dežela mora biti za morebitnega napadalca organizirana kot jež.« To pomeni, kjerkoli od Planice do Djevd-jelije, od Jadrana do naših severnih meja mora morebitni sovražnik naleteti na odločen odpor. Da bomo v resnici to tudi dosegli, moramo v skladu z ustavo in zakonom o ljudski obrambi uresničiti proces podružbljanja obrambnih priprav in celotnega področja ljudskega odpora. Kaj preprosto to pomeni? Predvsem to, da za področje ljudske obrambe ni organizirana in zadolžena samo Jugoslovanska ljudska armada, zatem oddelki za narodno obrambo itd., marveč smo za ljudsko obrambo odgovorni prav vsi, vse temeljne in organizacije združenega dela, interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in drugi. Skratka vsi. Večkrat je bilo slišati vprašanje, kaj in kako storiti v primeru kakršnekoli agresije na našo državo in kako se organizirati v takih primerih. Naš samoupravni sistem, takšen kot smo ga zgradili v mirnem času, ostaja v kakršnikoli vojni situaciji tudi na morebiti začasno okupiranem ozemlju. Najbrž pa ni treba posebej poudarjati, da je delo samoupravnih organov odvisno od položaja, kakršen bi lahko nastal, da ti organi delajo, odločajo v zoženem sestavu in podobno. Na dlani je, da v vojni situaciji delo temeljne organizacije ne bo potekalo normalno. Vsaka temeljna organizacija in seveda delovne organizacije imajo za različne primere nevarnosti in položaja dogovorjene naloge. Tudi pri nas sprejeti obrambni načrt predvideva in določa prioritetne aktivnosti, ki so usklajene z obrambnimi načrti drugih temeljnih organizacij, krajevne skupnosti in obrambnimi načrti celotne armade. Naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite niso nobena vojaška tajnost. Zato proč s takšno miselnostjo, ki je tu in tam še prisotna. Ker hočemo, da bomo res dobro organizirani in pripravljeni na odpor, mora sleherni delavec vedeti, kaj je njegova naloga, kaj je njegova‘dolžnost v posebnih prilikah, kako bo v takšnih razmerah deloval in kje je njegovo mesto. Gilda Gruber Marija Rezec Ivan Kugler ee n ■ , hribi, doma Mala anketa za dopustni čas in pozneje ■ ■■ Smo že v drugi polovici dopustov, zasluženega oddiha za vse delavce. Statistični podatki so nam pokazali, da je v prvi polovici več kot 5» % Slovencev preživelo dopust doma. Kje je vzrok? Visoke cene našega turizma, premalo počitniških domov z opremo za razvedrilo, rekreacijo. Na drugi strani pa strokovnjaki ugotavljajo, da tudi maloštevilni (v Sloveniji pride ena počitniška postelja na več kot 25 delavcev) počitniški domovi niso zasedeni. Tudi pri nas v sestavljeni organizaciji je urejenost počitniških domov, plačilo dnevne oskrbnine ter višina regresa od delovne do delovne organizacije dokaj različna. To pomeni, da imajo delavci v različnih sredinah neenake pogoje za svoj oddih. Za prihodnje leto bo moral sindikat tudi na tem področju združiti svoje sile in sredstva ter poskrbeti za enak oddih za vse delavce. Izhod bomo verjetno našli samo v počitniški skupnosti sestavljene organizacije, boljšem sodelovanju, dogovarjanju in sporazumevanju. zato sem se odločila za letovanje v Crikvenici preko DO Emo. Dnevna oskrbnina po članu je bila 280,00 dinarjev. Za desetdnevno letovanje smo za štiričlansko družino porabili 14.000,00 dinarjev, regresa pa sem prejela 3.300,00 din. Seznanjeni smo bili tudi s prostimi kapacitetami v Biogradu, vendar se mi je zdela oskrbnina 350,00 din predraga, motila pa me je tudi prevelika oddaljenost od sobe do jedilnice in plaže.« Marija REZEC, kuharica v Kopru, delovna organizacija Gostinstvo Celje: »Kot zunanjo enoto tozda Na-na lahko koristimo v času dopustov dom v Tijesnem pri Šibeniku. Dnevna oskrbnina po članu je 180,00 dinarjev. Zaradi prevelike oddaljenosti tega objekta, sem letos letovala preko Izletnika v Poreču. Za sedemdnevno letovanje sva z možem plačala oskrbnino 5.200,00 din, vse skupaj pa sva porabila 7.000,00 dinarjev. Regresa sem prejela 3.000,00 din.« Cita ZALOŽNIK, delavka v Pražarni, DO Blagovni center: »Del svojega dopusta sem že preživela doma v Celju, ostali del pa bom izkoristila za oddih v hribih. Na morje letos ne bom šla, ker je predrago, naš dom v Biogradu pa je tudi predaleč. Regresa sem prejela 2.400,00 din. Predlagam, da bi v bodoče gradili domove bolj blizu, da bi jih bolje opremili in postavili bolj solidne cene.« Silva ODER, prodajalka, DO Teko: »Letos ne bom šla na morje zaradi zdravstvenih razlogov. Naša delovna organizacija ima 7 stanovanj v Rabcu ter garsoniere v Červar-ju in Rovinju. Cena postelje v Rabcu je 45,00 din, v garsonie-rah pa 60,00 din. Regresa sem prejela 3.300,00 dinarjev. Menim, da so pogoji za letovanje v naši delovni organizaciji tako ugodni, da se lahko prav vsak član odloči za oddih na morju. Ker pa so verjetno tudi v drugih delovnih organizacijah kapacitete minimalne, predlagam, da se v okviru sozda kapacitete združijo in po možnosti tudi povečajo« JP Dom Tkanine v Počitniški dom ves DO TKANINA Celje ima svoj počitniški dom v Šilu na otoku Krku. Šilo je bilo še pred desetimi leti malo naselje z maloštevilnimi hišami. Prebivalci so se preživljali v glavnem s poljedelstvom, vinogradništvom in ribolovom. Danes je Šilo že prijeten in znan turistični kraj. V zadnjih letih je namreč »zraslo« preko 300 vikendov. Lastniki so predvsem iz Zagreba in Reke. Danes ima Šilo svoj hotel, trgovino z živili in zelenjavo, slaščičarno, mesarijo, privatni avtokamp in tri privatne gostilne ter dva bifeja. Seveda ima tudi svojo pošto in turistično pisarno. Ceste so vse asfaltirane. Šilo je bilo pred kratkim znano samo kot postajališče trajekta iz Crikveni-ce za otok Krk. Danes, ko povezuje otok Krk s kopnim sodoben in arhitektonsko čudovit most, se je promet za Šilo nekoliko zmanjšal, vendar je dostop s trajektom iz Crikvenice veliko lepši in bolj slikovit. DO TKANINA ima svoj počitniški dom v prelepem mir- čas polno zaseden nem zalivu Pečine, oddaljenem od pristanišča 500 m. S pročeljem je dom obrnjen proti morju, v ozadju pa se razprostira lep borov gozdiček. Dom je oddaljen od morja 30 m, ima svojo plažo in velik vrt. Razpolaga z devetimi sobami za goste, kar predstavlja 32 ležišč. Vse sobe so v 1. nadstropju. V prizemlju sta še dve sobi za personal, velika moderno opremljena kuhinja s skladiščnimi prostori in lepa jedilnica z bifejem. Pred jedilnico je lepa ploščad s pogledom na morje, v prvem nadstropju pa sta še dve lepi terasi. Dom je takorekoč popolnoma nov, saj je bil na novo zgrajen leta 1976. Prejšnji dom je bil za potrebe delavcev TKANINE veliko premjhen, saj je imel komaj štiri sobe. Zanimanje za letovanje v počitniškem domu je s strani delavcev TKANINA zelo veliko, saj je dom vedno popolnoma zaseden. Komisija za družbeni standard in rekreacijo v DO TKA- Šilu NINA, ki upravlja z domom, ima veliko dela, da vskladi vsakoletne prijave za letovanje. Prijav je namreč vedno veliko več kot pa so kapacitete doma, zato komisija dela po pravilniku počitniškega doma, kjer so izdelani kriteriji za pridobitev prioritete. V sami sezoni skrbijo za dobro počutje gostov v domu ekonom, kuharica, pomočnica v kuhinji in pomočnica v bifeju. Letos bo letovalo v domu 70 delavcev TKANINE s svojimi družinami. Dom posluje od 20. junija do 31. avgusta. Za dnevni penzion plačajo delavci 230.00 din, otroci do dveh let 35.00 din in otroci od dveh do desetih let po 120.00 din na dan. Hrana je odlična in tudi vse ostalo, tako da komisija do danes ni imela s strani delavcev nikakršnih pripomb, oziroma pritožb. Vsi se zadovoljni vračajo na svoja delovna mesta. ŽIČI Med delavci smo napravili anketo o tem, kje bodo ali pa so že preživeli letos svoj dopust, koliko je bila dnevna oskrbnina in v kakšni višini so prejeli regres. Anketa je samo potrdila navedeno razmišljanje. Gilda GRUBER, prodajalka v Drogeriji, DO Moda: »Naša delovna organizacija ima počitniške hišice v Umagu in Dajli. Dnevna najemnina je po članu 10,00 dinarjev, torej bi za štiričlansko družino za deset dnevno letovanje plačala samo 400.00 din. Zaradi velikega interesa naših delavcev in majhnih kapacitet, v letošnjem letu nisem dobila odobreno, Cita Založnik Silva Oder Ivan KUGLER, delavec v skladišču mlevskih izdelkov, DO Mlinsko predelovalna industrija: »Smo štiričlanska družina, žena ni zaposlena, doma imamo majhno posestvo. Odločili smo se, da letos ne bomo šli na morje, svoj dopust bom preživel pri delu na posestvu. Regresa sem prejel samo 2.400,00 dinarjev, oskrbnina v naših počitniških domovih pa tudi ni tako poceni — 250.00 din v Biogradu na dan, prikolice v Strunjanu 2.100,00 din in hišice v Ankaranu 1.700.00 din za deset dni. Pogovarjali smo se z delavci drugih delovnih organizacij v sozdu in ugotovili, daje oskrbnina pri njih cenejša«. Na prvem mestu — stanovanja Delovanje komisije za družbeni standard v TDO TEKO Celje Komisija za družbeni standard v TDO »TEKO« Celje aktivno deluje predvsem na področju reševanja stanovanjskih problemov delavcev, kakor tudi organiziranju letovanja v počitniškem domu Rabac. Smo razmeroma mlad kolektiv s kopico nerešenih stanovanjskih vprašanj, predvsem samcev, oziroma mladih družin. Temu vprašanju je potrebno posvetiti vso pozornost in z ustrezno stanovanjsko in kadrovsko politiko pristopiti k reševanju omenjenega problema. V letošnjem letu smo že opravili ogled stanovanj vseh prosilcev in na podlagi ocenitev na »osnovi Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb TDO »TEKO« sestavili prioritetni listi. Prioritetna lista za pridobitev družbeno najemnih stanovanj je sestavljena iz 14 prosilcev, medtem ko so na prioritetni listi za zamenjavo stanovanj 4 prosilci. V letu 1982 nameravamo rešiti 7 stanovanjskih problemov in sicer z nakupom stanovanj oziroma sofinanciranjem drugim delovnim organizacijam, katere bodo nudile stanovanje zakoncem naših delavcev. V nadaljnih letih srednjeročnega obdobja 1981 —1985 naj bi rešili tudi ostale stanovanjske probleme. Pri reševanju stanovanjskih zadev predstavljajo glavni problem denarna sredstva. Ker se med letom nateče iz osebnih dohodkov le manjši znesek denarnih sredstev, rešimo ob koncu poslovnega leta v primeru dobrega gospodarjenja in ustvarjenega dohodka k razdelitvi čistega dohodka v korist sklada skupne porabe, katerega sestavni del je tudi stanovanjski del. Da bi ta sredstva povečali, smo se odločili, da jih bomo vsako leto vezali pri Ljubljanski banki in jih tako oplemenitili. Tudi na področju plačila lastne soudeležbe so bili storjeni kvalitetni premiki, katere smo vnesli v naš Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb. Ne rešujemo pa stanovanjskih problemov delavcev samo z nakupom stanovanj, temveč nudimo graditeljem lastnih hiš tudi kredit za individualno gradnjo. V letošnjem letu smo namenili v te namene 600.000 din, kar pa je v primerjavi s številom prosilcev in cenami gradbenega materiala dokaj malo in bomo morali v bodoče sredstva, namenjena za individualno gradnjo občutno zvišati. Obstoječe počitniške kapacitete v počitniškem domu v Rabcu trenutno zadoščajo potrebam letovanja vseh zaposlenih, vendar bodo iz planiranega povečanja števila zaposlenih po dokončan- ju nove blagovnice, kakor tudi hitre rasti cen za letovanje izhajale potrebe po novih počitniških kapacitetah. Zato bo potrebno razširiti obstoječe kapacitete, oziroma sprožiti inciativo o skupnem reševanju tega problema na nivoju SOZD MERX. Potrebno bi bilo organizirati tudi izmenjavo možnosti koriščenja počitniških kapacitet vseh delovnih organizacij v SOZD MERX. V letošnjem letu bo v počitniškem domu v Rabcu letovalo 34 družin v 6 izmenah, vendar v začetku sezone niso izkoriščene vse kapacitete. Organizirano imamo tudi izmenjavo kapacitet z DO Kovinotehno, katera nam daje v zamenjavo za štirinajstdnevno koriščenje počitniškega doma v Rabcu na razpolago dve garsonieri v Červarju pri Poreču od 15. 6. do 14. 8. Ker je od zadovoljstva in dobrega počutja delavcev odvisna tudi kvaliteta dela, ki pozitivno vpliva na ustvarjeni dohodek, je v interesu vsake delovne organizacije, da na področju družbenega standarda delavcev aktivno in uspešno deluje. Tudi v naši DO bomo v bodoče standardu delavca posvečali vso pozornost in bo delovanje komisije za družbeni standard še nadalje potekalo v skladu s potrebami in možnostmi naše DO. Ž. A. NAGRADNA KRIŽANKA RAZPIS I. športne igre SOZD Mera I. športne igre sestavljene organizacije MERX Celje bodo v soboto, 3. oktobra v naslednjih panogah: plavanje: moški 50 m, ženske 50 m; kegljanje: moški in ženske; streljanje: moški in ženske; kros: moški 1500 m, ženske 1200 m; šah: moški; vlečenje vrvi: moški; mali nogomet: moški; namizni tenis: moški in ženske. Ekipo za plavanje, tek, kegljanje, streljanje in šah sestavljajo 4 tekmovalci. Za vlečenje vrvi 6 tekmovalcev, mali nogomet 7 tekmovalcev, namizni tenis 2 tekmovalca. Vsaka delovna organizacija, članica sozda Merx ima pravico prijave iz vsake športne discipline samo po eno moško in eno žensko ekipo, vendar je zaželje-no, da vsaka delovna organizacija sodeluje v vseh panogah. Za dosežene uspehe in uvrstitve v posameznih disciplinah dobi priznanje ekipa. Zmagovalec športnih iger v skupni uvrstitvi postane tista delovna organizacija, ki bo zbrala največ točk v moškem in ženskem delu tekmovanja in prejme prehodni pokal. Ostale ekipe se uvrstijo po številu zbranih točk. Prijave za sodelovanje zbira konferenca sindikata posamezne delovne organizacije, ta pa mora prijaviti ekipe najkasneje do 5. septembra na SOZD Merx, Elzi SAGADIN. Spomin na gospodinjski tečaj pred leti v Zrečah... Premalo za kmečke žene Za kmečke žene in dekleta organizira zadruga v Sl. Konjicah le malokaj. Mladi zadružniki imajo razgibano dejavnost. Dejavnost kmečkih žena pa je pičla. Vzrok je v tem, ker primanjkuje delavcev, ki bi bili pripravljeni delati s kmečkimi ženami poleg svojega rednega dela. Pa tudi denarja ni prav veliko na razpolago. Pred leti smo organizirali vsako leto po en gospodinjski tečaj ter ekskurzijo, da smo peljali kmečke žene na izlet in jim pokazali, kaj je novega po svetu na področju živinoreje, ki je naša glavna dejavnost. Vrtoglavo naraščanje cen je razvrednotilo prispevek, ki ga dobimo iz kmetijskega sklada do te mere, da imamo denarja le še toliko, da lahko organiziramo en gospodinjski tečaj letno. Letos je bil tečaj v Zrečah. Vsako leto je v drugem kraju. Pač tam, kjer se prijavi v tečaj največ žena in deklet. Običajno ga imamo v kuhinji osnovne šole tistega kraja. Imeli smo ga celo v lovskem domu v Ločah, kjer so nam lovci prijazno odstopili prostor. Na našem področju odpirajo kmetje svoje kmetije za kmečki turizem. Torej so gospodinjski tečaji toliko bolj koristni in potrebni, zato bi bilo prav, da bi se vsaj ta dejavnost kmečkih žena ohranila. IDA TEPEJ Nagradni razpis 1. nagrada: darilna košara v vrednosti 500,00 din 2. nagrada: darilna košara v vrednosti 250,00 din 3. nagrada: darilna košara v vrednosti 150,00 din Nagrade prispeva delovna organizacija POTROŠNIK Celje. Pri žrebu bomo upoštevali le pravilne rešitve, pošljite jih najpozneje do četrtka, 3. septembra do 12,00 ure. Pošljite jih na naslov: Glasilo SOZD »MERX« Celje, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Veliko razvedrila pri reševanju, vam želi uredniški odbor glasila. Izid žrebanja 1. nagrada: Marija VELCA, Jamnikova 1, 62342 Ruše 2. nagrada: Zdenka ZIMŠEK. Na Zelenici 5, 63000 Ce- lje 3. nagrada: Breda SADAR, Vrunčeva 6, Celje Rešitev križanke, objavljene v 5. številki Vestnika Vodoravno: LATO, VRAN, ANEKS, DREVO, SAMOA, ATLAS, HOTEL RAVNE NA, KI, OLJARNA, SC, OKA, OBILJE, KIRK, KORMORAN, ANKARA' ARIOSO, TAROK, AASEN, REZ, AŠKENAZI, AGON, ILOK, KORIFEJA, TIARA, NANA, EDEN, BADGE, TAR, ATAL, MASA, AŠOKA, AKA. Glasilo SOZD Merx Celje izdaja kolektiv SOZD Mera, Naklada 6500 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERTINAČ (glavni in odgovorni urednik), Elza SAGADIN, Bogomir MOJSILOVIČ, Aleksander PERDAN. Majda MEST ROV, Franjo ŠARLAH, Franc PEVEC. Ladislav ČMER, Tone LAZNIK, Boris ROPOŠA, Mladen DOMINKO. Tehnični urednik: Franjo BOGADI. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje, telefon (063)21-352. Tisk ZGEP »POMURSKI TISK«, TOZD Tiskarna — Murska Sobota. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72.