LETO XXXVII., ŠT. 34 Ptiii, 30. avgusta 1984 CENA 17 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSbIlINh: Pričeli obirati zeleno zlato (stran 2) Pred začetkom pouka v SŠC Ptuj (stran 3) Dan mladosti - kako dalje? (stran 4) Četrti kmečki praznik na Destrniku (stran 5) Predstavljamo ansamble XV. festivala (stran 7) # uaiKiopotec zamuja Klopotec so postavili z željo, da bi ga cesto poganjal veter, razganjal oblake, da se bodo lahko vinogradi čimveč kopali v sončnih žarkih Foto: J. Hvaleč Letošnje razmeroma hladno vreme z malo sončnih dni slabo vpliva tudi na vinograde. Po- dobno kot pri poljščinah tudi vinogradniki oce- njujejo, da bo letošnja trgatev zakasnila najmanj za 3 tedne. Po tradicionalni vinogradniški navadi začnejo postavljati klopotce takrat, ko se začno mehčati grozdne jagode, saj je prvotni namen klopotca — odganjati ptiče, ko so včasih v vinogradih napravili precej škode. Danes je klopotec bolj kot »ptičje strašilo« ponos vinogradnika in simbol dobre vinske letine. Ta se letos žal ne obeta, zato so tudi klopotci bolj redki in še te so vinogradniki začeli Dostavljati z zamudo, pač v skladu s kasnjenjem etine. Kljub temu vinogradniki še niso ubupali. Stro- kovnjaki namreč ocenjujejo, da bo pridelek v vi- nogradih poprečen in srednje kakovosti, vendar pod pogojem, če bo vreme v septembru sončno in toplo, sicer pa bo kislica . . .. Nesporno pa je, da letošnji pridelek po kakovosti ne bo nikjer dosegel lanskega. PREDSEDSTVO OK SZDL IN OS ZSS PTUJ g Na skupni seji o negospodarskih investicijah Danes, 30. avgusta se bosta na skupni seji v Ptuju sestala predse- dstvo OK SZDL Ptuj in občinski svet ZSS Ptuj. Glavni namen skupne seje bo razprava o nego- spodarskih investicijah v občini Ptuj. Prav zaradi tega so na sejo povabili tudi predstavnika Medobčinske gospodarske zborni- ce za Podravje, predsednika občinske stabilizacijske komisije Ptuj, predstavnike nosilcev nego- spodarskih investicij v občini, to je Srednješolskega centra Ptuj, Doma upokojencev Ptuj-Muretinci in Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj ter druge zainteresirane pred- stavnike. Pod drugo točko pa bodo na skupni seji obravnavali gradivo za jutrišnjo sejo Zbora združenega dela SO Ptuj, ki ima na dnevnem redu sklepno poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o izvajanju ukrepov družbenega varstva v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in predlog sklepa o prenehanju sklepa začasnega uk- repa. FF PREDSEDSTVO OK ZKS ORMOŽ Načrt razprav o predlogu sk epov 13. seje CK ZKJ Včeraj, 29. avgusta popoldne se je v Ormožu sestalo predsedstvo OK ZKS Ormož. Obravnavali in sprejeli so načrt aktivnosti in razprav o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, ki se nanašajo na uresničevanje vodilne vloge ZKJ v družbi in krepitev njene idejne ter akcijske enotnosti. Pod drugo točko dnevnega reda pa so obravnavali informacijo o negospodarskih investicijah v republiki in v občini Ormož. — u Manifestacija solidarnosti v vseh 35 krajevnih skupnostih ptujske občine je stekla solidarnostna akcija zbiranja pomoči za priza- dete po toči. Kot je znano, je neurje s točo julija letos povzročilo največ škode na območju devetih haloških krajevnih skupnosti. Najbolj prizadeto je torej ob- močje, ki je že tako eno najrevnejših v ptujski občini pa tudi v republiki. Tako so na občinski konferenci so- cialistične zveze sklenili organizirati akcijo zbiranja pomoči. Akcijo vodijo krajevne konference socialisti- čne zveze v sodelovanju s krajevnimi odbori Rdečega križa. Iz mnogih krajevnih skupnosti prihajajo poro- čila o uspešnem poteku akcije, v mnogih pa se akcije še niso lotili dovolj resno. Po dosedanjih podatkih se je najbolj izkazala kra- jevna skupnost Dornava, kjer so akcijo končali že v prejšnjem tednu. Takoj po posvetu na občinski konfe- renci so se sestali in se dogovorili kako bodo najbolje in najhitreje izpeljali zbiranje pomoči za oškodovane soobčane. Sodelovalo je 42 krajanov, ki so v dvojkah obiskali 309 gospodinjstev. Povsod so naleteli na dob- ro voljo in pripravljenost darovanja pomoči. Zbrali so največ denarnih prispevkov, nekateri so prispevali tu- di krompir, pšenico ali druge pridelke, ki bodo seveda prizadetim prišli še kako prav. Skupaj so tako v kra- jevni skupnosti Dornava zbrali pomoč v vrednosti 170 tisočakov. Dornava je po številu prebivalcev med sred- nje velikimi krajevnimi skupnostmi. Če bodo akcijo tako uspešno izpeljali tudi drugod, bodo prizadeti deležni kar precejšnje pomoči. Razdeljevanje pomoči bosta poleg prizadetih krajevnih skupnosti vodila še koordinacijski odbor socialistične solidarnosti pri OK SZDL in občinski odbor Rdečega križa Ptuj. Podatke o zbrani in razdeljeni pomoči pa bomo objavili tudi po radiu in v Tedniku. Vsi občani smo torej pred tem, da pokažemo svojo solidarnost do tistih, ki jim je neurje vzelo pridelek in uničilo rezultate njihovega dela. Seveda nihče ne pri- čakuje, da bodo tako dobili povrnjeno vso škodo, ki so jo utrpeli. Vemo, da so Haložani skromni ljudje in gotovo bodo veseli vsake, še tako majhne pomoči. Najpomembnejše pri tem je, da pokažemo, da nam ni vseeno, kako živijo oziroma životarijo naši soobčani. Ze ob spoznanju, da smo za solidarnost, bo tem lju- dem topleje pri srcu in lažje bodo preboleli letošnjo nesrečo. Naj bo ta sestavek pobuda vsem, ki se akcije še niso lotili ali je ne opravljajo dovolj resno! J. Bračič Dr. Vladimir Bračič govori zbranim slikarjem, udeležencem petnajste sli- karske kolonije Poetovio-Ptuj. Foto: mš Uanes že sedmi dan kulturnih srečanj v četrtek, 23. avgusta so se v Ptuju začela letošnja — XIL ptujska kulturna srečanja z otvoritveno slovesnostjo ob začetku dela slikarske kolonije Petovio-Ptuj. Petnajst let je namreč minilo od tega, ko so se slikarji prvič zbrali na Borlu in tam odtlej domovali kar celih deset, tri leta nato v Podlehniku, lani je srečanje odpadlo, letos pa so se slikarji zbrali v Ptuju, obiskali pa bodo še Destrnik, Markovci in Gradišča. Zbranim slikarjem, otvoritve se vsi prijavljeni niso udeležili, je spregovoril predsednik upravnega odbora dr. Vladimir Bračič, ki je med prisotnimi posebej toplo pozdravil dva udeleženca — Viktorja Goričana iz Zagreba, ki je bil tudi na prvem slikarskem srečanju in nato še na sedmih in najstarejšega udeleženca, nekdanjega olimpijca, danes 85-letnega Toša Primožiča. Poleg njiju pa še dva nova udeleženca kolonije Simona Mlakarja iz Škofje Loke in Vlada Potočnika iz Ljutomera. Od sobote dalje pa tudi v mestnem kinu prikazujejo tako imenovano slovensko Pulo po Puli 84, enajst novih jugoslovanskih filmov, za katere prikazovalci trdijo, da jih je komisija izbrala pošteno in nagradila kvaliteto. Doslej smo lahko gledali beograjska filma o Mrtvih vse dobro in Davitelj proti davitelju, danes in jutri pa je v programu film Zadnji sneg v Miinchnu, ki je dobil Zlato areno za kamero. V soboto in nedeljo bodo predvajali zagrebški film Ambasador, v katerem je Zlato Areno dobil za stransko moško vlogo izvrstni Fabjan Sovagovič. Torek in sreda pa prina- šata spet beograjski film Nezaslišan čudež, v katerem je Vesna Pečanac dobila Zlato Areno za stransko žensko vlogo, ki pa jo je ob slovesni podelitvi demonstrativno zavrnila. Opozoriti pa moramo še na današnji dogodek v okviru ptujskih kulturnih srečanj. Drevi ob 17. uri bo v paviljonu Dušana Kvedra otvoritev pregledne razstave slikarske kolonije Poetovio-Ptuj s skupno 29. deli. Na ogled bo do petnajstega septembra. mš MIHA RAVNIK OBISKAL BRIGADIRJE v četrtek, 23. avgusta je brigadirje Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 84, obiskal sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik. Brigadirje je obiskal na delovišču v Cirkulanah, od tu pa se je podal še v štab akcije v Dornavo. Z vodstvom akcije se je pogovarjal o uspešnosti mladinskih delovnih akcij, dal pa je tudi nekaj smernic za nadaljnje delo. Delo brigadirjev je pohvalil, saj so brigadirji že 14 dni pral zaključ- kom akcije načrtovana dela končali, in pričeli z deli rezervnega programa — gradnji vodohrama v Cirkulanah.. j. hvaleč V PONEDELJEK ZAČETEK POUKA Brezskrbnih počitnic je konec. Šolske klopi se bodo napolnile že ta ponede- ljek. Za okrog 8000 šolarjev in med njimi 1000 prvošolčkov se bo v ponede- ljek, 3. septembra začelo novo šolsko leto. Tako bo brezskrbnih in veselih počitnic kmalu konec, začele se bodo skrbi in delo za šolarje in starše, pa tudi za nekaj več kot 2200 učencev, ki bodo v tem šolskem letu obiskovali ptujski srednješolski center. V minulih počitnicah je bilo iz skupnih amortizacijskih sredstev ureje- no najnujnejše, prebeljeni razredi, popravljene strehe in okna, vendar letos brez večjih vlaganj in adaptacij. Pri ptujski izobraževalni skupnosti pravi- jo, da bo začetek pouka brez večjih sprememb, tako kadrovskih, kot v raz- poreditvi otrok po posameznih šolah oziroma šolskih okoliših. Tudi na področju prometnega varstva bo storjeno vse, da bo pot v šolo varn.*? — skratka, vse je nared za več kot deset tisoč mladih, ki bodo v ponedeljek sedli v šolske klopi. Zebmo jim uspešno novo šolsko leto! mj SEDMI TURNIR BRATSKIH OBČIN V ROKOMETU Tudi sedmi turnir je lepo uspel (fotol. kotar) Prehodni pokal se vrača v Koprivnico člani rokometnega kluba Drava so v soboto v Ptuju pod pokroviteljstvom Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije uspešno izvedli sedmi turnir žen- skih ekip bratskih občin v roko- metu. V počastitev občinskega praznika in v okviru medrepub- liškega sodelovanja je nastopilo šest ekip iz bratskih občin. Do- poldan so se v vojašnici Dušan Kveder-Tomaž in na stadionu Drava pomerile v predtekmova- nju. popoldan pa na stadionu za posamezna mesta na tumiiju. V srečanju za peto mesto je domača Drava z 22:7 premagala Zagorac iz Krapine. tretja pa je Polana. ki je s 16:11 premagala VIS iz Va- raždina. V najbolj zanimivem in kakovostnem srečanju sta se za prvo mesto pomerila zvezna Uga- ša Podravka iz Koprivnice in Zrinski iz Čakovca. Igralke Pod- ravke so bile precej boljše in zmagale z 19:11. Vse ekipe so prejele spominska darila in pokale, ki sta jih podelila predsednik OS ZSS Edvard Kupčič m predsednik RK Drava Albin Pišek. Posebno pozornost številnih ljubiteljev rokometa pa je pritegnil tudi nastop šolanih psov kinološkega društva Ptuj. 1. kotar Ormož v prvi republiški ligi Člani rokometnega kluba Ormož so ljubitelje rokometa na tem območju prijetno presenetili. Na kvalifikacijah v Celju so namreč osvojili drugo mesto in se uvrstili v prvo republiško ligo. Na dvodnevnem tekmovanju so najprej premagali Peko iz Tržiča s 27.26 (14:11), nato igrali 27.27 (17:16) z Minervo iz firif, v 7Artniem kolu pa s 27i31 (14:17) izgubili s Črnomljem. Zmagala je Minerva, Ormož je drugi, Črnomelj tretji. Peko pa nepričakovano zadnji, četrti. S tem velikim uspehom je ekipa Mi- lana Turina naredila uslugo tudi moškima ekipama Drave in Radgone, ki sta se tako brez kvalifikacij uvrstili v vzhodno skupino druge republiške lige. I.k. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 30. avgust 1984 - TEDNIK GOSPODARSTVO OBČINE PTUJ O izgubah ob letošnjem polletju Kljub ugodnim gospodarskim rezultatom, ki jih izkazujejo periodični obračuni za gospodarstvo občine Ptuj v prvem polletju 1984, so 4 TOZD izkazale izgubo. Skupni znesek izkazane izgube je 97,498.000 din, to je precej manj kot lansko leto, saj kaže indeks le 66,1 in sam znesek izgube ne bi bil zaskrbljujoč. Bolj zaskrbljuje dejstvo, da 2 TOZD (AGIS TOZD Kovinska obdelava in SAVA Kranj TOZD Gumarna) v lanskem prvem polletju nista izkazovali izgube in da je izguba v ostalih dveh TOZD zna- tno višja od lanske (EKK Ptuj SOZD Petovia indeks 284,2 in EKK TOZD Ptujske toplice indeks 150,2). Od celotne izkazane izgube odpade na TOZD Petovia okoli 57 na TOZD Gumarna 23 na TOZD Ptujske toplice 17 % in na TOZD Kovinska obdelava le 3 odstotke. V omenjenih TOZD je zaposlenih 737 delavcev ali 10 odstotkov vseh zaposlenih delavcev v industriji in gostinst- vu v občini. Poprečno izplačani čisti osebni dohodek na delavca v indu- striji ptujske občine je v letošnjem prvem polletju znašal 20.537 din. To poprečje presegajo le v TOZD Gumarna, dočim sta ostali dve TOZD precej pod poprečjem, v TOZD Petovia je znašal poprečni OD le 15.902 din. Poprečni OD v gostinstvu v občini je v letošnjem polletju znašal 19.085 din, poprečni OD na delavca v TOZD Ptujske toplice pa le 16.039 din. Ti podatki kažejo, da so v prizadetih TOZD nizki OD delavcev, izstopa le TOZD Gumarna, kjer pa imajo usklajene OD v okviru meril SOZD Sava Kranj. Ko je izvršni svet SO Ptuj na zadnji seji obravnaval preduodne podatke o gospodarskih gibanjih v letošnjem prvem polletju, je sprejel tudi stališče do izplačil OD v omenjenih TOZD, ki so poslovale z izgubo. Sklenil je, da v tistih TOZD, kjer presegajo ali vsaj 100 odstotno dosegajo načrtovano proizvodnjo, lahko izplačujejo osebne dohodke v skladu s svojimi pravilniki in določili, vendar poprečje OD ne sme presegati poprečja v podskupini dejavnosti. Te bojazni pa ni, saj so OD v gospodarstvu ptujske občine precej pod republiškim poprečjem. V prime- rih pa, da zaradi objektivnih težav ne dosegajo 100 odstotne načrtovane proizvodnje, lahko OD izplačujejo le do višine 90 "lo poprečja v pod- skupini dejavnosti. FF Pred začetkom gradnje telovadnice pri SŠC Ptuj Srednješolski center Ptuj je pripravil vse potrebno za pričetek gradnje telovadnice. Njena površina bo sicer znatno manjša od pred- videne v referendumskem prograrnu, vendar za 670 kvadratnih metrov večja kot to določajo veljavni normativi za potrebe usmerjenega izob- raževanja. Zbori skupščine občine Ptuj so na predlog občinskega izvr- šnega sveta to odobrili, saj bo telovadnica služila širšim potrebam razvoja telesne kulture v občini, ob tem pa so tudi upoštevane današnje stabilizacijske usmeritve. Zaradi tega je tudi dogovorjeno, da bo Tele- snokulturna skupnost občine Ptuj prevzela del stroškov za vzdrževanje in obratovanje objekta. Po tem. ko je Republiška komisija obravnavala projekt in dala o njem pozitivno mnenje, je investitot SŠC Ptuj izvedel tudi postopek izbire najcenejšega izvajalca. Izbrana je bla delovna organizacija Ko- munala, gradbeništvo in promet Ptuj. kije bila znatno cenejši ponudnik od drugih. Kot nam je povedal Draeo Kreofl. slavni direktor KGP Ptui. se ie delovna organizacija s svojimi TOZD, zlasti TOZD Projekta inženiring. TOZD Visoke gradnje (pred združitvijo UP Drava) in druge temeljne organizacije, polno angažirala, da bodo izvedene vse organizacijske in tehnične priprave tako, da bodo v začetku septembra že lahko začeli z deli. Prepričani so tudi. da bodo opraviličili zaupanje investitorja in delovnih ljudi in občanov občine Ptuj, ki sredstva za gradnjo združujejo v okviru občinskega s samoprispevka, da bodo dela opravili v okvirih investicijskega programa in do roka. KGP Ptuj s svojimi 7 temeljnimi OZD je danes močna delovna organizacija, s strokovno usposobljenim kadrom, kar je zagotovilo, da bodo sprejeto obveznost izpolnili. Dogovarjajo pa se tudi z drugimi kooperanti, katerih sodelovanje pri gradnji je potrebno. INVESTICIJE V PTUJSKI OBČINI Iz pregleda izplačil za investcije v osnovna sredstva in v trajna obratna sredstva za prvo polletje 1984 izhaja, daje bilo v letošnjem letu izplačano 1.789,386.000 din ali za 145,2 % več kot v lanskem prvem polletju. Porast je delno tako visok tudi zaradi tega, ker so bile nelcatere investicije opravljene v lanskem letu. finančno pa poračunane šele letos, čeprav je dejstvo, da seje letošnje prvo polletje investiralo precej več kot v enakem oodobju lani. Ugodnejša je tudi struktura investicij v korist gospodarstva, saj je bil v lanskem polletju delež vseh gospodarskih investicij dobri dve tretjini, v letošnjem letu pa kar 4/5 vseh investicij v občini. Gospodarske investicije v letošnjem prvem polletju .so znašale 1.431.140.000 din ali za 185,3 % več kot v enakem lanskem obdobju. Od vseh gospodarskih investicij je odpadlo na industrijo 21.9 %. na kme- tijstvo (melioracije in farme) 39,3 %. na promet in zveze 6.5 7o, na vse ostale gospodarske dejavnosti pa skupno 13,1 % vseh investicij (goz- darstvo 1,3, vodno gospodarstvo 1,9, gradbeništvo 1,3, gostinstvo in turizem 1,0. obrt 1.8. komunalna dejavnost 2,6, trgovina 2.6 ter finan- čnotehnične in poslovne storitve 0,6). Negospodarske investicije so znašale 122,851.000 din in so za 148."2 % višje kot v lanskem prvem polletju, predstavljajo pa le 6,9 % vseh investicij v občini (enako kot v lanskem prvem polletju). Največ investicij je bilo na področju zdravstva in socialnega varstva (5,5 %), na področju izobraževanja in kulture 1,2 % in ostalo 0,2 %. Velja pripo- mniti, da se bo z investicijo — gradnjo telovadnice pri SSC Ptuj začelo šele v letošnjem drugem polletju. Za stanovaiTJsko dejavnost je bilo v letošnjem prvem polletju in- vestirano 235,395.000 din ali za 31,8 % več kot lansko prvo polletje in predstavlja 13,1 % vseh investicij v občini, lansko prvo polletje pa FF Izvoz - uvoz v I. polletju v 1984 Gospodarstvo ptujske občine je v letošnjem prvem polletju izvozile za 2.374.009.000 din ali za 3 % več kot v enakem lanskem obdobju, vendar precej manj kot so bila resolucijska predvidevanja. Skorai celotni izvoz, kar 99.1 % je usmerjen na konvertibilno področje, lansko prve polletje 97 %. Vrednost uvoza je bila v letošnj'em prvem polletju za 1.973,706.00C din ali kar za 82,9 % več kot v lanskem prvem polletju. Podatek tud: pove, da je gospodarstvo v občini pokrivalo uvoz z izvozom 120.3 odstotno, v lanskem prvem polletju pa 213,5 %. Glavna izvoznika pa tudi uvoznika sta TGA »Boris Kidrič« Kid- ričevo, nanjo odpade 51,7 % vsega izvoza in 56.1 % vsega uvoza, tei Mesokombinat Perutnina Ptuj, na njo odpade 33.9 % v.sega izvoza ir 17,8 % vsega uvoza v občini. Ostali izvozniki in obenem tudi uvozniki so še: Agis Ptuj. Emonj KK Ptuj. Labod TOZD Delta Ptuj in Merinika TOZD \/olneni izdelk Majšperk, dočim je LIK TOZD Lesna industrija le izvoznik. Vse te OZC izvozijo skupno 1(j.2 %uvozijopa 11.6 %. Na razne drobne proizvajalce kijih posebej ne navajamo, pa odpade 4.2 % vsega izvoza v občini in kai 14.5 % vsega uvoza. FF O IZVAJANJU UKRB^OV DRUŽBENEGA VARSTVA V TGA KIDRK^EVO Sklepno poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa Zhor združenega dela Skupščine občine Ptuj bo jutri, 31. avgusta razpravljal o sklepnem poročilu in sklepal o prenehanju sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbeneea varstva v delovni organizaciji TGA »Boris Kidrič^' Kidričevo in v delovni skupnosti skupnih služb ter v temeljnih organizaciiah: Proizvodnja aluminija. Predelava aluminija. Tovarna glinice. Vzdrževanje, Promet in Kontrola kvalitete. Skupščine občine Ptuj je na seji zbora združenega dela, I. sep- tembra 1983 sprejela sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v pr^j navedeni delovni organizaciji in njenih temeljnih organizacijah združenega dela. S tem sklepom je odpravila poslovodne organe in posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, začasno omejila uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev pri odločanju v delavskih svetih, imenovala kolegijski začasni orgari in odredila še n&katere druee začasne ukrepe. Kolegijski začasni organ je izvajal svoje naloge skladno z zadol- žitvami po sklepu o uvedbi začasnih ukrepov. O delu je tudi redno poročal občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu. Izvedel je večino nalog iz zastavljenega programa, za kar je bil po sklepu skupščine zadolžen. Ker je bil začasni ukrep družbenega varstva izrečen za najdalj enq leto, je razumljivo, da mora ZZD sklepati o prenehanju sklepa, ki ga je sprejel 1. septembra lani. Začasni kolegijski poslovodni organ je delegacijam in konferen- cam delegacij zbora združenega dela SO Ptuj predložil sklepno poro- čilo, ki ga objavljamo v celoti. Zboru združenega dela in družbenopolitičenemu zboru skupščine občine Ptuj smo že dvakrat predložili poročilo o iz- vajanju ukrepov, kot nam jih je naložila skupščina s sklepom o začasni uvedbi ukrepov družbe- nega varstva v TGA »Boris Kid- rič« Kidričevo. Vsebina dveh poročil .se je nanašala v glavnem na aktivnosti v začetku sprejetega programa, red. disciplino, delo samouprav- nih organov in družbenopolitič- nih organizacij, plan delovne organizacije, vrednotenje in na- grajevanje po delu. moder- nizacijo proizvodnje primarnega aluminija, proizvodne rezultate TOZD. razvoj in investicije, po- slovne rezultate, stanje projekta modernizacije primarnega alu- minija ter sprotne aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih teles. Ocenjujemo, daje v TGA pro- izvodnja, ekonomska in finančna situacija dobra, kar potrjujejo tudi šestmesečni gospodarski rezultati. Zlasti zadovoljivo je to, da je obseg proizvodnje primarnega aluminija v času ukrepov druž- benega varstva naraščal. Kljub nekaterim pozitivnim rezultatom na področju proiz- vodnje bi z zmanjševanjem stroš- kov, porabe surovin, varčevanjem ter z njo povezano delovno in tehnološko disciplino, organiza- cijsko in kadrovsko politiko, bili proizvodni in ekonomski rezultati lahko še boljši. V preteklem letu smo poleg zasnove MPPAl v dveh krogih opravili razgovore s ponudniki tehnologije (Nemci. Francozi. Švicarji. Norvežani in's predstav- niki Energoinvesta). Na delav- skem svetu TGA smo se odločili za nakup tehnologije, pravkar pa smo pripravili študijo primerjal- nih prednosti ponudnikov tehno- logije. O izboru in nakupu teh- nologije bo odločal delavski svet TGA v septembru 1984. Ker se zavedamo težke eko- nomske situacije doma in v svetu, dopuščamo možnost, da koncept MPPAl tudi dopolnimo, spreme- nimo ali pa prilagodimo danim gospodarskim pogojem. Na osnovi sklepa o družbenem varstvu so DPO. samoupravni organi in začasno vodstvo delovne organizacije pripravili že v prvih dneh svojega delovanja celovit program, za katerega lahko danes trdimo, da je v celoti uresničen. Ocenjujemo tudi. da ie začasni kolegijski potlovodni organ iz vedel vse naloge, ki jih je postavila skupščina občine Ptuj oziroma zbor združenega dela. Delo in zav2:etost članov druž- benopolitičnih organizacij (ZKS, sindikat. ZSMS) ni vselej zado- voljivo in je ppgosto tudi neučin- kovito. Kljub uvedenim začasnim ukrepom družbenega varstva in nekaterim omejenim samo- upravnim pravicam, je vsa aktiv- nost in odločanje potekala na sa- moupravnih osnovah družbeno- političnem dogovarjaju in skup- nem odločanju z delavci. V naj- krajšem času so bile izvedene vo- litve za nove samoupravne organe, pozitivno sta bila izpelja- na dva referenduma in sprejetih dvanajst samoupravnih aktov, kar vsekakor kaže na pozitivno stran družbenopolitičnega in sa- moupravnega delovanja v kolek- tivu. Zastavljene naloge na področju vrednotenja in nagrajevanja po delu je za večino delavcev spre- jemljiva, razlike, ki se pojavljajo pa narekujejo še dodatno samo- upravno dogovarjanje, čeprav je to področje eno najbolj občutlji- vih vprašaj referendumskega odločanja. Tako je celotna mate- rija pripravljena za referendum- sko odločanje, referendum je pla- niran za mesec december. To po- meni, da je potrebno po pozitiv- nem izidu referenduma (decem- ber 1984) takoj preiti na novo vrednotenje in ocenjevanje dela. V zakonitem roku so izvedeni razpisi za kolegijski poslovodni organ, za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na nivoju delovne organizacije in TOZD ter individualne poslo- vodne organe v TOZD, ki so jih delavski sveti tudi že imenovali. Družbenopolitične organizaci- je in delavski svet TGA so for- malnoin neformalno evidentirale več kandidatov za predsednika in člane kolegijskega poslovodnega organa, pri čemer se je o samem predsedniku razpravljalo na de- avskem svetu TGA, ko smo vabili k sodelovanju dr. Alojza Križ- mana in dosedanjega začasnega predsednika KPO Po dogovoru z vodstvi družbe- nopolitičnih organizacij TG^ izvršnim svetom in skupščino občine Ptuj, družbenopolitičnimi organizacijami v republiki in skladno s sklepom delavskega sveta RGA, ki .se glasi: »Delavski svet predlaga dose- danjemu začasnemu predsedniku KPO, da prevzame dela oz. nalo- ge predsednika kolegija s pogoji, ki jih bo postavil. Delavski svet TGA pa se obvezuje, da ga bo podpri pri izvrševanju nalog in upošteval njegove predloge v okviru samoupravne ureditve in pristojnosti delavskega sveta TGA.« je začasni predsednik predložil program oz. izhodišča za delo in obnašanje delavcev, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih teles, zlasti pa vo- dstvenih in vodilnih delavcev v naslednjem mandatu. Po razpravi o programu v ko- lektivu je bila imenovana komi- sija delavskega sveta TGA, ki je program dopolnila s pripombami in predlogi iz razprave. Tako dopolnjen program oz. načela, obnašanja (iz katerega je bilo črtano poglavje »osebne zahte- ve«) so družbenopolitčne organizacije vrnile v razpravo med delavce. S tem poročilom ugotavljamo, da smo v glavnem izpolnili obveznosti, naložene z ukrepom o družbenem varstvu in zato pred- lagamo zboru združenega dela skupščine občine Ptuj ukinitev začasnih ukrepov družbenega varstva v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Pričeli obirati zeleno zlato Tudi delo na hmeljiščih poljih seje pričelo. Z obiranjem so pri- čeli že 20. avgusta in sicer v Zavrču. kjer hmelj obirajo še ročno. S strojnim obiranjem pa so pričeli sredi prejšnjega tedna. Kljub vremenu, ki letos ni bilo naklonjeno kmetovalcem, pride- lovalci menijo, da bo letina po- vprečna. Včasih je bilo lepo. ko se je pričel čas obiranja hmelja. Vsa družina seje podala na hmelji.ščna polja, uvedli smo tudi kakšno tekmovanje, torej kdo bo več na- bral. Zdaj pa je vedno manj ob- iralcev in še to samo starejši, tisti, ki gredo obirat hmelj zaradi kratkega časa. ali pa jim je to kot dodaten vir dohodka. Stroji danes vse bolj izpodrivajo nekoč ne- nadomestljive roke. Res je strojno hmelj veliko hitreje obran, zato pa pesem in veselje izginata iz hme- ljišč. V Zavrču obirajo hmelj ročno. Sušilnica je blizu, posušen hmelj pa transportirajo v Žalec. Helena Kolednik je delovodja ob obisku pa nam je dejala: »Letos imamo zelo malo obiralcev. Povprečje je 150 obiralcev, kar vsekakor ni zadovoljivo, saj bi potrebovali prek 300 obiralcev, da bi pridelek lahko pravočasno pospravili. V Zavrču pridelujejo hmelj na 16 ha. in sicer savinjski golding in 2.5 ha apolon sorte. Dnevno naberejo okrog dva tisoč mer. torej vsak obiralec 16 mer. Merica nabra- nega hmelja Je pet starih tisoča- kov.« Hmelj obirajo v večini doma- čini, študentje in brezposelni, ki jih je pridelovalcem priporočil Zavod za zaposlovanje v Ptuju. Seveda tudi Romi letos niso po- zabili na obiranje. Okrog 30jih je. V bližini hmeljiščnih nasadov so si postavili šotore. So dokaj discip- linirani, reči pa je treba, da jim obiranje gre kar dobro od rok. »V začetku seveda, ko še hmelj ni dovolj zrel. obiralci naberejo manj. vsak dan hmelj bolj dozo- reva, in obiralci bodo nabrali vedno več mer, torej bo tudi zas- lužek boljši.« In kdaj bo hmelj obran? »Zaradi premajhnega števila obiralcev, šele 20. septembra. Se- veda pa računamo na to. da se nam bo pridružilo še več obiral- cev, in da bomo pridelek lahko pospravili prej.« Ko smo se podali po hmeljiš- čnih nasadih, je hmelj prav pri- jetno dišal. Urne roke so stroržke metale v košare, od tu pa v vreče. Nekateri obirajo hmelj že več let, med te obiralce spadata tudi Blaž in Ana Možina. Sta domačina, že kar v letih, saj jih Blaž šteje že 76, vendar pravita, da se ju ne da kar tako ugnati. »Ko si star. se moreš čim več gibati, se sukati okrog ljudi, da pozabiš na leta.« Prej je bil Blaž zaposlen pri poštnem podjetju, sedaj pa skupaj z ženo skrbita za dom. Ana obira hmelj že 20 let. Spominja se še časov, ko je hodila na Savinjsko. Pravi kar prijetno je bilo, sedaj pa je obiralcev vedno manj, so tihi, tudi pesmi ni. Denar jima bo dobrodošel pri gospo- dinjstvu, za zimo bo potrebno kupiti nekaj tople obleke, pa posteljnine itd. Obiralci se kar niso dali motiti. Hmelj je bil resnično droben, ume roke so pridno metale storžke v košaro, le ta pa seje počasi polnila. Pridelovalci hmelja v Zavrču pa čakajo na vse tiste, ki so že obirali hmelj ali pa imajo veselje do ob iranja. da se jim pridružijo. Jana Hvaleč Ana in Blaž Možina pri obiranju foto: I. kotar Opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč po zakonu o komunalnih dejavnostih ni de- javnost posebnega družbenega pomena, je pa dejavnost, kije tesno in r._____edno povezana s stanovanjsko in drugo gradnjo. Družbeno usmerjene stanovanjske in druge gradnje si pravzaprav brez komunalno opremljenih zemljišč ni mogoče zamisliti. Prav zaradi teh razlogov je bila v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v letu 1979 ustanovljena pri SKS občine Ptuj Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zem- ljiščem z vsemi .svojimi samoupravnimi organi. Enota je do danes bolj ali manj uspešno opremljala in oddajala nezazidana stavbna zemljišča za družbeno usmerjeno — blokovno gradnjo, za individualno stanovanjsko grad- njo, za kioske, za obrtno in industrijsko grad- njo. Za to dejavnost je enota združevala sred- stva po stopnji l.lOBODizČDOZD. Pri delu >je je enota srečevala s problemi nepopolne zazidalne dokumentacije (izdelani in sprejeti le programski deli zazidalnih načrtov) in v zad- njem času tudi s problemom varstva kmetijskih /cmljišč pred spreminjanjem namembnosti, paradi česar je morala enota odstopati ali $preminjati programe. Z novim zakonom o stavbnih zemlji.ščih {sprejet maja 84) je prenehal veljati zakon o upravljanju in razpolaganju z stavbnim zem- ljiščem. Na osnovi novega zakona je postalo opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč dejavnost sklada za stavbna zemljišča pri SO Ptuj. ki se mora formirati do 31/12-1985. Do tega datuma še deluje samoupravna enota, 1 mora zaključiti naloge do srednjeročnega programa. V zvezi s tem je naloga komunistov v skupni strokovni službi SIS mat. proizvodnje in v upravi SO Ptuj. posebno v komiteju UGKZ. da pravočasno pripravijo in izpeljejo vse postopke prenosa dejavnosti, tako da ne bo prekinitev aktivnosti, ki bi lahko ovirala stanovanjsko ali drugo gradnjo. Zaščita kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti je bistveno zmanjšala možnost za poseljevanje občine Ptuj. Zato mora enota pri SKS .še do ukinitve pripraviti program pridobivanja, opremljanja in oddajanja stav- bnih zemljišč za večje število interesentov na območjih, za katera so izdelani zazidalni načrti (pripraviti srednjeročni in kratkoročni plan). (I/^gradiva za sejo OK ZKS Ptuj) TEDNIK - 30. avgust 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 KS HBtOJA LACKA ROGOZNICA Delovno za krajevni praznik Letošnja osrednja proslava krajevnega praznika KS heroja Lacka Rogoznica bo v delovni organizaciji OPEKARNA v Žabjaku, 15. septembra 1984. Odbor za razvijanje tradicij NOV, ki je tudi odgovorni nosilec vsakoletnih vsebinskih priprav krajevnega praznika, je že pripravil program ak- tivnosti, ki ga je potrdila tudi skupščina krajevne skupnosti. Priprave na praznik so predvsem delov- ne. Odbor vaške samouprave in osnovna organizacija ZSMS »Jože Lacko« v Kicarju sta prevzela nalogo ureditve okolja spominskega obeležja na postojanki Slovenskogoriške-Lackove čete ter priprave na otvoritev vodovodnega omrežja v Kicarju. Svet krajevne skupščine je že poskrbel za obnovitev spominske plošče na rojstni hiši Toneta Žnidariča v Novi vasi pri Ptuju. Delavke VVZ Ptuj — enota Jožefe Lackove imajo nalogo ureditve okolja spo- minskih Titovih dreves in obeležja pri otroškem vrtcu. Odbori vaške samouprave bodo v svojih vaseh organizatoiji udarniških dnevov za ureditev okolja vasi in avtobusnih postajališč. Gasilska društva Kicar, Pacinje, Podvinci in Spodnji Velovlak bodo uredila okolja svojih gasilskih domov in se pripra- vila na krajevno tekmovanje za prehodni pokal krajevne skupnosti. Člani ZSMS bodo v svojih vaseh obiskali ostarele in bolne krajana ter jim nudili potrebno pomoč, sodelovali bodo na udar- niških dnevih in ob prazniku izvedli napisno akcijo. Prosvetno društvo »Alojz Amuš« bo odprlo obnovljeno krajevno knjižnico, člani likovne sekcije bodo odprli razstavo svojih likovnih del v Opekami. Ženski pevski zbor pa bo pripravil program za osrednjo krajevno proslavo. TVD »Partizan« bo v dneh 7. in 8. septembra organizator krajevnih tek- movanj v nogometu, streljanju z zračno puško in pikadu. Krajevni organizaciji ZZB NOV in ZSMS bosta organizator srečanja borcev NOV in briga- diriev mladinskih delovnih akcij. Koordinacijski cklbor SZDL za družbeno aktivnost žensk bo pri- pravil razstavo kruha, peciva in pogač, na kateri se bodo tokrat s svojimi izdelki predstavile žene iz Nove vasi pri Ptuju, Rogoznice in Zabjaka. Krajevni organizaciji ZRVS in ZSMS pripra- vljata pohod Anželovega, Lackovega in Kramber- gerjevega voda — Slovenskogoriške-Lackove čete za obisk spominskih obeležij NOV na območju krajevne skupnosti s srečanjem na domačiji heroja Lacka v Novi vasi pri Ptuju. Komisija za odlikovanja in priznanja pripravlja predlog kandidatov za krajevna priznanja. Krajev- na skupščina pa je že sprejela sklep, da v letu 1984 podeli Plaketo KS heroja Lacka Rogoznica zvezni mladinski delovni akciji »Slovenske gorice« v znak trajnega priznanja in zahvale mladinskim delovnim brigadam, ki so v obdobju 1977 — 1984 sodelovale pri gradnji vodovodnega omrežja v krajevni skup- nosti, hkrati pa vzpostavile zelo pristne stike z kra- jani. Sočasno potekajo priprave na referendum, zato imajo aktivisti krajevne skupnosti v tem obdobju veliko dela. Skratka, delovno in dovolj svečano praznovati krajevni praznik in se tako oddolžiti vsem tistim krajanom, ki so s svojo revolucionarno dejavnostjo v predvojnem delavskem gibanju in v času NOV darovali vse svoje znanje, moči in živ- ljenja za našo svobodo in za zmago socialistične revolucije — za naš samoupravni socializem. FB Pohod po poteh Kozjanske čete v KS Olga Meglic se počasi kon- čuje počitniško zatišje. Krajani se že pripravljajo na prvo večjo akci- jo, pohod po poteh Kozjanske čete. Začetek 3. tradicionalnega poho- da bo predvidoma 8. septembra ob 6. uri zjutraj. Zatem se bodo udele- ženci pohoda odpravili čez Orešje proti Dravi, ki jo bodo prečkali s pomočjo splavov. Pot jih bo vodila skozi Hajdino, Kidričevo, Apače, Doleno. Prvi večji postanek bo na Jelovicah, po tabornem ognju in kulturnem programu bodo udeleženci pohoda obujali spomine na dogodke iz NOE. Prespali bodo na seniku, v šotorih ali pa kar ob tabornem ognju. Po zajtrku se bo pohod nadaljeval proti Stopercam, kjer bodo udeleženci pohoda do- mačinom pomagali na delovni akci- ji. Domačini jih bodo pogostili z domačim kruhom in zaseko. Ver- jetno malo utrujeni se bodo udele- ženci pohoda z avtobusom odpelja- li proti Ptuju. Pred domom kraja- nov bo sprejem udeležencev s kul- turnim programom, po tem pa bo zabava s plesom. Pohod bo prav gotovo naporen, vendar tudi prijeten izlet. Na po- hod vabijo tudi krajane drugih kra- jevnih skupnosti. Prireditelji pri- pravljajo tudi plakate, kjer bodo podrobnejša navodila. Marija S. P OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ z AKTIVNOSTIUI SO PRIČELI Včeraj se je na redni seji sestalo predsedstvo Občinske konference ZSMS Ptuj. Največ pozornosti so namenili volilno programski konferenci OK ZSMS Ptuj — vsebinski in kadrovski. Nadalje je beseda tekla o kandidatih, ki so bili predlagani za štipendije iz Titovega sklada, o osnovah obeleževanja dneva mladosti in o smernicah za organiziranje in delovanje mladinske samopomoči v organizacijah ZSMS. Vsi člani predsedstva, ki vodijo ustrezne organe pri predsedstvu OK ZSMS, naj bi pripravili pismena poročila o delu v zadnjem letu in smernice za delo v prihodnje. Ta poročila in smernice bodo tudi delovno gradivo za volilno programsko sejo za vse OO ZSMS, aktive in družbene organizacije in društva. O delovnem gradivu, ki bo poslano vsem navedenim organizacijam, bo razprava tekla od 5. septembra dalje. V poročilih naj bi bile zajete izpeljane naloge, predlogi rešitev nastalih problemov . . . Glede na to, da bo kadrovska situacija v OK ZSMS Ptuj v jesenskih dneh precej težavna, bodo vsekakor morali upoštevati rokovnik in /.adane aktivnosti v pripravah na volilno-programsko sejo OK ZSMS Ptuj. Več o zaključkih seje pa v prihodnji številki. —JH— Pred začetkom pouka v SŠC Ptuj Šolska vrata se bodo kmalu odprla, nekateri pa še ne vedo, kje bodo nadaljevali šolanje po uspešno končani osnovni Soli. Kakšna je zasedenost vpisnih mest v Srednješolskem centru v Ptuju, smo se pogovarjali z Meto , Pulavec — ravnateljico SSC. * J ,,Po prijavah, s katerimi trenutno razpolagamo, sklepamo, da je vpis ; v srednje usmerjeno izobraževanje v 1. razred letošnje leto šibkejši, kot v] prejšnjih letih. Res pa je tudi to, da je letos osnovno šolo končalo 15 od- stotkov manj učencev, kot jih je bilo v prejšnjih letih in seveda kot jih bo tudi v naslednjih letih. Prosta mesta so še v vseh usmeritvah. Učenci lah- ko zbirajo med kovinarsko, metalurško, kmetijsko, ekonomsko in družboslovno smerjo. Uradni rok prijave je 31. avgust." In kakšne aktivnosti se trenutno odvijajo v SSC? ,,Trenutno se pripravljamo na novo šolsko leto. Zaključevali smo s tehničnimi pripravami, dokončno smo opremili učilnico za računalništvo. Dobili smo še nekaj dodatne opreme, ki smo jo potrebovali, skratka novo šolsko leto se bo pričelo z veliko pridobitvijo. Prav v teh dneh so potekali še popravni izpiti. Pripravili pa smo tudi prostor, kjer bodo učenci preživljali svoj delovni dan. • Začetek pouka bo v ponedeljek, 3. septembra, ob 8. uri. Pričakuje- mo vse učence, ki so se vpisali v družboslovno in ekonomsko šolo in učence, ki so prijavljeni v prvi letnik kovinarske, metalurške in kmetijske šole. Ob 10. uri pa začnejo s poukom 2., 3. in 4. letnik kmetijske, kovinarske in metalurške šole." In kako bo s prehrano srednješolcev? ,,S prehrano srednješolcev nasploh v Sloveniji nismo zadovoljni. Začasno smo problem uredili z obratom Petica, kjer lahko učenci dobijo hladno malico. Seveda si kolektiv prizadeva, da bi lahko učenci v PeMci dobili tudi kakšen topel obrok in to je tudi največ kar lahko v letošnjem šolskem letu učencem ponudimo. In kaj je s telovadnico? ,,Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del bo Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj s svojo TOZD Visoke graadnje. Z delom se je praktično že začelo, dokumentacija Je zbrana, pogodbe podpisane, samo lopato je še treba zasaditi. jh^ ZMDA SLOVENSKE GORICE Si V soboto zaključek akcije Brigadirji ZMDA Slovenske gorice 84 so presegli vsa pričako- vanja. 14 dni pred zaključkom akcije so izpolnili svoj delovni plan. NaobmočjulenarSkeobčine so izkopali 4,1 km jarka za pre- potrebni vodovod, na območju ptujske pa kar 10,5 km. Razen tega so v zadnjih dveh tednih v okviru rezervnega programa iz- kopali še dodatni 2,5 km jarka za vodovod od Cirkulan proti Med- ribniku. In ker so tudi s tem pro- gramom zaključili že v torek, 28. avgusta so zadnje tri dni kopali še jarke za vodovod v Cirkulanah. Tako so svoj delovni plan v celoti kar dvakrat presegli. Nič mani uspešni niso bih na področju interesnih dejavnosti, saj so svoje aktivnosti dokazovah v številnih brigadnih kulturnih večerih, v številnih biltenih, sten- časih. Da na krožkih in tpi^anh Ogledali so si tudi ptujske kultur- no zgodovinske zriarhenitosti, v obrambnih dnevih pa so se usDOsabljali še za SLO in DS. V soboto, 1. septembra ob 11. uri bo v brigadirskem naselju v Doma vi še zadnjič zadonela bngadirska pesem tega poletja na sklepni slovesnosti. Zatem pa se bodo brigadirji zadnje — tretje izmene iz Zrenjanina. Budve, Ci- čevca in Trbovelj odpravih na svoje domove. V imenu domači- nov krajevnih skupnosti na območju katerih so brigadirji ko- pali jarke za vodovod, v našem imenu naj velja vsem HVALA in na svidenje na ZMDA Slovenske gorice 85: OM Obiskali smo legendarno Pohorje v soboto, 25. avgusta je Pohor- je gostilo legende našega NOB. Krajevna organizacija ZB Fala, Smolnik in Ruše, so organizirale ekskurzijo, ki so se je udeležili predstavniki krajevne organizacije ZB Olga Meglic iz Ptuja, predsta- vniki krajevne organizacije ZB Kog, predstavniki zgodovinarskega društva Ptuj in ostali. Gostiteljstvo sta sprejeli KO ZB Fala in Smolnik, organizacijo ekskurzije pa KO ZB Ruše, oziro- ma njena neutrudna člana Maks Gašparič in žena MUena Gašparič. Ob spominskih obeležjih je osve- tljeval zgodovinske dogodke iz predvojnega in vojnega obdobja na pohorskem območju slovenske zemlje. Njegovi razlagi se je še priključila žena Milena, ki je obujala spomine na težke njene čase. Iz Ruš smo pot nadaljevali proti Klopnemu vrhu, kjer so pohorski partizani septembra 1941. leta izbojevali pomembno zmago nad okupatorji. Naslednja naša postaja je bila koča na Šumniku, kraj, kjer se je 14. divizija prebijala iz nemških obročev. O dogodkih tistega časa je udeležencem spregovorila profe- sorica Penova. Udeleženci smo uživali v kultur- nem programu na Klopnem vrhu ter na Šumniku. Na družabnem srečanju ob koči na Šumniku je ob spremljavi harmonike zadonela borbena pesem. Sklenjena so bila nova poznanstva. Poslovili smo se z obljubo, da bomo s podobnimi srečanji nadaljevali. Skoda, da je pri teh živih urah zgodovine sodelovalo skromno število mla- dih. Na naslednjem podobnem srečanju na mladino ne bomo pozabili. V. H. Referendum v KS Ivanjkovci uspel v nedeljo, 26. avgusta so se kraiani kraievne skupnosti Ivanjkovci na refe- rendumu, kije trajal od 7. do 14. ure odločali o samoprispevku za nadaljnjih pet let. s tem p# tudi za program razvoja krajevne skupnosti. Od 1.724 glasovalnih upravičencev jih je po neuradnih podatkih prišlo na glasovalna mesta 1.465 ali nad 85 odstotkov. Za samoprispevek se je izreklo dobre tri četrtine glasovalnih upravičencev. Podrobnejše poročilo volilne komisije bomo objavili v naslednji številki Uradnega vestnika. SREČANJE, KI GA MORAŠ DOŽIVETI! Izrazi bratstvo, prijateljstvo so le besede, če tega ne doživiš. Daje to res, se je potrdilo ob obisku delegacije KS heroja Lacka Ro- g9znica v pobrateni KS Selo Ba- nja v Srbiji. V času od 16.8. do 18.8.1984 je 6 članska delegacija KS heroja Lacka Rogoznica v sestavi: Jože Peirovič. Jože Foltin, Jože To- manič, Francka Petrovič, Dragica Kostanjevec in Milan Lacko obi- skala pobrateno krajevno skup- nost, vsi ciani aeiegacije traimo. da je bilo srečanje enlcratno in nepozabno. Gostoljubje, prisrčen sprejem in pristno prijate jstvo so ocene tega obiska. Večina članov delegacije je bila na tem obisku grvic. Podrobneje smo spoznali to -S. Njeno industrijo, kako živijo in njene prebivalce. Čudoviti so pogledi na predele Sumadije. Posebej smo si ogedali mesto Arandjelovac, rudnik marmorja, polnilnico mineralnih vod Knjaz Miloš in znamenito cerkev z mozaiki na Oplencu. S krajani smo skovali nova prijateljstva, ki bodo trajna. Po- govarjali smo se še o gospodar- skem sodelovanju in povezovanju ter prenašanje preizkušenj iz enih na druge. Selo Banja je vas, ki je tako toplo sprejela prve transporte iz- seljenih Slovence v Srbijo. Stiski rok, objemi in solze v očeh ob slovesu so porok, da bo to bratstvo in prijateljstvo raslo še naprej. Krajanom pobratene KS iri vodslvuje delegacija dolžna izreči javno zahvalo za enkraten in pri- srčen sprejem. J. P. član delegacije Delegacija pobratenih KS pri spominskih obeležjih narodnima herojema — domačinoma Slobodana Mišica in Vojisiava Manojloviča Druge komunalne dejavnosti in njih problematika v zakonu komunalne dejavnosti in občin- skem odloku so natančno navedene komu- nalne dejavnosti, ki se štejejo kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Takšne de- javnosti v ptujski občini so: 1. Opravljanje dimnikarske službe 2. Opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestih in na- seljih mestnega značaja ter primestnih naselij z javnimi prevoznimi sredstvi. 3. oskrba naselij s toplotno energijo in pU- nom iz lokalnega omrežja. Za naštete dejavnosti je skupno to, da naj bi jih opravljala komunalna organizacija oz. KS za svoje območje, izjemoma druge organizacije OZD, skladno z zakonom o komunalnih de- javnostih. Razmejitev pristojnosti bi se morala določiti med partnerji s samoupravnim spo- razumom. Bežen pregled, kdo vse opravlja sedaj te dejavnosti pove, da organiziranost še ni dorečena, prav tako ne samoupravno spo- razumevanje in dogovarjaje glede izvajanja dejavnosti. Dimnikarskemu podjetju Ptuj in ELEK- ^TRO Piuije bUozodioj^om celo naloženo, da bg 1 /3-85 svojo organiziranost in svoje poslovanje prilagodita določbam občinskega odloka iz zakona o komunalnih dejavnostih. Podobno bi morala verjetno omenjena določba veljati tudi za vse ostale nekomunalne OZD. ki sedaj opravljajo komunalno dejavnost (Certus TOZD potniški promet Ptuj. Emona K K TOZD Ptujske toplice). O tem kaže raz- mišljati in v tej zvezi pokreniti politično akcijo. Komunisti ptujske občine se morajo zavze- mati, da se organizacije, ki opravljajo komu- nalne dejavnosti ustrezno organizirajo v skladu z veljavno zakonodajo. Komunisti nadalje podpirajo morebitne integracijske težnje, vse s ciljem smotrnega, ekonomičnega in učinko- vitega opravljanja komunalnih dejavnosti in za kakovostno oskrbo delovnih ljudi in občanov s komunalnimi storitvami. Oskrba naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnega omrežja je postala aktualnost da- našnjega in bodočega časa. S to dejavnostjo se je pričela in se trenutno ukvarja Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stav- bnim zeljiiščem pri SKS občine Ptuj. ki je na osnovi planskih aktov v tem srednjeročnem obdobju že pričela s toplifikacijo naselja Kid- ričevo in naročila pripravljalna dela za I. etapo plinifikacije mesta Ptuja, tojeplinovdazapogon kotlarne za sosesko v Rabeljčji vasi — zahod in za potrebe Perutnine TOZD Perutninske klavnice. Dela so naročena v skladu s študijo dolgoročnega razvoja energetike v Ptuju, ka- tera bo potrebno vgraditi v planske akte družbenopolitične skupnosti občine Ptuj m vseh uporabnikov energije. Vzdrževanje toplovodnih naprav in objek- tov se izvaja v KGP Ptuj v TOZD Stanovanjski servis Ptuj. dočim bo plinsko omrežje vzarze- vala Mariborska plinarna Maribor, ki nastopa tudi ko investitor izgradnje plinovodnega omrežja. Enako kot zgoraj je in mora biti in- teres družbe, da se upravljalca (vzdrževalca) toplovodnih in plinskih objektov ustrezno uiganiziraia v smislu omenjenih zakonov in da zagotovila kakovostno o5krbo občanov in delovnih ljudi z ustrezno energijo. Delovna skupina za pripravo gradiva za sejo OK ZKS Ptuj SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Izvršni svet Izvršni svet skupščine občine Ormož na osnovi 8. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 42/83) objavlja PODATKE o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar — junij 1984, ter oceno o rasti osebnih dohodkov za obdobje januar — september 1984. 1. Izvršni svet skupščine občine Ormož ugotavlja, da je bila rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Ormož v obdobju 1. 1. do 30. 6. 1984 v primerjavi s 1/2 sredstev za osebne dohodke, razporejenih v letu 1983, 22,7 ršni svet ocenjuje, da bo ra.st sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu občine Ptuj v obdobju januar—september 1984 okrog 40 °lo; rast sredstev za osebne dohodke v obdobju januar—september 1984 v primerjavi s 3/4 sredstev, razporejenih v letu 1983, pa okrog 28 "fo. ŠtevUka: 30—3/83—2 Datum: 22 8—1984 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak I. r. 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 30. avgust 1984 - TEDNIK Dan mladosti - kako dalje? 25. maj je že dolgo za nami, proslavljanje dneva mladosti je postalo enolično, zato se je mladina Jugoslavije odločila ta dan pfaznovati na dru- gačen način. Da bi bilo naslednje leto ob praznovanju dneva mladosti vse tako kot si mladina v resnici želi, je Mladost Beograd dokaj zgodaj dala mladini celotne Jugoslavije v javno razpravo osnutek gradiva, kako bi se naj aktivnosti odvijale v bodoče. Kako bodo aktivnosti potekale pri Občinski konferenci mladih v Ptu- ju, smo povprašali sekretarja OK ZSMS Ptuj Emila Mesarica. Aktivnosti glede razprave o gradivu, ki ga je vsem občinskim konferencam prek republiške konference mladih poslala Zvezna konfe- renca mladih, bodo potekale takole: Mladost Beograd je v posebni izdaji natisnila gradivo za javno razpravo pod naslovom, Dan mladosti — kako dalje? Gradivo obravnava predvsem predloge, kako naj bi sprejemali zvez- no štafeto na občinskih konferencah, kako naj bi potekal sprejem na sta- dionu v Beogradu, kjer se že leta in leta odvija osrednja proslava. Čeprav bodo ponekod pomisleki, da bomo s to razpravo začeli prezgodaj, je po- trebno reči, da prej prepozno in to prav zaradi tega, če se le spomnimo ko- mentarjev glede letošnjega praznovanja o centralni proslavi. Gradivo bi moralo biti pripravljeno že veliko prej, spremeniti bo potrebno tudi samo praznovanje. Ob 25. maju je potrebno prikazati to, kar v resnici dela mladina skozi vse leto, ne pa da prikažemo samo to, da mladina zna telova- diti, da vemo plesati po glasbi, temveč je ob 25. maju potrebno prikazati tudi dejavnosti, ki dejansko tečejo — kulturno, politično, . . . In kaj meni o praznovanju dneva mladosti mladina ptujske občine, kako si zamišlja praznovanje v bodoče. Občinska konferenca mladih v Ptuju je praktično to leto dokazala, kako lahko organizira dan mladosti, sam sprejem zvezne štafete, aktivno- sti, ki so se odvijale. Skratka program je bil pester, mladi pa so prikazali, aktivnosti, ki se odvijajo skozi vse leto. Skratka, želja nas vseh je, da se aktivnosti ob dnevu mladosti odvijajo tako kot so se letošnje leto. Zato bo na OK ZSMS razprava tekla v tej smeri. Od osnovnih organizacij pa priča- kujemo, da bodo dali čim več novih idej, ki naj bi samo praznovanje dneva mladosti popestrile, napravile praznovanje takšno, kakršnega si vsi želi- mo. Vse ideje, ki bodo količkaj nakazovale na boljše praznovanje dneva mladosti, bo OK ZSMS Ptuj posredovala na Zvezno konferenco ZSM Ju- goslavije. V osnovne organizacije bo gradivo poslano v začetku septembra, skupno z ostalim gradivom, ki ga bo potrebno predelati v tem mesecu. Gra- divo bo pripravilo vodstvo OK ZSMS na podlagi gradiva, ki ga trenutno imamo. Gradivo za javno razpravo bo objavljeno tudi v Tedniku, na ta na- čin naj bi v sleherni osnovni organizaciji in aktivu pričeli z javno razpravo. Javna razprava bo zaključena v oktobru, ko bomo izoblikovali kon- čne ideje in jih posredovali na RK ZSMS. Razprava mladine Jugoslavije pa naj bi se zaključila v novembru. Že v lanskem letu so načrtovali spremeniti samo praznovanje, vendar je potrebno reči, da so se aktivnosti pričele odvijati prepozno, zato je za boljši način praznovanja dneva mladosti zmanjkalo časa. Za uspeh vsega truda, ki ga bomo vložili v javno razpravo, bomo gotovo nagrajeni naslednje leto ob 25. maju. Na zaključek aktivnosti bo torej potrebno počakati do naslednjega leta. Jana Hvaleč Standard pada V času gospodarske krize in stabilizacijskih prizadevanj postaja vse bolj pereč problem, kako preživeti. Ze nekaj časa je ljudem jasno, da povprečen kvalificirani delavec, še manj nekvalificirani z osebnim dohodkom iz rednega dela ne more živeti. Beograjski strokovnjak za raziskovanje trga Toma Milosavljevič je izračunal izdatke za povprečno jugoslovansko družino. Takšna družina ima 1,6 zaposlenega, torej je osebni dohodek 32000 din. Izračunal je tudi povprečne stroške, le-ti znašajo 46883 din. Manjkajočih 14883 din povprečen Jugoslovan dobi po načelu ,,znajdi se". Ne pada samo standard, pada tudi kvaliteta zadovoljevanja potreb v šolstvu, zdravstvu, kulturi. Poizkušali vam bomo predstaviti enega od Ptujčanov. Naš povprečni Ptujčan je kvalificiran vodovodni instalater, žena je trgovka, imata dve hčerki, obe osnovnošolki. Njuni osebni dohodki so 38000 din, osnovni vsakomesečni stroški pa znašajo 30230 din. Ostanejo še letni stroški, kot so večji nakupi obleke in obutve, ozimnica, registracija in popravila avtomobila . . . Brez dodatnih dohodkov bi životarili, ne pa živeli. Mož se zaposljuje honorarno ali dela „na črno" kot vodovodni instalater. Imajo tudi 12 arov zemlje, kjer pridelajo vso zelenjavo in nekaj tudi za trg. Za zabavo ostane tako zelo malo časa, ostane samo dopust. Včasih so si privoščili praznovanje prvega maja na Jadranu ali v drugem turističnem kraju morje dvakrat na leto. Danes obiščejo Jadran samo še preko delovne organizacije. Naš povprečni Ptujčan je bil včasih aktiven družbenopolitični delavec, danes je vse aktivnosti opustil zaradi lova za dohodkom. Bil je modelar, jadralni pilot, danes za vse to ni več časa. Mnogokrat ostaja le še" goli boj za obstanek. Je to cilj naše samoupravne socialistične družbe? Hladilnice so polne mesa, v mesnici pa težko dobimo meso. Baje bo v kratkem velika razprodaja mesa. Danes koljemo živino, ker nimamo živinske krme, višek kuruze smo namreč lani izvozili. Cez leto ali dve bo pomanjkanje mesa in uvozili ga bomo za dragocene devize. Takšni in podobni nesmisli se v našem gospodarstvu dogajajo dan za dnem. Kdaj jih bo konec? Kaj nam pomagajo tisoči diplomiranih ekonomistov, če se prvi dan službovanja izgubijo v gori administrativnih omejitev? Z vsem tem moramo odločno obračunati. K temu mora prispevati tudi javna razprava o sklepih 13. seje CK ZKJ. Ustvariti moramo pogoje, da si bo lahko vsakdo z lastnim delom zagotovil obstanek in socialno varnost, sprejeti pa bo tudi treba programe ukrepov, ki bodo gmotno najbolj ogroženim pomagali, da ne bo njihov življenski standard zdrknil pod minimum. M. Samec ZA POMOČ MLADIM V KS Zadolžitev članov predsedstva OK ZSMS Ptuj in članov sveta za druž- beno politični sistem, za družbeno ekonomske odnose ter za vzgojo in izo- braževanje, ki delujejo pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj za pomoč pri delu osnovnih organizacij ZSMS. Posamezniki so bili zadolženi za pomoč OO ZSMS tako, da je vsak pokrival določeno KS kot celoto, to pomeni, da je bil zadolžen za pomoč vsem OO ZSMS na območju KS. Takšna je bila od- ločitev prav z namenom boljšega poznavanja problematike in medsebojne- ga sodelovanja mladih v določenih KS. Kjer je KS večja, pa je bilo zadol- ženih za pomoč več članov. Posamezniki, zadolženi za posamezne OO ZSMS, so OO obiskovali takrat, ko je bil na dnevnem redu aktualen problem, ki se je pojavil med mladimi in kadar OO potrebuje kakršnokoli pomoč. Člani predsedstva se ne morejo udeleževati vseh sej, predvsem na tistih, kjer se pogovarjajo o disko večerih, športnih tekmovanjih in podobno, čeprav so mnenja, da je zabava in rekreacija mladini potrebna. Torej, če ste v zagati in problemov sami ne morete rešiti, se za pomoč obrnite na OK ZSMS Ptuj. Radi vam bodo pomagali. Veselje, pesem in delo jih združuje v četrtek, 23. avgusta je v Cirku- lanah potekal udarniški dan briga- dirjev Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 84 in doma- činov, ki so brigadirjem pomagah pri kopanju jarka za vodovod. Ob prihodu na traso je bilo slišati pri- jetno brigadirsko pesem. O počutju brigadirjev, ki so pripotovali iz raz- ličnih krajev sirom naše domovine. In kako se počutijo brigadirji, predvsem tisti, ki so v Sloveniji prvič na akciji in tisti, ki so se prvič srečali s Slovenijo, njepimi lepota- mi in ljudmi. Momčilo Švorca je na akcijo prišel z brigadirji iz Budve. Lopata je krožila po površju in hi- tro si je utirala pot v globino. Tež- ko ga je bilo zmotiti pri delu. In kaj meni o akciji Slovenske gorice? ,,Delati je potrebno udarniško. Štiri akcije imam že za seboj, ven- dar moram priznati, da mi je ta najljubša in mi bo dolgo po odho- du z akcije ostala v spominu. Prija- teljstvo je na višku. Ne sprašujemo se kakšne narodnosti smo, skratka uživamo pravo brigadirsko življe- nje. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na domačine. Kjerkoli smo do- slej delali, povsod so bili gostoljub- ni, povsod so nas prijazno sprejeli, skratka postali smo del njih. Iz Budve je na akcijo pripotovalo 35 brigadirjev, med katerimi sta tudi dva pionirja in dva veterana. Po- vprečna starost brigadirjev je 21 let. O našem delu na trasi pa priča- jo rezultati to so izkopani kubiki zemlje, s katerimi smo lahko po- nosni in upam, da bodo z našim delom zadovoijfti domačini, prav tako pa tudi na Občinski konferen- ci v Budvi. Skratka lepo je in želim se še vrniti na kakšno akcijo v Slo- venijo." Udarniške akcije so se tega dne udeležili tudi domačini. Vodovod za haloške kraje veliko pomeni in kaj menijo o delu brigadirjev do- mačini. Marija Vidovič je tajnica na kra- jevni skupnosti v Cirkulanah, ude- leženka udarniškega dne. ,,Danes se je udarniškega dne udeležilo prek 20 krajanov. Ker je normalen deloven dan, se pač mnogi niso mogli udeležiti udarniške akcije. Skratka naše načelo je bilo od vsa- ke hiše po en udeleženec. Vodovod je za nas seveda velika pridobitev, saj nam ob sušnih dneh vode celo zmanjka. Tu in tam je ob kopanju tudi nekaj vode, toda ker je ni po- vsod, je še kar prijetno delati. Ob tej priložnosti je potrebno poudari- ti, da so brigadirji izredno veliko napravili, seveda pa jim velja tudi vsa pohvala. Nikakor nismo raču- nali na to, da bodo pričeli jarke ko- pati že v letošnjem letu, zato smo mogoče prve dni, ko so brigadirji pričeli z delom, bili malce nepri- pravljeni, sedaj pa smo jih sprejeli medse, skratka postali so del nas." Brigadirji bodo v Cirkulanah iz- kopali prek 2400 m jarka za vodo- vod, seveda polagajo tudi cevi in jarke zasipavajo. Ob obisku smo dobili vtis, da so brigadirji resnično postali del tistih ljudi, na katerih območjih delajo. Radi jih imajo. Radi se z njimi poveselijo in zapo- jejo. Brigadirji Zvezne mladinske de- lovne akcije v Cirkulanah opravlja- jo dela rezervnega programa, saj so z načrtovanimi deU končali 14 dni pred zaključkom akcije. Seveda jim velja izreči vse priznanje in za- hvalo. J. Hvaleč Momčilo Švorca iz Budve Delo na trasi. Brigadiiji in domačini bodo izkopali 2400 m jarka za vodo- vod. Marija Vidovič, tajnka KS Cirka- lane 0 urejanju in oddaji poslovnega prostora »Politika poslovnih prostorovje opredeljena v nekaterih dokumentih, ki sta jih sprejela skupščina občine in izvršni svet SO Ptuj. Med temeljne dokumente sodi odlok o poslovnih prostorih in program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj. V teh so tudi opredeljene dejavnosti, ki se lahko odvijajo v ožjem mestnem jedru. Program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva obvezuje samoupravno stano- vanjsko skupnost, da vsako leto pripravi dva poslovna prostora v ožjem mestnem jedru za deficitarno obrt in dva prostora za suficitamo obrt,« je povedal Jože Čeh, predsednik odbora za gospodarjenje in družbeno pomoč pri sa- moupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. Ena izmed naloga odbora pa je tudi skrb za urejanje in oddajo poslovnega prostora. V Ptuju je 250 različnih poslovnih prostorov, v katerih se odvija trgovska, gostinska in druga dejavnost. Drobno gospodarstvo trenutno za- seda 77 lokalov, v katerih se opravlja 38 izmed naloga odbora pa je tudi skrb za urejanje in oddajo poslovnega prostora. V Ptuju je 250 različnih poslovnih prostorov, v katerih se odvija trgovska, gostinska in druga dejavnost. Drobno gospodarstvo trenutno za- seda 77 lokalov, v katerih se opravlja 38 raz- ličnih dejavnosti. Skupna površina teh prostorov je 4000 kvadratnih metrov, povprečna velikost pa je nekaj nad 50 kvadratnih metrov. Najmanjši prostor, ki so ga pri odboru oddah meri 9 kvadratnih metrov, največji pa 162 kvadratnih metrov. »Pri oddaji prostorov za potrebe drobnega gospodarstva dosledno izpolnjujemo program ukrepov za pospeševanje drobnega gospodar- stva. V letu 1981 smo oddah pet poslovnih jrostorov, v letu 1982 tri, v letu 1983 sedem, ■ etos pa že osem (tri za deficitarno obrt),« po- udarja Jože Čeh. Odbor si zelo prizadeva, da bi v prostore, kjer seje nekoč že odvijala obrtna dejavnost, danes pa so v njih stanovanja, vrnil prvotno dejav- nost. Lokale urejajo z lastnimi sredstvi ah pa s sredstvi prosilca. Samoupravna stanovanjska skupnost ima trenutno 33 vlog za lokale. Preden se odbor odloči za oddajo poslov- nega prostora se posvetuje s predstavniki obrtnega združenja. Pri svojem delu pa mora biti odbor »prilagodljiv«. Večkrat se zgodi, da prosilci odklonijo ponujeni prostor, ker je premajhen in podobno. Posebno poglavje so krojači. V zadnjem času so pogosti očitki, da jih v Ptuju zato ni, ker ne najdejo ustreznega poslovnega prostora. Pri odboru za gospodarjenje in družbeno pomoč pa »postrežejo« z drugimi podatki. Na Slo- venskem trgu so oddali lokal krojaču, ki je obljubljal, da bo zaposlil še štiri delavce. Po Šestih mesecih pa se je lokalu odpovedal. Takih primerov je bilo več. SEZNAM MOŽNIH POSLOVNIH PROS- TOROV Kakojestem? »O seznamu možnih poslovnih prostorov za potrebe obrti govorimo že dalj časa. Seznam je v izdelavi. Odlok o poslovnih prostorih opredeljuje kateri poslovni prostori smejo služiti za določene potrebe in da prostori, ki ta trenutek ne služijo drobnemu gospodarstvu (v prodajne namene) in imajo izhode na ulice, da v dveh letih spremenijo namembnost. Skupaj s predstavniki drobnega gospodar- stva bomo proučih oziroma odločili, katere dejavnosti v katero uHco. Pri tem bomo sode- lovali s krajevnimi skupnostmi (predvsem s KS Dušan Kveder). S predstavniki drobnega gos- podarstva smo se dogovorili, da bomo seznam izdelali do septembra. Tako bomo skupno dogovorili pohtiko preusmerjanja oziroma preurejanja teh prostorov,« je nadaljeval Jože Čeh. Pomeni to, da boste v naslednjih letih lahko zadovoljivo reših vse vloge? »VeČino vlog bi lahko reših v nekaj letih. Poleg tega, daje veliko vlog za gostilne, bifeje, imamo tudi vloge za dejavnosti, ki ne sodijo v ožje mestno jedro. To je na primer kovinska obrt, ki zaradi hrupa in onesnaževanja okolja fte sodi v mesto. Odbor je tudi sklenil, da prostore, kijih ta čas zasedajo društva (v Pre- šernovi na Cankarjevi ulici pa tudi drugje), »preselimo« na en prostor. Primeren kraj za to je stavba bivšega mes- tnega kopališča. Potrebe o tem, da bi to stavbo preuredili za društvo namene, še zbiramo.« Kaj pa zdomci? »Lahko povem, da je bilo vlog malo. V glavnem pa so se zanimali za lokale za gostin- stvo in večjo serijsko proizvodnjo.« V NOVIH STANOVANJSKIH NASELJIH ZAENKRAT KIOSKI »Povedati moram, da smo v naših temeljnih dokumentih imeli te stvari res dobro zastav- ljene. Poostreni ekonomski pogoji pa so zah- tevali, da njihovo realizacijo odložimo. Zave- damo se. da so nekatere dejavnosti nujne za spalne soseske. Prehodna rešitev so kioski,« je zaključil Jože Čeh. MG Težave pri oskrbi novega mestnega naselja z namenom, da bi staro mestno jedro občinskega središča Slo- venska Bistrica ohranili v nekda- nji podobi, so nova stanovanja pričeli graditi na površinah v smeri Pohorja. Kerje tudi lokacija največje delovne organizacije v občini IMPOLA v neposredni bližini vznožja Pohorja, je bila lokacija novega stanovanjskega naselja tam najprimernejša. Vsa- ko leto se je tako gradilo tukaj novo mestno jedro. Imenovah pa so ga po že obstoječem naselju. Zgornja Bistrica. Naselje je dobi- valo vse več stanovanjskih blokov. Raslo je število prebivalcev, na- stajale so nove ulice, medtem ko so morali prebivalci po nakupih še vedno v stari del mesta, kije bil za nekatere oddaljen kar do 2 kilo- metra. Po večkratnih zahtevah kraja- nov so končno tudi v naselju Zg. Bistrica zgradili trgovski paviljon, ki pa je že takrat komajda zago- tavljal najosnovnejšo oskrbo dva do tri tisoč prebivalcev novega mestnega jedra. Z leti se je blo- kovska gradnja širila. Raslo je tudi število prebivalcev. Ob tem pa so povsem »pozabili« na gradnjo spremljajočih objektov, pred- vsem trgovske mreže, saj obstoječi trgovski paviljon že dolgo ne za- došča potrebam sedaj že okoli pet tisoč prebivalcev naselja Zg. Bis- trica. Neeodovanja krajanov so po- vsem o upravičena, saj ni zagotov- vljen niti osnovni nakup živil, zato morajo gospodinje in gospodinjci hiteti v stari del mesta, da bi jim uspelo zagotoviti živila za vikend ali praznike. Negodovanje knaja- nov narašča. Ob zagotovilu, da bodo v prihodnjem letu v tem delu mesta pričeli graditi nove pro- dajne prostore se mnogi že danes sprašujejo ali bo objekt zares iz- polnil sedanjo vrzel ali pa to ne bo zopet samo rešitev za krajši čas. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Le nekaj nakupnih vrtnic v lokale trgovskega paviljona, ki ne bi zados- tovali niti nakupovalcem manjše vasi. VEČ TUJIH GOSTOV IN NOČITEV Po zbranih podatkih za letošnje prvo polletje je bilo na območju ptujske občine v letošnjem prvem polletju za 4,5 odstotka več tujih gostov kot v lanskem prvem polletju, dočim je bilo domačih gostov precej manj kot lani. Tako je ptujski turizem dosegel le 94.8 indeksnih točk glede na število gostov v enakem obdobju lanskega leta. Pri številu nočitev je indeks le 79,5 glede na lansko prvo polletje, dočim so bile nočitvene zmogljivosti večje za 14 odstotkov, kar pomeni, da so predvsem tuji gostje pri nas poprečno bivali dalj časa kot lansko leto. nočitev po domačih gostih je bilo v letošnjem prvem pol- letju kar za 26 % manj kot lani. Tujih gostov pa je bilo približno enako število kot v lanskem prvem polletju. TEDNIK - 30- avgust 1984 IZ NAŠIH KRAJEV - 5 ČETRTI KMEČKI PRAZNIK NA DESTRNIKU Domača — vaška godba na pihala je bila tista, kije v zgodnjih jutranjih urah minule nedelje. 26. avgusta, krajanom krajevne skupnosti Destrnik z budnico oz- nanila začetek 4. kmečkega pra- znika. Z oblaki pokrito sivo črno nebo ni obetalo nič dobrega; celo grozilo je, da se bo zdaj zdaj vlilo. In koje ob enajstih dopoldan čisto zares začel na drobno pršeti tisti sitni dežek, ki se ti povsod zaleže pod oblačilo, so organizatorji jeli omahovati, ali naj prireditveni prostor sploh pripravijo. A se je vreme, k sreči, še pravočasno na- redilo. Bogato zasnovan spored, ki so ga za letošnji 4. kmečki praznik tudi tokrat pripravili prizadevni člani destmiškega turističnega društva, je v glavnem slonel na prikazovanju že skoraj pozablje- nih kmečkih del, opravil in obrti. S krajšim nagovorom, pozdravom številnega občinstva (okoli 10(X)) in gostov, ga je začel Otmar Si- monič, predsednik Turističnega društva Destrnik. Sledile so terilje in predice, ki so prikazale prido- bivanje lanene niti, iz katere so še v času naših babic in prababic izdelovali takoimenovano doma- če ali >>hodno« platno za posteljno perilo in celo oblačila. Toda tokrat iz tanke nitke niso stkali platna, kot bi bilo pričakovati, temveč so jo moški člani družine Rojko iz Jiršovec zvili v močno in debelo vože. Na drugi strani prireditve- nega prostora, so medtem časom nekdanji lesarji pridno poganjali ročno žago in iz debelega hloda rezali debele desl^e. ali »fosne«, po domače. Nekdanji kolar Franc Slanic iz Destrnika je s pomočjo svoje žene Marije prikazal »drakšlanje« peste za kmečki voz. Franc Marinič in Otmar Gregorec sta klepala kosi, medtem ko je Franc Kovačec z Ločkega vrha plete! »sejaker« (širok, trden »ce- kar« iz katerega je med sejanjem zajemal sejalec). Mlajši del šte- vilnega občinstva je imel tokrat izjemno priložnost občudovati že zdavnaj pozabljene žrmlje, ki sta jih poganjali Roza Markež in Marija Kovačič. Prva je »šrotala<( koruzo, druga pa mlela pšenico. V.sebinsko zelo bogat in pester spored, so sklenile tekmovalke v molži. V tem vsakdanjem kmeč- kem opravilu seje med seboj po- merilo osem /ena in eno dekle. Najbolje se je odrezala Lizika Mušič, ki je v petih minutah na- molzla 6,4 litra, sledili staji Neža riašman s 4.3 I in Tekica Lenari s 3.51. Tako kot vsa prejšnja leta. je Turistično društvo Destrnik tudi ob letošnjem kmečkem prazniku podelilo priznanja posameznim krajanom za »izgled in urejenost« bivalnega okolja. Priznanja, kijih je v imenu posebne ocenjevalne komisije podeljeval Anton Žagar, predsednik Občinske turistične zveze, so prejeli: Rudi Fridl z Ločkega vrha 27 za prizadevanje v urejanju kmetijsko proizvodnih, komunalno infrastruklurnih in turističnih zadev na območju Destrnika — Marija in Milena Fridl z Ločkega vrha 23 za lepo urejeno in skrbno negovano cvetje na oknih in vrtu — Ivan in Anica Goričan iz Placarja 11 a. za skrbno urejeno okolico stanovanjske hiše — Branko in Majda Goričan iz Placarja 11/b. za skrbno negova- no okolje stanovanjske hiše — Silva in Slavko Hrga iz Destrnika 20 a za urejenost in pestro poživitev dvorišča s cvet- jem ter — Marija in Franc Murko iz Svetine za izvirno in domiselno ureditev domačega dvorišča. Ves spored, kije trajal dobri dve uri, je domiselno in duhovito po- vezoval domačin Feliks Majerič. Obsežnejše slikovno gradivo deslrniške prireditve. bomo objavili v naslednji številki Ted- nika. Besedilo in posnetek: 1. Ciani Številno občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo dogajanjem na odru — prikazovanju že skoraj pozabljenih kmečkih del, opravil in obrti. Cirkovčani spet doma Folklorna skupina Vinko Korže in Cirkovc je imela na Nizoezemskem 16 j nastopov. Foto: LK • V nedeljo dopoldan seje vrnila iz devetdnevnega g(!)stovanja po Nizozemski folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc. ki je v okviru SALAND festivala pri- pravila skupno 16 nastopov v različnih holandskih krajih in mestih. Bili so edini predstavniki iz Jugoslavije v družbi Italijanov. Grkov, Madžarov in domačinov. Ob svojem bivanju na Nizozemskem so stanovali pri družinah, ki so jih vsepovsod zelo prisrčno sprejele ter jim nudile vse gostoljubje in domačnost. Poleg lega, da so jih vsak dan vozili z avtomobili na zbirnco mesto, so jih okrog polnoči, po nastopu, priča- kali in odpeljali sper na svoj dom, v njihovi družbi pi< so preživeli tudi ves prosti dan. Na Nizozemskem, je bilo skup- no 38 članov folklorne skupine in spremljevalcev. Skupno so pre- vozili prek 2\00 kilometrov, na svoji poti pa videli tudi Amster- dam in znamenite mline na veter. O vtisih s poli pp Nizozemski bomo obširneje pisali v prihodnji številki Tednika. rnš Leskovški lovci v novem domu V nedeljo. 26. avgusta je bila otvoritev lovskega doma v Vareji pri Leskovcu. Lovska družina Leskovec je bila ustanovljena leta 1950, takrat je štela 10 članov. Danes šteje 40 članov. 6 članov ima izpit za lov- skega čuvaja. Lovišče LD obsega 4136 ha. zaradi lažjega nadzora pa imajo ozemlje razdeljeno na 4 revirje. Danes lovci nisD več ubijalci živali, pač ni tisti ki skrbijo za ravnotežje živalskega sveta. Lovci v Leskovou so popestrili otvoritveni program s tekmova- njem v streljanju na glinaste go- lobe. Zmagala je prva ekipa Ptuja, med posamezniki pa je po več- kratnem streljanju zmagal Franc Muzek pred Tončijem Hlupičem. Več o otvoritvi pa v naslednji številki Tednika. Marija S. IzKS Budina-Brstje Pred dnevi so delavci končali omet na domu krajanov v krajevni skup- nosti Budina-Brstje. Kot je povedal predsednik skupščine KS Budina-Brstje Franc Lašič, dom služi svojemu namenu, saj se v njem odvijajo vse dejavnosti v okviru krajevne skupnosti. V domu se je stkalo že prenekatero prijateljstvo, spo- znali so se ljudje, ki bi si drugače ostali tujci. Najpridnejši uporabniki doma so seveda mladi, ki dom krajanov v ča- su počitnic uporabljajo v glavnem za zabavo. Igrajo šah, namizni tenis, po- slušajo glasbo. Ustanovili so glasbeno skupino, ki je sicer šele na začetku svoje poti. Mladi v KS so navdušeni šahisti, saj imajo v svoji sredini republiškega prvaka v šahu. Rada Brgleza. V tem času poteka v krajevni skupnosti akcija zbiranja pomoči priza- detim po toči, ki jo organizira krajevna konferenca SZDL. Pomoč lahko krajani nudijo v vseh oblikah, vendar ljudje niso preveč radodarni. Trdijo, da bi raje pomagali neposredno, za pomoč, ki jo organizira družba, pa dvomijo, saj pravijo, da je preveč posrednikov in ni zagotovila, da bodo pomoč dobili res najpotrebnejši. -i V jeseni bodo krajani z delom nadaljevali. Najprej se bodo lotili ureja- nja okolice doma, pripravili bodo proslave ob večjih praznikih. Mladi imajo v načrtu piknik in smučarski izlet, sodelovali pa bodo tudi na vseh prireditvah v krajevni skupnosti. Marija S. Dom krajanov v Budini je dobil belo preobleko. foto: I. kotar Velil(a pridobitev mladih iz Zagojič V petek. 24. avgusta so mladi v Zagojičih dokončali novi mladinski prostor. Mladinski aktiv v Zagojičih aktivno dela že dobrih 11 let. Ves čas svojega delovanja .so hrepeneli po svojih prostorih, kjer bi se mladina lahko zbirala in kjer bi se lahko odvijale tudi mladinske aktivnosti. S pomočjo vaščanov, ki so prav tako kot mladina razmišljaU kako priti do mladinskega prostora, so z deli pričeli in jih tudi končali. In kako so prišli do mladinskega prostora? O tem smo se pogovarjali s predsednikom mladinskega aktiva v Zagojičih Bojanom Vojskom: »Veliko truda je bilo potrebnega, da smo dobili to mladinsko sobo. Dogovori, nadaljnje delo in na koncu še finale, da smo lahko sobo sploh slovesno odprli. Družbenopolitične organizacije sicer niso pokazale prevelikega interesa, vendar je mladina pokazala trdno voljo do dela in danes lahko delamo že v svojih prostorih. Sredstva pa smo v večini prihranili iz raznih prireditev, kijih je naš aktiv prirejal. Vložili smo prek 1.200 prostovoljnih ur. pomagali so nam vaščani. Soba je opremljena s predsobo in glavnim prostorom. Oprema je sicer po na.ših zmoglji- vostih, toda sčasoma se ho tudi to uredilo. Skratka odločili smo se. in realizirali naš sklep. Srečni smo. da se lahko danes pohvalimo s takšno pridobitvijo. Mladina bo prav gotovo delala s še večjim elanom. ureditev mla- dinskega prostora pa bo k delu pritegnila še marsikaterega mladinca. J. Hvaleč Prostor je sicer majhen, toda velika pridobitev I. kotar PREBUJANJE V INDUSTRIJSKI CONI SLOVENSKA BISTRICA Občinsko središče Slovenska Bistrica se kot vsa druga mesta srečuje s problemom zgoščenosti naselja stanovanjskih zgradb in industrijskih objektov. Motenje industrije in stanovanjskih naselij postaja že močno prisotno, tako v prometnem pogledu kot na vse večji koncentraciji nezdravih pli- nov in onesnaženju voda. To so tudi osnovni vzroki, ki so odgovorne za urejenost življenj- skega okolja v občini Slovenska Bistrica že pred leti navedli na odločitev, da industriji namenijo novo lokacijo izven mestnega sre- dišča. Lokacijo so določili med avtobusno postajo in hitro cesto. Težje pa je bilo z odločitvijo delo- vnih organizacij, ki so se zaradi utesnjenosti in oviranja širitve proizvodnje odločile poiskati novo lokacijo. Na začrtani novi indu- strijski coni namreč ni bilo osno- vnih komunalnih objektov kot so ceste, kanalizacija, vodovod in drugih potrebnih priključkov. Načrtovali so, da bi se med prvimi tia preselila TOZD Montal in TOZD EMMl Slovenska Bistrica. Vendar je TOZD Montal zgradil svoje nove proizvodne prostore v okviru OZD IMPOL, kjer tudi deluje. Tako je za preselitev na novo lokacijo v industrijsko cono ostala samo Lesnina TOZD EMMl, ki se je morala ob velikih stroških novogradnje spoprijeti že z gradnjo infrastruklurnih objek- tov. Kljub velikim težavam pa sedaj na novi industrijski coni uspešno raste podoba prvega objekta, proizvodne hale TOZD EMMl Slovenska Bistrica, ki se ji bo, kot vse kaže, kmalu pridružilo še nekaj drueih delovnih organizacij iz sre- di.šča Slovenske Bistrice, medtem ko se je Surovina na to lokacijo preselila že prej. Industrijska cona občinskega središča bo tako v na- slednjih nekaj letih postala v pra- vem pomenu središče proizvodnih zmogljivosti in drugih dejavnosti razvoja Slovenske Bistrice in širše okolice. Besedilo in posnetek: Viktor Hor- vat Pogled na novo industrijsko cono z novimi proizvodnimi prostori TOZD EMMl, ki bodo predvidoma predani v uporabo še v letošnjem letu. Življenjski jubilej Franca Vauda v svojem domu, Krambergerje- va pot 1 v Ptuju je pred nekaj dne- vi, skromno v krogu svojih doma- čih in sosedov, praznoval visok ži- vljenjski jubilej 70-letnico rojstva FRANC VAUDA, upokojeni dela- vec na železnici, vzgleden občan in aktiven družbenopolitični delavec na raznih področjih dela. Prav je, da se njegovega visokega jubileja spomnimo tudi v Tedniku, saj je občasno tudi naš dopisnik in pred leti je bil tudi član izdajatelj- sko-programskega sveta. Franc Vauda je bil rojen 27. 8. 1914 v Mestnem vrhu. Oče je bil zidar in tudi sam se je odločil za ta poklic. V Ptuju je namreč oče leta 1928 ostal brez zaposlitve, zato se je s celotno družino preselil v Zag- reb, kjer je Franc končal 3-letno obrtno šolo in tako postal kvalifi- ciran zidar. Vojaški rok je služil v enoti biv. jugosl. voj. letaLstva. Aprilska voj- na 1941 ga je zatekla v Mostarju, kjer je tudi prišel v halijansko ujetništvo. Posrečilo ,se mu ic da se je po nekaj mesecih vrnil v Zag- reb, kjer je dobil zaposlitev kot zidar pri železnici. Ustaši so ga stalno za.sledovali, zato se je umaknil v Sv. Ivan Zelina, kjer je delal na cesti in bil povezan z narodnoosvobodilnim gibanjem. Od tam se je pred ustaškim zasle- dovanjem moral zopet umakniti, najprej v Zagreb, od tam pa je s skupino delavcev in nemškim po- sredovanjem prišel na delo v takratno Strnišče. Tu je delal od 1. 9. 1943 do /xičetka februarja 1945, ko se je moral umakniti v ilegalo, ker ga je zasledoval gestapo zaradi tega, ker je med delavci propagiral ideje NOB. Tako je srečno pričakal osvobo- ditev in že 22. maja 1945 začel delati na železnici v Ptuju kot zidar. S svojim delom in znanjem je veliko prispeval k hitri obnovi povsem porušene proge in železniške postaje v Ptuju. Potem pa je nadaljeval delo pri j2 Nadzorništvo prog v Ptuju vse do redne upokojitve. V obnovo opustošene domovine se ni vključil le kot prizadeven in sposoben fizični delavec, temveč je tudi z vso svojo sposobnostjo pomagal pri izgradnji nove Ijudslce oblasti in razvoju delavskega samoupravljanja. 2e januarja 1948 je bil sprejet v KPS in je od takrat neomajno trden, zavesten član ZK, ki je z lastnim vegledom kar naj- bolj dosledno uresničeval ideje, ki jih je začrtala ZKJ pod vodstvom tov. Tita. Med dfugim je bil dve mandatni dobi član občinskega komiteja ZKS Ptuj, več mandatnih dob sekretar OO ZKS v Nad- zorništvu prog Ptuj, aktiven sindi- kalni delavec tako v delovni org- aniziiciji kot v občini. Leta 1975 je prejel srebrni znak ZSS za 28-letno delo v sindikatih. Poleg vrste raznih družbenih priznanj, ga je predsednik SFRJ leta 1956 odlikoval z medaljo dela, leta 1969 pa z redom dela s srebr- nim vencem. Tudi po upokojitvi je tov. Vauda ostal družbeno aktiven na terenu, kjer živi, in tudi širše v občini. Srečamo ga na vsaki proslavi ob državnih praznikih in prireditvah ob raznih družbenih jubilejih . . . sKratka — Franc Vauda je ostal vzbr skromnega, a zavednega delavca — komunista. Ob njegovem življenjskem jubileju mu kličemo — še na mnoga leta! FF Franc Vauda 70-letnik 6 - NAŠI DOPISNIKI 30. avgust 1984 - TEDNIK Nered na oglasnih deskah v mestu Ptuj imamo postavljenih precej oglasnih desk, na katere razni ljudje lepijo razne plakate in obvestila, saj so te deske postavljene prav zato. Vendar marsikdaj vidimo na teh deskah le ene plakate in obvestila, oziroma še takšne, ki oznanjajo prireditev, katera je že bila pred kakšnim dnevom, celo mesecem. V občini Ptuj je vsak teden toliko prireditev, da je zanje oglasnih desk še premalo zalo ljudje uporabljajo tudi drevesa, zidove in lesene čuvajnice za oglašanje. Vse bi bilo v najlepšem redu, če bi se tisti, ki lepijo te plakate držali nekega reda oziroma etike. Vedno se najde prostor, da se pritrdi novi plakat tako, da ni potrebno strgati še veljavnega, ki oznanja kakšno drugo prireditev. Velikokrat se zgodi, da nimamo kam pritrditi novega plakata in zakaj ne, zato ker nekateri prelepijo vse oglasne deske z istimi plakati kot je to bilo recimo za nastop Novih fosilov in prvenstva v kartingu. Mislim, da bi bil tudi eden ali dva plakata dovolj. Ne pa da so te plakate prelepili prek tistih, ki so privabljali ljudi na kak.šno drugo prireditev. Mnogokrat se zgodi, da plakate namenoma strga nekdo, ki pač ima nekaj proti prireditvi ali določeni osebi. Ali se na ta način hoče ma.ščevati ali kaj podobnega. S tem velikokrat kaže svojo izobraženost in nemoralo do določenih stvari. V poduk vsem tistim, ki tako ali drugače urejajo po svoji volji red na oglasnih deskah, naj v prihodnje izobesijo plakate na tista mesta, kjer so prosta ali je plakat že s staro vsebino. Kajti toliko oglasnih mest je v samem mestu in okolici, da lahko oglašajo vsi, ki to želijo, kajti to je ena od oblik privabljanja ljudi na razne prireditve. ZB KAJ VSE POČNEJO LOVCI Večkrat se sprašujem, kaj vse počnejo lovci na lovu? Ali je vse po zakonih, kot trdijo? Kaj še ni dovolj, da divjačina kmetu povzroči veliko škode na poljih. Divjačina se hrani s pridelki, kmetu pa v zahvalo ustrelijo psa ali mačko. Lovci bi se tudi lahko zavedali, da kmet nima psa ,,za šport", ampak da pomaga pasti živino, preganja lisice iz kokošnjakov, ker lovci gredo raje na psa ali mačko, kot na lisico. Ce si kmeta lahko vsak privošči, je potem tudi žalostno. Dogodek, kateremu sem bil priča v petek, 3. 8. 1984, me je strašno prizadel. Dogodek je v meni spremenil misel, da lovci delujejo pod geslom ,,Cuvajmo naravo," ampak ,,Mučimo pse in mačke." Pri LD Trnovska vas je bil na obisku lovec iz sosednje Avstrije. Z lovcem C. L. LD Trnovska vas sta se odpravila na lov v Sovjak. Med potjo domov, ko se je že mračilo, sta v gozdu zagledala psa, ki je bil oddaljen od domačega dvorišča 41 metrov (izmerjeno). Ustavila sta avto in lovec C. L. je ustrelil dvakrat za njim. Vendar ni našel pravih nabojev in je ustrelil z nabojem za ptiče. Tako je kasneje samo povedal. Pes je bil težje poško- dovan. Lovec bi se moral zavedati, da z naboji, ki so namenjeni za ptiče, ne more ustreliti psa. Zakaj potem takšno mučenje živali? Lovec bi lahko pre- cenil svoje sposobnosti, če ni sposoben psa ustrelilti, naj ga drugič ne muči. Ne bi se čudil, če bi bil to prvi primer, vendar je na žalost takšnih primerov več. Takoj za tem dogodkom je lastnik psa obiskal lovca v lovskem domu. Lovec je ponosno priznal, daje psa ustrelil. Zraven tega je še dodal trditev, da pes nima kaj iskati v gozdu. Vendar pes se lahko giblje okrog dvorišča 50 metrov. Ali za dvorišča ob gozdu to ne velja? Ce ne, kaj potem storiti? Rešitev sigurno je, samo v tem ne, da ti lovci ustrelijo psa in mačke. V opisanem primeru je lovec streljal naravnost proti dvorišču. Kaj bi se lahko zgodilo, če bi streljal s kroglo, verjetno ni pomislil! Domači so bili vsi pri večernih opravilih okrog hiše in tudi drugi ljudje nosijo po gozdnih poteh iz šestih smeri v mlekarno. AH je še potem naša varnost pred lovci zagotovlje- na? Gospodar je obupan. Spomladi je našel na vrtu ustreljeno mačko in se sprašuje: ,,Ali ni dolžnost lovca, da mačko pokoplje ali vsaj gospodarju pove svoje dejanje?" Ustreljena mačka je čez nekaj dni, ko začne razpadati, sigurno večji vir okužbe, kot pes na dvorišču. Lovci bi morali premisliti preden storijo kakšen podoben primer, ki jih ni malo in se hvaliti z drugimi lovskimi trofejami in ne s psi in mačkami. Viki ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI... (NEKAJ UTRINKOV Z DOPUSTOVANJA NA POHORJU) Izteka se avgust, ki skupaj z juli- jem predstavlja vrhunec vsakega poletja in obenem tisto obdobje, ko si skoraj vsakdo privošči dan, morda teden ali celo več dopusta. ,0 letošnji turistični ,,žetvi" bodo do konca sezone spregovorili stro- kovnjaki in laiki; vsi pa že sedaj menijo, da so prav domači gostje napravili vrzel v dobro zamišljeni turistični bilanci oz. njenem predvidevanju. Naj bo tako ali drugače, naša družina ni največji krivec mnogo manjšega iztržka v turizmu, saj smo že v začetku sezone sprejeli tak kompromis: obe hčerki naj preživita 10 dni na morju, kamor ju tako zelo vleče, z možem pa bo- va krenila v planine, kjer bi vsaj kak teden uživala mir, tišino in blagodejni gorski zrak ob šumenju pohorskih gozdov. Rečeno — stor- jeno! Dekleti sta povabili s seboj še sestrično in v avtokampu Oliva (Rabac ob vzhodni istrski obali) so preživele 10 prijetnih dni ob koncu junija in v prvem tednu julija. Do- movale so v počitniški prikolici DO ,,Agis" Ptuj in jim je bilo le- po, a kmalu po vrnitvi domov so že spet vzdihovale po vročem son- cu našega Jadrana. Tudi mož in jaz sva končno do- čakala dogovorjeni datum — v pr- vi polovici avgusta, ko sva se brez utrujajočih predpriprav odpeljala na pribl. 1200 m visoko vzpetino Pohorja, kjer sva si v Počitniškem domu Zarja že rezervirala 7-dnev- no bivanje. Vedela sva tudi že, da ta lepi dom od letošnjega julija da- lje vodila zakonca Zdenka in Šte- fan Lorenčič, sicer doma iz Hoč, — pravzaprav sta ga prevzela v najem od DO Radenska Radenci. O penzionski ceni in storitvah ne nameravam posebej govoriti, mor- da pa vendarle vsaj to, da sva bila z njimi kar zadovoljna — tako s tremi obroke hrane, ki jih je z okusom domačih jedi pripravljala mlada kuharica Liljana, kot s sobo in vsem, kar sodi zraven. Vsi so bili karseda prijazni s svojimi penzionskimi in prehodnimi gosti, pa naj bosta to že omenjena go- stinca — privatnika kot njuna 10- letna Karmen, ki se je že kar zasu- kala po kuhinji in veliki jedilnici; le mali Aleš je pri svojih 3 letih lahko čisto po svoje preživljal dne- ve ob starših, sestrici in gostih. Mnogo časa mu je itak vzela igra s psom Cekijem, ki so ga pripeljali k hiši le kak dan prej, a se je takoj navadil ne le novim gospodarjem, marveč tudi vsem prihajajočim in odhajajočim. Ko sva z možem v nekaj dneh spoznala stanje nekate- rih drugih počitniških domov na tem območju Pohorja, sva si toli- ko bolj zaželela, da bi Zarja uspe- vala ter se ne bi kdaj v bodočnosti znašla med tistimi, ki jih težak po- ložaj zapira in prepušča propada- nju. In kaj lahko človek počne med dopustom na Pohorju? Brez skrbi, marsikaj! Dolgčasa se ni treba ni- komur bati — ne tistim, ki radi med dopustom malo dalj časa spi- jo in si privoščijo kako urico ne- motenega branja; tudi ne tistim, ki radi ,,trimčkajo", ali tistim, ki prijetno povežejo s koristnim, tu in tam pa morda posedijo malo v noč, ob kozarcu domačega, glasbi (in plesu) ali preprosto ob televizi- ji- Da bom lažje predstavila kon- kretno izvedbo vsega omenjenega, bom predstavila kak najin dan na Pohorju, vseeno kateri, bili so namreč v bistvu podobni, le cilji najinih poti so bili različni. No, po osebni ureditvi in zajtrku sva med 9. in 10. uro z možem navadno že krenila v zmernem tempu po kateri od okoliških gozdnih ali celo pla- ninskih (markiranih) poti, ki so vodile v uro do 2 uri oddaljeni pla- ninski dom ali postojanko (Areh in Ruška koča — tu sva se brž oskrbela s karto vzhodnega Po- horja, Glažuta, Poštarski dom, stolp Razglednik, Zelezničarski dom). Po kratkem oddihu in sko- delici kave ali soku sva se do 13. ure vračala k Zarji, po kosilu na- ma je (a le prve dni) prijala kaka urica počitka, popoldan pa sva spet preživela na samotnih gozdnih poteh, med jagodami in borovni- cami, ki so nama prav prijale. No, popolnoma samotne te poti ven- darle niso, saj na njih srdiuješ do- volj ,,sorodnih duš" in nenehno ugotavljaš, da so ljudje tu med se- boj bolj prijazni, pripravljeni po- magati ali vsaj svetovati. Na mar- sikateri pohorski koči — počit, domu pa sva izvedela, da je gostov le malo in je pozimi prava turisti- čna sezona, zato je tod poleti do- kaj klavrno — predvsem zato, ker je velika škoda, da toliko ljudi ne pozna tega, nam dokaj blizkega območja, ki žal, skoraj sameva. Posebno neprijetno naju je pre- senetil Zelezničarski dom, ki je že od lani zaprt, a tudi zunanjost tega dokaj velikega doma ne nudi rav- no prijetne slike. Menda se prav zaradi tako redkih obiskov v vsa- kem gostišču razveselijo vsakega gosta in lahko rečem, da na Po- horju nisva popila nobene slabe kave in med tistimi, ki sva jih sre- čevala, je le nek (precej vzvišen vi- dez je dajal) mladenič dal vedeti, da mu ni niti do navadnega, vsak- danjega pozdrava. Na Pohorju lahko doživiš tudi kaj smešnega ali vsaj nenavadnega — bolj za šalo kot zares sva se ne- kega dne pomudila na križišču, kjer kažipot oznanja bližnji Po- štarski dom. Zanimalo naju je, ka- ko je z akcijo Nedeljskega, ki je napovedala ,,lov za skritim zakla- dom" prav tu nekje. Kaj kmalu sva ugotovila, da midva pač ne bo- va med ,,naglo obogatelimi", saj je bila vsa trava okrog kažipota močno pomendrana, vsak kamen premaknjen — sprehajalkam, sicer gostjam Poštarskega doma pa sva se menda celo midva zdela ,,nevar- na", saj so naju skušati odvrniti s pripovedjo o nevarni stekli lisici, ki se menda potepa prav tu nekje, šele po vrnitvi domov sem ugoto- vila, da mošnjička s srebrniki vsi mi še ovohati nismo mogli, saj je skrivnostna risba nakazovala dru- gačno lokacijo — pod Pohorsko vzpenjačo. A če sva tedaj že bila blizu, če že ne na samem ,,licu me- sta", sva pač smela preizkusiti sre- čo, mar ne? Vsaj nasmejala sva se, kamenju in pomendrani travi, pa rdeči pa- pirnati vrečki, ki jo je nudomušnež potisnil med korenine na robu ce- ste in seveda lisici, ki je nisva vide- la — namesto nje pa kar nekajkrat plašne srne in v krošnjah dreves zaslutila ptice, slišala pa le njihovo žvrgolenje. Med najinimi ,,pohajkovanji" pa se eno le bistveno razlikuje od dru- gih: bilo je daljše in zato napor- nejše, na cilju pa sva si lahko ogle- dala tudi muzej NOB. Bilo je pri domu na Osankarici, kamor sva prišla po markiranih poteh prek travnikov in gozdov in sicer ocf Šu- mika (pragozd in slapove sva spoznala že lani) mimo Črnega je- zera. Pot je trajala v eno smer 3 ure in čeprav naju je znanec — gost v Zarji — vabil, naj se vrneva z njim v avtomobilu sva vendar menila, da prehodiva tudi pot na- zaj in vsak zase ali v pogovoru obudiva spomine na legendarni Po- horski bataljon. Osankarica je bila tistega dne polna mladih gostov — obiskali so jo namreč pionirji-ga- silci iz Prekmurja s svojimi men- torji. Morda že koga dolgočasim s tern svojim pripovedovanjem, zato naj kmalu zaključim, pred tem naj omenim, da smo ob večerih (in ce- lo zgodaj zjutraj) lahko spremljali najpomembnejša dogajanja na olimpiadi v Los Angelesu (in navi- jali za naše), kolikor pa nama je Še preostajalo časa, sva ga delila z našim pisateljem Antonom Ingoli- čem. Ne da bi kaj posebno premi- šljala, sem vzela s seboj na dopust njegovo epopejo Pohorja — knji- go Sumijo gozdovi domači. Po ne- kaj letih sem jo ponovno prebrala in ni mi bilo žal! Karolina Pičerko Kritičen pogled na ormoško gostinsko ponudbo že bežen sprehod po ormoških gostinskih lokalih daje človeku enak vtis, kot ga dobi v katerem- koli drugem manjšem slovenskem mestu. V Ormožu je nekaj lokalov tipa točilnica. V Timinem bifeju se lahko v dopoldanskem času poceni naješ, toda prave konku- rence ta lokal nima. V mestu je sicer še hotelova ponudba, vendar ta za plitvejši žep ni dostopna. Kar v Ormožu najbolj pogrešamo je vsekakor pivnica ali picerija. Pred dograditvijo dela novega hotela v Ormožu je bila pivnica oziroma picerija obljubljena, vendar je pri obljubah tudi ostalo. Pred vhodom v hotel je sicer oz- načena tudi pivnica, vendar je notri disco z barskimi cenami. V večini slovenskih mest imajo vsaj na postaji kiosk z vročimi hrenovkami ali hot dog. Tudi tega v Ormožu ne premoremo. Na- ključni gost ali potnik z avtobusa se mora na hitro zadovoljiti kar s sendvičem iz najbhžje trgovine. Tudi za malčke ni najbolje preskrbljeno. V Ormožu premo- remo le eno slaščičarno. Založena je dokaj dobro, le njena oprem- ljenost spominja na antikvarjat. Kadar pa je ta zaprta, kot seje to zgodilo letos koncem julija, v največji poletni vročini zaradi kolektivnega dopusta, se malčki nimajo kje posladkati. Čudi me, da družbeni sektor ne čuti potrebe po takem lokalu. V Timinem bi- feju so sicer takoj po odprtju nekaj časa prodajali tudi slaščice, ki so jih od nekod vozili. Pozneje so to prodajo opustili. Verjetno so bili vmes preveliki prevozni stroški. Toda, ali res ne premorejo niti enega slaščičarja in prostora v Ormožu, kjer bi lahko pekli slaš- čice. Morda bi Ormož potreboval še lokal tipa Julija ali Orfej iz Ptuja. Toda to so že sanje. Za začetek bi bih zadovoljni s picerijo, kakim kioskom z vročimi hrenovkami in morda še kako slaščičarno. Jože Zaje GLASILO MLADIH PONOVNO V SEPTEMBRU Prejšnji teden seje na občinski konferenci ZSMS Ptuj sestal center za obveščanje in propagando, ki deluje pri Občinski konferenci mladih v Ptuju. Velja povdariti, da je bila tokrat udeležba zadovoljiva, čeprav še vedno ne delajo vsi tisti, ki so zadolženi za informiranje po osnovnih organizacijah in aktivih. Mladi so si pridobili ustrezno znanje za delo na področju informiranja v »Novinarski šoli« in »Šoli mladih peres«, ki jo je Center za obveščanje in propagando organiziral pred dvema letoma. Največ pozornosti so namenili vodstvu samega centra, kajti dosedanjemu poteče mandat, kličejo pa jih še tudi druge obveznosti. Kader, ki trenutno dela v centru je zelo mlad, kaže pa veliko volje do dela. Nadalje so se pogovarjali o izidu glasila »Gremo na delo«, ki dva meseca zaradi počitnic ni izšlo. Ponovno bomo lahko zanimivosti iz mladinskega področja prebrali konec septembra. V mesecu septembru bo v Mariboru potekala tudi »Mladinska poletna politična šola«, ki jo v okviru svojega programa dela organizira Republiška kon- ferenca ZSMS. Tudi Ptujčani bomo v to šolo poslaH 5 kandidatov, z željo, da si naberejo novih moči, in znanja za nadaljnje delo v centru za obveščanje in propagando. Kot že tolikokrat doslej, je potrebno tudi tokrat reči. da še mnogi, ki se ukvarjajo z informiranjem, ne kažejo zanimanja za pokrivanje določenih področij, sam center, ki deluje pri OK ZSMS Ptuj, pa prav gotovo brez ustreznega kadra ne bo mogel zado- voljiti potreb po informacijah, ki jih osnovne organizacije in mladinski aktivi pričakujejo. JH S planinci na Petrovo goro Petrova mi gora mati suho lišče krete moj iz nje krečem svakog dana u krvavi teški boj. . . Petrova gora, na jugovzhod- nem delu širnega Korduna, le- gendarna gora, je bila v usodnih letih 1941 — 1945 prizorišče ju- naških podvigov, uporov, zmag, nepopisnega trpljenja in žrtev. Petrova gora je sprejemala v svoja zavetja tisoče prebivalcev Kor- duna. V svojih gozdovih je krila ljudstvo in borce, partizanske odrede in štabe, bolnišnice, de- lavnice, zemljanke. S Petrove gore so odhajali partizani in ljudje v zmagovite bitke in se na njo vra- čali. Nagel razvoj osvobodilnega gibanja in uspešnega oborožene- ga odpora partizanskih enot so skušali ustaši in fašisti onemogo- čiti z brutalnim terorjem, masov- nim ubijanjem prebivalstva, pre- težno žene in dece. s požigi celih naselij, vendar so dosegli ravno nasprotno. Na svojih bregih in grapah krije Petrova gora prek 1700 partizanskih grobov in čez 2500 grobov žrtev fašističnega te- rorja. Na vse te težke čase. na številne ljudske žrtve, požgane hiše in vasi. osirotelo deco, zak- lane žene. žaluje narod v pesmi: Na Kordunu grob do groba, traži majka sina svoga. našla ga je, na grob klekla i ovako sinu rekla: O moj sine, radost moja. gde počiva mladost tvoja . . . In tej herojski, s krvjo prepojeni Petrovi gori je veljal avgustovski izlet starejše skupine planink^in planincev iz Ptuja. Po postanku v Karlovcu je sledila vožnja skozi Vojnič ter dalje po izredno lepi pokrajini, med polji in gozdovi, na vrh gore Petrovac. Na svojstveno urejenem spominskem komplek- su s turistično-gostinskimi objekti stoji veličasten svetel spomenik iz leta 1981. Pred njim je urejena kostnica s posmrtnimi ostanki 72 partizanov, padlimi tu na Pe- trovcu v jurišu, 1. aprila 1942. Na sam vrh 37 metrov visokega spo- menika pelje dvoje dvigal. Z vrha stolpa se nudi živopisen pogled na širne zelene gozdove, polja, vasi, mesta, med njimi Vojnič, Karlo- vac. Vrginmost, Sisak Po razgledu z vrha spomenika je sledil ogled razstave in izložb v notranjosti spomenika, zatem pa povratek v dolino ter iz nje dalje na Petrovo goro k Centralni partizanski bolnišnici. Po uvodni informaciji iz zvočnika, sprem- ljani z ganljivim opevanjem tra- gičnih in junaških dogajanj na Kordunu med NOB. je kustos ustanove povedel zbrane planin- ke in planince na ogled množice raznih objektov, ki se nahajajo sirom po gozdu. Iz prve par- tizanske bolnišnice. Vrletne stra- ne. postavljene že avgusta 1941. je nastalo tu niz partizanskih bol- nišnic, skozi katere je šlo več kot 5000 ranjencev in bolnikov. Tuje ohranjenih veliko število opremljenih lesenih stavb, ki so služile za sprejem, namestitev, zdravljenje, operiranje, okrevanje ranjencev in bolnikov. Tu so le- karne z opremo, operacijska soba z instrumentarijem, kuhinje, pral- nice, prostori za dezinfekcijo, bivalni prostori za zdravniško, bolničarsko, strežno in drugo osebje, stražarnice, tiskarna, de- lavnice, mala elektrarna idr. Vmes je 12 globokih zemljank za umik ranjencev in osebja ob ofenzivah. Pozornost vzbuja grob zdravnic^ dr, Slezingerjeve, ki zakriva večjo zemljanko. Strme lesene stopnice med bukvami privedejo na prostrano pokopa- lišče z lesenimi nagrobnimi obe- ležji, ki so zaradi konspiracije brez imen. Sredi pokopališča je skupna grobnica, kjer vsaka granitna kocka simbolizira padlega borca, ki jih tu počiva okoli 1060. Omembe vredno je, da je bila Centralna partizanska bolnišnica na Petrovi gori odUkovana leta 1971. z redom narodnega heroja. Po več kot uro trajajočem ogledu in zatem krajšem odpočitku pri Planinskem,domu 8. kordunaške divizije, je sledil povratek proti Ptuju. Izlet je izbral in vodil vodnik starejše skupine Lipe Izlakar, za varno vožnjo s Certusovim avto- busom je nadvse zadovoljivo skrbel voznik Ivan Trafela. Pla- ninkam in planincem pa je bi! izlet prijetno doživetje, saj so bili v zgodovinskih krajih, znanih ne samo iz bližnje preteklosti, mar- več tudi iz davnine, ko je bil tu že pred več kot 880 leti. leta 1097. premagan zadnji kralj hrvaške fevdalne države Peter Svačič, po katerem se gora imenuje Petrova gora. Prihodnji planinski izlet bo na Jezersko ter Češko kočo. Rudi Rakuša Spomenik padlim na Petrovi gori Foto: Tilika Rakuša TEDNIK avgust 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Predstavljamo ansamb/e XV. festivala Tokrat predstavljamo še osem ansamblov, ki bodo nastopili na pr- yeni festivalskem večeru. Zal nekaterih ne moremo predstaviti s fotografi- jo in bodo predstavljeni zgolj opisno. Ansambel Tineta Stareta iz Domžal se bo nam letos že drugič pred- jtavil, lani so dobili srebrno Orfejevo značko. Slavček iz Novega mesta na festivalu sodeluje že petič. Doslej je do- segel enkrat bronasto, trikrat pa srebrno Orfejevo značko. Ansambel Dobri znanci iz Ljubljane so v Ptuju nastopili že petkrat, frikrat so že bili zlati, izvajali pa so kar štiri nagrajene skladbe in sicer pjacek v Ptuju, Slovenec je takšne narave, Orlek kraški in Vsak po svoje naj si poje. Bivši vodja Dobrih znancev Franc Korbar bo tokrat nastopil z novim ansamblom, ki nosi njegovo ime. Tako se bo prvič predstavil ansambel pranca Korbarja iz Ljubljane. Krvavški kvintet iz Cerkelj na Gorenjskem bo letos četrtič naš gost. /ansambel je bil na festivalu enkrat bronasti, enkrat pa srebrni. Drugič bo na festivalu nastopil ansambel Braneta Klavžerja iz Celja, prvič pa ansambel TAIMS iz Opčin pri Trstu. V soboto bosta na drugem večeru po koncertu iz naših krajev v revi- jalnem delu nastopila ansambel Franca Miheliča iz .Sodražice in Alpski kvintet s humoristom Vinkom Simekom-. L Dobri znanci iz Ljubljane na XIII. festivalu Franc Korbar prejema nagrado za Orleka Dolenjski Siavčki na XIII. festival i NA SPREHODU PO PTUJU Z JANEZKOM Kaj se je Janezek naučil? expres ekspres express Hm. Različic je več. Kako se bi odločiH? Expres popravilo čevljev, ekspr;s optik, ex- press turška kava .. . Janezek: Seveda ekspres. Črkoprepišemo v slovenski jezik ks (Slovenski pravopis). S samo besedo ekspres obljubljajo vsi, ki jo napišejo, da so pri svojih uslugah zelo hitri. Hitro po- 5ravljamo čevlje, hiter optik, hitra turška cava . .. Dragi Janezek, si vedel, da pri Maksu Lečniku na Prešernovi lahko kupiš stare čevlje, kijih drugi ne potrebujejo več, in to poceni, saj piše nad njimi raSprodaja? Janezek: Seveda vem. Vem, da bi moralo pisati raZprodaja, in vem še, da lahko na tem istem mestu čevlje tudi pustim, in jih čevljar proda, izkupiček pa poberem sam. Kaj skrivajo v BOUTIQUE RABUZA? Janezek: V besedi ali v zgradbi s tema be- sedama? Seveda. Ko vidimo na Ptuju ali kjer- koh drugje besedo BOUTIQUE ali njej po- dobne, moramo najprej razmisliti o našem znanju francoščine in kaj bi kazalo narediti, da bi se le-to izboljšalo? Nato pogledamo v slovar tujk, kjer piše, da beseda pomeni trgovina (in nekak modni salon hkrati) z modnimi novo- stmi in posebnostmi. Kaj se skriva v zgradbi s tem napisom, dragi bralci, pa boste morali že sami pokukati. Glej, Janezek, glej koHko sladoledov imajo na avtobusni postaji! Boš Planice, otočec. Lonček, Lučko ali kornet? Jaz bi rajši dstega, ki se začne z veliko črko. Gotovo je boljši. Janezek: Seveda. Ti kar daj. Naročila bova vse. Tako bova najlažje ugotovila, kaj označuje različno pisana začetna črka pri sladoledih. Joj, poglej, takoj zraven imajo pommes fri— tes! Janezek: Ja, to je na masti ocvrt osoljen krompir, narezan na palčice, sem nekoč pre- bral v slovarju. Prav tako velja razmisliti o francoščini, seveda. Janezek, zakaj piše na nekaterih izložbah najprej ime in potem priimek, drugje pa ravno obrnjeno? Ja, stara navada vseh slovanskih narodov je, da se podpisujejo najprej z imenom, ki mu sledi priimek. Na primer Janezek Vseved. Očitno pa to ne velja ravno za vse posameznike pri nas. Kaj pa AGRARIACOOP, JATAIRLIFT, ARANŽMA. ..? Janezek: Vsega pa res še ne vem. Mislim, da je to v nekakšni povezavi s tujci — tujimi turisti, izvoznimi možnostmi ali kaj podobnega. Majhen sem še, se bom že še naučil. Vsekakor na Ptuju glede popačenih ali slabše razumljivih napisov ni zelo kritično. Hvala, Janezek, pridi, greva kaj spit, dovolj sva se nahodila za danes. Ne, ne danes. Greva kdaj drugič na »špricar« po Ptuju. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Na območju Poetovione so doslej najdeni tudi predmeti, na katerih je uf)odobljena phallus. Stilizirano ali reliefno upodobi- tev phallusa najdemo že na neolitskem materialu iz raznih najdišč, znana pa je tudi na bronastodobni plastiki. V železni dobi so izdelovali celo amulete v obliki phallusa. V antični Grčiji je bil phallus povezan z Dionizijevimi misterijami, pomembno vlogo pa je imel tudi v Afroditinem in Demetrinem kultu. V rimskem obdobju je povezan z Priapovim kultom — predstavlja simbol neizčrpne naravne sile, ki pospešuje napredek živalskega in rastlinskega življenja. Na praznik Liberaha so phallus vozili po pol- jskih poteh, pozneje pa tudi po mestnih. V nekaterih mestih so ga matrone celo ovenčale. Upodabljali so ga na mestnih obzidjih, na hišah in izven njih kot obrambno sredstvo proti zlu. Ljudje so ga nosili na telesih, vratu aH prsih kot amulet za varovanje otrok, za varovanje pred zavistjo in »hudim pogledom« ali urokom. V ta namen je služil tudi krilati phal- lus, ki je bil najden leta 1951 pri izkopavanjih na Zgornjem Bregu, ki jih je vodil univerzitetni profesor dr. Josip Klemene. b. Jevremov Bronast phallus v obliki krilate živali, ki so ga nosili kot amulet JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (166) Sporni „naj bi" Tov. F. F. iz Ljubljane piše: »Pošiljam vam 6 izrezkov iz Dela z dne 15. 2. 1984 in 1 izrezek z dne 14. januarja. V njih kar mrgoh »naj bi«, v izrezku izjanuarja pa piše v naslovu članka: Poslovodkinja naj bi ukradla 2.5 milijona din (Sic??). V tistih člankih ne bi napisal po svoji kmečki pameti nobenega »naj bi«, ampak kar lepo v sedanjiku »je«, v pretekliku »je bil«, v prihodnjiku »bo«; tu in tam bi namesto »naj bi« napisal »da bi«, ali pa kar »bi«. Prosim, razložite tem papagajskim piscem, ki posnemajo drug drugega v neumnostih, kdaj se piše želelnik. Pišejo naj čim manj pobožnih želelnikov, pa tudi oportunističnih pogojnikov, več pa moških trdilnikov!« Poslani zgledi niso istovrstni. V predmetnem odvisniku Pravijo, naj bi cene izravnali, je naj veznik ob pogojniku; zamenljiv je z da (a ne nujno), pogojnik pa izraža omiljeno zahtevo, kar je običajni ubesedo- valni postopek. V drugih vaših zgledih pa je naj členek v členkovi zvezi, kjer nobena od enot ne more manjkati: ne naj, ne bi, ne deležnik na -I. Zveza nima pomena želelnosti (kot bi pričakovali zaradi nap, niti pogojnosti (zaradi bi), ampak predvsem pove, da se poročevalec sklicuje na drug vir: pove, da gre za nepotrjenost, neuradnost, tudi domnevnost. Pri poročanju o kriminalnih zadevah pa se ta zveza uporablja, ko se govori o še ne dokazanem dejanju, tj. zmeraj takrat, ko pisec ne more uporabiti realnost izražajočega (tj. povedanega) naklona, pa tudi ne pogojnega in velelnega, ki izraža umišljeno dejanje ali spodbudo zanj. V tipično poročevalskih okoliščinah se zato novinarji radi zatekajo k oblikam z naj bi, in sicer tako v nadrednih kot v odvisnih stavkih. Besedno se tak ne-povednik lahko nadomesti z »menda«, »baje«, »pravijo, da . . .« pri poročanju okriminalnih zadevah pazzvezami »po navedbah obtožnice«, »je obtožen, da je . . .« in podobno, kar vse je zlasti za časopisni naslov predolgo. Dopisnikov predlog za zamenjavo »pobožnih« in »oportunističnih« oblik z »moškimi« pa ni stvar, ki bi jo reševalo predvsem Jezikovno razsodišče. Jezikovno razsodišče z gostujočim članom Tomom Korošcem ŽIVALI V SLOVENSKEM LEPOSLOVJU (RAZSTAVA OB 150-LETNICI ROJSTVA FRANA ERJAVEC) Ob 150-letnem jubileju rojstva našega znanega prirodoslovca in pisatelja Frana Erjavca, saj je ta svoje znanstvene poglede in opazovanja prelival tudi v literarna dela, je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila razstavo del slovenskih pisateljev s tema- tiko o živalih. Živalsko tematiko lahko zasledimo v zgodovini v resnici že s samim nastajanjem literature. Ali je bilo to povezano z magično močjo, obredi, ali pa so se že lakrat možje besede umikali pred direktnim pri- teovanjem določenih družbenih napak v živalski svei, ni tako zelo važno. Pomembneje le, da imamo svetovni literaturi od Ezopovih, Lafontainovih ali Krylovih basni, preko Sviftovih Guliverjevih poto- vanj (v deželo razumnih konjev) pa vse do Orwellove Živalske farme, vrsto literarnih umotvorov, ki so prešli v besedno zakladnico človeštva, ali vsaj med najbolj brana mladinska dela. Tudi v slovenski lite- raturi so v živalsko motiviko bolj ali manj posegali že pred Erjavčevim pisanjem, pa naj bodo to pesniki V. Vodnik. Prešeren, naš Štefan Modrinjak idr. pa vse do novih pesnikov in pisateljev, ki so bogato uporabljali motive iz živalskega sveta, pa naj so bili to spomini na mladost, na krave, koze, pse, mačke . . ., ali bolj ah manj pravljičen pristop, beg v alegorijo, kritika člo- veške družbe in razmer. Na sami razstavi smo zaradi preglednosti in po- manjkanja prostora posvetili prvi del razstave le de- lom in literaturi o Erjavcu ter drugi obširnejši del pa primerkom pisateljev, ki so se intezivneje zatekali v svojih delih v živalski svet. Razstava bo odprta od 27. avgusta do 17. septem- bra, vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure, v prostorih študijskega oddelka knjižnice s prostim vstopom. ■MITJA MERŠOL- ?7. nadaljevanje Tako je pred sedmimi leti v pogovoru z Borbo med drugim dejal Mitja Gorjup, ko je šlo za javno razpravo in razčiščevanje spornih vprašanj glede sprememb in dopolnitev kodeksa jugoslovanskih novi- narjev. O tem, koliko je »strokovnega« in koliko »političnega« v novinar- jevem delu, razpravljamo še danes. Zanimivo pa je, daje Kari Marx pri Opredelitvi družbene vloge tiska, zlasti kar zadeva svobodo tiska, zelo jasno dejal: »Ali je svoboda tiska tista, ki se zožuje na položaj poklica? Pisec mora vsekakor pridelovati, da bi lahko živel in pisal, v nobenem primeru pa ne sme živeti in pisati zato, da bi prideloval. Prvi pogoj svobode tiska je v tem, da to ni poklic« Začetek svojega publicistih lega in znanstvenega dela mladega Marxa je bil — kot pravi v knjigi Tisk in revolucija dr. Zdravko Lekovič prav v znamenju boja za svobodo tiska kot dela boja za človekovo svobodo sploh. O tem je Marx pisal leta 1842. Takrat seje zavzemal za takšno svobodo lisica, ki bi jo urejal zakon, vendar pa je bil proti zakonu o cenzun. Marx je takrat tudi zatrjeval, da je svoboda tiska pravzaprav Vedno obstajala, vendar je bila v nekaterih obdobjih privilegij posa- ■Tieznikov, kdaj pa kdaj pa privilegij človeškega duha. V zvezi s tem je zapisal, da se »nihče ne bori proti svobodi. V najslabšem primeru se človek bori proti svobodi drugih ljudi«. Leta 1842. ko mu je bilo štiriindvajset let, je Marx sodeloval pri ^ustanovitvi Renskega časopisa (Rheinische Zeitung) in v tem letu s Pridom izostril svoje publicistično pero. Pisal je o zasedanjih pruske Pokrajinske skupščine za rensko območje, o pruski cenzuri in o številnih ^konomsko-pravnih problemih. Oktobra 1842 je postal tudi glavni ^■"ednik Renskega časopisa. Dve leti kasneje je Marx v Parizu skupaj z Amoldom Rugejem izdal nemško-francoske letopise, vendar je bila objavljena samo ena (dvojna) številka, potem pa sta .se Marx in Ruge razšla. Po izbruhu revolucije v Nemčiji je Marxleta 1848 v Kolnu ustanovil Novi renski časopis, kije bil »borbeni časopis demokracije«. S propadom revolucije je bil prepovedan tudi ta dnevnik in Marx je odšel v emigracijo in se dokončno naselil v Londonu. Leta 1850 je z Engelsom ustanovil Novi renski časopis, v katerem je objavljal globoko analizo revolucio- narnih dogodkov v Franciji. Hkrati pa je sodeloval z raznimi časopisi (New York Tribune), v obdobju 1851 — 1862 pa je kot dopisnik hbe- ralnega ameriškega časopisa >4ew York Daily Tribune objavil 125 prispevkov, zvečine člankov. V njih je obravnaval najpomembnejša vprašanja mednarodne in notranje pohtike, delavskega gibanja, gos- podarskega razvoja evropskih držav, kolonialne ekspanzije in narod- noosvobodilnih gibanj zatiranih narodov. Poleg tega je Marx pisal še za britanski čartistični tednik The People's Paper in za londonski Free Press. Kot londonski dopisnik pa je pisal tudi za vvroclavski časopis Die Neue Oder Zeitung. O SVOBODI TISKA Marx je prvotno močno poudarjal zakon o svobodi tiska. Pod Heglovim vplivom je namreč zakon istovetil s pravico. Sele kasneje je spremenil mnenje in začel gledati na državo in zakone skozi prizmo razrednih odnosov. Iz člankov, ki jih je leta 1842 napisal o svobodi tiska, bi lahko povzeli nekaj temeljnih misli, ki imajo ne samo zgodovinski, ampak predvsem aktualno delovni in borbeni pomen. Po Marxu je svoboda tiska samo eden od elementov splošnih človeških svoboščin, ki jo je treba ustav- nopravno urediti, hkrati pa preprečiti vsakršne omejitve tiska, zlasti cenzuro. Boj za svobodo tiska mora biti boj proti uživanju neupravičenih privilegijev te svobode. Vlogo tiska in njegov družbeni položaj je gledal v dialektični povezanosti z družbenim razvojem in revolucijo. Poudarjal je, da sta javnost dela najvišjih organov oblasti in dostop do vseh informacij eden izmed pogojev za svobodo tiska. Po Marxovem mnenju ima svoboda tiska poleg pravnega tudi ekonomski vidik. O njem govori kot materialni cenzuri. V njegovih pogledih na svobodo tiska je tudi močno poudarjena svoboda oblikovalcev informacije. V tem okviru postavlja Marx po ekonomski neodvisnosti novinarjev, ki naj bo osnova za njihovo svobodno ustvarjanje. v, , ,■ ., , .. Nadaljevanje prihodnjič NOVINARSKO DELO KARLA MARXA 1842-1843 Sodelavec in kasneje glavni urednik kolnskega meščanskega lista Rheinische Zeitung (zaradi pritiska cenzure ga zapusti) 1844 Izda (skupaj z Rugejem) v Parizu »Deutsch-Franzo- si-sche Jahrbiicher«. Sodeluje pri pariškem Vorwarts 1845-48 Objavlja prispevke v časopisih Gessellschaftsspie- gel. Westfaellisches Damfboot in Deutsch Bruesseler Zeitung 1848-1849 Glavni urednik dnevnika Neue Rheinische Zei- tung — po prepovedi časopisa izgnan 1850 Iz Londona poskrbi, da v Hamburgu tiskajo 6 številk Neue Rheinische Revue — Politično gospodarski pregled 1851 -1862 Dopisnik za New York Daily Tribune 1852-1856 Sodelavec britanskega The Peoples Paper 1854-55 Sodelavec meščansko demokratičnega dnevnika Die Neue Oder Zeitung 1859 Sodelavec časopisa Das Volk, ki v nemščini izhaja v Londonu 1861-62 Sodelavec Wiener Presse (kasneje Neue Freie Presse) 1865 Krajše sodelovanje pri časopisu nemških socialistov Sozialdemokrat. ki izhaja v Ziirichu 1871 Sodelovanje pri časopisu Der Volkstaat v Leipzigu. Od časa do časa je Marx sodeloval še pri drugih časopisih (londonski Free Press in Times, pariški Revue Socialiste. newyorški Revo- lution idr.) 8 - NAŠI DOPISNIKI 30. avgust 1984 - TEDNIK Trbovlje - Lazarevac - naša brigada Trbovlje je ozka kotlina skozi katero se vije onesnažen potok Trboveljščica, pravijo, da so v njem nekoč plavale ribe. A danes moramo zaradi tako razvite industrije, katera meče svoje odpadke v potok to sprejeti za povsem normalno, saj je le malo možnosti, da se to nekoč popravi. Naše mesto slovi predvsem kot središče premo- govnega bazena v Zasavju. Tu kopljemo že od leta 1755 rjavi premog. Vendar pa naše mesto ne slovi le po rudniku temveč tudi po izdelkih drugih tovarn, kot so: ME- HANIKA, PEKO, CEMENTARNA, STT, SLO- VENIJALES. Med drugim smo vam vsem dolžni povedati, da je naše mesto od leta 1972 pobrateno s srbsko občino LAZAREVAC, kije od Beograda oddaljena dobrih 60 km. Tudi to mesto slovi predvsem po dnevnem kopu premoga imenovan Kolubara. Imajo pa tudi tovarno obutve Petar Velebit, Opekarno ... Skratka obe mesti imata razvito industrijo, predvsem težko, pa tudi svojo zgodovino, a o tem sedaj ne bomo pisali, saj nam za to primanjkuje časa. Navsezadnje pa pridite in si oglejte! Korak po korak naprijed Pred nama se pruža krivudeva zmija trase. Znači, to treba isko- pati, to treba preči kramfK)m. lo. patom, ašovom. Ali to nije nista. Mladi smo, puni poleta, snage života, želje za radom. U nama je volja, želja da budemo najbolji. To nam daje snagu. Sa pjesmom na usnama, korak po korak, složno kao brača, napredujemo. Kao od šale. Jedno zajedničko, gromoglasno URA i zemlja je več ven kanala. Nista nije teško. Jedna mala pauza za marendu i opet svi na posao. Mora se norma prebaciti. Moramo dokazati da i pored sveg umora u nama mladalački elan ne jenjava. Žuljevite ruke su simbol našeg rada i upornosti. Kanal je sve duži. To nam daje snagu, izaziva na rad, na pobjede. Korak po korak naprijed. Bod po bod do pobjede, do ispunjenja našeg obečanja koje smo kroz pjesmu, pred polazak na ovu ak- ciju dali našim majkama, očevi- ma, drugovima, sugradanima. Obečanje da čemo se i ovog puta vratiti kao udarna brigada. Rad na trasi se produžuje ra- dom na slobodnim aktivnostima u naselju. Tamo se radaju nova drugarstva, radaju se nove Ijuba- vi, širi se bratstvo i jedinstvo. Tu nestaje takmičarski duh. Vlada osječaj jedinstvenosti. Pri- jateljstvo se sreče u svakom post- opku, zajedničkoj riječi, osmjehu, pjesmi, u svakom brigadirskom pozdravu, dodiru ruke. »Možda nikada posle rata nije bilo tako važno« rekao je drug Tito, »kao stoje to danas da naša omladina učvrščuje bratstvo i je- dinstvo. Ona se na tim radnim akcijama razumije . . . ... Neka ona i dalje na tim temeljima, koji su davno postav- ljeni gradi bratstvo i jedinstvo — jerjedino je to zalog uspjeha, na- šeg daljeg razvitka — razvitka socijalizma ...« Tatjana Nikčevič ORB »VUKI- CA MITROVIČ-ŠUNJA« BUD- VA „Mama,ja bihnaradnu akcija" Ama, hajde, molim te ne dolazi u obzir! Na radnu akciju bi gos- podica?! I to sa svojih šesnaest godina i gomilom neotrkrivenih tajni. Na radnu akciju! A znaš h ti staje radna akcija? Mishš da se tamo Ijenčari i glupira svaki dan? Da, draga moja, tamo se radi i bogme teško. A danas nije kao što je bilo umoje vrijeme. Danas dobijate uniformu i cipele i sve, a mi? Mi smo radih bosi i gladni. Ne znaš ni krevet da na- mjestiš. Šta ti misliš, da če te tamo mama služiti?! Ne kažem. lijepo je to kada se vratiš sa trase, ručaš i onda onako u društvu uz harmoniku svi za- jedno. Odjednom zaboraviš na sve na žuljeve i lopatu. Sjediš tako, a oko tebe vedro lice — svi su jedno. Tako je bilo u ono vrijeme, ali vi djeco ne razumijete. To se ne može osjetiti čitanjem ili onim što se vidi na TV ekranima, to se mora doživjeti. Ne znam, ali uvijek mi se činilo da se pjesmom dolazi nešto novo, neka svježina, koja daje snagu i volju, polet... A radili smo i po deset sati dnevno, jednom je moja brigada prebacila normu tristo pošto i to na udarni dan! Poslije su me ne- djelju dana boljela ledja, nišam mogla da se ispravim. aU na po- vratak kuči nišam ni pomisHla. To je onda bila vehka sramota. Da- nas je disciplina takva da čak iz- bacuju sa akcije. Vidiš .. . drago mi je što si poželjela da ideš na radnu akciju. To je kčeri velika škola života. Tamo sam naučila mnogo o ljubavi, ljubavi prema domovini, a to je veUka stvar. Tako nešto je vječno tvoje, ono što sama stekneš — to je ono pravo, a ne ono iz knjige. Sad si me raznježila i počela sam svašta da pričam. Ne znam, videču još sa ta- tom ... znaš li da smo se nas dvoje upoznali na akciji!!! Brigadirka iz ORB Vukica Mi- irovič-Sunja Sve svoje trajanje ima Proteklo je nekoliko dana, ispunjenih smehom, radom i svim onim što prati svaku radnu akciju, pa i ovu ,,Slovenske Gorice" 1984. Mnogi od nas, kako se kraj sve više bliži, žale za ovim lepim jutrima slovenačkim, danima kišovitim ili sunčanim, kada znoj teče sa zarumenjenih lica. Ali, ipak, jedno je nepobitno, kanali, veliki i mali ostaju za nama, a bezbroj lopata uz pesmu izbacuje pesak, zemlju, da bi sutra bilo lepše, pro- gresivnije, a sa njima i naša zemlja. I niko se više neljuti zbog prekida najlepših snova, teškog asova i ne- ukusnih šala, ali ipak tako lepih, bogatih humorom i mladošču. Više nam ne smeta ni povečerje u ,,rane" sate večeri, ni popodnevne kise, ni ,,bicik- le", ali, ipak u svakom oku zablista neka, neka tajanstvena iskra, pri po- misli da če doči kraj svim ovim danima, kraj najlepšoj akcijaškoj ljubavi. I mnogi če kasnije reči: ,,Bilo je divno, ali, sve svoje trajanje ima." A sada kada smo svi zajedno, podelimo sve radosti akcijaškog života, tajne i zabranjene ljubavi neka traju večno, i na našim srcima ostave traga. Iz ne- kog polutamnog ugla zajeca gitara, začuje se pesma, zablistaju oči i sve po- nese neka nemirna reka ljubavi, sreče i prijateljstva. Razmjenjuju se adrese, majice, mali i veliki poljubci. Teče brigadirski život kao nepresušna reka. Mnogo toga pašče u zaborav, ali čedugo ostati sečanje na neuništivi deo života brigadira. I dok če mladiči razmjenivati na rastanku ,,akcijaške osmehe" u mno- gim dvojačkim očima zablistače suza i čuče se setno i tužno — SVE SVOJE TRAJANJE IMA. ORB „IVO LOLA RIBAR" Iz dnevnika jednog brigadira Svako jutro ista pjesma: U brigade . . . Divna pesma (po- gotovo kada te naš fisko nežno zacvrkuče na uvce: ,,USTAJ"! „GIMNASTIKA",). Ne mogu da se snadjem nakon divnih snova i tako brzo uskočim u uniformu. ,,Gde su mi patike?". U letu svetlo!", ,,Požuri!!!". U letu zakopčavam pantalone, patike vezem u stroju, oči protrljam u tr- ku: ,,jedan-dva, dva-dva, tri- dva . . .". Gimnastika je završena. Svečano pozdravljamo zastavu, odlazimo u paviljone. E tek onda počinje gužva. ,,Gde smo danas na trasi?" „Požuri iz tog WC-a!" divni zvuci razležu se naseljem ORB ,,Pap Pavle-Silja" neka krene na doručak — ponavljam, kako je prijatno bilo. Na trasi obično kopamo kanale, a onda marenda. Opet radimo, ra- dimo. Umorni, pospani, promukli, mirisni od znoja, pevamo: ,,predivne arije", za traska i raju. U naselju opet gužva. ,,Ja sam sa- da na redu za kupanje!" ,,Zovu nas na ručak"! ,,ZBOR". Posle ručka pročetkaš naseljem, zvirneš svaki sprat i zadovoljan žuriš na odmor. Tehničke aktivnosti Oznojeni žuri- mo u stroj ,,Pozdrav Zastavi". Posle večere pravi raj za partizane. Družimo se do deset sati, do za- dnje minute a onda trčimo na spa- vanje. ,,Cekaj, šta sam ono jutros sanjao!" ORB „PAP PAVLE-SiLJA" Foto: L. Kotar Protestiram Ne nisem številka, kot si mislil li, ne nisem kot smel, ki jo odvržeš v smeti. Ne nisem to kar misliš ti. ; saj vendar živim, živim — kakor ti! Čeprav sem nemočna, nemočna kol bilka, jaz nisem številka, saj sem bitje — kol ti! Jola. MDB »USTANOVNEGA KONGRESA K P S« Foto: L. Kotar Pjesma. Zbogom. Odlazim. ostavljam sve stare staže, svoje ljubavi. svoju mladost i ovu akciju. Akciju na kojoj sam naučila još nešto. ojačala. postala nov čovek. Akcija na kojoj sam shvatila zašlo živim, zašto volim. Da, izrasla sam. ali ne samo ja. več svi, svi mladi koji do- laze da grade domovina i koji ostav- Ijaju svoje graške znoja i krvi na svim trasama u zemlji. Bez obzira na rad, na bol, na prvim žuljevima, bez obzira na umor. živahnost se naslavlja u na- selju. Nastavljamo da gradimo brat- stvo, da jačamo jedinstvo. Čvrsto koračamo stazom koju nam je TITO utro i dobro utabao. Za nas. za juče. za sutra. za našu budučnost. za sve ljude na svetu evo poruke: Volite, živite, radite i nadajte se. Tako če te isplivaii iz nahajale reke koja leče ka vodopadu. Z BOGO 1^. OST A VUAM SVE STARE STAŽE Brigadirka iz UKU »IVO LOLA RIBAR« IVekaj obljub mojemu prijatelju Francu Na prireditvah ob prazniku krajevne skupnosti Podgorci, 28. in 29. julija letos je sodelovala tudi delegacija iz pobratene krajevne skupnosti Podunavci v SR Srbiji. Član delegacije Rade V. Radova- novič je pred kratkim Francu Lahu, predsedniku KK SZDL Podgorci poslal pismo, ki ga v celoti objavljamo. >>Od takrat je preteklo že precej časa. vendar vtisi še niso zbledeli, nasprotno. Cesto mi stopajo pred oči živi prizori prijetnih trenutkov, komičnih in lepih situacij iz tistega časa. Ti prizori se od časa do časa menjavajo v prijetnem okolju, prepletajo z divnimi pejsaži in zopet s prekrasno resnico ljudskega uma, želji podrejene, vendar skorajda neo- skrunjene narave. Z drugimi besedami: narava, kije skorajda že prisiljena služiti človeku, vendar je v njej ostalo neoskrunjeno tisto prvobitno, kakršno je bilo predno je vanjo vdrl človek. Pri vas dobi človek vtis kot da sta se človek in narava dogovorila, da bosta drug drugemu služila, si pomagala in obljubila, da drug drugega ne bosta utesnjevala. Težko bi bilo pričarati in opisati vso to lepoto s pomočjo filmskega t raku..še toliko težje pa/e to opisati z besedami. To je treba le videti, doživeti, \ občutiti. . . Vse to smo lahko samo mi, ki smo bili počaščeni s tem. da smo j bili gostje bratske krafevne skupnosti Podgorci v času njenega praznika.^ Praznika ne predstavlja samo datum praznovanja, niti ne kraj in čas, kjer se slavi, praznik je; pravi praznik šele takrat, ko ga vsi udeleženci iz srca in iskreno proslavljajo. Šele takrat, ko človek vidi vse te razigrane obraze, vesele in srečne obraze kmetov, delavcev, gospodinj. .. Morda so ti obrazi nekoliko utrujeni od težkega dela, vendar iz srca jim vre veselje, pripra- vljenost, da skupno praznujejo. Tisti veseli in radostni nasmeh prihaja iz srca, vidi se povsod, na obrazih mladenk in mladeničev, na obrazih starejših krajanov, najlepše pa na obrazih malih otrok, ki rnorda niti še ne vedo za pravi razlog za praznovanje, vendar veseli in srečni so zato, ker so vsi drugi veseli. Ko se človek znajde sredi takšnega vzdušja, čeprav morda le slučajno, potem mu je enostavno iz srca najljubše, da je prav tu, med temi ljudmi in ne kje drugje, kjer bi morda moral biti, pa se za trenutek prepusti spominom, razmišljanju in se trudi, da bi vse to, vse te trenutke sreče, si za vedno vtisnil v spomin. Ob spominih in sanjarjenju, se človek spet vrača v stvarnost, k človeku, ki preudarno ocenjuje, kaj vse je bilo narejeno, kaj je ostalo in bo treba še narediti, kaj je bilo dobro in kaj bi lahko bilo še boljše. Toda iz teh resnih razmišljanj ga spet predrami splošno veselje, razigrano vzdušje, družba, gociba, pijača, eno z drugim se prepleta, menjujejo spomini. . . Ko vse to mine, ostane v srcu in duši spomin na srečanja s prijaznimi ljudmi, na prijetno družbo, lepe trenutke. Vspomin se vtisne vse to, ves trud, volja in čas, vložen za našo lepšo bodočnost, ljubezen, bratstvo in tovariš- tvo ... Naj povem, da sem že veliko potoval in lahko rečem, da dobro poznam ljudi in kraje sirom naše domovine, vendar bi bil iskren, če bi rekel, da pri vas nisem videl in doživel nič novega. Bilo je veliko tega, potrebno bi bilo veliko truda in časa, da bi vse to opisal, pričaral vse to na papir, po drugi strani pa je prav tako malo besed za vse to . . . Nedvomno pa je resnica, da sem osebno doživel nekaj povsem novega, nekaj zelo toplega, vendar na trenutke neopredeljenega v vseh teh srečanjih, tovarištvu, snidenjih. Nisem bil takoj v stanju sam sebi pojasniti, kaj je vse to, vsa ta pristnost, domačnost in bližina med nami in našimi dragimi gostitelji. I Pozneje sem o vsem tem globlje razmišljal in vedno znova prišel do zaključka,da je to lahko samo bratska ljubezen in medsebojno spoštovanje. To je tudi ena od največjih pridobitev našega narodno-osvobodilnega boja, ki je že davno iz papirja, raznih parol in referatov prešla na svoje pravo mesto — med ljudi, med delavce, kmete, gospodinje, mladino, pionirje... Vse to je treba samo dalje negovati in razvijati, vse to mi lahko, hočemo in si z vsem srcem tudi želimo!« Rade V. Radovanovii Delegacija pobratene KS Podunavci pri polaganju venca pred spomin- skim obeležjem NOB v Podgorcih (v sredini). Prvi z leve je Rade V. Radovanovič. foto: 1. kotar IzletvTrogir Na vsakem taborjenju gremo z ladjo na izlete. Tudi letos smo šli v Trogir. Split in na Čiovo. V ponedeljek smo se dogovorili, da gremo v torek popoldan v SpUt. Ko smo prišli na pomol smo ugotovili, da gremo v Trogir in ne v Split zaradi prevelikih valov. Ko smo prišli v Trogir. smo najprej odšli na trg. Tam so prodajali predmete iz školjk, lesa, prstane, zapestnice in razne druge predmete. Nakupili smo si razne stvari, ki so nam bile všeč. Veliko smo barantali. Ko smo se zbrali pred ladjo, smo takoj odpluli. Med vožnjo smo ves čas prepevali. Končno smo prispeli v tabor. Vsi radi hodimo na takšne izlete, kjer spoznamo veliko novega. Peter KOPSE, Vod hobotnic Četa Franc Osojnik Ptuj ŠOLA V NARAVI V STRUNJANU Zelo sem se veselil šole v naravi. V soboto smo se peljali od Osluševec do Kopra z vlakom. Med potjo smo z zanimanjem zrli skozi okna in opazovali pokrajino. Ko smo se peljali proti Kopru, nam je tovarišica Nežka rekla, naj pogledamo, kakšna je tu zemlja. Bila je namreč rdečkasta in ograjena s kamenjem. To naredijo zato. ker tod piha močan veter in jo lahko odnese. Peljali smo se tudi skozi več predorov. Od Kopra do Strunjana smo se peljali z avtobusom, do našega doma pa smo morali še nekaj časa peš. Tu smo se imeli zelo lepo. Zal se jaz nisem naučil plavati, ker meje že drugi dan sonce na plaži tako opeklo, da naslednji dan nisem smel ven. No. pa tudi vode v bazenu sem se bal. Zato sem sam kriv, da še ne znam plavati. Miran Toporiš, 3. r. OS Podgorci fCDNIK - 30. avgust 1984 - TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 l^adi jadralni piloti z učite^em (foto M. Cestnik) Upravnik Ivan Čuček na vitlu. — jadralno letak) leti proti njemu in je že v zraku (tolo M. Samec) Po 17 letih ponovno letenje s pomočjo avto vitla Pred skoraj 30 leti je Ljubo Vihar naredil na letališču v Moškanjcih prve lete na jadralnem letalu s pomočjo avto vitla. Na ta način so tri- najst let usposabljali jadralno pilote. Potem je stari vitel odpovedal, za novega ni bilo potreb, saj se je v tem času usposobilo dovolj motornih pilotov za vleko jadralnih letal. Energetska kriza in gospodarske težave so pri- spevali, da je finančno zaškripalo tudi v aero klubu, zato so se odločili, da bodo po 17 letih ponovno usposobili skupino učencev jadralne šole s pomočjo avto vitla. V začetku avgusta so torej prve lete s pomočjo vitla narediU Franci, Dean, Borut, Sergej in Tomi. Pod vodstvom požrtvovalnega Vinka Piska so hitro napredo- vali, prešli so na letenje s pomočjo vlečnega le- tala. Pred dnevi so začeli samostojno leteti z ja- dralnim letalom Blanik. Fantje pridno seštevajo prve minute samostoj- nega letenja in čez leta bo morda kateri izmed njih stal na zmagovalni stopnici bodisi republi- škega ali celo državnega prvenstva. In to bo plačilo učitelju. M. Samec Dobre uvrstitve na republiškem prvenstvu Ob koncu prejšnjega tedna je bilo v Tolminu republiško abso- lutno prvenstvo v atletiki. Med 220 udeleženci in udeleženkami iz 19 klubov so bili tudi atleti in at- letinje iz Ptuja. Šešerkova je bila v skoku v daljino druga. Vindiš je bil v teku na 5000 metrov tretji, na 1500 m pa sedmi. Krabonja je v teku na 400 metrov osvojil četrto, na 200 metrov pa deveto mesto, Pajenkova je bila v skoku v višino četrta. Kovač pa v isti disciplini med člani šesti. V skoku v daljino je Planinšek osvojil sedmo mesto, Zebec je bil v teku na 400 metrov z ovirami osmi, Horvat pa v sprinterskih disciplinah na 100 in 200 metrov deseti oziroma štiri- najsti. I, k. Boris Krabonja 7foto I. kotar) Jesenski del lige v malem nogometu Turnišče-84 Kot vemo ligo uspešno vodi in jo je tudi organiziralo Športno društvo Turnišče—Ptuj. V spomladanskem kolu vodi po odličnih igrah ekipa Budine s 16. točkami pred ekipo Dušana Kvedra 12. Sledijo Lotos 11. ŠD Turnišče 9. Mladi Turnišče 8, Floserke 6, Poetovio 4. Lancova vas 2 in Flamengo 2. Najuspešnejši strelci spomladanskega kola so: Ivan Bezjak 16 golov in Bojan Zavec 9, oba igralca Budine. Sledijo Miran Prapotnik (Lotos) 8, Ivan Klarič (Poetovio) 8, itd. Jesenski del lige se prične v soboto, 1. septembra in bo odigrano 10. kolo lige in sicer: Lotos — ŠD Turnišče ob 16. uri, Flamengo — Poetovio ob 17. uri, Lancova vas — Budina ob 18. uri. Mladi Turnišče — Floserke ob 19. uri. Vsa srečanja bodo odigrana na igrišču, v KS Turnišče, Ekipa Dušana Kvedra pa je v tem kolu prosta. Organizator prosi vse ekipe, da se srečanj udeležijo ob predvide- nem času, kajti v nasprotnem primeru se bodo ostala srečanja tega kola morala odvijati pozneje. ZB NEPRAVIČNO OB BRONASTO ODLIČJE JUDOlST FILIP LEŠČAld To je povsem enotno prepriča- nje prav vseh, ki so spremljah le- tošnja tekmovanja v jugu na OI v Los Angelesu. zal tega niso hoteli potraiti sodniki, ki )im upravičeno očitajo pristransko sojenje, vsaj v zadnjem boju Bistricana Fihpa Leščaka, ko je bil boljši od svojega nasprotnika, pa vendar so sodniki odločili v škodo našega tekmo- valca. Pred odhodom na olimpijske igre sta bistriška judoista ocenila za pomemben dosežek osvojitev osmega mesta. Oba tako Lesčak Icot tudi Očko pa sta pričakovanja presegla. Dosegla sta več od na- črtovanih mest. Filip je osvojil peto, Očko pa sedmo mesto. Pri povratku iz Los Angelesa in tudi na sprejemu pri predsedniku SO Slovenska Bistrica je 23-letni Filip Leščak menil, da je bila sodniška odločitev v njegovem boju za bronasto medaljo nepra- vična. »V vsako borbo sem se podal s prepričanjem, da seje treba boriti do skrajnih moči, dati od sebe moč in spretnost, kolikor sem sije pridobil na treningih, tako v Slo- venski Bistrici kot tudi v Splitu. Zaupanje in pričakovanje sem želel opravičiti in mislim, da mi je to v celoti uspelo. Z malo sreče m seveda objet''ivnejšim sojenjem pa bi lahko ,ilo veselje še popol- nejše«, je med drugim povedal eden najuspešnejših v jugoslo- vanski judo reprezentanci. LetoSnje Ol je Filip Leščak ocenil za zelo uspešne v odnosu na razmere kakršne so imeli za tre- ninge doma. Konkurenca je bila kljub odsotnosti nekaterih ju- doistov iz držav, ki so OI bojko- tirale, zelo močna, sodniki pa niso bih naklonjeni naši vrsti. »Spoznanje, da je kakovost juda v Evropi močno napredova- la, me je razveselila, ob tem pa tudi razočaralo spoznanje, da je naš jugoslovanski judo precej zaostal. Razmere v ludu pri nas nikakor ne sledijo "razvoju tega športa v nekaterih drugih eviop- skih državah, predvsem v ZRN, Franciji, Avstriji, Italiji Romunih in še kje<<, je povedal FiHp Leščak. Z zaskrbljenostjo je še ocenil, da so vzroki nazadovanja tega športa pri nas v prisotnosti klubskih in republiških interesov. S takšnim delom pa ni mogoče računati na pomemonejše uspehe jugoslo- vanskega juda v Evropi in svetu. Ce bomo hoteli še V korak z ostalimi reprezentancami bo nuj- no spremeniti takšne iterese. Na vprašanje, kakšni so njegovi nadaljnji načrti, je FiUp Lesčak odgovoril da z Judom še ne misli končati. Se naprej bo zavzeto treniral in branil barve JK IM- POL. če bo potrebno pa tudi državne reprezentance. O odhodu na olimpijske igre v Seul še ni rekel zadnje besede. Meni, da bo pravi čas o tem spregovoriti šele po dveh letih. Do takrat pa bo trdo treniral in ocenil, ali bo tudi pri nas judo šel v korak z ostalimi deželami, sicer bi bila udeležba le senca preteklosti. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Filip Leščak STRELSTVO Pištolarji na prvenstvu v Ljubljani Minulo soboto in nedeljo, je na ljubljanskem strelišču ob Dolenjski cesti, potekalo prvenstvo Slovenije v pištolskih disciplinah. Na prvenstvu je sodelovalo tudi 12 najboljših iz naše občine in sicer 2 mladinski in 2 članski ekipi. V soboto so z M K pištolo »Drulov« mladinci osvojili 2. mesto, člani pa 5. mesto. Lanskoletnemu osvojitelju srebrne medalje članu Juriju Lamutu iz Kidričevega letos tega ni uspelo ponoviti, pač pa je v izredno številni in močni konkurenci s 497 krogi (od 600 možnih) bil šesti ter dosegel normo za nastop na prvenstvu Jugoslavije. Se večji uspeh je mladinska ekipa dosegla v nedeljo z MK pištolo »proste izbire.« Postali so ekipni republiški prvaki. Radulovič pa j3 bil med posamezniki tretji in osvojil bronasto medaljo, skupaj z Milošem Lazičem pa sta dosegla normo za prvenstvo Jugoslavije, ki bo 1. in 2,.9. 84. v Zagrebu. Članska ekipa je bila četrta. Našim udeležencem že imo tam še več uspeha. K. A. MemorJalni turnir v malem nogometu OO ZSMS Leskovec organizira v nedeljo, 2. septembra turnir v malem nogometu, kije posvečen tragično preminulemu Janku Ivančiču. Ker je bil Janko Ivančič član OO ZSM Leskovec in je mnogo prostega časa namenil tudi nogometu, mladinska organizacija prireja že drugi tradicionalni turnir. Prve tri ekipe prejmejo pokale v trajno last, medtem ko prva ekipa še prejme prehodni pokal. Ljubitelji malega nogometa, dobimo se v nedeljo ob 8. uri na igri.šču TVD Partizan v Leskovcu, kjer bo organizator poskrbel tudi za lačne in žejne. M. J. Ptujsko jezero vse privlačnejše za vodne športe Ptujsko jezero postaja iz leta v leto vse privlačnejše za ljubitelje motonavtike in drugih vodnih športov. Tako se vsako soboto zberejo na jezeru številni ljubitelji motonavtike s svojimi čolni, jadralci in tudi deskarji. Vse več ljubiteljev vodnih špor- tov prihaja na ptujsko rekreacijsko jezero na reki Dravi tudi iz Mari- bora in iz drugih slovenskih kra- jev, prav tako pa iz sosednje Avstrije. Prav to bi morali še bolj znati izkoristiti za razvoj turizma. Zlatko Novak Drava in Aluminij izgubila v republiških nogometnih ligah so v soboto in nedeljo odigrali srečanja prvega kola v sezoni 1984/85. Naša območna ligaša na gostovanjih nista bila uspešna. Tako je Drava v soboto popoldan z 1:2 izgubila v Pekrah, Aluminij pa v nedeljo z 2:4 s Steklarjem v Rogaški Slatini. Oboji so nastopili na tipičnih ,,domačih" igriščih in zato poraza nista presenečenje, čeprav so veliki krivci tudi sami, zlasti zaradi neučin- kovitosti. Zadetek za Dravo je dosegel Kmetec, za Aluminij pa Simič in Nikolič. V nedeljo se bodo igralci Aluminija v Kidričevem pomerili s Fužinarjem, Drava pa v Ptuju z Ojstrico. 1. k. Mirko Vindiš tretji v državi Na 4U. državnem posamičnem prvenstvu v atletiki, kije bilo minulo soboto in nedeljo v Sarajevu, so nastopili tudi Sonja Pajenk, Marija Šešerko in Mirko Vindiš iz atletskega kluba Ptuj. Zelo dobro seje odrezal Mirko Vindiš, kije v teku članov na 10000 metrov osvojil tretje mesto, drugo pa zgrešil le za las, saj gaje za nekaj centimetrov premagal znani dolgoprogaš izCelja Stane Rozman, točneje za devet stotink sekunde. Šešerkova in Pajenkova sta v svojih disciplinah osvojili sedmi mesti. Sonja je v višino preskočila 165 cm. Marija pav daljino skočila 560 centimetrov. I.k. OBČNI ZBOR NK DRAVA Izvolili novo vodstvo Kljub slabši udeležbi so prejšnji petek zvečer v nogometnem klubu Drava izvedli občni zbor. V prvem delu so največ pozornosti namenili organizacijskemu delu v minulem dveletnem obdobju, ko so proslavili petdesetletnico dela. V tem obdobju so največ pozornosti posvečali delu z mladimi, v članski ekipi pa zamudili izjemno priložnost za uvrstitev v slovensko nogometno ligo, vendar je bilo o strokovnem delu zelo malo povedanega, tako kot tudi o prihodnjih usmeritvah. Dosedanjemu vodstvu so podali razrešnico in izvolili novo. Neudeležba nekaterih članov novega vodstva pa je vzrok, da imena predsednika še ne moremo objaviti. 1 k. Jutri volilna konferenca MNZ Ptuj Ob 18.30 se bo jutri v sejni sobi skupnih služb SIS družbenih dejavnosti začela sedma delovna in četrta volilna konferenca Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Delegati klubov bodo najprej poslušali poročila o delu v minulem obdobju in nato o tem kakSno rekli, sledil bo predlog finančnega načrta za letos, podelitev pokala u fair play v minuli sezoni, po poročilu samoupravne kontrole pa bodo doseda- njemu vodstvu podali razrešnico in izvolili nove organe zveze, ki seje na območju ife^ občin dobro uveljavila. V soboto in nedeljo bodo s prvenstvom začeli v A medobčinski nogometni ligi. \'soboto bo srečanje Boč — Slovenja vas. v nedeljo pa se bodo pomerili Tržeč — Markovci. Skorba — Središče, Gerečja vas — Pragersko, Spodnja Polskava — Hajdina in Dornava — Zgornja Polskava. 1 Dva pokala za Frangeža v Avstriji Na nedeljskem srečanju jugoslovanskih in avstrijskih motokrosistov je na- stopil tudi Marjan Frangež član AMD Ptuj. v Dittesdorfu pri Gradcu. Tokrat je bilo tekmovanje slaloma, spretnostne vožnje, vožnje na čas, to je v disciplini TRI AL, kije pri nas v Jugoslaviji manj znana, drugod v svetu pa so takšna tekmovanja vsakodnevna. Tako je Marjan Frangež z odlično vožnjo v kategoriji do 125 ccm in v kategoriji do 250 ccm osvojil obakrat 4 mesto in prejel lepa pokala v trajno last. Svoje letošnje dobre .uvrstitve bo verjetno v nedeljo na dirki za državno prvenstvo v Cakovcu želel potrditi ter si utrditi položaj na vrhu med vodečimi. anr V ŠPORTNEM PARKU V GEREČJI VASI Nove slačilnice in igrišče v nedeljo popoldan so v Gerečji vasi na priložnostni slovesnosti pre- dali namenu nove slačilnice in asfaltno igrišče za mali nogomet in roko- met. S tem je večji del športnega parka v prijetnem okolju urejen in bo služil prav vsem krajanom in tudi drugim. Zraven športnih prireditev imajo sedaj lepe pogoje za organiziranje družabnih srečanj. V prvi vrsti gre omeniti veliko pomoč vseh krajanov in ne samo delo članov domačega športnega kolektiva. Tako eni kot drugi so vložili veliko prostovoljnega dela in prispevkov. Nove slačilnice in igrišče je namenu predal najstarejši krajan, 99 letni Lovro Metličar. 1. kotar Nove slačilnice v Gerečji vasi (foto I. kotar) MED ČLANI AEROKLUBA PTUJ Precej tekmovanj in drugih aktivnosti KOLARlC BRONAST V AKROBACIJAH V Aidovščini se ie preteklo soboto in nedeljo ^vijalo republiško prvenstvo motornih pilo- ov v akrobatskem letenju. Ptujčan Igor K.o- l^rič ie zasedel tretje mesto, zmagal je Skrlec iz yub1jane. drugo mesto je pripadlo Lajovicu, "^l.anu ALC Lesce—Bled. Nlaš drugi predstav- ''ik Vinko Pišek. kije na akrobatskem tekmo- ^aniu letel prvič, se je uvrstil na črtrto mesto. Prihodnji teden se bodo slovenski akrobatski P'loti udeležili državnega prvenstva, ki se bo zvijalo v Ohridu. flOTORNI PILOTI NA LETALIŠČU OTOK PRI METLIKI .V soboto in nedeljo je bil na letahšču Otok pri Metliki zbor slovenskih športnih in vojaških letalcev, borcev, aktivistov in priiateliev Bele krajine ob 40-letnici partizanskih letališč in spuščališč. 40-letnici Vojnega letalstva in 4U- letnici prekomorskih brigad. Govoril je član sveta federacije Viktor Avbelj. sledil je kulturni spored, ki ga je pripravila črnomeljska fol- klorna skupina, in letalski miting s prikazom športnega in vojnega letalstva ter akcije reše- vanja s helikopterjem RSNZ. Prireditve se je udeležilo trinajst ptujskih motornih pilotov s štirimi letali. Piloti rezer- vnega sestava in TO so morali opraviti dolo- čene tekmovalne naloge. Ptujčani so se uvrstiU na drugo, šesto in deseto mesto. MODELARSTVO Ptujski modelarji so se prejšnji teden ude- ležili mednarodnega tekmovanja Soko-kup v Mostarju. od tam pa so odpotovali v Livno, kjer se odvija člansko in mladinsko državno prvenstvo v vseh razredih modelov in medna- rodni memorial »Izet Kurtalič«. IN ŠE OB KONCU TEDNA Ta konec tedna se bo ptujska ekipa motornih pilotov v sestavi Krepfl — Gojcič udeležila mednarodnega tekmovanja v natančnem le- tenju v Portorožu. Padalci, jadralci in motorni piloti se pripra- vljajo za pridobitev dovoljenj za delo in neka- terih posebnih pooblastil. Izpiti bt^do konec septembra v Mariboru, prijavljenih je dvanajst članov AK Ptuj. Vsobotd. 1. septembra prireja Aeroklub Ptuj za aktivne in podporne člane izlet v Celovec na mednarodno letalsko razstavo in letalski mi- ting, ki bo eden največjih v letošnjem letu. MC 10 - ZA RAZVEDRILO 30. avgust 1984 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV/ spored TV LJUBLJANA peTEK, 31. AVGUSTA: 17.50 — 23,15 Teletekst RTV Ljubljana, 18,05 Poročila, 18,10 pomači ansambli: Ansambel fTranca Miheliča, 18,40 Trnov jrad, madžarska otr. nadaljevan- ja. 19,10 Risanka, 19,24 TV in -gdio nocoj, 19,26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I. 19,55 Vreme, 20.00 Kondorjev let: Led, veter in ogenj, angleška dokumentarna jenja, 21.00 Ne prezrite. 21.15 B. ginns- Proti vetru — Vprašanje bj-ivde, avstralska nadaljevanka, 22.05 TV dnevnik II, 22,20 M. poienc: Gorenčev vrag, nadalje- vanka. SOBOTA, 1. SEPTEMBRA: 15.40 — 23,00 Teletekst RTV Ljubljana, 15,55 Poročila, 16,00 Ciciban, dober dan: Morski zak- ladi. 16,15 Jeklenec, otroška serija TV Zagreb, 16,35 Zgodbe iz Ne- pnčave, otroška serija T V Beo- grad. 17,05 Modrost telesa, angl. dokument, serija, 17,55 Ženska za pultom, češkoslovaška nadalje- vanka, 18.45 Čudeži narave, ka- nadska poljudnoznanstvena seri- ja 19,10 Risanka, 19,26 Zrno do zrna. 19,30 TV dnevnik, 19,55 Vreme, 20,00 Močnejši od mafije, ameriški film, 21,45 Zrcalo tedna, 22.05 Zabavnoglasbena oddaja, 22.55 Poročila. (OPOMBA: od 17,00 do 18,30 rokometni TV turnir prvakov »Doboj 83« Me- taloplastika — Steaua (Bul ireš- ta). NEDELJA, 2. SEPTEMBRA: 9.10 do 13,05 in 15,45 — 22,10 Teletekst RTV Ljubljana, 9,25 Poročila, 9,30 Živ žav, otroška matineja, 10,15 Trnov grad, ma- džarska otroška serija, 10,50 J. Austen: Prevzetnost in pristra- nost. angleška nadaljevanka, 11,45 625-napoved tedenskega sporeda, 12,00 Kmetijska oddaja, 13,00—13,05 Poročila, 16,00 Mostovi, 16,30 Poročila, 16.35 Ob jubileju zbora »Mostarske kise«, zabavnoglasb. odd. TV Sarajevo, 17.30 Buldogi in češnje, češko- slovaški film, I9,10Risanka, 19,24 TV in radio nocoj, 19,26 Zrno do zrna, 19,30 TV dnevnik, 19,55 Vreme, 20,00 Ž. Senečič-E. To- mičič: Gabrijel, nadaljevanka TV Zagreb, 21,05 Portret: Janez Vi- potnik, 21.35 Športni pregled, 22,05 Poročila. PONEDELJEK, 3. SEPTEM- BRA: 17,05 - 22,10 Teletekst RTV Ljubljana, 17,20 Poročila, 17,25 Zgodbe iz Nepričave, otroška se- rija TV Beograd, 17,55 Varčeva- nje, 18,15 Spekter, izobraževalni oddaji, 18,25 Podravski obzornik, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18,45 VAM, oddaja za mlade, 19,15 Risanka, 19,24 TV in radio nocoj, 19,26 Zrno do zrna, 19,30 TV dnevnik, 19,55 T Vreme, 20,00 Predrag Golubovič: Pregon, 1. del drame TV Novi Sad, 20,55 Studio 2, 21,55 TV dnevniku. TOREK, 4. SEPTEMBRA: 17.15 - 22,30 Teletekst RTV Ljubljana, 17,30 Poročila, 17,35 Jeklenec, otroška serija TV Zag- reb, 17,55 Koprska srečanja: Otroške folklorne skupine, 18,25 Severnoprimorski obzornik, 18,40 Pisani svet: Prva ljubezen, 19,10 Risanka, 19,24 TV in radio nocoj. 19,26 Zrno do zrna, 19,30 TV dnevnik 1, 19,55 Vreme, 20,00 A. J. Cronin: Citadela, angl. na- daljevanka, 20,55 Aktualno, 21,40 TV dnevnik II, 21,55 Iz koncer- tnih dvoran: R. Šuman in F. Liszt. SREDA, 5. SEPTEMBRA: 17,50 - 23,00 Teletekst RTV Ljubljana. 18,05 Poročila. 18,10 Ciciban, dober dan: Kako raste ciciban, 18,25 Gorenjski obzor- nik, 18,45 Mozaik kratkega filma, 19,10 Risanka. 19,24 TV in radio nocoj, 19,26 Zrno do zrna, 19,30 TV dnevnik I, 19,55 Vreme, 20,00 Film tedna: Zadeva Paradine, ameriški film, 21,45 TV dnevnik 11,21,55 Omizje. ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA: 17,15 — 22,50 Teletekst RTV Ljubljana, 17,30 Poročila. 17.35 Trapollo HH 33: 1001 problem za Fifleta. mladinska nadaljevanka, 18,25 Zasavski obzornik, 18,40 Čas, ki živi: v partizanski zasedi, 19,10 Risanka, 19,24 TV in radio nocoj, 19,26 Zrno do zrna, 19,30 TV dnevnik 1, 19,55 Vreme, 20,00 Tednik, 21,05 Martin Luther, vz- hodnonemška nadaljevanka, 22,35 TV dnevnik II. mali oglasi MENJAM enosobno stanovanje s centralno v bloku za večje. Jože RcHlošek. Kverova 5, Ptuj. PRODAM 8 arov gradbene par- cele na Mariborski cesti. Naslov v upravi. UGODNO prodam Zastavo 750, letnik 1974, dobro ohranjeno — delno obnovljeno, registrirano do 1.8.1985. Klicati vsak delavnik od 7. do 14. ure na tel. 772-821. PREKLICUJEM spričevalo osnovne šole Bratje Reš, Destrnik na ime Majda Kumer, Destrnik 43. OPOZARJAM vsakogar, kot so- lastnica nepremičnin in premič- nin, ki bi karkoli kupili od Marije Gnus. Rogoznica, Anželova 4, da bom zoper njega sodno postopala, hčerka Marija Rojko, Maribor, Cesta zmage 52. PRODAM KAMIN EMO 5. Ivan Skok, Velika Nedelja 9. PRODAM traktor Steier, 28 KM z branami. Stanko Štolekar, Kicar 18/A Ptuj. PRODAM karamboliranega VW GolfJGLletnik 1982 s prevoženih 21000 km za rezervne dele. Skupna vrednost uporabnih de- lov je prek 250.000 din. Posa- mezno delov ne prodajam, zato dajem skupno vse dele za 200.000 din. Ogled delov možen pri Jože Šafranko, Strnišče 9 pri postaji Strnišče. Tel. 796-369. Prodajalec Štefan Moge. Mladinska ul. 8, 62325 Kidričevo PRODAM rabljeno spalnico. Naslov v upravi. PRODAM fotoaparat COSINA CT lAZOOM 35—70 mm, dia- projektor. teleobjektiv PENTA- CON 135. 300 mm. zvočnika 150 W Grunding 65 W. tel. 771-680 zvečer. PRODAM APN — 14. letnik 1982 registriran in osebni avto War- tburgt registriran za din 45.000. Jože Svenšek. Podlehnik 23. V VARSTVO dam 3 letno pun- čko. Po možnosti nekje v mestu. Kramberger, Prešernova 25, Ptuj. V VARSTVO vzamem otroka. Strelec, Jadranska 11, Ptuj. PRODAM 2000 1 cisterno za gnojnico, staro 4 let?. Jože Kosec, Mali Brebrovnik, Ivanjkovci. UGODNO prodam novo večjo hišo na 800 m^ parceli v 6. grad- beni fazi na zelo lepem kraju v Moravskih Toplicah št. 10, pri hiši je velik vrt in je možen še prizidek. Hiša je delno vseljiva. Vse infor- macije vsak dan pri Slavku Hor- vatu, Moravske Toplice št. 7. PRODAM 5 kosov GUM 6.50 R 16 C Radial 12 PR; 4 kose GUM 6.00 R 16 C TUBELESS RA- DIAL co-me t Economic, Rem- čeva 9, Ptuj, tel. 772-689. GASILSKO društvo Borovci proda Ford tranzit, majhna okvara na motorju. Informacije v Borovcih 3. ZAPOSLENA fant in dekle iščeta sobo v Ptuju ali okolici Kidriče- vega. Vida Mlakar, Apače 180, Lovrenc na Dr. polju. UGODNO prodam 7 let staro kobilo. Franc Kandrič, Trgovišče 49, Velika Nedelja. PRODAM 32 basno klavirsko harmoniko. Tel. 781-180. UGODNO prodam dobro ohranjeno Zastavo 750, letnik 1982. Franc Petrovič. Cirkulane 10. PRODAM hišo v Bresnici 51, p. Podgorci (delno dograjeno) z vi- nogradom, sadovnjakom, vrtom in pašnikom — vse skupaj 40 arov — po ugodni ceni. Je primerno za vikend. Informacije na tel. št. 041/229-203. Oglašujte v TEDNIK PRODAM trajnogorečo peč EMO PLAMEN in azbestni topli pod, Ul. 25. maja 6 IV/15, Ptuj. PREKLICUJEM spričevala - izkaz OŠ Velika Nedelja ter Olga Meglic Ptuj na ime Vilma Med- ved, Trubarjeva 13, Ptuj. UGODNO prodam stekleno omaro, razne servise, posodo ve- liko leseno kad in zložljivo mizo za likanje.-Mlinska cesta 2 B, Ptuj. OPOZARJAM Ano Pluško. sta- nujoče na Mlinski c 2, Ptuj, naj ne govori neresničnih besed o meni, ker drugače bom morala sodno postopati. Angelca Volf, Mlinska C. Ptuj. PRODAM nove radiatorje Jugo- term 650/600. 800. 1000; 900/1800; 280/2200. Cestnik, Mejna 36. Ptuj (Turnišče). 100 m kabla PPR 3 x 1,5 in razne dele^ AMI 8 prodam. Tel. 773- 669. PRODAM parcelo v Doleni, 1700 kv met. s kletjo in vso do- kumentacijo. Informacije pri Maksu Zajšek, Dobrina 62, Žeta- le. PRODAM parcelo primerno za vikend v Malem Okiču pri Cir- kulanah. Inf. Zvone Vindiš, Kungota 92, Kidričevo. PRODAM orgle 2 manuelne EKO — sobne. Silvo Kolarič, Destrnik, Gomilice ali tel. do 14. ure 771-731 — Štuhec. PRODAM omaro z nadstavkom. hladilnik. 10 litrski bojler, umi- valnik, beli zgornji kuhinjski ele- ment 40 cm. 1,5 m^, roza novih meličarskih 20 x 20 ploščic. Ciril Metodov drevored 17, stanovanje 32. PRODAM dobro ohranjena av- tomobila Zastava 750. letnik 1980 in Zastavo 126 P, letnik 1978. Žuraj-Kajnih, Raičeva 8, Ptuj. PRODAM 2 vreči KNIN GIPSA (40 kg) in dva koluta traku za montažno hišo. Naslov v upravi. PRODAM avto RENAULT 4 TL, letnik 1977. Miroslav Slod- njak. Dornava 56 B, tel. 795-098 — popoldan. PRODAM novo jermenico za traktor Steier. Martin Stopinšek, Zg. Hajdina 49. PRODAM 126 P, letnik 1981, 30.000 km, tel 771-552 - popol- dan. PRODAM avto »moskvič«, letnik 78. prevoženih 52.000 km, regis- triran do marca 1985 za 85.000 din. Mirko Žagar, Zg. Hajdina 121 OLEANDRE, limonovce, lovor in fikus prodam. Tel. 816-402. IŠČEMO kuharje — kuharice in pridna dekleta za natakarice. Vse ostale informacije dobite po tel. 061/342-336 ali 061/737- 177. PRODAM ZASTAVO 750 S. letnik oktober 78, Milan Doki, Kokolova 9/A — Rogoznica. PRODAM barvni televizor Go- renje in garažo v Kidričevem. Inf. po tel. 773-332 — popoldan. KUPIM novejšo hišo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi ali tel. 772-719 po 15. uri. PRODAM vseljivo novo hišo v Zagorcih 61/B pošta Juršinci pri Ptuju za 210 milijonov. Hiša je ob glavni cesti tik pred avtobusno postajo Grabšinski Breg. (gasilski dom). Vse potrebne informacije dobite v Sarajevski 5, Tezno — Maribor na priimek Fras št. sta- novanja 5. PRODAM zmrzovalno skrinjo, 345 1. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen šte- dilnik 2 plin, 2 elektrika, moped skoraj nov. 4 TS brezizpitni. Na- slov v upravi. PRODAM 126 P, 80 letnik ali menjam za večji avto. Borovci 23 A. PRODAM izkopalnik krompirja IK 1, skoraj nov. Roza Jurič, Sp. Pleterje 11. PRODAM JAWO 350 (marving, poloklep). Ogled vsak dan po- poldan. Mirko Štrucl, Videm pri Ptuju. PRODAM frizijsko (črno-belo) teličko, staro 9 tednov. Alojz Zo- rec.Kicar39/A. ENOSOBNO stanovanje zame- njam za večje po možnosti dvo- sobno v bloku. Naslov v upravi lista. PRODAM Zastavo 750 LC, letnik 1979, registriran do junija 1985, brezhiben, ogled možen v soboto popoldan in nedeljo. Ivan Hab- janič, Moškanjci 100, p. Gorišni- ca. ali tel. 790-015. PEUGEOT 204 prodam. Inf. po tel. 771-278 popoldan. PRODAM sedežno garnituro (raztegljivi trosed v posteljo) ter semen.ski česen. Ogled in nakup možen vsak dan od 16. ure pri Kolarič, Kettejeva 3 (Vičava) Ptuj. Zagotoviti večjo varnost otrok na poti v šolo Le Se nekaj dni nas še loči od pričetka novega šolskega leta. S pričetkom pouka v osnovnih in srednjih šolah se bo povečalo število pešcev na javnih prometnih površinah. Povečalo se bo tudi število potnikov v avtobu- sih. Vzporedno s tem se bo povečala tudi nevarnost prometnih nesreč, saj vemo, da so otroci v prvih šolskih dneh še vedno počitni- ško razpoloženi, nepazljivi, nervozni, kar ima vse za posledico nepazljivo obnašanje v cestnem prometu. Za mnoge otroke se bo v septembrskih dneh pričela nova preizkušnja v življenju, saj bodo šli prvič v osnovno šolo. Kmalu se bodo na to pot odpravili sami; morda med njih sodi naš otrok. STARŠI! Ali ste se vprašali: ali sem otroka pravilno poučil za varno obnašanje v prometu?, ali je dovolj pripravljen za samostojno pot v pro- metni vrvež? Če ga še niste poučili, je prav, da ga sprem- ljate na poti v šolo in domov ter ga naučite, da bo spoznal najvarnejšo pot od doma do šole ali vrtca. Navadite ga paziti na prežečo nevarnost na in ob cesti, vendar ga ne poskušajte ustraho- vati. Utrdite otrokovo zaupanje v svoje spi)sobnosti, da bo na prvo samostojno pot odšel brez strahu in težav. Posebno pazite na naslednje: — Dober vzgled zaleže v prometu dosti bolj kot še tako strog opomin. — S poučevanjem ne čakajte na zadnji dan pred pričetkom šole. Pojdite že sedaj z otro- kom na sprehod k bodoči šoli. — Pogovorite se z njim o posebno nevamih mestih in ga podučite na samih mestih kdaj se naj odloči za prečkanje. — Otrok naj izven naselja obvezno uporablja levo stran cestišča v smeri hoje, v primeru, da je leva stran cestišča bolj nevarna, naj uporabi za hojo desno stran cestišča. — Učenci prvih razredov in male šole naj obvezno nosijo rumeno rutico okrog vratu pri prihodu in odhodu iz šole. — Na cesti pojasnite otroku osnovno pravilo prečkanja ulice: POČAKAJ, POGLEJ NAJ- PREJ LEVO, POGLEJ DESNO IN ČE JE CESTA PROSTA, JO BR2 PREČKAJ. — Preizkusite ob raznih prilikah, če sije otrok pravilno zapomnil in ga bo znal upoštevati. — Večina šolarjev in otrok v mali šoli se ponesreči na cesti, ker tekajo čez cesto. Vtisnite otroku v podzavest, da čez cesto ne sme brezglavo tekati. VOZNIKI! — Povečajte pozornost in se navadite predvi- deti nevarnost v naprej. — Posebno posvečajte pozornost na otroke z rumeno rutico, ki so še nepoučeni za zaneslji- vo vključevanje v promet. — Strogo upoštevajte cestnoprometne predpi- se pri vstopu in izstopu otrok iz avtobusov, ki so označeni z oznakom PREVOZ OTROK. VOZNIKI. NE DOVOLITE.'DA BI UGAS- NILO KOMAJ ZAČETO ŽIVLJENJE POD KOLESI VAŠEGA AVTOMOBILA. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Zlati par iz Hrastovca ^ priZavrču Po nekajmesečnem premoru je bila v soboto, 25. avgusta na matičnem uradu v Ptuju spet slovesnost zlate poroke. Po petdesetih letih življenja v trdni zakonski zvezi sta ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata SO Ptuj JAKOB in JULIJANA POTOČNIK, kmetovalca iz Hra- stovca 118 v KS Zavrč. Jakob je julija letos dopolnil 77 let, Julijanapajele 2 leti mlajša. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa sta ponosna tudi na 7 vnukov. Kljub visokim letom in težkemu delu na kmetiji sta še oba pri dobrem zdravju in močeh. Jakob in Julijana Potočnik s pričami in številnimi svati v poročni dvorani matičnega urada v Ptigu. Foto: Langerholc Usposabljanje mladih za SLO v občini Ormož v krajevni skupnosti Miklavž so se v minulem mesecu zbrali ormoški šestnajstletniki, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerje- nega izobraževanja, da bi si pri- dobili osnovo znanja s področja SLO in DS. Tudi letos je oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Ormož v sodelovanju z občinskim štabom za TO, ZRVS, družbenopolitičnimi organizaci- jami občine Ormož izvedel kako- vostno in pestro taborjenje za mladinke in mladince, ki so se odločili, da po končani osnovni šoli pomagajo staršem na kmeti- jah, ali pa si poiščejo delo v bUž- njih delovnih organizacijah. Tabor, ki seje »skrival« v goz- dičku ob lovskem domu LD Mi- klavž, je bil prijeten kraj bivanja šele v drugem delu usposabljanja, ko je po več kot enotedenskem dežju, posijalo pravo poletno sonce. Sicer pa tudi ta neprijetnost ni odvrnila mladih od osnovne naloge: spoznati bojna sredstva, taktično vzgojo, prvo pomoč, spoznati zasnovo sistema SLO in obširneje spoznati naš družbeno- politični sistem. Prosti čas pa so si zapolnili z različnimi aktivnostmi, kjer tudi ni manjkalo narodnih in partizanskih pesmi, plesa; zagorel je tudi taborni ogenj ... Med obiskom v taboru sem osnovne podatke o delu med usposabljanjem dobil od Marjana Špacapana, ki je že četrto leto zapored komandant. V svoji oceni letošnjega tabora je izpostavil veliko tovarištvo med obvezniki, ki je v tej generaciji še posebej izraženo, zelo aktivno sdelovanje z OO ZSMS pri Miklavžu, kra- jevno skupnostjo, KO ZRVS Miklavž. O doživetjih na taborjenju v vojaški uniformi so se razgovorih: Silva Kukovec, Silva Vuzem, Milica Cajnko in Branko Bratuša. Silva Kukovec je doma iz Rucmancev, KS Tomaž, je pove- dala, da seje pozivu odzvala brez zadržkov, le da jo bodo starši pri delu na kmetiji pogrešah, pa tudi sama ima malo domotožja. Po prihodu v tabor, jo je najbolj presenetilo prijateljstvo, ki je zavladalo med »Vojaki«, najbolj pajo je pretresel »ognjeni krst« — streljanje z vojaško puško. Čeprav je dnevni red usposabljanja na- trpan od ranega jutra s premno- gimi »zbor«, »kje imaš kapo?« in mnogimi drugimi njej prej ne- znanimi stvarmi, ji je življenje in delo v taboru všeč. Silva Vuzem je prav tako kot njena prijateljica, ostala doma na kmetiji v Bresnici. Na usposab- ljanju je našla veliko prijateljev in prijateljic. Napol v šali je rekla, da soji bolj kot taktična vzgoja, všeč vojaški filmi, sicer pa zelo rada strelja z zračno puško. Če ne bo nepred- videnega, bi rada služila vojni rok kot prostovoljka, je ob koncu razgovora pristavila Silva. Milica Cajnko iz Bresnice bi se rada zaposlila v novem obratu »Peko« v Ormožu, zato se ni vpi- sala v nobeno šolo. Na usposab- ljanju seje veliko naučila od svo- jih komandirjev in inštruktorjev. Čeprav se ji vojaško življenje, koHkor gaje spoznala, dopade. ne bi oblekla prave vojaške unifor- me. Branko Bratuša je že zaposlen pri Gradisu v Mariboru, doma pa je iz Lahonc. Usposabljanje pri Miklavžu mu pomeni predvsem pripravo za služenje vojnega roka, zato ga tudi red in vojaška dis- ciplina nista motila. Povdaril je, da se je na usposabljanju veliko naučil na vojaško strokovnem področju, srečal pa se je tudi z dolžnostmi družbenopolitičnega aktivista, saj je opravljal funkcijo predsednika aktiva ZSMS na ta- Besedilo in posnetki: Miran Fišer Branko Bratuša:» .. .disciplina je bila vojaška, kot sem jo pričako- val!« Po dobro opravljenem streljanju z zračno je bilo na vrsti še streljanje z vojaško puško. POKAL PODVINCI 84 Zmagali so gasilci iz Zagojič v Podvincih je bilo v nedeljo popoldan tradicionalno meddruštveno gasilsko tekmovanje v mokri vaji, ki so ga tudi tokrat pripravili člani domačega društva. Med desetimi ekipami so vajo najhitreje izvedli člani ekipe GD Zagojiči in sicer v 37,7 sekunde. Sekundo in tri desetinke so za njimi zaostali gasilci iz Hajdoš, tretji pa so gasilci iz Pacinj, ki so potre- bovali 41 sekund. 1. k. ČRNA KRONIKA Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v dneh od 21. do vključno 28. avgusta posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hujši in eno lažjo telesno poškodbo. Vzroki nesreč so bili neprevidno prehitevanje kolesarja, neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča in izsiljevanje prednosti. Na vozilih je za okoli 550 tisočakov materialne škode. VOZIL PREHITRO V nedeljo 26. avgusta ob 10.45 je prišlo do nezgode na Zagrebški cesti v Ptuju. Nemški državljan Franc Sellinger je z osebnim av- tomobilom peljal iz smeri Ptuja proti Mariboru. V desnem ovinku gaje zaradi neprimerne hitrosti in mokrega cestišča zaneslo v levo, v trenutku koje iz nasprotne smeri pripeljal z avtomobilom Raccotta Giorgio, italijanski državljan. Pri- šlo je do močnega bočnega trče- nja, pri čemer je dobila hude te- lesne poškodbe Marija Filipič iz Ljutomera, sicer sopotnica v Raccottovem avtomobilu. Na vozilih je bilo za okoli 450 tisoča- kov materialne škode. S KOLESOM V TRAKTOR V nedeljo, 26. avgusta ob 18.30 je prišlo do hujše nesreče na polj- ski cesti z Zgornji Hajdini. Vo- znik kmetijskega traktorja Ferdo Šrajbar iz Zgornje Hajdine je pe- ljal iz polja, za njim pa je po ozki cesti pripeljal kolesar, otrok O. B. iz Ptuja. Zaradi pretesnega pre- hitevanja je otrok trčil v zadnje kolo traktorja zaradi cesarje pa- del in se hudo poškodoval. NAŠLI MRTVEGA V petek, 24. avgusta je Feliks Rojko iz Vespazianove ulice v Ptuju odšel v dopoldanskem času od doma po nakupu. Ker se do večera ni vrnil, je žena to prijavila postaji milice in povedala, da je mož slabega zdravja. Naslednji dan, 25. avgusta pa je okoli 15. ure Franc Vajsbaher iz Njiverc spo- ročil, daje v gozdu pri Kidričevem našel mrtvega moškega. Ugotovili so, da gre za Feliksa Rojka. Domnevajo, da mu je med vožnjo postalo slabo, zaradi cesarje vo- zilo ustavil in .šel iz avtomobila. Sodni izvedenec je ugotovil, daje nastopila smrt zaradi možganske kapi. —OM osebna hroniUa Rodile so: Kristina ŽAGAVEC. Tomaž pri Ormožu 28 — Mateja; Ana SUEN, Lahonci 34 — dečka; Irena KRIŽMAN. Rogaška Sla- tina, Ul. Kozjanskega odreda 19 — Jureta; Danica FISER Žabjak 5 — Jasmino; Marija ČUS, Ženik 36 — Moniko; Alojzija ŽURAN, Podgorci 13 — Janija; Jožica ARNUŠ, Ptuj, Hrvatski trg 2 — dečka; Dragica MAJHEN, Lan- cova vas 58 — Andrejo; Zdenka DVORŠEK, Trnovska vas 44/a — Nino; Martina MARČIČ, Majšperk 94 — Tadeja; Danica CIMERM AN, Šturmovci 31 /a — Aleša; Jožefa KOKOT, Osluševci 2 — dečka. Poroke: Branko CAF, Grajenščak 18 in Jožica MALEK. Jiršovci 65; Zvonko ČREŠNIK, Borovci 23 in Marija MISLOVIČ, Borovci 23; Tonček KUKOVEC, Budkovci 27 in Angela PETEK, Bresnica 33; Srečko JUS, Stoperce 14 in Kris- tina ŽOLGER. Stoperce 14; Drago LEPEJ, Stopno 18 in Kristina LESAR, Ptujska gora 112; Miran MISLOVIČ, Mez- govci ob Pesnici 33/a in Katica GOLUB. Žamenci 8; Janko RE- BERNIK. Maribor. Ptujska 211 in Zvonka FLOJHAR, Maribor, Rogoška 17; Ernest ŠALAMUN, Žikarce 24 in Dragica KOŠAR, Vintarovci 16; Alojz KUKOVEC, Bukovci 97 in Bojana ZELENIK, Jastrebarsko. Ul. Brače Kazlič 30; Viktor ZAJKO, Ptuj, Selška c. 15 in Cita MURKO, Ptuj, Selška c. 15; Albin ŠKRABL, Ptuj, Zag- rebška c. 64 in Milena ČURIC, Fram 66; Drago BEZJAK. Ptuj, Čučkova 3 in Irena HOJSKI, Ptuj, Čučkova 3; Danilo CIGLAR. Ptuj, Prešernova 35 in Marija REP. Ptuj, Prešernova 35. Umrli so: Martina ČELAN, Ptuj, Pa- nonska 2/a. roj. 1908, umrla 18. 8. 1984; Ljudmila VORŠIČ, Veliča- ne 1, roj. 1926, umrla 21. 8. 1984; Marija BEZJAK, Ormož, Dr. Hrovata 1, roj. 1895, umrla 23. 8. 1984; Jakob KONDRIČ, Tibolci 29. roj. 1903, umrl 24. 8. 1984; f larija BAGARI. Ptuj. Maistrova 11, roj. 1904. umrla 26. 8. 1984. TEI>NIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- Ijekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Meirjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naiočnina znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa Dfotzvoctov. ^