Aktualno
Slovenija • Vedno novi zapleti okoli izvedbe univerzijade O Stran 2
Gospodarstvo Maribor« PPAgro se ponaša z varno in kvalitetno krmo
Z> Stran 7
Po naših občinah Videm • 63
projektov za dobrih 430.000 evrov
O Stran 9
Ptuj, torek, 21. februarja 2012
letnik LXV • št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Spodnje Podravje • 52. kurentovanje
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • Proti Škotski brez Korena in Novakoviča
O Stran 11
Lepe in dobre maske odganjale zlo
V nedeljo se je na ptujskih ulicah in trgih odvila doslej največja in najdaljša povorka v zgodovini 52. ptujskega kurentovanja.
Milan Cimerman •
V atletiki vztraja že več kot 40 let
O Stran 12
//2
Nastopilo je več kot sto skupin iz sedmih držav, s 4500 udeleženci. Razveseljivo je, da so se prvič tako množično nedeljske povorke udeležile ptujske osnovne šole, ki so se jim pridružili tudi srednješolci. S svojo letošnjo udeležbo so napovedale, da lahko nanje organizatorji največje pustne prireditve v Sloveniji in širše računajo tudi v bodoče, da bo mesto v prihodnjih letih izstopalo tudi s karnevalskim delom, v katerem prednjačijo skupine iz okolice Ptuja. Te so tudi z letošnjim nastopom ostale zvesti tradiciji, lepoti in dobroti, manj pa so udrihale po aktualnem in vsem tistem, kar žuli ljudi. V deželi lego iz Male vasi, od koder prihaja zmagovalna skupina 52. kurentovanja, pa so dali vedeti, da je pri njih pomemben vsak človek, ker računajo na ustvarjalnost vseh, tako pa bi moralo biti tudi v vsakdanjem življenju.
MG
Strelstvo •
Jan Šumak najboljši slovenski mladinec na Finskem
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ptujsko pustovanje je bilo množično in veselo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Martin Ozmec
Ena od karnevalskih skupin - KTD Soviče - Dravci
Slovenija • Vedno novi zapleti okoli izvedbe univerzijade
Univerzijada - bo ali ne bo?
Potem ko je slovenska vlada v čettek ugotovila, da so bile priprave na projekt univerzijade 2013 nezadostne, slabo vodene in da država finančno ne bo več podpirala izvedbe tega tekmovanja, je kazalo, da najboljši športniki študentje prihodnje leto ne bodo obiskali Maribora. A minister Žiga TUrk vseeno pravi, da se univerzijada lahko izvede, če bodo organizatorji od univerzitetne športne zveze uspeli izterjati nazaj tri milijone evrov kotizacije ...
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je pojasnil, je bila vlada v četrtek pred odločitvijo ali naj potrdi, da je pripravljena še naprej zagotavljati 30-odstotno sofinanciranje projekta, kar bi glede na pomanjkanje pripravljenih projektov pomenilo predvsem financiranje športnega dogodka kot takega, ali pa da ugotovi, da ni verjetno, da bi 70 in več odstotkov preostalih potrebnih sredstev res našli pri drugih udeležencih v projektu. »Na podlagi prejetih informacij in prihajajočega rebalansa proračuna ter varčevanja v državi smo se odločili, da ne podaljšujemo upanja ter da jasno povemo, da bi v obstoječi finančni situaciji v državi in Evropi ter v času ko se tudi večje države odpovedujejo kandidaturam za velike športne dogodke, bilo neodgovorno vlagati nadaljnja javna sredstva v tako slabo pripravljen projekt,« je bil jasen pristojni minister.
Vlada tako po njegovih besedah tudi preostanka sicer že dogovorjenega denarja ne namerava dati, saj niti v državnem proračunu za letošnje leto, ki ga je sprejela še prejšnja vlada, sredstev za univer-zijado ni predvidenih. Ob tem je opomnil, da bi marsikdo v Sloveniji lahko kaj organiziral, če bi zadevo v celoti financirala država. Zato je po njegovem prav, da pri tovrstnih projektih finančno sodelujejo vsi partnerji, žal pa od predvidenih 70 odstotkov preostalih v zadnjih treh letih ni bilo opaziti, da bi karkoli uresničili.
O treh milijonih, ki jih je država Slovenski univerzitetni športni zvezi namenila za plačilo kotizacije, je minister dejal, da v pogodbi piše, da v primeru, da univerzijada ne bi bila izvedena, lahko država zahteva vrnitev denarja. Ker zdaj s strani Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU) grozi tudi odškodninska tožba, pa Turk meni, da naslovnik za ta-
kšno odškodnino ne more biti država, saj ta ni organizator univerzijade.
Na vprašanje, kaj vse skupaj pomeni za ugled Slovenije v svetu, je Turk odvrnil, da je to zanj pozitivno, saj država v svet pošilja signal, da se obnaša racionalno ter varčuje in se ne loteva v težkih časih projektov, ki so vprašljivi in slabo vodeni.
Kangler: Krivi so tretjerazredni državni birokrati
Na besede ministra Turka se je odzval župan Maribora Franc Kangler. Prepričan je, da je bil projekt v Mariboru zelo dobro voden, tudi v organizacijskem odboru so bili najboljši ljudje. »Da mi nekdo deli očitke, in to minister, ki bi moral biti meni blizu, potem je ta minister nasedel tistim državnim birokratom, ki že vrsto let delajo proti decentralizaciji, proti Mariboru, regiji in proti skladnejšemu regionalnemu razvoju države,« je bil oster Kangler.
Mariborski župan je krivdo zvalil predvsem na po njegovem tretjerazredne državne birokrate, ki naj bi bili poleg prejšnje vlade odgovorni za to, da v državnem proračunu ni niti evra, rezerviranega za projekt univerzijade. O tem, kaj bo s plačano kotizacijo v višini treh milijonih evrov, je Kangler dejal, da je to bolj vprašanje za državo, ker pa gre za neka-
Nekaj sto protestnikov proti Acti proslavlja »prvo zmago«
Približno 200 protestnikov se je na Kongresnem trgu v petek udeležilo protesta proti spornemu trgovinskemu sporazumu Acta. Organizatorji so napoved zamrznitve sporazuma pozdravili kot »prvo zmago«, napovedujejo pa nadaljevanje protestnih shodov na evropski in tudi globalni ravni.
Organizatorji so bili kritični tudi do javne razprave o sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta) v parlamentu, ki po njihovem mnenju ni bila javna, temveč je bila omejena le na politično elito in strokovno javnost.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je sicer napovedal, da bo vlada v čim krajšem možnem času za-
kšno garancijo FISU o izvedbi dogodka, bo ta verjetno denar zadržala zase.
Kugovnik: Kriva je Mestna občina Maribor ...
Na to je odgovoril Predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) Otmar Kugovnik. »Kotizacija po pogodbi, ki jo ima SUSA z ministrstvom za šolstvo in šport, z obrestmi vred pade na pleča SUSA. Vendar pa je SUSA hkrati sopodpisnik pogodbe o medsebojnem sodelovanju s partnerji v projektu, ki so Mestne občine Maribor, Ruše in Zreče, Športni center Pohorje ter Univerzijada d.o.o. V tej pogodbi so določene obveznosti za izvedbo prireditve in s tem povezane sankcije, če kdo od teh česa ne naredi. Tisti, ki ni opravil svojega dela, bo nosil materialne, moralne in vse druge posledice,« pravi Kugov-nik. Glede krivcev Kugovnik ni želel javno govoriti, vseeno pa je izpostavil Mestno občino Maribor: »Bistven problem je zagotavljanje finančnih virov za del infrastrukture. Tega občina Maribor ni naredila in zato je propadel celoten projekt,« je dejal Kugovnik.
Predsednik SUSA je še poudaril, da je to hud udarec za FISU, saj je s tem ogrožen njen celoten projekt zimskih univerzijad, zato meni, da bo
mrznila postopek ratifikacije sporazuma, v državnem zboru pa je o tem potekala tudi javna razprava. Z omenjeno napovedjo se je Slovenija pridružila naraščajoči skupini tistih evropskih držav, ki so se odločile Acto zamrzniti, dokler se v EU ne oblikuje ustrezen konsenz. (sta) V okviru akcije BODI preVIDEN izdanih 3576 plačilnih nalogov Policisti so cel prejšnji teden v okviru akcije BODI preVIDEN poostreno nadzirali ravnanje pešcev in voznikov, ki so pešce ogrožali. Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, so v tem času izdali 3576 plačilnih nalogov, 620 so jih dobili pešci. Policisti so izrekli tudi 731 opozoril, dobro polovico pešcem.
Po podatkih Generalne policijske uprave so policisti v 29 primerih ukrepali zoper voznike, ki so ogrožali pešce, pešcem pa so razdelili tudi 777 odsevnih teles. Kot opozarjajo v Svetu za preven-
FISU zadevo predala Mednarodnemu športnemu razsodišču. »Kako se bo tam razpletlo, pa je nemogoče napovedati,« dodaja.
Lukšič: Vlada se je univerzijade lotila zelo po domače
Nekdanji minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je v odzivu o četrtkovi odločitvi vlade, da ne bo financirala izvedbo univerzijade v Mariboru, izpostavil, da vlado zavezuje sklep državnega zbora iz leta 2008 in da takšnega sklepa sploh ne more sprejeti, lahko pa predlaga državnemu zboru, da odstopi od omenjenega sklepa. Kot je dejal Lukšič, se je »vlada uni-verzijade lotila precej po domače«, saj sklep državnega zbora močnejši od sklepa vlade, ki zavezuje vlado, odločitvi pa je nasedla tudi cela novinarska javnost. Sam meni, da bi bil to lahko tudi razlog za interpelacijo vlade, saj je sprejela sklep, za katerega ni pristojna.
Lukšič je opozoril tudi, da je nekorektno od vlade, da od slovenske študentske športne organizacije Susa zahteva vrnitev treh milijonov evrov, ki jih je slednja plačala mednarodni študentski športni organizaciji Fisu za izvedbo univerzijade, saj je vlada prekinila pogoje za izvedbo univerzijade.
tivo in vzgojo v cestnem prometu, je delež mrtvih peščev na sto poškodovanih več kot dvakrat višji kot pri voznikih in kolesarjih. Če pa je oseba opremljena z odsevnim predmetom, je po njihovih navedbah vidna 130 do 140 metrov prej, tako da lahko voznik še zmeraj reagira. Lani je za posledicami prometnih nesreč umrlo 21 pešcev, od tega deset starejših od 54 let, 134 jih je bilo hudo poškodovanih, 560 pa lažje. (sta)
EPK ostaja v načrtovanih finančnih okvirih
Svet zavoda Maribor 2012 je v petek sprejel finančni načrt izvedbe vseh programov Evropske prestolnice kulture (EPK), ki ostajajo v predvidenem okvirju 16,7 milijona evrov. Na zavodu se nadejajo, da tega nova vlada ne bo spreminjala.
Turk: Vlada je ugotovila, da sredstev ni
Minister za šport Žiga Turk se je na blogu odzval na izjave bivšega ministra za šport Igorja Lukšiča, ki je novi vladi očital, da je z odpovedjo uni-verzijade prekoračila svoja pooblastila in s tem posredno državno blagajno oškodovala za tri milijone kotizacije, ter vse te trditve zavrnil.
»Igor Lukšič v zvezi z uni-verzijado išče prepir,« začenja minister Turk, ki pravi, da vlada zavrača trditev, da je vlada odpovedala univerzijado in dodaja, da je le ugotovila, da sredstev za ta projekt v proračunu ni. Poudarja še, da organizator ne more računati na drugačno rešitev v rebalansu proračuna. Turk ugotavlja, da omenjenih sredstev ni zagotovil nekdanji minister Lukšič in pravi: » Mimogrede, luknja, ki sta mi jo pustila ministra Lukšič in Žekš je težka 185.000.000 evrov. Povedano drugače, ob sedanji dinamiki porabe imam denarja v proračunu za učitelje, umetnike, kulturnike, znanstvenike do sredine novembra.«
Turk izpostavlja tudi, da bo morda treba ugotavljati odgovornost ministra Lukšiča, ki je iz državne blagajne dal denar za nerazumno visoko kotizacijo za projekt na podlagi neresnih finančnih načrtov za izvedbo tekmovanja, kot je to ugotovilo računsko sodišče.
Minister slovenskim organizatorjem predlaga, da od Fisu izterjajo nazaj omenjene tri milijone evrov in dodaja, da bi se »za ta denar, tako mi pravijo, na obstoječih prizoriščih v Sloveniji in s sodelovanjem študentov slovenskih univerz dalo organizirati študentske igre, seveda brez VIP šotorov in zdravljenja kompleksov, da smo za olimpijske igre premajhni.«
STA (pripravlja: SM)
Čeprav je vlada na čelu z Janezom Janšo dan prej Mariboru odrekla pomoč pri financiranju zimske univerzijade, so na zavodu Maribor 2012 prepričani, da za projekt EPK ne bo sprememb. »Kolikor zadevo lahko ocenjujemo, je izražena pripravljenost s strani akterjev v državi, da ta projekt ostane vsaj v tovrstnih finančnih okvirih,« je dejala generalna direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer. Po njenih besedah hkrati upajo, da bodo letos prejeli sredstva tudi iz drugih državnih resorjev, ne le kulturnega, prav tako še vedno računajo, da bo MO Maribor kmalu poravnala svoj dolg za leto 2011, ki znaša 1,3 milijona evrov. Mesec dni po uradnem začetku EPK so na zavodu Maribor 2012 zadovoljni s potekom projekta. Dobiček od prodaje vstopnic je v skladu z načrti, od sponzorjev so od septembra lani zbrali 500.000 evrov v sredstvih ali storitvah, na info-točkah v Mariboru in Ljubljani pa imeli promet v višini 24.000 evrov. (sta)
Uvodnik
Kukulele
Če odmislimo pravkaršnje zaključevanje letošnjega pustovanja EPK z letošnjo naj povorko EPK po Ptuju - resnici na ljubo je treba povedati, da bi na Ptujskem pustovali tako, kot smo, tudi brez tega, da bi si pripeli predpono EPK -je ena najzanimivejših zgodb zadnjih dni prepiranje okoli izvedbe oziroma neizvedbe univerzijade.
Za nekoga so zadnje novice mogoče tragične, saj kaže, da univerzijade v Mariboru res ne bo, večina ljudi, ki modruje okoli te prireditve, pa se z odpovedjo kar strinja. Še najbolj tragikomični figuri v tej zgodbi sta zadnje dneve mariborski župan Kangler in direktor podjetja Univerzijada, d. o. o., Tone Vogrinec. Kangler zato, ker meni, da bi država morala dati vsaj dobrih 30 milijonov, razliko, ki naj bi predstavljala kar 70 % celotne vrednosti projekta, pa bi potem menda že nekako spraskali ostali partnerji. Ali pa Kangler razmišlja, da bi s 30 milijoni pač nekaj vseeno skr-pal brez dodatnega denarja... To je slišati precej smešno v primerjavi z Vogrinčevimi izjavami, da samo organizacija takšne prireditev stane najmanj 10 milijonov evrov, zgolj meritve hitrosti tekmovalcev in merilna tehnika pa dva in pol milijona, kje pa je še vsa potrebna infrastruktura. Pri tem Vogrinec noče več govoriti o številkah. Pred časom, ko izvedba univerzijade še ni bila vprašljiva, pa je le povedal, da bi celotna infrastruktura z vsemi objekti in logistiko vred, upoštevajoč tudi zasebne partnerje, stala dobrih 300 milijonov evrov. Pri tem se človek lahko le vpraša, kaj se zares dogaja in kdo ga komu tišči kam...
Namreč, če bi iz državnega proračuna zdaj res nakazali celih 30 milijonov evrov, kaj bi iz tega denarja nastalo v Mariboru? Deset milijonov bi šlo po besedah Vogrinca v stroške za plače in organizacijo, preostalih 20 pa v eno ledeno dvorano in mogoče še kakšno pokrpano tekaško stezo. In potem bi imeli univerzijado?!
Ker - roko na srce - osebno si ne predstavljam, kako naj bi v Mariboru (in dveh majhnih sosednjih občinah) v naslednjih osmih mesecih zbrali preostalih 70 odstotkov denarja, kar preračunano pomeni 70 milijonov evrov, če jim ni uspelo zbrati niti evra v treh letih?!
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
Ptuj • Prvič tudi pustna poroka
Foto: Črtomir Goznik
V sklopu festivala umetnosti in dediščine je na ptujskem gradu v soboto, 18. februarja, potekala prva pustna poroka s pravim parom. Po starih ljudskih običajih je bila pustna sobota zadnja sobota pred postnim časom, ko so ljudje še sklepali zakonske zveze. Ob tej priložnosti sta bila v pustna oblačila oblečena tako mladoporočenca Miha in Evelin kot svatje, ki so se jim pridružili tudi nekateri etnografski pustni liki, princi karnevala, člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, rimska vojska in srednjeveške plesalke. Pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez Andrej Klasinc je bil tokrat v vlogi rimskega senatorja. Mlademu paru je srečo v zakonu zaželel tudi ptujski župan Štefan Čelan s skupino kurentov. Pustna poroka je v soboto na ptujski grad privabila tudi veliko število turistov, ki so si z velikim zanimanjem ogledali prvo ptujsko pustno poroko.
MG
Ptuj • Pustno srečanje slovenskih mišic
Foto: Črtomir Goznik
Slovenske mišice na Ptuju pustujejo že od leta 1993.
Osrednje ptujsko pustno dogajanje so si letos ogledale Lana Mahnič Jekoš, mis Slovenije 2011, Nastja Breg, mis Alpe Adria International 2011, Ptujčanka, ki se v tem trenutku ponaša z najvišjim lepotnim naslovom, in Sandra Adam, mis Slovenije 2010. Udeležile so se velikega sobotnega plesa v karnevalski dvorani, kjer so se srečale tudi z vodjem projekta 52. kurentovanja in predsednikom Fecc Slovenije Brankom Brumnom.
MG
Gorišnica • Zlatoporočenca Mikša
	w
	
	iÉ; 1
p^^V M jI	
pUbJmI	MÉ9
Ml	
	Foto: SM
Frančiška in Franc Mikša iz Gorišnice sta svoj prvi da izrekla v pustnem času pred petimi desetletji v cerkvi
na Polenšaku. Drugič sta svojo zaobljubo ponovila v soboto - najprej v okviru civilnega obreda v občinski dvorani, ki ga je opravil župan Jože Kokot, nato pa še v tamkajšnji cerkvi sv. Marjete. Zlatima zakoncema so se rodili štirje otroci, dva sinova in dve hčeri, danes pa ju razveseljuje osem vnukov in že dva pravnuka. Medtem ko je Franc za družino skrbel z delom doma in v Agisu, kjer je bil zaposlen do upokojitve, je imela Frančiška polne roke dela z nemajhno kmetijo in vzgojo otrok. Danes sta oba zlatoporočenca še vedno zelo aktivna; oba sta člana društva upokojencev, pa tudi na domačiji postorita še veliko stvari, saj jima zdravje nič ne nagaja. V civilnem obredu zlate poroke jima je župan Kokot v imenu občine podaril praktično darilo, nato pa sta se Mikševa po zaobljubi v domači cerkvi z zbrano družbo najdražjih veselila še pozno v sobotno noč.
SM
ČUKI in KINGSTON
Karnevalska dvorana Ptuj
TOREK, 21. februar 2012, ob 20. uri
Foto: Črtomir Goznik
Grozdje iz Juršincev
Ptuj 952. kurentovanje
Povorka se je vila in vila ...
Osrednja povorka 52. ptujskega kurentovanja, ki je bila 19. februarja, se je po ulicah in trgih vila kar tri ure. Lepo vreme, ki ga je nekoliko kazil le veter, je v mesto ob Dravi privabilo več kot 60 tisoč ljudi. V več kot sto skupinah je nastopilo 4500 mask iz Slovenije, Nemčije, Belgije, Srbije, Hrvaške, Makedonije, Madžarske in Slovaške.
Tudi na nedeljski povorki so prevladovali kurenti, ki jih je iz 26 skupin prišlo blizu 600. Med gosti nedeljske osrednje prireditve 52. ptujskega kurentovanja, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik države dr. Danilo Türk, je bil tudi generalmajor Ladislav Lipič, svetovalec predsednika države za obrambne zadeve. Letos je župan Štefan Čelan za goste, ki jih je iz leta v leto več, pripravil sprejem na gradu.
Branko Brumen, vodja projekta Kurentovanje 2012 je v nedeljo povedal, da je bila to največja karnevalska povorka v zgodovini Ptuja in Slovenije, skratka Kurentovanje 2012, ki je prevzelo slogan Povezujemo svetove, je bila prireditev, kot je še ni bilo. Tako so jo tudi napovedali že pred njenim začetkom. Letošnje kurentovanje je kot Festival umetnosti in dediščine, razdeljen v Etnofest, Karnevalfest in Arfest, tudi največji projekt znotraj projekta EPK 2012. Povezal je kar 150 dogodkov javnega pomena.
V več kot sto skupinah nedeljske povorke so se predstavili tradicionalni pustni liki s Ptujskega, v karnevalskem delu povorke pa so se jim pridružile še godbe na pihala, letos prvič bolj množično tudi karnevalske skupine ptujskih osnovnih šol. Sodelovale so tudi karnevalske skupine iz tujine ter skupine iz okolice, ki že tradicionalno nastopajo na ptujskem kuren-tovanju in osvajajo nagrade. Letos so se skupine bolj kot z aktualnimi problemi ukvarjale z lepimi maskami, dobrimi željami, iskale navdih v naravi, kot da bi želele povedati, da je vračanje k naravi oziroma nravnosti tisto, kar bi moral iskati sodobni človek, da bi se lahko spopadel z vsem, kar mu danes greni življenje.
Komisija, ki ji je predsedovala Marija Hernja Masten, njeni člani pa so bili še Aleš Arih, Sanja Veličkovic in Majda Goznik, je 38 karnevalskih skupin
ocenila glede na izvirnost, ak-	Foto: Črtomir Goznik
tualnost, nastop in številčnost. Na osrednji povorki je nastopila tudi skupina strumiškega karnevala iz Strumice v Makedoniji.
Osem tisoč evrov nagradnega fonda je razdelila med deset skupin. Prvo nagrado v višini 1500 evrov je prejela skupina Lego city iz Male vasi, skupina Želve Frančki Bukovci - Vopo-šnica je bila druga, prejela je 1300 evrov, na tretje mesto se je uvrstila skupina Turki na Slovenskem in napad na Ptujsko
Goro KTD Soviče - Dravci, to ji je prineslo 1100 evrov. Miki miške in Miki mausi iz stojn-skega Sigeta so na četrtem mestu prejeli 900 evrov, skupini Grozdje iz Juršincev je peto mesto prineslo 800 evrov, Lutke iz glasbene skrinjice Stojnci so bile šeste, prejele so nagrado v višini 700 evrov, Cirkus
Gimnazius je pristal na sedmem mestu, kar mu je prineslo 600 evrov, Kostevski vragac je zasedel osmo mesto in prejel 500 evrov nagrade, s 400 evri nagrade so odšli zajčki in korenčki iz Spuhlje, deseto mesto in 200 evrov pa so prejeli boro-vski hudički.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Iz Spuhlje je prišla skupina zajčkov in korenčkov.
Učenci OS Ljudski vrt s katapultom
RADIOPTUJ
89.8-98,2-ICH3
Štajerski TEDNIK fSd Catering
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
kurentovanje 2012
^feHERITAGE
festival
MARIB0R2012
* *	evrocsha prestolnica hufoms
Ptuj • Umetniški in življenjski jubilej
Kurent ostaja osrednji lik Zoharjeve likovne pripovedi
V Miheličevi galeriji na Ptuju so 16. februarja odprli prvo letošnjo razstavo, pregledno razstavo slik in kipov Borisa Zoharja, katerega delo, s poudarkom na najnovejšem opusu, je predstavil etnolog dr. Aleš Gačnik. Boris Zohar je eden najvidnejših slovenskih predstavnikov naivne umetnosti. Razstava, ki bo na ogled do konca marca, je posvečena slikarjevi 60-letnici. Zoharjeva dela je mogoče uvrstiti ob bok najpomembnejših del evropskih predstavnikov t. i. naivne umetnosti oziroma narodnega realizma.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih je ob prvem dogodku v okviru razstavno-galerijskega programa v Miheličevi galeriji v letu 2012, ki je tudi leto EPK, povedal, da so zelo zadovoljni, da lahko gostijo ptujskega slikarja Borisa Žoharja z njegovimi deli v prostoru, ki je za to primeren. Formate Žoharjevih del je namreč nemogoče umestiti v manjše galerije. Arih pričakuje, da se bo leto EPK v smislu predstavljanja pustnih likov nadaljevalo, z otvoritvijo velike razstave, stalne zbirke v prostorih nekdanje konjušnice, ki so jo prvotno nameravali predstaviti javnosti že 17. februarja, a jo bodo zaradi zamud pri gradbenih delih odprli 21. marca, če ne bo novih zapletov.
Borisa Žoharja ni nikoli zanimala in privlačila sodobna karnevalska kultura. Kot človek se je zavezal tradicionalnim pustnim maskam podeželskega izvora, njihovim vlogam in obrednim pomenom. Za Žoharja je kurent magični lik, napol Bog, ki nam pomaga pri
komuniciranju med nebom in zemljo, ki bdi nad našimi vsakdanjimi usodami, ne le v pustnem času, temveč ves čas, je med drugim povedal dr. Alerš Gačnik. Žohar si je umetniško prisvojil kurentov duh, pomene in potenco, a ne želi vplivati na realno pustno prakso. V današnjem času tradicionalne maske opominjajo na pomen sobivanja z naravo in dediščino kot temelj trajnostnega razvoja sodobnih družb, je ob tej priložnosti še posebej izpostavil Gačnik. Umetniško ustvarjanje Borisa Žoharja je mogoče razdeliti na tri ustvarjalna obdobja in opuse, ki so predstavljeni tudi na tej že njegovi drugi razstavi v Mihe-ličevi galeriji. Prvo je t. i. realistično obdobje med leti 1970 in 1980, v drugem obdobju do 1995 Žohar v pustni tradiciji išče ostanke nekih poganskih kultur, to naj bi bilo tudi njegovo »rjavo« obdobje, tretje obdobje pa je nadrealistično in barvito obdobje, magični krog, ki ga zaznamujejo barve in drugačni motivi, kot smo jih bili pri umetniku vajeni,
Foto: Črtomir Goznik
Delo slikarja Borisa Zoharja s poudarkom na najnovejšem opusu je predstavil etnolog dr. Aleš Gač-nik.
je med drugim povedal Aleš Gačnik. Kljub vsem ustvarjalnim obdobjem lahko kot najbolj avtentičnega in prepoznavnega kurenta v umetnosti Borisa Žoharja označimo tisto podobo, pri kateri se rogovi na kurentovi maski izpeljejo
v cvetove kot vidni atributi prihajajoče pomladi. Njegov kurent je demonsko popoln in človeško ranljiv. Žoharjev najnovejši nadrealistični magični krog predstavljajo različne etnografske in umetniške interpretacije kurentovih vi-
zualnih in pomenskih meta-morfoz. Želja in iskanje v smeri, da bi v eni sliki zajel čim več zgodb in vsebine, je umetnika pripeljala do novih kompozicij in filigransko obdelanih likovnih rešitev, do krožnice, do t. i. magičnega kroga, do nove
barvitosti, do novega optimizma in upanja, do oblike, ki ga draži in navdihuje in mu daje neomejene možnosti v izrazih, prepletenih s simboliko kroga kot prispodobo popolnosti, univerzalnosti, neskončnosti in ponavljajočega tako po vsebinski kot likovni strani, je še povedal Gačnik, za katerega Žohar odpira makro globalne svetove in se hkrati vrača v svoj mikrokozmos. Kurent ostaja nosilni lik njegove likovne pripovedi. Ostaja zvest ljudski kulturi, mestu in okolici.
Odprtje razstave slik in kipov Borisa Žoharja je pospremil glasbeni program. Nastopila sta Lana Mohorič na flavti in Marijan Paci na klaviaturah iz Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Borisu Žoharju je ob njegovem umetniškem in življen-skem jubileju v imenu MO Ptuj čestital direktor občinske uprave Janko Širec, Branko Brumen pa kot vodja projekta Kurentovanje 2012. V spomin na odprtje razstave sta mu izročila posebno medaljo EPK 2012.
MG
Ptuj • Veliki karnevalski ples s štiri tisoč maskami Ptuj • Četrti tradicionalni Poli žur
Ples, ki ga ne gre zamuditi Otroci in starši na zabavi
Veliki sobotni ples v ptujski karnevalski dvorani se ni izneveril tradiciji. Plesalo in zabavalo se je štiri tisoč mask od blizu in daleč. Med njimi je bilo tudi veliko gostov iz tujine.
Najvztrajnejši so plesali do jutra. Vrteli so se ob glasbi in petju ansambla Katrca ter Nuše Derenda, ki je prvič na ptujskem pustnem plesu nastopila že pred dvajsetimi leti. Nastopili sta tudi plesni skupini Amadeus iz Požarevca v Srbiji ter Vijolice iz ptujskega Mamba.
Maska je z leti na velikem karnevalskem plesu postala že tradicija, le redki si je za to priložnost ne omislijo, kot je tudi
tradicija ocenjevanje mask. Letos se je za ocenjevanje prijavilo 21 skupin z več kot 200 udeleženci, ki so oblekli v najrazličnejše pustne kostume. Komisija v sestavi Monika Klinc, Brigita Turecki, Lana Mahnič Jekoš, Sandra Adam in Majda Goznik je imela težko delo, saj so se vse skupine zelo potrudile pri izbiri kostumov kot tudi pri koreografiji oziroma nasploh pri celotnemu
52. ptujsko kurentovanje, kurentovanje kot ga še ni bilo, se počasi izteka. Trinajsti princ karnevala Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer, odšteva zadnje ure svoje pustne oblasti.
nastopu. Največ točk so prejeli kremenčkovi, drugi so bili bio korenčki, tretje pa hude mravljice. Skupaj so podelili 14 nagrad, ki so jih prispevali Terme Ptuj, vinogradništvo Turčan, mesnice Fingušt, Zavarovalnica Maribor, PP Gostinstvo, Mesarija Kokol Cirkulane, Ptujska klet, PPS Pekarne Ptuj, Kleiner Feigling in Rekreacijski center Jakec Trije kralji.
MG
S pokopom pusta in zadnjo zabavo v karnevalski dvorani se bodo nocoj iztekle letošnje pustne prireditve na Ptujskem, ki so se uradno pričele v noči iz 2. na 3. februar.
Ena najbolj obiskanih prireditev letošnjega enajstdnev-nega dogajanja v karnevalski dvorani je bil že 4. tradicionalni Poli žur, ki je potekal 16. februarja pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj in blagovne
znamke Poli. Privabil je okrog 3500 zabave željnih otrok in njihovih staršev, ki so karnevalsko dvorano napolnili do zadnjega kotička. Otroci in njihovi starši oziroma dedki in babice so se zabavali s Čuki in ribičem Pepijem. »Poli žur smo popestrili še z degusta-cijo izdelka Poli paté, ki so jo izvajali Poli slončki, otroke pa so razveselili tudi s Poli baloni. Obiskovalci so letošnji Poli
žur zapuščali zelo zadovoljni, prav tako pa sta bili pozitivnih ocen deležni promocija in organizacija. Poli žur - zabava za otroke - je ponovno zabeležila rekorden obisk. Zato se že zelo veselimo naslednjega Poli žura v sklopu pustnega dogajanja na Ptuju v letu 2013,« je vtise o letošnjem Poli žuru strnila dr. Tina Vukasovič, vodja blagovne znamke Poli.
MG
Sveti Tomaž • V soboto sončno šesto pustovanje
Malo nastopajočih, veliko publike
Sekcija Korant, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Sveti Tomaž, je minulo soboto že 6. organizirala pustno povorko po Svetem Tomažu. Obisk prireditve je bil zelo dober, organizatorji pa si za prihodnje leto želijo tudi več prijavljenih skupin.
Letošnje leto so v tekmovalnem delu nastopile le štiri odrasle skupine, pustovanje pa so s svojim nastopom popestrili tudi domači kurenti in konjeniki. Janko Verbančič, predsednik sekcije Korant, je bil nad tem kar malo razočaran, saj so imeli pretekla leta prijavljenih po 10 skupin. Zmago sta si tokrat delili dve skupini, in sicer čarovnice TD Sodinci, ki so si zmago skuhale v velikem pikastem loncu, ter Koračka mornarica. Tako so se Koračani po letu dni odsotnosti zmagoslavno vrnili na tomaževsko pustovanje. Zmagovalci so prejeli po 200 evrov, tretjeuvrščeno Ribiško društvo Senešci pa 100 evrov. Pogrešali smo Pršetane, ki so se vedno uvrščali zelo visoko, pa tudi maske iz sosednjih krajev.
Zelo dober pa je bil letos odziv šolarjev, saj so se maskirali prav vsi razredi. Posebej pohvalno je, da so jih po večini naredili učenci sami ob pomoči učiteljev. Maske so bile domiselne in lepo dodelane, med drugim pa smo lahko videli mušnice, hiške, muce, maturante, robot-ke, snežinke, meduze, žalostne klovne, čebelice in pingvine iz tomaževskega vrtca. Vsaka od nastopajočih skupin je za spodbudo prejela po 40 evrov. Pustovanje se je zaključilo v vaškem domu, kjer so maske pogostili. 25 kurentom iz društva, ki so bili glavni organizatorji, je ob tej priložnosti na pomoč priskočilo tudi veliko drugih krajanov, ki si želijo, da bi pust pri Svetem Tomažu pognal korenine. Janko Verbančič je povedal, da bodo
še naprej spodbujali tradicijo pusta in pozval domače, da nadaljujejo s tradicijo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Sodinske čarovnice so pošteno podkurile Tomaževčanom, skupaj z njimi pa je na prvo mesto priplula tudi simpatična Koračka mornarica.
Cirkulane • 19. fašenk pod streho
Središče ob Dravi • Veselo sobotno pustovanje 900 maškar v 22 Skupinah
Obilje lepih mask
Središče Cirkulan je bilo v soboto dopoldne pisano, glasno in polno - tako maškar kot obiskovalcev, ki so si prišli ogledat letošnjo 19. tradicionalno fašensko povorko.
V soboto si je v Središču ob Dravi tamkajšnji pustni karneval ogledalo kar okoli 3000 obiskovalcev. Tako so povedali organizatorji iz Turističnega društva Središče ob Dravi, ki vsako leto poskrbijo, da v Središče pritegnejo čim več atraktivnih mask.
Tudi letos se je v Središču zbralo obilo lepih mask, k čemur je pripomoglo lepo vreme, tako da so bili organizatorji zadovoljni. Nastopilo je skupno 27 skupin, od tega 15 otroških. Seveda so zimo odganjali nepogrešljivi kurenti in nastopila je tudi središka godba, oboji pa so nastopili izven tekmovalne konkurence. Dragica Florjanič iz Turističnega društva Središče ob Dravi ocenjuje, da se je v povorki sprehodilo okoli 400 mask. Največ jih je bilo iz sredi-ške in ormoške občine, bili pa so tudi gostje iz Lovrenca na Dravskem polju in Pragerskega.
Tudi nagradni sklad, ki so ga zbrali organizatorji s pomočjo
sponzorjev in pokrovitelja prireditve Občine Središče ob Dravi, je bil privlačen. Vseboval je 2500 evrov in številne praktične nagrade. Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je bil v središki ocenjevalni komisiji, ki je skupno štela pet članov, je povedal, da so bili kriteriji ocenjevanja med drugim tudi tradicionalnost lika in kvaliteta izvedbe. Poudaril je, da so bili zelo dobri tudi predstavljeni aktualni liki in da so bile točke pri vseh kategorijah zelo izenačene. Povedal je, da se maskam vidi, da je bilo v njih vloženega veliko dela, zelo pa je bil vesel tako množične udeležbe otrok.
Med otroškimi maskami je zmagala skupina koline, druga so bile buče in tretji človek ne jezi se. Med odraslimi maskami brez vozil je slavila skupina srčic s Koga, sledile so buče iz Lovrenca na Dravskem polju, tretje mesto pa so si razdelili kitajski trgovci z novci s Prager-skega in coprnice iz Ormoža. Med maskami z vozili so prvo mesto zasedli združeni cigani iz Obreža, drugo mesto sta si razdelili skupni šopek vrtnic iz Šalovcev in univerzijada 2013 iz Godenincev, tretji pa so bili kruci Konjeniškega društva iz Središča.
Viki Ivanuša
Ta je tako kot vsa leta doslej potekala na relativno kratki trasi po glavni cesti od Merca-torjeve trgovine skozi najstrožji center občine, kjer se je ob gasilskem domu tudi zaključila.
Obiskovalci so v prijetno toplem zimskem dopoldnevu (vsaj glede na sibirsko mrzle dneve prejšnjega tedna) lahko videli paleto tradicionalnih etnografskih mask iz Haloz ter Ptujskega in Dravskega polja, pa skupine modernih karnevalskih maškar in seveda skupine še tistih najbolj ljubkih mask iz domače osnovne šole in vrtca. Skupno se je v povorki predstavilo 22 različnih skupin in 900 nastopajočih.
Med otroškimi karnevalskimi skupinami je bilo tako videti kuharje, zamorce, smrkce, muce, miške in še nekaj različnih otroških maškar. Prav vse otroške
skupine so prejele posebne nagrade za najmlajše udeležence povorke.
Med odraslimi karnevalskimi skupinami pa so si prve štiri nagrade po oceni komisije zaslužile naslednje: lutke iz skrinjice (Stojnci), Turki s prikazom turškega napada na Ptujsko Goro (KTD Soviče - Dravci), skupina Haloški safari (Cirkulane) in skupina Lego City (Mala vas v Gorišnici). Sicer pa so obiskovalce navdušile še druge skupine mask, med njimi Titanik, medvedek Pu in buče.
V povorki je letos nastopila tudi godba na pihala iz občine Markovci; glasbeniki so se za to priložnost preoblekli v palčke, nastopili pa so kot vmesna skupina med parado modernih karnevalskih mask in tradicionalnih etnografskih skupin mask.
Med tradicionalnimi etnografskimi skupinami mask so nastopili orači in rusa iz ED Okič, ki jih je spremljalo šest korantov, oblečenih v zajčje ali kozje kožuhe, zaplesali so tudi orači in koranti iz podlehniške-ga Jablovca, pa koranti in pokar-ji iz KFD Podlehnik, seveda niso manjkale stare haloške maske „baba deda nosi", pa ruse in šar-ge, pernati in rogati koranti itd. Vse etnografske skupine mask so prav tako prejele posebne praktične nagrade.
Zvonko Bratušek, predsednik TD Cirkulane, ki je prevzelo organizacijo cirkulanskega fašen-ka, je bil z izvedbo in obiskom zadovoljen, povedal pa je, da bi si v prihodnje na cirkulanskem fašenku želeli več skupin mask iz domače občine.
SM
V Središču je bilo zares veliko lepih velikih in malih mask.
Foto: viki ivanuša Med (redkimi) cirkuianskimi pustnimi skupinami v povorki je bila skupina Haloški safari (na posnetku), ki je bila nagrajena s tretjo nagrado.
Ptuj • Kje preživeti zimske počitnice
Pocitnice in sneg so tu
Z včerajšnjim dnem so se za osnovnošolce in dijake pričele enotedenske zimske počitnice. Vreme jim je več kot naklonjeno za druženje na prostem. Da se ne bi dolgočasili v brezdelju, pa jim bodo v Ptuju te dni ponudili kar nekaj dogodkov.
Včeraj so se pričele dolgo pričakovane šolske počitnice. Kot vrsto let zapored šolarjem tudi letos Zavod za šport Ptuj v sodelovanju z Zavodom za šport RS Planica v sklopu programa Hura, prosti čas pripravlja množico zanimivih športnih dogodkov in možnost brezplačnega športnega preživljanja prostega časa za učence ptujskih šol. Aktivnosti se bodo odvijale vsak dopoldan vse do petka v športni dvorani Mladika, na Mestnem stadionu in v Ritmični dvorani. Otroci lahko izbirajo med igrami z žogo, otroškimi plesi in igrami na snegu. Koordinator progra-
Sneg je poskrbel, da bodo šolarji ta počitniški teden lahko uživali v zimskih radostih na prostem.
ma je Boštjan Zemljarič, urnik pa je dostopen tudi na spletu.
Pogoj za udeležbo je predhodna prijava!
Zabavno tudi v CID
Za ustvarjalne zimske počitnice pa bo skrbel tudi Center interesnih dejavnosti Ptuj. Za osnovnošolce so pripravili tri dni zanimivih aktivnosti, ki se pričnejo z jutrišnjim dnem. Delavnice so brezplačne, prijave pa niso potrebne. Vse aktivnosti se pričnejo ob 10. in končajo ob 13. uri. Jutri bodo lahko šolarji z mlado ptujsko likovnico Saro Ferčič v pričakovanju prebujanja narave izdelovali rože iz krep papirja, četrtek je namenjen za lutkovni kotiček, petek pa za izdelovanje obeskov za ključe.
To so le nekatere izmed aktivnosti, namenjene za kvalitetno preživljanje počitniških dni šolarjev. Karkoli od naštetega si bodo osnovnošolci izbrali, se jim obeta zanimivo druženje, nedvomno veliko prijetnejše kot celodnevno posedanje pred televizijskim sprejemnikom ali računalnikom.
Dženana Kmetec
Moravci • O osebnih dohodkih in regresih
Leto 2011 eno najtežjih
Na delovnem srečanju območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja so se v prostorih hotela Bioterme v Moravcih pri Mali Nedelji sestali predsedniki sindikatov prekmursko-prleških gradbenih podjetij in se pogovarjali o aktualni problematiki poslovanja.
V ospredju pogovorov so bili podatki o višini osebnih dohodkov ter izplačevanje regresov za letni dopust v letu 2011.
Po ugotovitvah sekretarke odbora Zdenke Bobovec je bilo minulo leto za pomurske gradbince eno najtežjih doslej, kljub temu pa so podjetja, ki sodijo v sindikat, osebne dohodke izplačevala redno ali z manjšimi zamiki. Ugotovljeno je, da je večina podjetij izplačala regres za letni dopust do konca junija.
O težavah, s katerimi se spopadajo gradbinci, je razpravljal direktor Segrapa iz Ljutomera Miran Blagovič in poudaril, da ga minulo poslovno leto spominja le na težave in bi ga bilo najbolje čim prej pozabiti. Segrap je največji izpad dohodka imel na področju rudarstva. Prodali so za oko-
Z delovnega srečanja Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti
li 100 tisoč kubičnih metrov materialov manj kot leto poprej, kar v poslovanju pomeni 800 tisoč evrov primanjkljaja. Na področju gradbeništva je sicer delo bilo, vendar zgolj za preživetje, zato si Blagovič v prihodnje veliko obeta od izgradnje pomurskega vodovoda, podjetje Segrap pa bo v
tem letu tudi pričelo dostavljati gramoz sosedom iz Avstrije. Po besedah Blagoviča podjetje ni zadolženo, je pa za osem milijonov evrov zadolžen kopališki kompleks Bioterme, ki je v lasti Segrapa in je ocenjen na okoli 30 milijonov evrov. „Za kredit se lahko obrišemo pod nosom, saj nam banke ne po-
magajo niti s premostitvenimi sredstvi, ki bi jih namenili za plače zaposlenim," je dejal.
In kakšni so OD in izplačani regresi zaposlenih? V Segrapu, kjer je zaposlenih 143 delavcev, je minimalno plačo lani prejemalo 19 delavcev, dodatek do minimalne plače pa 16 delavcev. Povprečna bruto plača je bila 1122 evrov, regres za leto 2011 je dogovorjen v višini 800 evrov bruto, vendar pa še ni bil izplačan. V podjetju Tondach v Borecih (občina Kri-ževci) je bila bruto plača zaposlenih (83) 1666,95 evra, med delavci s kolektivno pogodbo pa 1481,08 evra. Izplačan je bil regres v višini 1040 evrov bruto, delavci pa so prejeli tudi trinajsto plačo. Proizvodno gradbeno podjetje PGP Ljutomer zaposluje 53 ljudi, povprečna bruto plača je lani znašala 1125 evrov, regresa in trinajste plače pa niso dobili. Dogovorjeno je, da bo regres za lani izplačan po obrokih v tem letu. V ljutomerskem podjetju Ultramarin je zaposlenih 120 ljudi, s povprečno lansko bruto plačo 986,58 evra (z individualno pogodbo) in 937,86 evra (brez individualne pogodbe). Izplačani regres je znašal 748,10 evra.
NŠ
Prejeli smo
Kje je denar od najemnin (2.)
Popravek navedb v članku Kje je denar od najemnin, ki so ga plačevale občine, in obrazložitev Mestne občine Ptuj
V časopisu Štajerski tednik je bil 14. februarja 2012, št. 13, na strani 6, objavljen članek z naslovom Kje je denar od najemnin, ki so ga plačevale občine. V članku novinar Martin Oz-mec poroča o zadnji seji občinskega sveta Občine Majšperk, ki je bila v četrtek, 9. februarja. Na dnevnem redu občinskega sveta je bila med drugim obravnavana tematika izgradnje nove Osnovne šole dr. Ljudevita Piv-
ka. Čeprav občinski svetniki in županja podpirajo izgradnjo nove šole in obsojajo trenutne razmere v obstoječi zgradbi, pa se jim zastavlja vprašanje, kaj je Mestna občina Ptuj naredila z denarjem, ki ga občine soustanoviteljice plačujejo za najemnino zgradbe na Raiče-vi ulici 2. Ta je v lasti Mestne občine Ptuj. Novinar citira občinskega svetnika, ki je menil, da je sramota, da se je Mestna
občina Ptuj šele po tolikih letih odločila, da v šolo s posebnimi potrebami v letošnjem letu vloži 25.000,00 EUR.
S strani Mestne občine Ptuj podajamo pojasnilo in obrazložitev, da znašajo prihodki od najemnin za OŠ dr. Ljude-vita Pivka v času od leta 2001 do konca leta 2011 276.000,00 EUR. Denar je Mestna občina Ptuj namenila za obnovo sanitarij in zamenjavo gorilnika,
zamenjavo celotne konstrukcije strešne kritine ter za investicijsko in tekoče vzdrževanje v skupni vrednosti 236.946,00 EUR. Prav tako se je del denarja namenil za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije, izdelavo elaboratov ter pridobivanje dovoljenj in soglasij za namen izgradnje nove OŠ dr. Ljudevita Pivka. Navedeno pomeni, da je Mestna občina Ptuj vložila v obnovo šole in tekoče vzdrževanje več denarja, kot ga je pridobila z najemninami.
16. februar 2012 Občinska uprava Mestne občine Ptuj, Oddelek za negospodarske javne službe
Od tod in tam
Ormož • Razdelili bodo 344.000 evrov
Foto: Viki Ivanuša
V Uradnem vestniku občine Ormož so bili objavljeni številni razpisi, v okviru katerih je mogoče pridobiti nepovratna sredstva za različne namene. Roki za vložitev vlog so različni - večinoma do 9. marca, nekaj pa tudi do porabe sredstev. Za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja je namenjenih 50.000 evrov, pridobiti pa jih je mogoče za naložbe, zagotavljanje tehnične podpore ter za pomoč in za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov. Za pospeševanje samozaposlovanja je razpisanih 22.540 evrov. 2000 evrov je na voljo za pospeševanje poklicnega izobraževanja, namenili pa jih bodo za nagrade za vajence za šolsko leto 2012/13. Okoli 6300 evrov pa je mogoče pridobiti na javnem razpisu za dodelitev in porabo koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Športna društva se bodo lahko prijavila za okoli 210.000 evrov sredstev za najrazličnejše dejavnosti, za kulturo je namenjenih nekaj manj kot 40.000 evrov, na voljo pa je tudi 13.000 evrov za sofinanciranje programov turističnih društev.
Viki Ivanuša
Cvetkovci • Kar 17 novih članov
Foto: Viki Ivanuša
Člani PGD Cvetkovci so se nedavno zbrali na svojem 89. rednem občnem zboru. Kot nam je sporočil tajnik društva Franc Hergula, so lani s 6 tekmovalnimi enotami nastopali na gasilskih tekmovanjih in osvojili 15 pokalov in 27 priznanj. Prvič so nastopili tudi s tekmovalno enoto starejših gasilcev in se uvrstili na regijsko tekmovanje. Skupno pa so se kar 4 cvetkovske enote udeležile regijskih tekmovanj. Izvedli so tudi prvo društveno gasilsko tekmovanje. Za svoje člane so organizirali ekskurzijo v gasilski učni center na Igu, udeleževali so se vseh svečanosti v okolici in organizirali tradicionalno proslavo ob materinskem dnevu. V lanskem letu so uspeli obnoviti obe garaži vključno z razsvetljavo, uredili so greznice in nabavili nekaj gasilske opreme. Ker niso uspeli obnoviti sanitarij, je to ostalo na spisku nalog za tekoče leto, v katerem je predvidena še nabava novih garažnih vrat in gasilske opreme. Najbolj razveseljivo pa je, da so sprejeli kar 17 novih članov - 13pionirjev in 4 odrasle člane.
Viki Ivanuša
Ptuj • Viktorinov večer
V petek, 24. februarja, ob 19. uri bo v refektoriju mi-noritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer, namenjen spoznavanju duhovne oskrbe v slovenski vojski. Gosta večera bosta msgr. dr. Jože Plut, vojaški vikar, in naš domačin p. Vito Muhič vojaški kaplan. V uvodnem glasbenem utrinku bosta nastopila Matjaž Antončič (violina) in Mateja Škafar (klavir), ki se pripravljata na samostojni koncert in nam bosta predstavila del koncertnega programa. Dr. Jože Plutje bil rojen 1964 v Ljubljani, otroška leta je preživel v Valični vasi, gimnazijo končal v Vipavi, Teološko fakulteto pa v Ljubljani. V duhovnika je bilposvečen 1989 leta. Služboval je najprej v Škofji loki in nato v ljubljanski stolnici. Bilje udeležen v osamosvojitveni vojni. V letu 1998je sodeloval v projektni skupini za uvedbo duhovne oskrbe v slovenski vojski. Leta 2000 seje zaposlil na Ministrstvu za obrambo RS, kjer je sodeloval v pripravi duhovne oskrbe in nato nastopil kot prvi vojaški duhovnik in pozneje vikar. V predavanju na Viktorinovem večeru bo predstavil vlogo in delo duhovnika v Slovenski vojski. Spoznali bomo tudi duhovno oskrbo v misijah slovenske vojske v tujih državah (Kosovo, Afganistan,...). Ob deseti obletnici leta 2010 je dr. Jože Plut dejal o vlogi duhovnikov v Slovenski vojski: »Smo varuhi človekovega dostojanstva in spremljevalci vojakov in ujetnikov v najhujših trenutkih življenja, med njimi smo kot znamenje upanja in presežnega, smo poslušalci v človekovih najbolj intimnih doživljanjih, ko človek ostane sam s svojim Bogom.«
Peter Pribožič, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega
Foto: DK
Maribor • Po pojavu strupenih aflatoksimov v krmi
PP Agro se ponaša z varno in kvalitetno krmo
„V naših produktih že več kot 30 let ni nobenih živalskih proteinov, antibiotikov, galofaka ter kostne in ribje moke, saj želimo izstopati na področju politike kakovosti, varnosti, sledljivosti in zdravja,« je na minuli novinarski konferenci, ki jo je družba PP Agro pripravila po tem, ko so se v krmi nekaterih slovenskih proizvajalcev krmil pojavili aflatoksini, poudaril direktor Franc Veršič.
Foto: SM
V PP Agro konstantno preverjajo svoja krmila tudi v lastnih kemijskih in bakterioloških laboratorijih.
Foto: SM
Po besedah direktorja Franca Veršiča v krmilih PP Agro že tri desetletja ni nobenih živalskih proteinov, antibiotikov, galofaka ter kostne in ribje moke.
Kot je Veršič v nadaljevanju še povedal, so po pojavu aflatoksinov tudi v svoji proizvodnji za vsak primer izvedli različne teste, a so ti le potrdili, da je njihov sistem proizvodnje varen. Po besedah Veršiča je varna in kakovostna krma ključna tudi za zdravje ljudi, zato je nedopustno, da zaradi ekonomike obstaja možnost in tudi praksa pojava različnih škodljivih snovi v Sloveniji:
„Zaradi napredne implementacije sodobnih varnostnih protokolov in standardov možnost pojava škodljivih snovi v krmnih mešanicah PP Agro - Agronatur praktično ni. PP Agro tako izstopa na področju politike kakovosti, varnosti, sledljivosti in zdravja. Kostne moke se krmi ne dodaja zaradi regulative, ribje pa, čeprav je to tudi v Sloveniji še vedno praksa, zaradi okusa in drugih bakterioloških značilnosti. Ravno v zadnjem obdobju pa se je zgodilo, da so v okviru rutinskih kontrol v mleku živine in kasneje tudi v krmah našli izjemno strupene in rakotvorne aflatoksine,
To je bila potrditev čistopisa dokumenta prenove kulturnega doma Orlana v Središču ob Dravi. V kraju se sicer vsi strinjajo, da bo treba prej ali slej najti denar za njeno obnovo, saj zgradba ni v prav dobrem stanju. To so že celo želeli urediti s tem, ko so se prijavili na razpis za sredstva ministrstva za kulturo, vendar jim sredstva niso bila odobrena. Zato je občinska uprava predlagala, da se projekt obnove Orlane prijavi na razpis kmetijskega ministrstva v sklopu ureditev vaških jeder. Pri obeh razpisih pa gre za pomembno razliko, saj bi ministrstvo za kulturo obnovo krilo v celoti, ministrstvo za kmetijstvo pa bi, če bi bil projekt izbran, sofinanciralo okoli 280.000 evrov od skupno skoraj 400.000 evrov vredne obnove. Župan Jurij Borko je predlagal, da se na razpis prijavijo, saj naj bi se projekt izvajal šele leta 2013. Če pa občina ne bi imela sredstev za lastno soudeležbo, pa bi od vsega še vedno lahko odstopili, nasprotno pa, če se niti prijavili ne bodo, niti ne morejo nič dobiti, raz-
zato smo tudi pri nas izvedli stresne in vse mogoče teste, a so le potrdili učinkovitost našega varnostnega sistema KVS (kakovost, varnost, sle-dljivost), do enakih zaključkov pa so prišli tudi institucionalni - inšpektorski pregledi," je potrdil Veršič.
Zagotavljanje popolnoma neoporečne krme se začne v integriranem procesu pridelave, ki v PP Agro poteka na lastnih kmetijskih površinah. Naslednji korak zagotavljanja kakovosti je konstantno preverjanje, ki ga izvajajo z
mišlja župan.
Svetniki Liste za razvoj občine Središče ob Dravi so bili že ob prvi obravnavi dokumentacije za Orlano mnenja, da sta popis del in njihova cena preveč napihnjena, nezadovoljni pa so bili tudi, da dokumentacija za pripravo 400.000 evrov
lastnimi kemijskimi in bakteriološkimi laboratoriji ter v sodelovanju z državnimi institucijami. Pod nenehnim strogim nadzorom so tako med drugim tudi bakteriološke značilnosti surovin, vsebnost deleža proteinov in alergenske značilnosti, veliko pozornost pa namenjajo tudi protokolom testiranja surovin za gensko spremenjene organizme.
„Danes je še nemogoče pripravljati krmne mešanice iz le lastnih surovin, zato druge potrebne surovine za pripravo visokokakovostne krme na-
drage obnove ne vsebuje niti tlorisa bodoče ureditve prostorov. Najbolj pa je svetnike, ki so predlagali umik, motilo to, da ta investicija sploh ni bila predvidena v proračunu. Pri tem je treba vedeti, kako zelo pazljivi in varčni so bili Sredi-ščani pri sprejemanju letošnje-
bavljamo prvenstveno v Sloveniji, kjer pa to ni možno, pa na prostem trgu. Naš cilj je, da leta 2014 v krmnih mešanicah blagovne znamke Agronatur uporabimo le koruzo in žitarice slovenskega porekla," je še napovedal Veršič.
Milijon evrov za modernizacijo sušenja
Sicer pa so v družbi PP Agro že pred pojavom aflatoksinov namenili proizvodnji kvalite-
ga proračuna. Zares so omejili svoje izdatke in v proračun niso uvrščali ničesar, kar ne bi bilo res nujno. Bili so namreč mnenja, da se občina nikakor ne more dodatno zadolževati. Na občino bi v primeru realizacije projekta Orlane namreč padlo breme okrog 115.000
tnih in zdravstveno neoporečnih krmil posebno pozornost; v tem času namreč že zaključujejo približno milijon evrov vredno naložbo v najmodernejše sušilne zmogljivosti ter računalniško podprt transport in skladiščenje koruze in ostalih žitaric. Projekt nameravajo zaključiti do letošnje žetve, ki bo v celoti izvedena skozi nove postopke. „Proizvajanje in razširjanje aflatoksinov se prepreči s čim krajšim strokovno izvedenim sušenjem pod 14 odstotki vlage ter stro-
evrov. Tega pa si po mnenju svetnikov Liste občina nikakor ne more privoščiti. Občino namreč čaka v prihodnjem letu (tako vsaj pričakujejo) začetek velikega večletnega projekta ureditve kanalizacije, ki bo občino letno obremenil za čez 300.000 evrov. Poleg vsega pa ima občina na vesti še nekaj nerealiziranih malenkosti iz lanskega proračuna, ki jih bo treba prej ali slej le urediti.
Prostore Orlane sedaj za vaje uporablja domača godba, sicer pa se v njih ne dogaja ravno veliko. V prihodnosti pa naj bi tukaj umestili knjižnico, obnovljeni prostori pa naj bi omogočali tudi projekcijo filmov.
Kmalu razpisi za kmete in podjetnike
Svetniki so na seji potrdili tudi, da se objavi javni razpis za podeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja, za kar so v občinskem proračunu namenili 15.000 evrov. Iz tega naslova bo mogoče pridobiti finančna sredstva za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje kmetijskih zemljišč, zagotavljanje tehnične podpore, naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, naložbe v opravljanje storitev in trženja proizvodov in storitev s kmetij ter izvajanje
kovnim in računalniško nadzorovanim skladiščenjem v za to namenjenih skladiščih, kar v PP Agru izvajamo striktno in brezkompromisno," je še zagotovil Veršič in dodal, da pri pripravi krmnih mešanic uporabljajo le hitro posušeno koruzo z manj kot 14 odstotki vlažnosti, kar preprečuje možnost pojava škodljivih gliv.
Družba PP Agro, ki zadnjih sedem let deluje v okviru skupine Perutnina Ptuj, prej pa je poslovala pod imenom mariborski Agrokombinat, je v preteklem letu ustvarila za 9,7 milijona evrov prihodkov od prodaje ter beležila okoli 240.000 evrov čistega dobička. Njen glavni prodajni artikel so krmila. S svojo znamko krmil Agronatur je podjetje PP Agro eden nosilcev kmetijske pridelave in živinoreje v Sloveniji in zaposluje 48 ljudi. Podjetje obdeluje 1375 od skupaj 4150 hektarjev poljskih površin Perutnine Ptuj, na leto pa proizvede 28.000 ton krmil oziroma več kot desetino vseh krmil znotraj ptujske poslovne skupine.
SM
lokalne razvojne strategije LAS. Nabor dejavnosti je namerno zastavljen zelo široko, saj se kmetje za črpanje teh sredstev ponavadi odločijo šele po tem, ko niso bili uspešni na državni ravni, kajti na obe ravneh za isti namen sredstev ne smejo črpati.
Gospodarstveniki bodo na razpis morali še malo počakati, tokrat so svetniki šele potrdili predlog pravilnika za pomoč razvoju malega gospodarstva. V njem so natančno opredelili namene, ki segajo od spodbujanja začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj, spodbujanja odpiranja novih delovnih mest in samo-zaposlovanja, spodbujanja izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva pa do spodbujanja prijav podjetij na razpise, spodbujanja projektov inovacij, povezovanja podjetij z razvojnimi institucijami ter sofinanciranja stroškov najema poslovnih prostorov in obratov. Jurij Do-gša iz odbora za gospodarstvo in gospodarsko infrastrukturo je povedal, da so možnosti za črpanje sredstev namerno zastavili tako široko; letos jih bo na voljo 15.000 evrov. Največji dodeljeni znesek pomoči v posameznem koledarskem letu od Občine Središče ob Dravi pa lahko posameznemu podjetju znaša 5.000 evrov, so določili v pravilniku, ki ga je potrdilo tudi pristojno ministrstvo.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • 12. redna seja občinskega sveta
Orlana bo morala še počakati
Najzanimivejša točka dnevnega reda 12. redne seje središkega občinskega sveta je bila tista, ki je sploh ni bilo, ker so jo svetniki Liste za razvoj občine Središče ob Dravi umaknili z dnevnega reda.
Bruselj • Evropski komisar za zaposlovanje
Kritično do reformiranja pokojninskega sistema v Sloveniji
Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je ocenil, da Slovenija ni ravno zgledna pri reformiranju pokojninskega sistema in da ni tako ambiciozna kot druge države v Srednji Evropi. Poudaril je tudi, da so v veliki meri Foto: ec.europa.eu nacionalni politiki odgovorni za to, da pojasnijo, zakaj je pokojninska reforma potrebna.
»Slovenija zgodovinsko gledano pri reformiranju pokojninskega sistema ni bila tako ambiciozna kot nekatere druge države v Srednji Evropi in resnično ne velja za enega najboljših primerov,« je menil Andor. Poleg tega je komisar poudaril, da so »resnično v veliki meri nacionalni politiki odgovorni za to, da pojasnijo, zakaj je kot rezultat demografskih sprememb in drugih dejavnikov pokojninska reforma potrebna«.
»V večini primerov to pomeni tudi višjo upokojitveno starost in razne druge spremembe,« je dodal.
Prav tako mora Slovenija po komisarjevih besedah storiti več za dejavno staranje, na primer pri vlaganju v boljše priložnosti za zaposlovanje starejših delavcev, čeprav po stopnji brezposelnosti ne sodi med najšibkejše članice EU. To je komisar odgovoril na vprašanja, kako ocenjuje reformiranje pokojninskega sistema v Sloveniji, kako nujna je po njegovem mnenju pokojninska reforma v Sloveniji in kako ljudi prepričati, da je potrebna.
Evropska komisija je sicer lani po zavrnitvi pokojninske reforme na referendumu v Sloveniji slovensko vlado spodbudila, naj stori vse za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Ob tem je opozorila, da je predviden dolgoročni vpliv staranja na proračun v Sloveniji bistveno večji kot v povprečju v EU in da je ta problem preprosto treba rešiti.
Komisija je sicer danes v Bruslju podala šest usmeritev, kako naj članice Evropske unije zagotovijo ustrezne, varne in vzdržne pokojnine. V sklopu teh prizadevanj je za komisijo pomemben tudi dvig upokojitvene starosti, čeprav ga izrecno ne predlaga.
Prvi predlog je, naj države skupaj s socialnimi partnerji zagotovijo boljše pogoje za delo starejših z ustrezno prilagoditvijo delovnega mesta in delovnih praks ter naj se s sredstvi evropskega socialnega sklada ustvarijo boljše priložnosti za starejše delavce. Poleg tega komisija poziva, naj države spodbudijo socialne partnerje k razvoju dopolnilnih sistemov zasebnega pokojninskega zavarovanja ter zagotovijo optimalne davčne in druge spodbude. Prav tako predlaga okrepitev varnosti dodatnih sistemov pokojninskega zavarovanja, tudi z revizijo evropske zakonodaje, in poziva k boljšemu obveščanju ljudi. V Bruslju predlagajo tudi, naj države z zakonodajo poskrbijo za zaščito pokojninskih pravic mobilnih delavcev in naj spodbujajo vzpostavitev sistema sledenja praksam glede pokojninskih pravic v EU. Komisija je pozvala tudi k spodbujanju daljše delovne dobe, na primer z omejitvami predčasnega upokojevanja ter z zmanjševanjem vrzeli pri upokojevanju moških in žensk. Poleg tega je predlagala, naj se pozorno spremlja ustreznost, varnost in vzdržnost pokojnin ter podpira pokojninske reforme v članicah unije.
Ustrezna ureditev pokojnin v Evropi je po navedbah komisije nujna, saj upokojenci predstavljajo četrtino prebivalstva v EU, kar je okoli 120 milijonov Evropejcev. Poleg tega ta delež raste. V letu 2008 je bilo razmerje med Evropejci, starimi več kot 65 let, in Evropejci, starimi od 15 do 64 let, ena proti štiri. Do leta 2060 naj bi se zmanjšalo na ena proti dve. Učinek staranja še slabša kriza. Pokojnine v povprečju predstavljajo deset odstotkov bruto domačega proizvoda članic Eu. Ta delež naj bi se do leta 2060 zvišal na 12,5 odstotka.(sta)
Washington • Počasno okrevanje ameriškega trga stanovanjskih nepremičnin se je januarja nadaljevalo z rastjo gradenj stanovanjskih blokov, ministrstvo za delo pa je poročalo, da je indeks cen proizvajalcev isti mesec porasel za 0,1 odstotka. Januarja so v ZDA začeli graditi za 1,5 odstotka več stanovanjskih nepremičnin, kot decembra, kar je na letni ravni naneslo 699.000 enot. To je še vedno manj kot polovica ravni iz 90. let prejšnjega stoletja in le četrtina ravni na vrhu nepremičninskega razcveta januarja 2006, ko so začeli graditi 1,82 milijona novih stanovanjskih nepremičnin.
Budimpešta - Mednarodni denarni sklad (IMF) bi lahko nasprotoval madžarski uvedbi enotnega davka na prihodke v višini 16 odstotkov, je danes opozoril državni sekretar na madžarskem gospodarskem ministrstvu Zoltan Csefalvay. Da bi lahko bil umik davka pogoj za mednarodno posojilo Madžarski, so pisali tudi nekateri mediji. Csefalvay je s svojo izjavo danes potrdil pisanje madžarskega časnika Nepszabadsag, da bi lahko EU in IMF od Budimpešte zahtevala nov premislek o omenjenem davku in da bi lahko to postavila kot pogoj za finančno pomoč državi, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
New York • Ameriški avtomobilski koncern General Motors (GM) je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 500 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je praktično nespremenjeno v primerjavi z zadnjimi tremi meseci leta 2010. GM je s tem razočaral analitike. Prihodke je sicer zvišal za tri odstotke na 38 milijard dolarjev. V celotnem lanskem letu je GM ustvaril 7,6 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 62 odstotkov nad dobičkom iz leta 2010 in več, kot je bilo pričakovano. Prihodke je koncern okrepil za 11 odstotkov na 150,3 milijarde dolarjev. Prvi mož GM Dan Akerson poudarja, da je koncern lani zvišal globalni tržni delež in izvedel nekatere strateške investicije v svoje znamke po svetu. GM je lani sicer prodal dobrih devet milijonov avtomobilov in si s tem po nekaj letih znova nadel krono največjega avtomobilskega proizvajalca na svetu.
Pariz • Francija je danes ob močnem povpraševanju na trgu z izdajo srednje in dolgoročnih obveznic zbrala 10,15 milijarde evrov, cena zadolževanja pa se je večinoma znižala. S tem je Francija zbrala zaželeno vsoto, analitiki pa jo ocenjujejo kot solidno, a ne odlično. Največ, pet milijard evrov, je Francija zbrala s petletnimi obveznicami. Povpraševanje je bilo močno, vlagatelji pa so vložili za 10 milijard evrov ponudb. Obrestna mera je dosegla 1,93 odstotka, ker pa gre za nov dolžniški instrument pa po poročanju ameriške agencije AP ni ustreznih primerjav. Francija je izdala še dve-, tri- in 15-letne obveznice, cene pa so bile v primerjavi z zadnjimi dražbami malenkost nižje. Za dveletne obveznice je morala pristati na obrestno mero v višini 0,89 odstotka, za triletne obveznice na 1,09 odstotka, za 15-letne obveznice pa na 1,38 odstotka.
Lizbona • Portugalska je leto 2011 zaključila z rekordno stopnjo brezposelnosti. Ta je v zadnjem lanskem četrtletju znašala kar 14 odstotkov, potem ko je bila še v tretjem trimesečju nižja za 1,6 odstotne točke, je danes sporočil portugalski statistični urad. Na Portugalskem je bilo v zadnjem četrtletju lani 771.000 brezposelnih. V celotnem lanskem letu je stopnja brezposelnosti v povprečju znašala 12,7 odstotka, kar predstavlja 706.100 brezposelnih. Portugalsko gospodarstvo se je v letu 2011 skrčilo za 1,5 odstotka, napovedi pa so slabe tudi za letošnje leto, ko naj bi se portugalski bruto domači proizvod po napovedih tamkajšnje vlade skrčil za tri odstotke. (sta)
Rim • Odločitev italijanske vlade
Obdavčili bodo cerkvene nepremičnine
11
Foto: jefflorenzini.com
Italijanska vlada načrtuje dodatno obdavčitev cerkvenih nepremičnin, ki niso namenjene zgolj bogoslužju. Doslej so bile namreč iz obdavčitve izvzete vse nepremičnine, v katerih so se izvajale humanitarne in druge socialne dejavnosti.
Po novem bodo obdavčene tudi cerkvene nepremičnine, kot so na primer šole, zdravstvene ustanove in različni domovi, tudi če je v njih del prostorov namenjen bogoslužju in nepridobitnim dejavnostim, poročajo italijanski mediji. Davčni inšpektorji bodo preverili, kolikšen del dejavnosti je dejansko namenjen nepridobitnim dejavnostim, vse ostalo pa bodo obdavčili. Enako bo veljalo tudi za druge doslej iz obdavčitve izvzete subjekte, na primer stranke, društva in sindikate, če v njihovih prostorih ne poteka zgolj nepridobitna dejavnost.
Načrtovana sprememba zakonodaje je sicer povezana s postopkom zaradi domnevnega izkrivljanja konkurence in nedovoljene državne pomoči, ki ga je zoper Italijo uvedla Evropska komisija leta 2010, pišejo italijanski mediji.
Ugibanja o tem, koliko naj bi znašali dodatni davčni prihodki iz obdavčitve cerkvenih
nepremičnin, so zelo različna. Gibljejo se od manj kot 100 milijonov evrov pa vse do 2,2 milijarde evrov letno. Agencija za prihodke ocenjuje, da bi lahko pobrali dodatni dve milijardi evrov davkov.
Vlada Maria Montija se bo v prihodnjih tednih po poročanju italijanskih medijev ukvarjala tudi s celovitejšo reformo davčnega sistema, s ciljem znižati davčno obremenitev socialno najšibkejših slojev in poenostaviti celoten sistem. Med drugim naj bi vlada razmišljala o znižanju najnižje dohodninske stopnje, ki zdaj znaša 23 odstotkov, in odpravi že načrtovanega dodatnega zvišanja davka na dodano vrednost za dve odstotni točki.
Izpad teh davčnih prihodkov - zgolj znižanje najnižje dohodninske stopnje za eno odstotno točko naj bi pomenil pet milijard evrov manj davčnih prilivov - bodo skušali nadomestiti z izterjavo utajenih davkov, poročajo italijanski mediji. (sta)
Atene • 130
milijonov evrov pomoči zaman?
Atene ne bodo uspele znižati dolga na 120 odstotkov BDP
Foto: shocking-news.org
Četudi bo Grčija pridobila drugo pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter bodo zasebni upniki pristali na delni odpis grškega dolga, Atene do leta 2020 ne bodo uspele znižati javnega dolga na 120 odstotkov BDP, kot je bil prvotni načrt, temveč le na 129 odstotkov BDP, je povedal vir francoske tiskovne agencije AFP.
Kot je po poročanju AFP dejal neimenovani predstavnik Evropske komisije, je iz poročila finančnim ministrom razvidno, da bo morala Grčija, če bo želela doseči cilj znižati javni dolg na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) prejeti drugo pomoč v višini 130 milijard evrov, skleniti dogovor z zasebnimi upniki o odpisu dolga v višini 100 milijard evrov in ob tem priti še do dodatnih 5,5 milijarde evrov.
Kako bo država to dosegla, morajo njene oblasti ugotoviti še pred nadaljevanjem pogovorov glede drugega paketa pomoči, je dodal vir.
Rezultat teh novih ugotovitev je, da so finančni ministri območja evra v ponedeljek prižgali zgolj zeleno luč za zamenjavo grških državnih obveznic, s katero bodo zasebni vlagatelji izgubili okoli tretjino svojih naložb v Grčijo. Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je sicer še v sredo dejal, da bodo v ponedeljek sprejeli »vse potrebne odločitve« o Grčiji.
Kritike Grčije so vse glasnejše, nezaupanje v Atene pa narašča zlasti v državah z najvišjo bonitetno oceno - v Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem in v Lu-ksemburgu.
Nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager je danes v nizozemskem finančnem časniku Het Financieele Dagblad napovedal, da bi se lahko vprašanje drugega posojila Grčiji zavleklo do grških aprilskih parlamentarnih volitev. Kot je pojasnil, morajo mednarodni posojilodajalci vedeti, ali neka oblast podpira dogovor o posojilu ali ne.
Dodal je, da Grčija še vedno ni pristala na vse pogoje območja evra in IMF in da je zato zaupanje v to državo na »najnižji točki doslej«.
Luksemburški finančni minister Luc Frieden pa je danes izrazil prepričanje, da bodo finančni ministri v ponedeljek vendarle odločili, ali bo Grčija dobila 230 milijard evrov (pomoč evrskih držav, IMF in zasebnih upnikov skupaj). Dodal je, da bo moralo v nadaljevanju slediti še več pomembnih korakov.
Kot je izpostavil, mora biti za to, da bo Grčija izpolnila zaveze, vzpostavljen ustrezen monitoring, grški parlament pa mora do konca meseca potrditi še več ukrepov. V tej luči je poudaril, da se morajo Atene odločiti ali za reformiranje gospodarstva ali za izhod iz območja evra.
Vse bolj hladni so tudi odnosi med Grčijo in Nemčijo. Potem ko je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble v zadnjem obdobju večkrat kritiziral Grčijo, ki mora po njegovih besedah izpeljati dramatične reforme, se je kritično oglasil grški predsednik Karolos Papulias.
»Ne morem sprejeti, da Schäuble žali mojo državo,« so predsednikove besede povzeli grški mediji. »Kdo je gospod Schäuble? Kdo so Nizozemci? Kdo so Finci? Mi vedno ponosno branimo ne le našo lastno svobodo, svobodo v naši državi, temveč svobodo povsod po Evropi,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa Papulias izpostavil novinarjem.
Bolj spraven ton pa je danes ubral predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Poudaril je, da pozdravlja »pogum grške vlade in Grkov v teh izzivov polnih časih« in izrazil upanje, da bodo države z evrom sprejele zaveze grških oblasti. (sta)
Washington •
Republikanci in demokrati dosegli dogovor
Davčne olajšave na plače ostajajo
Voditelja pogajanj med predstavniškim domom ameriškega kongresa in senatom sta danes zgodaj zjutraj zatrdila, da so se uspeli dogovoriti o podaljšanju davčne olajšave na plače in plačevanju podpore brezposelnim.
Republikanski kongresnik iz Wisconsina Dave Camp in demokratski senator iz Montane Max Baucus sta zatrdila, da je dogovor o glavnih zadevah sklenjen, čeprav obstaja še nekaj tehničnih vprašanj. Zadovoljstvo z dogovorom je izrazil tudi predsednik predstavniškega doma republikanec John Boeh-ner iz Ohia, vendar pa je dodal, da to ne bo pomagalo gospodarstvu.
Predsednik ZDA Barack Oba-ma in demokrati trdijo nasprotno, saj naj bi povprečno 1000
dolarjev na leto, kolikor bo družina z dohodki 50.000 dolarjev na leto, plačala manj davka, povečalo potrošniško porabo. Porabo, ki zaleže za dve tretjini gospodarske aktivnosti v ZDA, bodo povečevali tudi brezposelni, ki bodo dobivali podporo. Baucus je zatrdil, da gre za pomembno stvar za 160 milijonov Američanov in za državo.
Volivci, tudi republikanski, olajšave podpirajo, kar so lani decembra izvedeli tudi republikanski kongresniki, ko so najprej nasprotovali senatnemu kompromisu o podaljšanju olajšav za dva meseca do konca februarja. Zahtevali so, da se najprej dogovorijo o zmanjšanju proračunske porabe za pokritje stroškov olajšav in podpore.
Po pritisku volivcev so si premislili in kompromis podprli. Podaljšanja olajšav do konca leta 2012 pa več niso želeli ovirati, čeprav se morda še vedno ne strinjajo, da so koristne, ker bi demokrati to v volilnem letu zanesljivo izkoristili. Republikanci so že v začetku tedna sporočili, da olajšave in podpore ne bodo vezali na obvezno zmanjšanje porabe pri drugih postavkah proračuna.
Namesto 6,2 odstotka od dohodka, bodo Američani, ki zaslužijo manj kot 100.000 dolarjev na leto do konca leta 2012 v zvezni sklad za pokojninsko zavarovanje plačevali le 4,2 odstotka. Odvisno od vira, to na-
nese na teden povprečno med 20 do 80 dolarjev več denarja v žepu, za bencin, hrano in druge stvari. Demokrati so pri zgornji številki, republikanci pri spodnji.
Podaljšanje davčne olajšave bo zvezni proračun stalo okrog 100 milijard dolarjev, podaljšanje podpore za brezposelnost pa 50 milijard dolarjev. Dogovor predvideva tudi nadaljevanje izplačil zdravnikom, ki zdravijo starejše po programu medicare. 20 milijard dolarjev za to, bodo vzeli iz sklada za preventivo proti kajenju in debelosti.
Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi upa, da bodo lahko del stroškov za cel paket pokrili z ukinjanjem vojn v Iraku in Afganistanu. Del stroškov bi sicer pokrili s povečanjem stopnje, ki jo morajo zvezni uslužbenci plačevati v sklad za pokojnino, del pa s prodajo frekvenc ponudnikom mobilne telefonije.
Republikanci so dosegli, da bo maksimalno število tednov za plačevanje podpore brezposelnim skrajšano s sedanjih 99 na 73, brezposelni pa s karticami podpore ne bodo smeli plačevati v trgovinah z alkoholom, nočnih klubih in igralnicah. Demokrati pa so dosegli, da prejemnikom podpore ne bo potrebno obvezno na testiranje za mamila. (sta)
Videm • Z volilne skupščine LAS
63 projektov za 430.000 evrov
Člani Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, ki je bila ustanovljena leta 2006 v Žetalah, so se sredi minulega tedna sestali na redni letni skupščini, ki je bila tokrat tudi volilna. Prisotni člani so namreč izvolili novo, tokrat tretjo garnituro predstavnikov v organ odločanja in finančni organ.
Foto: SM
LAS Haloze je v letih od 2008 do 2011 izdal štiri javne pozive za izbor projektov, na katerih je bilo skupno odobrenih 63 projektov v skupni vrednosti 436.940 evrov. Trenutno se jih izvaja še 16.
V organu odločanja bodo naslednji dve leti javni sektor zastopali Gorazd Ladinek (Majšperk), Matevž Cestnik (Gorišnica) in Evelin Makoter Jabločnik (Zavrč). V ekonomski sektor organa odločanja so bili izvoljeni Suzana Arne-čič (Cirkulane), Elvira Ratajc (Videm) in Lea Širovnik (Maj-šperk). Predstavniki zasebnega sektorja pa bodo v naslednjem mandatu Edvard Hoj-nik (Cirkulane), Darinka Ra-tajc (Videm) in Rado Rodošek (Majšperk). V finančni organ so bili izvoljeni Miran Krajnc iz Podlehnika, Jože Krivec iz Žetal in Mateja Težak iz Zavrča. LAS Haloze je doslej dva mandata kot predsednica vodila Darinka Ratajc, ki je zbranim tudi predstavila dosedanje uspešno delo LAS Haloze. Kdo bo novi predsednik, pa zaenkrat še ni znano, saj Ratajčevi mandat poteče aprila letos, do takrat pa si bodo novega predsednika ali predsednico iz svojih vrst izvolili predstavniki organa odločanja.
Kot je bilo slišati iz poročila preteklega poslovanja LAS Haloze, so v obdobju od leta 2008, ko je bila skupina formalno potrjena na kmetijskem
ministrstvu kot ena prvih v državi, izvedli veliko delavnic, skupščin, projektov in drugih aktivnosti. Skupno ima letos LAS Haloze kar 132 članov, kar je za območje sedmih občin (Zavrč,Gorišnica Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Maj-šperk) s približno 20.000 prebivalci veliko.
Od leta 2008 do leta 2011 je LAS Haloze izdal štiri javne pozive za izbor projektov, na katerih je bilo skupno odobrenih 63 projektov v skupni vrednosti sofinanciranja iz programa Leader 436.940 evrov. V letih 2008 do 2010 je bilo izvedenih
47 projektov, za katere je bilo porabljenih 234.594 evrov iz programa Leader, v letu 2011 pa se je začelo izvajati še 16 novih projektov v predvideni vrednosti sofinanciranja okoli 167.000 evrov in še potekajo.
Po prikazani statistiki je bilo leta 2008 (prvi razpis) prijavljenih 24 projektov, odobrenih in izvedenih pa jih je bilo le devet. Glede na finančno vrednost so bili vsi projekti skupaj v tem letu ocenjeni na 154.600 evrov, dejansko pa je bilo porabljenih za izvedbo 156.070 evrov. Za izvedene projekte je bilo odobrenih
72.597 evrov in pretežno ves denar (71.814 evrov) je bil tudi izkoriščen.
Naslednje leto, 2009., je bilo na poziv prijavljenih 34 projektov, odobrenih jih je bilo 19, dejansko izvedenih in dokončanih pa 14. Skupna načrtovana vrednost projektov je znašala 291.607 evrov, po izvedbi pa je bila dejanska vrednost obračunana na 229.888 evrov. Za izbrane projekte je bilo odobrenih 90.257 evrov iz programa Leader, dejansko pa je bilo potem izplačanih oziroma izkoriščenih 62.849 evrov.
Leta 2010 je pa bilo prijavljenih 28 projektov, odobrenih je bilo 19, dejansko izvedenih pa 17. Načrtovana vrednost projektov je znašala 278.944 evrov, dejanska vrednost pa je nato znašala 229.888 evrov. Za te projekte je bilo odobrenih 106.189 evrov, ob zaključku pa je bilo dejansko izkoriščenih nekaj malega manj kot 100.000 evrov
Za leto 2012 je že v pripravi nov razpis, ki bo predvidoma objavljen sredi marca, na voljo pa bo okoli 190.000 evrov za sofinanciranje iz programa Leader.
SM
Ptuj • Ex-tempore 2012
Največja likovna prireditev
Največja likovna prireditev v času kurentovanja je tudi letos potekala na mednarodni ravni. Tematika Ex-tempora 2012 je bila karnevalsko obarvana, prva nagrada v vrednosti 2000 evrov pa je šla v roke Narcisa Kantradžiča, po rodu Bosanca, ki živi in dela v Celju.
Mednarodni slikarski extempore Ptuj je bil izpeljan že četrtič, tokrat v okviru Festivala kulture in dediščine. Organizirala sta ga Mestna občina Ptuj in Kulturno-umetniško društvo Art Stays. Priglasitev in žigosanje platen je potekalo po vsej Sloveniji, v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem od 6. do 16. februarja, umetniki pa so ustvarjali na temo karnevala, kurenta, pustnih mask ali pomladi.
Odziv je bil ponovno odličen, prijavilo se je 80 umetni-
kov, večinoma iz Slovenije, oddanih pa je bilo 61 ožigosanih slikarskih platen. Med temi je strokovno žirijo najbolj prepričal slikar Narcis Kantard-žič, ki je po rodu iz Bosne in Hercegovine, več let pa živi in ustvarja v Celju. Za svojo umetnino si je slikar prislužil veliko odkupno nagrado v višini 2000 evrov; v petek sta mu jo pred Mestno hišo izročila župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in Jernej Forbici iz društva Art Stays.
Ob zmagovalni nagradi pa so bile podeljene še nekatere. Nagrado v višini 1000 evrov je prejela Sabina Šinko, študentsko nagrado Tjaša Čuš, malo odkupno nagrado pa Igor Dacinger, Barbara Jurkovič in Viktor Šest. Podeljena so bila tudi priznanja za likovna dela: Niku Ribiču, Iztoku Baliču in Otu Vogrinu. Malo odkupno nagrado sta prejela tudi Dino Kolarič in Marko Gavez Kola-rič.
Ob vsem naštetem je le-
tošnji ex-tempore Ptuj 2012 postregel še z eno novostjo. Umetniki so namreč lahko tekmovali tudi s svojimi grafiti. Grafiti ex-tempore je potekal 11. in 12. februarja na Slovenskem trgu, v njegovem okviru pa so nastali trije grafiti. V tej kategoriji je po mnenju žirije absolutni zmagovalec Ptujčan Aleksander Fenos.
Strokovna žirija v sestavi Vladimir Forbici in Marjeta Ciglenečki iz Slovenije, Marika Vicari iz Italije, Matthias Ritter iz Nemčije ter predsednik žirije Laszlo Laszlo Revesz, umetnik in profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Budimpešti, zagotovo ni imela lahkega dela. Kaj vse so umetniki ustvarjali, pa je še danes na ogled v galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj in v razstavišču Revivisa.
Dženana Kmetec
Zmagovalci letošnjega mednarodnega slikarskega ex-tempore so bili razglašeni v petek pred Mestno hišo na Ptuju; zmagovalec Narcis Kantradžič četrti z desne.
Foto: DK
Pa brez zamere
■	v	v
Iz ne-srece v srečo
Kaj pravi Henrik?
V današnjem svetu je dosti ljudi, za katere ne bi mogli reči, da so srečni. To seveda ni trditev, vredna kakega Einsteina, saj je dejstvo o ne-sre-či (kajti tisti, ki niso srečni, niso nujno nesrečni, ampak samo niso srečni, torej so ne-srečni) bolj ali manj transparentno in poznano skoraj vsem. Na naši življenjski poti nam dostikrat ni lahko in žal obstaja (ali pa smo samo mi prepričani, da je tako?) več razlogov za čemerno čelo kot pa za prešeren nasmeh. S tem se med drugimi spoprijema tudi Šved Henrik Edberg, ki v svojem spletnem dnevniku (blogu) piše o pozitivnem pristopu k življenju in ponuja "nasvete", do katerih se je dokopal, ko je svojo življenjsko filozofijo iz negativne obrnil v pozitivno. Glede na to, da nam Edberg noče nič prodati ali od nas na kak drug način izvabiti nekaj evrov, si njegove ideje lahko vsaj ogledamo in jih uporabimo za premislek. Oglejmo si njegov prispevek o sedmih navadah, ki so skupne ne-sreč-nim ljudem (originalni naslov v angleščini se glasi ''7 Common Habits of Unhappy People''). Hkrati ponudi tudi nekaj nasvetov, kako se jih znebiti - celoten tekst najdete na spletnem naslovu http://www.po-sitivityblog.com/index.php/2011/10/05/7-habits/).
Na prvem mestu se znajde ''perfekcionizem'' oziroma navada, da zmeraj iščemo in zasledujemo perfekcionizem. Henrik se sprašuje, ali življenje res mora biti popolno, da bi bili srečni, in ali se res moramo obnašati popolno ter pri svojem ravnanju zmeraj dobiti popolne rezultate, da bi bili srečni? Trdi, da ne moremo vsega narediti popolno in da postavljanje nečloveško velikih ciljev vodi zgolj v slabo samopodobo. Ponuja nam tri smernice, kako se te navade znebiti: zadovoljiti se že z ''dobrim'', ne pa ''perfektnim'', postaviti si roke za vsako nalogo in, tretjič, zavedati se, kakšno škodo si počnemo, kadar imamo glavo polno mitov o popolnosti.
Kot drugo ''navado'', ki nas dela ne-srečne, postavi ''življenje v morju negativnih glasov v naši glavi''. Veliko tega, kar preberemo in slišimo, je slabega, in če si dovolimo, da nam v glavi odzvanja zgolj to, potem nikoli ne bomo srečni. Rešitev (ki najbrž ne bo presenetila nikogar): nadomestimo negativne glasove, misli z bolj pozitivnimi, družimo se s pozitivno naravnanimi ljudmi, berimo takšne knjige, glejmo pozitivne oddaje, poslušajmo pozitivno glasbo.
Pa gremo naprej k tretji točki na Edbergovem seznamu. Ta se glasi ''obtičati v preteklosti in prihodnosti". Če smo z mislimi preveč v preteklosti, če preveč podoživljamo slabe stvari, ki so se (nam) zgodile, in če po drugi strani preveč razmišljamo o tem, kako se bi/bo lahko nekaj zgodilo narobe v prihodnosti, si seveda najbolj škodujemo v sedanjosti, v edinem času, ki ga zares živimo. Zato skušajte živeti življenje sedaj in tukaj, osredotočite se na to, kako ste zdaj, tukaj, in na to, kar počnete sedaj.
Četrtič: ''primerjati sebe in svoje življenje z drugimi''. Nenehno primerjanje sebe in svojega življenja (in stvari v njem) z drugimi nas prav tako kot perfekcionizem vodi v skrajno dotolčeno samopodobo. Za razliko od tega raje primerjajmo sebe s samim seboj. Bodimo prijazni do sebe, naučimo se ceniti stvari, ki nam jih je uspelo narediti ali ki smo jih dosegli. Po drugi strani pa se tudi naučimo biti prijazni, saj se nam to, kako se obnašamo do drugih, dostikrat vrne kot bumerang -pa ne v smislu, da nam potem drugi to prijaznost vračajo, ampak da se tudi sami do sebe začnemo obnašati prijazneje.
Na petem mestu se znajde ''osredotočanje na negativne strani v življenju''. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da tovrstno početje vpliva na lastno ne-srečo. Edberg svetuje, da naj se v tem primeru trudimo biti konstruktivni, sprejemati stvari take, kot so, in da zelo pomaga tudi to, da se znebimo perfekcionizma, ki smo ga omenjali pod točko ena.
Številka šest na seznamu se glasi ''omejevati življenje in samega sebe zaradi prepričanja, da se svet vrti okoli vas''. To se seveda da razumeti v več pomenih, avtor pa ima v mislih tega, zaradi katerega se bojimo, kaj bodo ljudje rekli glede nas, kako nas bodo ocenjevali, če bomo rekli ali počeli nekaj, kar jim ne bi ustrezalo. Rešitev? Zavedati se, da ljudem vseeno ni tako pomembno in da se ne brigajo toliko za to, kar počnete ali rečete. Zraven tega pa se namesto z introspek-cijo, z razmišljanjem o samem sebi, osredotočite navzven, k ljudem, jih poslušajte in jim skušajte pomagati. To bo blagodejno vplivalo na vašo samopodobo in posledično tudi na srečo.
In še zadnja, a vsekakor zelo pomembna navada, ki nas po Edbergovem mnenju dela nesrečne: ''preveč zapletati življenje''. Kaj storiti, da se znebimo tega bremena na svojih plečih? Ne počnimo več stvari naenkrat, ampak se naenkrat osredotočimo na eno stvar in ji posvetimo vso svojo pozornost; znebimo se odvečne krame in stvari (vprašajmo se, kolikokrat smo v zadnjem letu rabili ali potrebovali to-in-to stvar); ne ustvarjajmo si nikakršnih problemov v zvezi z ljubezenskim razmerjem v glavi (namesto tega raje direktno vprašajmo in se posvetimo komunikaciji s partnerjem); ne postanimo odvisni od e-poštnega predala s prejeto pošto (raje preverimo prejeto pošto enkrat na dan in skušajmo pisati kratka e-sporočila, sestavljena iz največ pet stavkov); ne pustimo, da bi nas preplavil stres (kadar smo pod stresom ali zasičeni s problemi - največkrat iz preteklosti -, se zaustavimo, globoko zadihajmo in se umirimo. To nam bo omogočilo, da se produktivno osredotočimo na stvari, ki so pomembne sedaj).
Tako torej Edberg. Ali ima prav, morate pri sebi razmisliti sami. Vsekakor pa je njegovo pisanje vredno razmisleka. Dosti bolj kot pa nenehno razmišljati na primer o sirskem klavcu Asadu in o njegovemu masakriranju lastnega naroda.
Gregor Alič
Prlekija • Fašenk v Lotmerki
Pust brez krofov?!
Tradicionalna ljutomerska pustna prireditev »Fašenk v Lotmerki« je tudi tokrat ob lepem nedeljskem popoldnevu v mestno središče privabila številne obiskovalce, med njimi mnoge z izvirnimi šemami in maskami.
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kdo se skriva pod masko
Od nekdaj burijo domišljijo ugibanja, kdo se skriva za masko. In pri nas na Ptujskem in Dravskem polju so ta ugibanja v tem predpustnem času še toliko bolj prisotna. Verjetno so tudi vam poznane zgodbe, ki so jih pripovedovali vaši starši ali stari starši, kako so nekoč v pustnem času z masko na obrazu obračunali med seboj tudi za osebne zamere, ki so se nabirale skozi vsakdanje življenje. Pa čeprav so velikokrat natančno vedeli, kdo je bil za masko, tega niso mogli dokazati.
Živimo v času in družbi, ki naj bi imela visoke standarde demokracije. A vendar v tem času srečujem ljudi, ki šele za masko upajo izraziti svoj protest, svoje nestrinjanje. To ni le skupina Anonymous, ki se bori proti cenzuri, proti tistim, ki kršijo človekove pravice, ki želijo večjo preglednost delovanja vlade in podobno ...
Srečevali smo jih že prej - pred borzo, na filozofski fakulteti, v zadnjem času pa tudi takrat, ko svojemu županu povedo, da dela velike napake pri investicijah ter da so njihovi hrami učenosti v tem zimskem času mrzli, ker občina ne plača kurjave. To se je dogajalo sicer res v dolenjski prestolnici, pa vendar je to v Sloveniji.
Ste se mogoče vprašali, zakaj so ti ljudje skriti za masko? Verjetno boste najprej pomislili, da je to neka nova kaprica mladih. Pa vendar ni tako. Vsi ti ljudje dobro vedo, da če bi pokazali svoj obraz in povedali državnikom ali drugim, ki so na vplivnih mestih, iz oči v oči, bi za to dejanje nosili posledice. Lahko bi se jim v trenutku spremenilo življenje. Mogoče niti ne takoj. Dovolj je, da fotoreporter samo enkrat ujame tvoj obraz in ga objavijo v časopisu. Tudi če je to v študentskem času. Če ne verjamete, se samo spomnite fotografij nekaterih ministrskih kandidatov, ki so jih pred kratkim kazali po televiziji. Vse se nagradi ali pa tudi kaznuje.
Čeprav smo mogoče mislili, da so časi, ko nismo upali povedati svojega mnenja, že daleč za nami, še zdaleč ni tako.
Zato sem prepričana, da se bo v tem času pri nas več ljudi skrivalo za masko, zato da si bo vsaj enkrat na leto dalo duška in se veselilo. Ob tem pa pozabilo tudi na vsakdanje težave. In verjetno je tudi več možnosti, da razkrinkate tistega, ki se skriva za pustno masko kot tistega, ki hodi vseskozi z masko na svojem obrazu.
Potrebe narekujejo dejanja
„Odpri srce, odpri roke, otiraj bratove solze." S. Gregorčič
Ptuj • Prostovoljec Jan se potepa po Evropi
33 držav v 33 tednih
Francoz Jan Lachner bo v 33 tednih obiskal 33 držav in ob tem spoznal natanko toliko poklicev. Slovenija je osma po vrsti, izbral pa je Ptuj, kjer je minuli teden sodeloval pri izvedbi projekta Kurentanc. Pravi, da je naša država v svetu premalo poznana, sam pa je navdušen nad marsičim.
Jan je obiskal že osem držav. V Sloveniji je sodeloval pri izvedbi projekta Kurentanc.
Foto: DK
24-letni Jan je na Ptuju živel prejšnji teden, njegova izkušnja pa je specifična glede marsičesa. Kot prostovoljec, ki obišče le države, v katerih dobi priložnost za delo, se je na pot odpravil pred dvema mesecema. Začel je na Malti ter prek Norveške, Švice in Liechtensteina prispel tudi do Slovenije. Organizacija projekta je v celoti na njegovih plečih, od ideje do izvedbe pa krije tudi vse nastale stroške. Potuje povsem sam, v vsaki državi pa išče tista dela, ki so zanjo značilna. Kot pravi, je ravno to, da najde ustrezno službo, ki jo teden dni opravlja povsem brezplačno, najpomembnejši pogoj, da se v določeno državo sploh odpravi. Njegov podvig pa ni zmeraj lahko izvedljiv, saj vse zadeve ureja sproti. Kot pravi, ga klasični dopusti in poležavanje na plaži nikoli niso veselili. „Veliko raje spoznavam ljudi na ta način, da obiščem državo in v njej delam tisto, kar je zanjo značilno," pojasnjuje mladi avanturist.
Hotel? Ne, kavč je zakon!
Na svoji poti Jan spoznava ogromno ljudi. Po njegovih besedah je to tudi eden izmed razlogov, da se je odločil bivati pri domačinih. Hoteli ga
Po otroškem veselem rajanju so se v pustnem karnevalu predstavile skupine, ki jim je načelovala godba na pihala KD Ljutomer. Sledili so dijaki gimnazije Franca Miklošiča,
namreč ne zanimajo, pravi, da tudi finančno zanj niso sprejemljivi. Četudi bi imel denar, bi se še zmeraj raje družil z ljudmi, pri katerih biva. Bivališče si namreč poišče prek spleta ter tako sklepa nova poznanstva in prijateljstva.
Tovrstni podvig je Jan načrtoval že nekaj časa. Pravi, da je kot študent rad potoval, a da je zmeraj gojil željo, da bi storil nekaj nevsakdanjega. Njegova starša sta zaposlena v letalskem podjetju, sam pa je diplomant aerodinamike, zato je želel spoznati še kaj drugega kot to področje. Odkrivanje lepot Evrope se mu je zdela prava priložnost za to.
Nedvomno pa je to draga dogodivščina, ki bo, kljub temu da je stroške znižal na minimum in si pridobil tudi
potem pa so se zvrstila turistična društva Cven, Babinci, Stro-čja vas ter športno društvo iz Podgradja in prvič tudi iz Go-denincev v občini Središče ob Dravi. Prav slednji so morda
sponzorje (največji je podjetje Trenkwalder), mladega popotnika stala približno 22 tisoč evrov.
Ribič, arheolog, organizator koncertov, pek...
Po Janovih besedah je Evropa precej draga za potovanje. Prav zato se trudi države obiskovati po vrstnem redu, a se v nobeno ne odpravi, ne da bi vedel, kje bo delal. Tako je bil njegov prvotni načrt iz Slovenije potovati na Hrvaško, a še do zadnjega trenutka ni vedel, kako bo, saj ni imel zagotovljenega delovnega mesta.
„Lahko bi delal kot ribič, a to sem že počel na Malti. Ne želim se ponavljati," pojasnjuje mladi Francoz. V Grčiji se
bili najbolj pristni in aktualni, saj so ponazarjali dogodke ob nedavni odpovedi univerzijade v Mariboru. Njihova skupina je pred množico zagotovila, da bo veliko športno manifestacijo uspela uresničiti in s tem oprati čast slovenskih organizatorjev.
Sicer pa TD Ljutomer tokrat ni uspelo v prleško prestolnico pripeljati vseh lokalnih turističnih društev; pogrešani so bili zlasti predstavniki Stare Ceste, Pristave, Železnih Dveri in Male Nedelje. Skromne so bile tudi stojnice: le na dveh so ponujali toplo-hladne napitke in domači narezek, žal pa nikjer ni bilo na voljo pustnih krofov. Ob tovrstni priložnosti bi jih organizator skorajda moral zagotoviti ...
NŠ
bo tako poskusil v arheoloških izkopavanjih, v Liech-tensteinu je delal v pekarni, na Ptuju pa je sodeloval pri izvedbi projekta Kurentanc. Naše kurentovanje v celoti ga je prevzelo. Pravi, da je bil na začetku nekoliko skeptičen do kurentov in podobnih mask, a ko si je prvič nadel opravo in spil „špricar" (za katerega si je brez težav zapomnil naziv), ga je prevzel neznan občutek. „Kurent je doslej zagotovo med 10 najzanimivejšimi stvarmi, kar sem jih na svoji poti srečal," pravi Jan, ki priznava, da se mu je vse skupaj na začetku zdelo celo bizarno.
Drugih slovenskih mest Jan ni obiskal, prav tako tega ne počne v drugih državah. Biva le v kraju, ki si ga izbere. A vendar pravi, da mu je po doslej spoznanem slovenski način življenja blizu. Prevzet je nad dejstvom, da večina ljudi obvlada vsaj en tuji jezik, saj so Francozi znani po tem, da učenju tujih jezikov ne namenjajo velike pozornosti. Prav tako se mu cene ne zdijo visoke, predvsem zato, ker je prišel iz Švice, ki je zelo draga celo za francoske razmere. Tudi z idejnega vidika pravi, da je Slovenija prva država, v kateri je v celoti našel to, kar je iskal. „Imate pa problem s prepoznavnostjo, saj ljudje po Evropi vedo le, da je Ljubljana prestolnica in da je precej majhna," še dodaja Jan.
Zadovoljen je tudi z izkušnjami, ki si jih je pridobil pri projektu Kurentanc, saj je delal z mlado ekipo, ki mu je veliko pomagala.
O celotni poti in izkušnjah pa Jan redno objavlja novice tudi na svoji spletni strani: www.eurojobsproject.com. Tam so tudi fotografije osmih držav, ki jih je doslej obiskal, čaka pa ga še veliko dela, saj bo v naslednjih 25 tednih prepotoval še natanko 25 držav in spoznal še 25 različnih poklicev.
Dženana Kmetec
Prejeli smo
Načelo solidarnosti je uporabno na vseh ravneh družbenega življenja. Kdor se ga nauči že doma v družini, bo nesebično pristopil na pomoč vsakemu članu družine, ki jo potrebuje in jo bo znal zaživeti v zakonskem odnosu, v službenih razmerjih, na krajevni, občinski, župnijski, državni in mednarodni ravni, ko bo imel za to priložnost.
Župnijska Karitas deluje predvsem v svojem okolju, blaži stiske posameznikov in družin ter osrečuje nesrečne.
ŽK sv. Marjeta se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so prispevali določena sredstva za 17. DOBRODELNI KONCERT ptujske in završke deka-
nije pod geslom Srce, ki vidi.
Revščina je pojem, ob katerem hote ali nehote pomislimo na lačne v Afriki, otroke, starce, begunce in ljudi, ki so jih prizadele naravne katastrofe ali vojne. Poročanje iz določenega kraja je vedno posnetek dogodka, ki bralca, poslušalca ali gledalca vznemiri do te mere, da se vpraša, kaj pa bi lahko sam osebno ali družba naredila, da bi bilo tega manj.
Lep primer, da se da nekaj narediti, je družba PETROL, d. d., Ljubljana, ki se je v minulem decembrskem letu odpovedala poslovnim darilom (koledarji, rokovniki in podobno), ki več ali manj pozneje romajo v koš. Da to predstavlja določen stro-
šek za podjetja ali posameznika vemo, zato so izpeljali zelo humano akcijo, pri kateri so darovali sredstva različnim bencinskim servisom; ti pa so jih podarili v humanitarne namene različnim organizacijam. V nedeljo, 15. januarja, je pri pozni maši Bojan Vozlič, poslovodja v Petrolovem bencinskem servisu Žiher iz Moškanjcev 1 g, izročil vrednostni bon za 200 evrov, ki ga je prevzela zastopnica Karitas v vasi Placerovci in ga podelila naši župljanki.
Solidarnost ima tako dva vidika: je socialno načelo in moralna krepost. V tem smislu je solidarnost delo za skupno blaginjo vseh.
ŽK Sv. Marjete
Skupina iz iz Godenincev v občini Središče ob Dravi se je lotila odpovedane univerzijade; česar Maribor ne zmore, Godeninčani zmorejo.
Foto: NS
«S?
Il


Milan Cimerman
V atletiki vztraja že več kot 40 let
Stran 12
Rokomet
Še tretja zmaga Gorišnice v vrsti
Stran 12
Strelstvo
Šumak najboljši slovenski mladinec na EP
Stran 13
Odbojka
Gladka zmaga proti Mariborčankam
Stran 13
Atletika
Najbolj vsestranski podmladek v državi
Stran 14
Nogomet
Veterani Tržca aktivni v igri in pri delu
Stran 14
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet
Proti Škotski brez Korena in Novakoviča
^^m *
■■■
» H s
.K M I
Foto: Črtomir Goznik
Milivoje Novakovič je v dresu slovenske reprezentance odigral 54 tekem, na katerih je dosegel 19 zadetkov.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Izgubile, a niso razočarale z igro
Krka - Mercator Tenzor Ptuj 36:31 (17:13)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Lazar, Mateša 9, Majcen 2, Korotaj 5, Prapotnik 5, Močnik, Bolcar 4, Tumpej 1, Borovčak, Petrovič, Strmšek 6, Kolednik, Kova-čič, Šrajner. Trener: Nikola Bistrovič.
SEDEMMETROVKE: Krka 4:4, ŽRK MT Ptuj 5/3. IZKLJUČITVE: Krka 6, ŽRK MT Ptuj 6 minut.
V derbiju 18. kroga so ptujske rokometašice gostovale v Novem mestu, kjer so se merile z domačo Krko. Na tekmi jih je vzpodbujala tudi skupinica ptujskih navijačev, ki je bila ekipi v veliko oporo. V ekipo se je po krajši odsotnosti zaradi službenih obveznosti vrnila Nastja Prapotnik.
Gostje so odlično začele tekmo in bile do 20. minute stalno v vodstvu; njihova prednosti sicer ni bila velika, vendar je bila prislužena z borbeno in disciplinirano igro. V 22. minuti so domačinke izenačile na 9:9, nato pa so za varovanke Niko-le Bistroviča nastopile »krizne minute«, v katerih so naredile nekaj zaporednih tehničnih napak. To je bilo za kvalitetno
rißllKr
¡fijpifflfliüiv» '
BAVaitMlrH. ;« *.>! »iiäi'äiii
= * SiiiüL
!ÍÜ I!!! !'!!!!? SitfiSgg if Milili!!! BS!!!IUI II
liÉillii. REMAIS»1»« i
■IMiîSEPÏ'Ml síaií'SNWifüüMl
itf-i^i-_ f. -
k - T' *

«h; i i
mu*
v. S«5ir ííii*
Vratarka Maruša Križanec (ZRK škodbi gležnja branila odlično.
mitol «ifB!
^ M Ii
¡iS
tf'aȔ,S! Iflj
» MS
VlSÏ i''®1
flifinB«
Foto: Črtomir Goznik
Mercator Tenzor Ptuj) je kljub po-
ïm
zasedbo Krke dovolj, da doseže delni izid 8:4 in si do konca prvega polčasa priigra dragocene 4 zadetke prednosti in rezultat 17:13.
To razliko so domačinke ohranjale do približno 45. minute; najvišja prepreka za povečanje prednosti je bila v tem obdobju vratarka Maruša Križanec. Ta je na tekmi nasto-
pila z obvezanim gležnjem, ki si ga je poškodovala na tekmi v Velenju. Ko je nekaj žog zadelo boleče mesto, je z naraščanjem bolečin padala njena zbranost. V 50. minuti je bil na semaforju rezultat 30:23, kar je bila najvišja razlika na tekmi. Nikola Bistrovič je takrat obrambo spremenil v formacijo 4-2 (Ptujčanke so tesno pokrivale
Nogomet • Prijateljski tekmi
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Naslednjo sredo, 29. februarja, slovensko nogometno reprezentanco čaka prva pripravljalna tekma pred pričet-kom kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2014. Slovenski nogometaši bodo v Kopru gostili reprezentanco Škotske, med njimi pa ne bo Roberta Korena in Milivoja Novakoviča, ki sta objavila, da končujeta reprezentančno kariero in da se bosta odslej posvečala le obveznostim v klubu.
Selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Stojanovic je za koprsko akcijo izbral 23 nogometašev, med njimi tudi Harisa Vučkiča, prvič Daliborja Volaša, na seznamu pa je spet tudi Dejan Kelhar. »V tem trenutku, ko je bila večina reprezentantov na počitku oz. v procesu priprav, sem se odločil za malce bolj preverjene igralce, ki jih poznam in za katere mislim, da mi lahko pomagajo na tekmi proti Škotski. To je eden izmed etapnih ciljev, do avgusta bo bržčas treba preizkusiti še kakšnega drugega igralca,
kakšne druge taktične zamisli. Poudarjam, vse to ima za cilj svetovno prvenstvo 2014 oziroma začetek kvalifikacijskega ciklusa zanj,« je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Stojanovič.
»Reprezentanca Škotske ni izbrana naključno. To je logična izbira zaradi vzporednic, ki jih ima škotski nogomet z norveški in islandskim v določenih fazah igre. Seveda pa sem v analizi škotske vrste videl, da ima kakovost tudi v drugih segmentih. To ni več reprezentanca, ki se opira samo na preskok igro, ampak ima tudi določeno kakovost pri igri v polju, podajah, igri ena na ena. To bo dober preizkus za našo vrsto in vsi skupaj že veselimo tekme in nestrpno pričakujemo 29. februar,« je še povedal slovenski selektor.
Slovenska in škotska vrsta sta se doslej pomerili dvakrat, in sicer leta 2004 in 2005 v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. V Glasgowu se je tekma končala z 0:0, v Celju pa so Škoti slavili s 3:0.
jm, sta
Aluminij - Krka 6:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kmetec (3.), 2:0 Petek (16.), 3:0 Rešek (49.), 4:0 Spahič (55.), 5:0 Sambolec (63.), 6:0 Tisaj (79.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Medved, Sambolec, Lonzarič, Bingo, Režonja, Kmetec, Kurež, Petek, Pečovnik. Igrali so še: Lipovac, Rešek, Spahič, Krajnc, Štrukelj, Majer, Kavčič, Tisaj. Trener: Bojan Flis.
KRKA: Urigelj, Vrbetič, Sulejma-novič, Majstorovič, Juršič, Brulc,
Urban, Volarič, Cankar, Dvorančič. Igrala sta še: Barčič in Ožbolt. Trener: Borivoj Lučič.
Nogometaši Aluminija so v sredo igrali proti vodilnemu moštvu 1. slovenske nogometne lige Mariboru, v soboto pa še proti vodilnemu moštvu 3. SNL - zahod, Krki iz Novega mesta. Slednji imajo na prvenstveni razpredelnici pred tekmeci veliko prednost devetih točk.
Kidričani so pričeli silovito, saj je že v 3. minuti Mar-
ko Kmetec matiral domačo obrambo. Ni minilo dolgo, ko je Aljaž Medved stresel okvir gostujočih vrat. V 16. minuti so domačini vodili že 2:0: Gregor Režonja je potisnil žogo po tleh v prazen prostor, kjer jo je lepo sprejel Timotej Petek, ki je obrnil zadnjega moža obrambe Krke in brez težav ukanil še dobrega vratarja gostov, ki je v bistvu najzaslužnejši, da so „kr-kaši" na tekmi prejeli samo pol ducata zadetkov. Do odhoda na odmor so nato tudi gostje izpeljali nekaj obetavnih akcij, vendar se je vse končalo na robu kazenskega prostora Aluminija ali pa v rokah vratarja Murka.
V drugem polčasu so nogometaši Krke delovali nemočno, utrujeno in domači nogometaši so še štirikrat zatresli njihovo mrežo.
Za Dravo tudi Mumlek in Čeh: NŠ Drava Ptuj - Simer Šampi-on 1:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Antolič (10), 1:1 Jovanovič (40), 1:2 Djuranovič (50). 1:3 Kompan (70), 1:4 Djuranovič (77)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Topol-nik, Roškar, Horvat, Druzovič, Lju-
T ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
1. A SRL (ž)
REZULTATI 18. KROGA: Krka -Mercator Tenzor Ptuj 36:31 (17:13), Celjske mesnine - Krim Mercator 25:40 (13:19), Piran - Burja Škofije 47:20 (22:10), Zagorje GEN I - Mli-notest Ajdovščina 38:24 (22:14), Naklo Tržič - Olimpija 35:28 (18:14), Veplas Velenje - Antrum Sežana 42:22 (19:9)
1. KRIM MERCATOR 17	U	o	o	S4
2. ZAGORJE GEN-I 18	1B	o	2	S2
3. KRKA 18		o	5	2B
4. MER. TENZOR PTUJ 18		o	5	2B
5. VEPLAS VELENJE 18	11	o	T	22
6. CELJSKE MESNINE 18	9	o	9	l8
7. PIRAN 18	9	o	9	l8
8. MLIN. AJDOVŠČINA 18	8	o	lo	lB
9. ANTRUM SEŽANA 18	5	o		lo
10. NAKLO - TRŽIČ 17	S	o	14	B
11. OLIMPIJA 18	2	o	1B	4
12. BURJA ŠKOFIJE 18	1	o	lí	2
Ačkarjevo in Skutnikovo), ki je bila uspešna in pet minut pred koncem je bila razlika le še tri gole. Ptujčanke so ob tem zapravile nasprotni napad za zmanjšanje vodstva. Do konca tekme je razlika spet narasla v prid domačink.
Končna razlika petih zadetkov je previsoka glede na prikazano, saj so Ptujčanke s svojo borbenostjo celotno tekmo držale v negotovosti močno domačo vrsto, v kateri so izstopale Nuša Skutnik (8 zadetkov), Ines Čigoja (7) in Filipa Ačkar (6). V taboru ŽRK Ptuj je največ zadetkov dosegla Stela Mateš.
JM
bec, Krajnc, Čeh, Antolič, Mumlek, Nežmah. Igrali so še: Vrečko, Gril, Furh, Goričan, Kočar, Wagner, N. Čeh, Zdovc. Trener: Tomislav Grba-vac.
SIMER ŠAMPION: Čretnik, Za-mernik, Goropevšek, Kompan, Hren, Leskovar, Horvat, Jovanovič, Petrušič, Žagar, Kozar. Igrali so še Felicijan, Samec, Bodiroža, Djuranovič, Golamič. Trener: Jani Žilnik.
Na Ptuju je ekipa Drave gostila ekipo celjskega drugoliga-ša in se tako domačim ljubiteljem nogometa predstavila prvič v tem letu. Modri dres je prvič nosil Miljenko Mumlek, ki bi naj v spomladanskem delu igral za Dravo. Predvsem v prvem polčasu so domačini dobro parirali gostom. V 10. minuti so povedli po akciji, v kateri je Mumlek lepo podal do Antoliča, slednji pa s strelom z okrog desetih metrov žogo poslal v mrežo Celjanov. Nogometašem Simer Šampiona je uspelo izenačiti pet minut pred koncem prvega polčasa.
V drugem polčasu so bili gostje boljši in predvsem bolj strelsko razpoloženi, saj so dosegli še tri zadetke. Omeniti velja, da je za domače nastopil tudi Nastja Čeh, bivši slovenski reprezentant, ki v času obiska v Sloveniji trenira z Dravo.
Danilo Klajnšek
Seznam igralcev za tekmo s Škotsko:
-	vratarji: Vid Belec (Crotone), Jasmin Handanovic (Maribor), Samlr Handanovic (Udinese);
-	branilci: Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilic (Lokomotiva Moskva), Bojan Jokic (Chievo), Dejan Kelhar (Samsun-spor), Matej Mavrič Rožič (Superfund), Marko Šuler (Hapoel Tel Aviv);
-	vezisti: Valter Birsa (Genoa), Josip Iličic (Palermo), Andraž Kirm (Wisla Krakov), Rene Krhin (Bologna), Darijan Matic (Krivbas), Ale-ksandar Radosavljevic (Den Haag), Dare Vršič (Olimpija Ljubljana), Haris Vučkic (Cardiff City);
-	napadalci: Zlatko Dedic (Dynamo Dresden), Zlatan Ljubijankic (Gent), Tim Matavž (PSV Eindhoven), Nejc Pečnik (Nacional), Dalibor Volaš (Maribor).
Foto: Črtomir Goznik
Timotej Petek (Aluminij)
Milan Cimerman • Nagrada za življenjsko delo
V atletiki vztraja že več kot 40 let
Na podelitvi Športnik leta 2011 v Mestni občini Ptuj je prestižno nagrado za življenjsko delo na področju športa prejel Milan Cimerman. Že kot otrok se je ukvarjal s široko paleto športov, med katerimi je začel z osnovnim, bazičnim športom - gimnastiko. Nekaj časa se je ukvarjal z jahanjem, rokometom, borilnimi športi, med katerimi je treba izpostaviti predvsem uspehe v roko-borbi, kasneje pa se je ukvarjal z atletiko. Milan Cimerman je leta 1966 končal Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani, med letoma 1967 in 1980 je bil zaposlen tudi kot profesor športne vzgoje na Gimnaziji Ptuj. Ob aktivni športni in kasneje pedagoški poti je veliko svojega prostega časa namenil treniranju atletike. V tem športu vztraja že več kot 40 let, sedaj v AK Cestno podjetje Ptuj trenira zelo uspešne veterane. Skozi ves ta čas se je redno izobraževal, tako da je po športni (in tudi osebnostni) življenjski plati mnogo znanja prenesel na več kot 200 atletov in atletinj. Vsi so se trudili po svojih močeh, po rezultatih pa med najuspešnejše Cimermanove tekmovalce in tekmovalke sodijo Miki Prstec, Dušan Koren, Tanja Butolen, Drago Skok, Romana Šega, Dejan Dokl, Tanja Rozman, Boris Krabonja, Rok Solina, Rok Vertič, Urban Vertič, Gašper Malek, Aleksander Lo-renčič ... Nagrada za življenjsko delo na področju športa v MO Ptuj je šla prav gotovo v prave roke, v roke Milana Cimermana, ki nam je v intervjuju opisal pomen nagrade in določene poudarke z njegove dolgoletne športne poti.
Kakšen pomen ima za vas nagrada za življenjsko delo na področju športa?
Milan Cimerman: »Ta nagrada mi seveda veliko pomeni, saj je krona mojega vztrajnega dela na področju športa in še prav posebej na področju atletike. V tem športu delujem
<
V

wt
M'

r>
i j-?*
4 >
tí •
% • t
—
■ /C
/A.
-_ -*
Foto: Črtomir Goznik
Milan Cimerman je na prireditvi Športnik leta MO Ptuj prejel nagrado za življenjsko delo.
že več kot štirideset let, za kar sem prejel že kar nekaj nagrad, a ta mi prav gotovo pomeni največ.«
Že kot otrok ste se radi ukvarjali s športom. S katerimi športi?
Milan Cimerman: »V družini smo bili štirje otroci in trije izmed njih smo se resneje ukvarjali s športom. Ker smo živeli ob Dravi, smo poleti veliko plavali, medtem ko smo se pozimi tudi drsali. V osnovni šoli sem se začel ukvarjati z atletiko in kot mnogi mladi Ptujča-ni sem se pri TVD Partizan ukvarjal z gimnastiko. Nekaj časa sem bil član Rokometnega kluba Drava Ptuj, kasneje sem se ukvarjal tudi z jahanjem, pri katerem sem bil do poškodbe kar dober. V nadaljevanju svojega šolanja v Mariboru pa sem treniral tudi rokoborbo, v kateri sem bil tudi nekaj let republiški prvak.«
Kako ste začeli delovati kot trener na področju atletike?
Milan Cimerman: »Po končanem študiju na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani sem
Rokomet • 2. SRL (m)
Še tretja v vrsti
Moškanjci Gorišni-ca - Črnomelj 27:19 (14:5)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 6 (2), Zorli, Bedrač 1, Valenko 5. Arnuš, Balas 4, Lozin-šek 3, Gerčar, Lukaček 2, Dimec 2 (1), Firbas 1, Preac 2, Vincek 2, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 4(3), Črnomelj 3(1): IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 6, Črnomelj 6 minut.
Pred srečanjem s Črnomljem so se v Gorišnici ukvarjali s poškodbami nekaterih rokometašev, kar vsekakor ni najbolj prijetno vplivalo na vzdušje v ekipi, ki je vedela, da se mora gostom oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva. Z morebitnim uspehom bi goste iz Črnomlja in tudi konkurente za 2. mesto na prvenstveni razpredelnici praktično izločili iz borbe za najvišji mesti.
V tretjem zaporednem do-
2. SRL (m)			
REZULTATI 16.	KROGA: Mo-		
škanjci - Gorišnica -		Črnomelj	
27:19, Slovenj Gradec		-	Arcont
Radgona 27:25, Nova Gorica - Ra-			
deče MIK Celje 21:25. Srečanja			
Drava Ptuj - Pomurje, Mokerc Ig -			
Mitol Sežana in Rudar -		Brežice so	
prestavljena.			
1. SLOVENJ GRADEC 15	13	1	1 27
2. MOŠKANJCI - GOR. 15	12	0	3 24
3. RADEČE MIK CELJE 13	10	0	3 20
4. MOKERC IG 14	10	0	4 20
5. ČRNOMELJ 15	9	1	5 19
6. BREŽICE 14	8	0	6 16
7. ARCONT RADGONA 15	7	1	7 15
8. DRAVA PTUJ 14	7	1	6 15
9. NOVA GORICA 15	4	0	11 8
10. POMURJE 13	2	2	9 6
11. MITOL SEŽANA 14	3	0	11 6
12. COL 13	3	0	10 6
13. RUDAR 14	1	0	13 2
se zaposlil na Gimnaziji Ptuj kot športni pedagog. Sam sem usmerjal svoje dijake k treniranju različnih športov, ne samo atletike. S treniranjem atletike na Ptuju sem začel leta 1971 in v tistem začetnem obdobju sem se z nekaterimi posamezniki trudil, da smo uredili tekaško stezo z lešem. Že v tistem začetnem obdobju sem imel kar nekaj talentiranih atletov in atletinj, ki so dosegali odlične rezultate.«
Kako se je ptujska atletika razvijala skozi čas z vašega vidika?
Milan Cimerman: »Lahko rečem, da je ptujska atletika dosegla prvi rezultatski vrh med leti 1971 in 1980. Drugi vrh smo dosegli po ustanovitvi atletskega kluba na Ptuju; v tem času so bili trenerji ob meni še Ljubo Čuček, Miki Prstec in Franc Ivančič, ki je k uspehom popeljal tud Mirka Vindiša. Prav tako pa ptujski atleti in atletinje dosegajo odlične ali odmevne rezultate tudi sedaj, ko je najboljša Nina Kolarič, za njo pa prihaja še generacija nadarjenih mladih tekmovalcev
in tekmovalk.«
Kaj vi trenutno počnete v AK Cestno podjetje Ptuj?
Milan Cimerman: »Treniram skupino atletov veteranov, ki v zadnjih letih dosegajo na domačih in mednarodnih tekmovanjih odlične rezultate. Med njimi so najboljši Marko Sluga, Miki Prstec in Dejan Dokl.«
Dolgo časa ste bili športni pedagog, ravnatelj in atletski trener. Dandanes se mladi premalo gibljejo ali se ukvarjajo s športom. Kakšen bi bil vaš nasvet mladim, da bi bili bolj aktivni?
Milan Cimerman: »V današnjem življenjskem tempu, v katerem prevladujejo računalniki, bi priporočal mladim, da predvsem v popoldanskem času namenijo del prostega časa ukvarjanju s športom. S tem bodo dobili določeno disciplino in motivacijo za svoje delo. Moje mnenje pa je tudi, da tisti, ki je uspešen v športu, je kasneje uspešen tudi v svojem poklicu.«
David Breznik
mačem srečanju je bilo vzdušje v lepo izpopolnjeni gorišniški športni dvorani pravo, dodatno pa ga je začinila večja skupina kurentov iz Formina. V takšnem vzdušju dodatna motivacija ni potrebna in domači

Foto: Črtomir Goznik
Mihael Petek je bil najboljši strelec svoje ekipe.
so srečanje začeli silovito ter si hitro priigrali visoko vodstvo. Njihova igra je temeljila na kamniti obrambi in hitrih nasprotnih napadih. Zelo zgovoren je podatek, da so gostje svoj drugi zadetek na tekmi dosegli šele v 20. minuti, v celem prvem polčasu pa so jih skupno dosegli le pet!
Prvih deset minut drugega polčasa so gostje nekoliko znižali visoko vodstvo domačih in njihov zaostanek je znašal
šest zadetkov (20:14). To pa je bilo še vseeno dovolj, da so domačini v končnici lahko igrali mirno in so na koncu brez večjih težav prišli do novih dveh točk. S tretjo zaporedno zmago v drugem delu prvenstva so si zagotovili lepo zalogo pred tritedenskim odmorom, v katerem bodo imeli priložnost, da »zacelijo« vse poškodbe in da se dobro pripravijo na zadnji del prvenstva.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Povedli za + 5, a obstali
Celje Pivovarna Laško B - Velika Nedelja Carrera Optyl 24:23 (14:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec, Majcen 1, Kaučič, Ko-cen, Hanželič 5, Horvat 6, Bezjak, Veselko 1, Bračič 1, Škripec 1, Preac, Ivančič 6, Dogša, Lorenčič, Špin-dler 2, Tušak. Trener: Bojan Munda.
Po pomembni zmagi v prvem krogu nadaljevanja prvenstva v 1. B slovenski ligi proti Slovanu so rokometaši iz Velike Nedelje dokaj optimistično odšli na nedeljsko gostovanje v Celje. Morebitni uspeh iz tega srečanja bi jim veliko pomenil v nadaljevanju prvenstva, saj bi potem lahko igrali bolj sproščeno.
Oboji so srečanje pričeli zelo motivirano, veliko pozornosti pa je bilo namenjene igri v obrambi. To trditev potrjuje tudi relativno majhno število doseženih zadetkov ob koncu prvega polčasa, ki so ga s tremi zadetki prednosti dobili domači rokometaši.
To prednost so gostje v drugem polčasu kaj hitro izničili in prišli v 43. minuti z delnim izidom 0:8 sami do prednosti 14:19. Vse skupaj je že nekako dišalo po zmagi, vendar so se vendarle prebudili tudi Celjani. Ob tem so Nedeljčani naredili še nekaj napak, k izenačenju pa sta domačinom
Kegljanje
1. B SRL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Celje Pivovarna Laško B - Velika Nedelja Carrera Optyl 24:23, Dol TKI Hrastnik - Grča Kočevje 28:28, Slovan
-	Dobova 28:24, Alples Železniki -Škofljica 31:25, Sviš Pekarna Grosuplje - Sevnica 27:25, Grosuplje
-	Cerklje 33:29
1.	SEVNICA 13 11 1 1 23
2.	SVIŠ GROSUPLJE 13 11 0 2 22
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 13 7 1 5 15
4.	GROSUPLJE 13 7 0 5 14
5.	CERKLJE 13 6 2 5 14
6.	DOL TKI HRASTNIK 13 5 3 5 13
7.	V. NEDELJA C. O. 13 5 2 5 12
8.	DOBOVA	13 3 4 6 10
9.	SLOVAN	13 3 4 6 10
10.	GRČA KOČVJE 13 4 2 7 10
11.	ŠKOFLJICA 13 2 4 7 8
12.	ALPLES ŽELEZNIKI13 2 1 10 5
nekoliko pomagala tudi sodnika. V 57. minuti je bil rezultat izenačen na 22:22, nato pa je vsaka ekipa dosegla še en zadetek. V zadnjih trenutkih igre so rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyla ostali na parketu s samo štirimi rokometa-ši, izključena sta bila Dokša in Bračič. Pot do zmage je bila domačim rokometašem praktično odprta, kar so potrdili z doseženim zadetkom. Gostom je ostalo za zadnji napad 45 sekund, vendar ga niso uspešno realizirali. Trener Bojan Munda od 45. minute naprej ni mogel računati na Škripca, ki je dobil močan udarec v glavo.
Danilo Klajnšek
Uspešna pustna sobota
Pustna sobota je bila uspešna za ptujske kegljavke in kegljače, saj so v bili oboji uspešni v prvenstvenih obračunih. Dekleta so bila prepričljiva v borbi za obstanek z direktnimi konkurentkami iz Slovenj Gradca in se na koncu veselila pomembne zmage. Z dvema novima točkama so se premaknila za mesto navzgor na prvenstveni lestvici in bodo lahko v zadnjih petih krogih igrala bolj sproščeno. Štirinajstdnevni premor, ki sledi, pa bo vsekakor pripomogel, da svojo formo še dvignejo.
Če so dekleta praktično rešila vprašanje obstanka, pa se bodo fantje morali za podoben dosežek še potruditi, saj so razlike med ekipami izjemno majhne. Tokrat so visoko premagali tekmece iz Slovenj Gradca: vse je delovalo kot dobro naoljeni stroj in dve zelo pomembni točki sta ostali doma. Ptujčani so sedaj šesti, iz lige pa na koncu izpadeta zadnji dve moštvi.
1. B SKL (ž)
REZULTATI	14. KROGA: Drava		
Deta Center -	Slovenj Gradec 7:1,		
Impol - Trebnje 7:1, Radenska -			
Gorica 2:6, Lanteks II		-	Miklavž
7:1, Šoštanj -	Novo mesto 6:2		
1. LANTEKS	14 13	0	1 26
2. TREBNJE	14 11	0	3 22
3. IMPOL	14 8	1	5 17
4. MIKLAVŽ	14 8	0	6 16
5. ŠOŠTANJ	14 7	0	7 14
6. RADENSKA	14 5	2	7 12
7. DRAVA DETA CENTER14 5		0	9 10
8. SLOVENJ GRADEC 14 4		2	8 10
9. GORICA	14 3	1	10 7
10. NOVO MESTO	14 3	0	11 6
529, Fridl 524, Plajnšek 493, Kozo-derc 293 - Planinc 261, Kolar 508, Bombek 514
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 14. KROGA: Drava Deta Center - Gašper Korotan 7:1, Ceršak - Nafta 4:4, Petrol - Prepolje 3:5, Lokomotiva - Radenska 2:6, Rile Servis - Konjice 5:3
1.	NAFTA	14 11 1 2 23
2.	PREPOLJE 14 9 0 5 18
3.	RADENSKA 14 8 0 6 16
4.	CERŠAK	14 6 3 5 15
5.	KONJICE 14 6 1 7 13
6.	DRAVA DETA CENTER14 6 0 8 12
7.	PETROL	14 5 2 7 12
8.	GAŠPER KOROTAN 14 4 3 7 11
9.	LOKOMOTIVA 14 5 0 9 10
10.	RILE SERVIS 14 5 0 9 10
DRAVA DETA CENTER -GAŠPER KOROTAN 7:1 (3164 - 3065)
DRAVA DETA CENTER: Kozo-derc 560, Arnuš 482, Žnidarič 515, Murko 521, Premzl 547, Čeh 539
Danilo Klajnšek
DRAVA DETA CENTER -SLOVENJ GRADEC 7:1 (3025 - 2911)
DRAVA DETA CENTER: Krušič
^áfflfe^
c

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNI KOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Gladka zmaga Ptujčank
ZOK AC Prstec Ptuj - Maribor 3:0
(7, 17, 20)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Vindiš, Intihar, Kokol, Kramberger, Kosi, M. Miličevič, T. Miličevič, Sta-net, Leskovar, Islamovič. Trenerka: Jasna Zajšek.
Ptujske odbojkarice so v dvoboju z Mariborčankami dosegle gladko zmago 3:0 v nizih. Dober start domačink je takoj pokazal razliko v kvaliteti, saj so se ptujske odbojkarice razigrale. Seriji odličnih servisov Vindiševe in Intiharjeve sta prinesli visoko prednost, saj se je niz končal s 25:7. V tem delu srečanja so gostje igrale zelo razigrano, medtem ko je domača igra stekla in so bile na željenem nivoju tudi napadalne akcije. Sledil je že znani padec v drugem nizu, kar je značilnost v glavnem mlade ptujske ekipe, v kateri sta tokrat dobili kar veliko priložnosti Islamovičeva in Krambergerjeva. S solidno predstavo so Ptujčanke niz dobile s 25:17. Sledil je še najbolj zanimiv del tekme, v katerem so Mariborčane zaigrale bolj
3. DOL - vzhod (ž)			
REZULTATI 13.	KROGA: AC		Pr-
stec Ptuj - Maribor 3:0,		Prevalje	
II. - Mežica 3:0, Vuzenica -		Turbina	
3:1, ZM Ljutomer -	Črna 3:1		
1. AC PRSTEC PTUJ	11 9	2	28
2. VUZENICA	12 8	4	27
3. TURBINA	12 9	3	26
4. ZM LJUTOMER	11 7	4	21
5. MEŽICA	12 7	5	18
6. FORMIS II.	11 5	6	15
7. PREVALJE II.	12 4	8	10
8. ČRNA	11 2	9	7
9. MARIBOR	12 1	11	4
organizirano in borbeno, kar je imelo za posledico celo njihovo vodstvo 10:15. Igralke Ptuja so nato po zaslugi najboljše posameznice na tekmi in ka-petanke Sare Vidovič (skupno je dosegla kar 20 točk, op. a.) naredile preobrat in tretji set dobile s 25:20.
Za igro in zmago je Ptujčanke nagradila z aplavzom kar številna publika, med katero je bilo tudi nekaj mask. Z novimi tremi točkami so članice ŽOK AC Prstec s Ptuja prevzele vodstvo v 3. ligi in so tako nekaj krogov pred koncem tega tekmovanja na dobri poti k napredovanju v višjo ligo.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so prevzele vodstvo na lestvici 3. lige.
Boks • 2. SBL, 5. krog
V Ljubljani nastopila dva ptujska kluba
Boksarska zveza Slovenije in Boks klub Golden Gloves sta v soboto v Ljubljani pripravila 5. krog tekmovanja v 2. slovenski boksarski ligi. V tem tekmov-nju se v glavnem kalijo mladi boksarji in boksarke, ki so tudi tokrat prikazali dober nivo boksarskega znanja. Skupno je bilo v kadetski, mladinski in članski kategoriji prijavljenih čez trideset tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi je imel BK Ring štiri svoje predstavnike, BK Legionar pa enega.
Za slednjega je nastopil nadarjeni David Kramberger, ki je v zelo izenačenem dvoboju dosegel zmago proti domačinu Timu Ferjanu. Dvoboj je bil sicer neodločen, vendar so sodniki zmago pripisali Krambergerju, ki je vsekakor eden izmed najbolj talentiranih varovancev Dejana Zavca. Na drugi strani BK Ring tokrat rezultatsko ni bil tako uspešen, saj sta v ring vstopila Monika Božičko in Marko Bočkaj. V
kategoriji do 51 kilogramov je Božičkova izgubila s Katjo Fer-lič. Članica KBV Sande Teama je bila proti Ptujčanki izrazito boljša v prvih dveh rundah, v katerih si je nabrala odločilno prednost. V teh dveh rundah je Božičkova predvsem slabo izpolnjevala taktične zahteve trenerja Ivana Pučka, medtem ko je bila v tretji rundi veliko boljša tekmica: to je bilo na koncu premalo za zmago. Po dveh zmagah Marka Bočkaja se je ta tokrat meril z izrazito močneješim tekmecem Markom Muratovičem. V solidnem dvoboju je ta predvsem po zaslugi izkušenj prišel do odločilne prednosti.
V 2. ligi trenutno vodi KBV Ljubljana (39 točk) pred BK Slovenska Bistrica (26) in BK Ring s Ptuja (25). Na 9. mestu najdemo drugi ptujski klub Le-gionar, ki je do sedaj zbral 12 točk.
David Breznik
Rezultati:
Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Katja Ferlič (KBV Sande Team) 0:2 Marko Bočkaj (BK Ring Ptuj) - Marko Muratovič (KBV Sande Team) 0:2 Tim Ferjan (Golden Gloves) - David Kramberger (BK Legionar Ptuj) 0:2
Strelstvo • EP z zračnim orožjem 10m - Vierumäki
Sumak najboljši slovenski mladinec na Finskem
Med 14. in 20. februarjem se je na Finskem odvijalo letošnje evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za člane in mladince. Tekmovanje je bilo zaradi svojega olimpijskega kvalifikacijskega značaja še posebej pomembno, na Finsko pa je tako iz 45 držav pripotovalo 580 najboljših strelcev, ki so si poskušali zagotoviti eno izmed 16 še prostih olimpijskih vstopnic. Slovenska reprezentanca je na sever Evrope poslala dodobra pomlajeno ekipo, ki je bila sestavljena iz 7 mladincev, od tega 6 novincev na prizorišču velikih tekmovanj in 3 članskih tekmovalcev. Cilji mladinskega dela ekipe so bili večinoma vezani na nabiranje tekmovalnih izkušenj, medtem ko so člani v deželo tisočerih jezer odpotovali z vizijo Sloveniji priboriti dodatno vstopnico za OI v Londonu. Nastop na olimpijskih igrah sta si namreč - z medaljama na EP v Beogradu 2011 - že priborila Rajmond Debevec in Boštjan Maček. Najprej so v četrtek in petek s svojimi nastopi opravili mladinci in mladinke, v soboto in nedeljo pa smo kot vrhunec prvenstva spremljali še nastope članov in članic. Med slovenskimi strelci sta se najbolje odrezala Živa Dvoršak, ki je med članicami s puško osvojila 7. mesto in se kot edina slovenska predstavnica (kot vodilna s 399 krogi!) uvrstila v finale ter si zagotovila eno izmed štirih olimpijskih kvot, ter ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak ki je med mladinci s puško osvojil 18. mesto.
Dvoršakova držala obljubo in znova ponovila 399 krogov
Mlada strelka iz Ljubljane Živa Dvoršak je med članice prestopila šele pred dobrima dvema mesecema, odlično formo v letošnji sezoni, v kateri je kar nekajkrat dosegla izjemno visokih 399 krogov, pa je unovčila na najboljši možni način - s kvalifikacijsko zmago (399 krogov) se je uvrstila v svoj prvi finale na velikih tekmovanjih in osvojila olimpijsko kvoto! Čeprav je v finalu s 100,0 kroga pokvarila svojo uvrstitev iz predtekmovanja in se na koncu morala zadovoljiti s 7. mestom, pa to ni pokvarilo prešernega vzdušja v slovenski reprezentanci, ki je na ta način izpolnila svoj glavni cilj in s tremi uvrščenimi na olimpijske igre izenačila dosežek iz pre-dolimpijskega Sydneya 2000.
Foto: Arhiv SZS
Jan Šumak (na fotografiji zadaj desno v rdečem) je na Finskem v pravi zimski idili med slovenskimi reprezentanti dosegel drugo najboljšo uvrstitev in se v zgodnjih ponedeljkovih jutranjih urah zadovoljen vrnil v Slovenijo. Na sliki stojijo z leve strani Klemen Juvan, Katja Vodeb, Nina Juvan, Jan Šumak in trenerja Andreja Vlah in Alojz Mikolič; spredaj z leve čepijo Anuša Kovačič, Špela Mihalič in Živa Muhič.
Foto: Ahiv SZS
580 strelcev iz 45 držav je na EP na Finskem izkusilo dobre pogoje na strelišču, šestnajsterica srečnih pa si je priborila tudi olimpijsko vstopnico za London.
si je leta 2010 najboljši slovenski mladinec Grega Potočnik
z enakim dosežkom 589 krogov na EP na Norveškem priboril 11. mesto, enak dosežek pa je leta 2006 na SP v Zagrebu uspel tudi takratnemu ormoškemu mladincu Tadeju Horvatu. Za finalno osmerico je bilo treba doseči kar 592 krogov, s takšnim dosežkom pa sta si nastop v finalu zagotovila le dva izmed petih strelcev, ki so se pomerili v dodatnem izločilnem boju (shot-off). Evropski prvak je postal nemški strelec Michael Jancker s 596 krogi in končnim 697,7 kroga, za tretje mesto, ki ga je osvojil Ukrajinec Sergij Kasper, pa je bilo treba doseči 593 krogov in finale 104,1 kroga. Nov evropski in svetovni rekord za ekipni dosežek s 1777 krogi pa so postavili nemški strelci, ki so tako ponovili dosežek iz Brescie 2011, kjer so slavili s 1773 krogi.
Moičevica zdelala trema, Markoja ni presenetil
Dosežki ostalih slovenskih tekmovalcev na EP na Finskem so bili večinoma v povprečju tistega, kar so dosegali čez celotno sezono. Dober nastop je s 369 krogi in 22. mestom med mladinkami s pištolo uspel sev-niški strelki Anuši Kovačič, več kot 34. mesto s 556 in 363 krogi smo zagotovo pričakovali od Klemna Juvana in Katje Vodeb, dveh mladincev s pištolo, podobno tudi od Nine Juvan s 391 krogi na 36. mestu. Pod bremenom tekmovalnega pritiska velike priložnosti za osvojitev olimpijske kvote pa sta pregorela strelec s puško Željko Moičevic s 591 krogi na 46. mestu in Robert Mar-koja s 586 krogi na 65. mestu. Simeon Gonc, STA
Naslov evropske prvakinje je obranila 41-letna Nemka Sonja Pfleischifter (398/502,8 kroga).
»Na tekmi je bilo vse tako, kot je treba. Bila sem zelo živčna, še posebej na koncu, ko mi je začelo zmanjkovati časa in nisem vedela, ali bom pravočasno dokončala zadnjo serijo. Hvala vsem trenerjem ter članom tukajšnje reprezentance, ki so mi v Vierumakiju stali ob strani in mi pošiljali pozitivne valove. Najbolj pomembno je, da sem izpolnila cilj in se uvrstila na olimpijske igre. V finalu so odločilno vlogo imele izkušnje, meni pa je zmanjkalo samozavesti, tako kot na nekaterih minulih finalnih nastopih v tem letu. Moram priznati, da sem bila v kvalifikacijah veliko bolj živčna kot v finalu, zato še toliko težje razložim mojo slabšo predstavo v finalu. Celotno zadevo bom prespala in jo skupaj s trenerji analizirala, do odhoda v London pa jo moramo še popraviti,« je po koncu nastopa dejala nova slovenska
Foto: Ahiv SZS
Živa Dvoršak je na Finskem s 7. mestom in 399 krogi uresničila svoj cilj in se kot tretja slovenska strelka kvalificirala na POI London 2012.
olimpijka.
»Živa je dosegla največji uspeh v svoji kratki strelski karieri. Mislim, da se je v kvalifikacijah preveč izčrpala, za finale pa ji je zmanjkalo moči. O njej bomo še veliko slišali in menim, da se bo na olimpijskih igrah znova uvrstila v finale,« je uspeh Dvoršakove opisal predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič, ki je bil v velikem finalu osmih strelk med najglasnejšimi na tribuni, medtem ko je njen klubski trener David Zalar dodal: »Fe-nomenalno! Pred odhodom v Vierumaki smo načrtovali preboj v finale, kar smo v celoti izpolnili. Finalni nastop je bil nekoliko slabši, kar pa v tako močni konkurenci sploh ni presenetljivo.«
Jan Šumak dosegel drugi najboljši rezultat v slovenski reprezentanci
Jan Šumak, najboljši ormoški strelec v zadnjem obdobju, ki si je zraven pištolskega strelca Kevina Vente - EP Brescia 2011 in Tadeja Horvata - SP Zagreb 2006, zagotovil mesto v izbrani vrsti na kakšnem velikem tekmovanju, je z rezultatom 589 krogov (serije 96, 98, 99, 98, 98 in 100) uspešno končal svoj premierni nastop na EP in se z drugo najboljšo slovensko uvrstitvijo veselil 18. mesta. Po dosežkih iz letošnje sezone je bila sicer želja njegovega trenerja Stivena Vočan-ca uvrstitev v finale, kar je bilo glede na vse letošnje dosežke povsem realno, vendar sta bila na koncu oba zaradi izjemno visokih rezultatov zadovoljna tudi z uvrstitvijo na 18. mesto. Za primerjavo naj zapišemo, da
Rezultati:	
zračna puška članice:	
1. Sonja Pfeilschifter, NEM	502,8 (398)
2. Katerina Emmons, ČEŠ	502,2 (398)
3. Andrea Arsovic, SRB	501,4 (397)
4. Barbara Engleder, NEM	500,8 (397)
5. Emilie Evesque, FRA	500,3 (398)
6. Marte Torvik, NOR	500,2 (397)
7. Živa Dvoršak, SLO	499,0 (399)
8. Stine Nielsen, DAN	498,6 (398)
Zračna puška mladinci:	
1. Michael Jancker, NEM	697,7 (596)
2. Giuseppe Capano, ITA	697,4 (594)
3. Sergij Kasper, UKR	697,1 (593)
4. Istvan Peni, MAD	696,1 (594)
5.Evgeny Panchenko, RUS	694,7 (592)
6. Andre Link, GER	693,2 (592)
7. Jan Chyhileichyk, BLR	692,3 (594)
8. Jorgen Persson, ŠWE	691,8 (593)
18. Jan Šumak, SLO	589
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Najbolj vsestranski podmladek v državi
Kvalitetno in sistematično delo v ptujskem klubu se pozna prav pri delu z mladimi. Več kot dober dokaz za to je ponudilo državno prvenstvo v mnogoboju za starostni kategoriji U-12 in U-14, ki je potekalo v Slovenski Bistrici. Fantje in dekleta so si v obeh starostnih kategorijah priborili dva posamična naslova, eno drugo mesto, v ekipnem točkovanju pa prav tako dva naslova in eno drugo mesto. Med dekleti, mlajšimi od 12 let, je v četvero-boju zmagala Sara Serdinšek, najbližje zasledovalke pa se ji je uspelo otresti v zadnji disciplini, teku na 300 metrov. Sicer je Serdinškova na 60 metrov tekla 8,97 sekunde, v daljino je skočila 415 centimetrov, težko žogo je sunila 7,87 metra, 300 metrov pa je pretekla v 51,68 sekunde. Klubska kolegica Monika Kiselak je uspeh dopolnila s petim mestom, seštevek njunih točk pa jima je prinesel ekipno zmago v konkurenci 24 slovenskih klubov.
Še bolje pa je podmladku Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj šlo v konkurenci U-14. Znova je bila za konkurenco premočna Maja Bedrač, ki se je še posebej izkazala v skoku v daljino in skočila kar 547 centimetrov. Glede posamičnih disciplin je vso konkurenco ugnala tudi v suvanju težke žoge (12,52 metra), druga je bila na 60 metrov (8,18 sekun-
Na državnem prvenstvu v mnogoboju za kategoriji U-12 in U-14 so bili Ptujčani na vrhu tako med posamezniki kot ekipno.
de), najslabše pa je opravila s tekom na 600 metrov. Bedra-čeva je prispevala tudi levji delež k drugemu mestu v ekipni razvrstitvi. Pri dečkih pa si je drugo mesto priboril Jaka Ko-stanjevec. Najbolje mu je šlo v skoku v daljino (525 centimetrov), nato v teku na 60 metrov (8,43), hiter je bil tudi na 10-krat daljši razdalji, suvanje težke žoge pa je bila njegova najšibkejša disciplina. Skupaj s kolegom Žanom Vihrom, ki je bil posamično šesti, sta zmagala v ekipni razvrstitvi.
Uroš Esih
Zadovoljstva nad rezultati svojih varovancev ni mogel skriti trener Aleš Bezjak: »Če bi na kratko strnil vtise minulega vikenda, lahko povem, da sem s tekmovanji zelo zadovoljen, pokazalo se je, da smo v sistemu treninga na pravi poti in da znamo razvijati atlete v mlajših selekcijah.«
Bezjaka posebej veseli dejstvo, da se ob zelo nadarjenem rodu letnikov 1998 za njimi vedno bolj izkazujejo tudi mlajši. »Razpredenost strukture in učinkovitost sistema delovanja ptujske atletske šole je verjetno ena najboljših v Sloveniji. To nedvoumno kažejo rezultati v mlajših kategorijah, ko z neprimerno manjšo bazo otrok znamo enakovredno ali pa še dejansko bolje tekmovati od večjih sredin. Zelo sem ponosen na otroke, saj je mnogoboj zelo zahtevna disciplina, ki gradi vsestransko razvijajočega se športnika. Prav v tej prvini znamo na Ptuju najti uspešnost pri mladih,« je še povedal Bezjak.
Nogomet • NK Tržec veterani
Aktivni pri igri in delu
Nogomet ima v Tržcu in okolici dolgo in bogato tradicijo: nekoč je članska ekipa NK Tržec igrala pomembnejšo vlogo v 1. ligi MNZ Ptuj, sedaj
Padalstvo • AK Ptuj
Obetaven uvod v sezono padalstva
Pa se je začela nova sezona padalskih tekem tudi za Aeroklub Ptuj. Minuli konec tedna so se Ptujčani za začetek pogumno odločili za nastop na tekmi za evropski pokal v paraskiju (gre za padalsko disciplino, ki je sestavljena iz dveh serij smučanja veleslaloma in padalskega dela s šestimi serijami s samim doskokom na cilj).
Zaključna tretja tekma se je odvijala v Srednji vasi v Bohinju. Pred tem se je tekmovanje pred mesecem dni pričelo v Avstriji, druga tekma pa bi naj bila izpeljana v Nemčiji, a zaradi nemogočih vremenskih razmer ni bila regularna. Ptujski fantje v postavi Matevž Cestnik, Aleksander Čuš, Tomaž Korpar in Anton Košir (slednji prihaja iz kluba Lesce) so nastopili na tretji tekmi.
Tudi z izvedbo te so imeli organizatorji nemalo težav, a so se resnično trudili na vse kriplje, da bi spra-
vili tekmovanje pod streho. Borili so se z nizkimi temperaturami, močnim vetrom in nazadnje še z gosto meglo. Ekipna zmaga v športnem delu je pripadla Gorenjcem, ekipi Elana (Gorazd Lah, Matjaž Prista-
vec, Uroš Ban in Uroš Ule). Na tretji tekmi kot tudi v skupnem seštevku so slavili ekipni zmagi. Uroš Ban pa si je domov odnesel še srebro z domače tekme in bron s tekmovanja v skupnem seštevku.
pa je na dobri poti, da se tja vrne. S časom so v Tržcu ustanovili še veteransko ekipo, ki tekmuje v ligi + 40 (starejši od 40 let). Sestavljajo jo večinoma nekdanji nogometaši iz Tržca in okolice.
Ti z uvrstitvijo po jesenskem delu tekmovanja niso zadovoljni, vendar upajo, da bo v spomladanskem delu bolje. Ob igranju so aktivni pri delu kluba, kar je prav tako izjemno pomembno. Veselijo se predvsem novega igrišča, saj bodo imele tako vse selekcije NK Tržec veliko boljše pogoje za delo. Aktivni bodo tudi pri organizaciji pokalnega članskega polfinala, ki ga bo gostilo vodilno moštvo 2. slovenske nogometne lige Aluminij iz Kidričevega.
Danilo Klajnšek
Ptujčani so imeli nekoliko manj sreče s 6. mestom, a so se toliko bolj veselili obetavnega začetka sezone mladega Matevža Cestnika (na fotografiji), ki je v konkurenci med mladinci dosegel tretje mesto. Aleksander Čuš je med člani zasedel 21., Tomaž Korpar pa 25. mesto.
Matevž Cestnik: »Seveda sem vesel tega rezultata. Za smučarski del tekme sem kar pričakoval, da ne bom blestel, sploh ko sem opazoval konkurenco. Sem pa toliko bolj zadovoljen s padalskim delom tekme.« Na vprašanje, kako mu je bilo všeč tekmovati v zimskih razmerah, nam je odgovoril: »Tekmovati v paraskiju je res nekaj posebnega. Tu gre za povsem drugačne pogoje, kot si jih vajen z drugih tekem.«
Kot so že vajeni, so se tudi tokrat padalci iz Aerokluba Ptuj lotili velikih tekmovanj praktično brez treninga. Za prekaljene mačke to ni prevelik problem, za novince pa je ob takih pogojih vsak dober rezultat občudovanja vreden.
Vesna Osterc
Nogomet • Prijateljski tekmi
Zavrč - Ljutomer 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kocbek (2.), 1:1 Matjašič (50.), 1:2 Ciglarič (78.)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Avguštin, Kuserbanj, Letonja, Kokol, S. Čeh, Kokot, Murat. Igrali so še: Sagadin, Filipovič, Lunder, Fridl, Matjašič, Šmajder. Trener: Miran Emeršič.
LJUTOMER: Mlinaric, Žinko, Smolkovič, Plečko, Munda, Kardinar, Žnida-rič, Grizold, Vogrinec, Feguš, Kocbek. Igrali so še: Panič, Majerič, Ciglarič, Karlovčec. Trener: Rudi Viher.
Nogometaši Zavrča so doživeli drugi poraz v okviru priprav na spomladanski del prvenstva. Res je, da so doslej naporno vadili, vendar to ne bi smel biti izgovor za poraz z Ljutomerčani. Ti so si samo vzeli tisto, kar so jim domačini - tokrat na igrišču z umetno travo v Kidričevem - dopustili. Že takoj na začetku so jih kaznovali za napako in povedli. Res je, da so imeli Zavrčani v nadaljevanju terensko pobudo, vendar tega niso uspeli izkoristiti za dosego izenačujočega zadetka.
Ko so v 5. minuti nadaljevanja prek Matjašiča izenačili, so upali na nadaljevanje takšne igre. To jim žal ni uspelo in gostje so še enkrat - v 78. minuti - presenetili in dosegli zmagovit zadetek. Porazi so sicer sestavni del športa, a se je treba iz njih nekaj naučiti.
1A Avto Gerečja vas - Tehnotim Pesnica 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Zajc (38.), 1:1 Kaisersberger (62.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Potpara, Ivančic, Horvat, Lešnik, Šešo, Vrabl, Gerečnik, Rozman, Kokot, Hertiš, Novak. Igrali so še: Kaisersberger, Šmi-goc, Sagadin, Mlakar. Trener: Ivan Ornik.
NK TEHNOTIM PESNICA: Zemljič, Črnko, Arzenšek, Nerat, Zajc, Kumer, Berlek, Budic, Tinauer, Zelenko, Cekovski. Igrali so še: Glušič, Paradiž, Un-ger, Leskovar, Muršič. Trener: Robert Frajzman.
V	prvem prijateljskem srečanju pred nadaljevanjem prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj so nogometaši iz Gerečje vasi merili moči s štajerskim ligašem Tehnotim Pesnico. V prvem polčasu so bili domačini boljši nasprotnik in si priigrali priložnosti prek Hertiša in Rozmana, vendar je gostujoči vratar Zemljič bil obakrat na pravem mestu. Gostje so iz edine prave priložnosti v prvem polčasu v 38. minuti prišli do vodstva: žoga je po strelu Berleka najprej zadela prečnik, odbito žogo pa je Zajc z glavo pospravil v mrežo.
V	drugem polčasu so bili za odtenek podjetnejši gostje, med drugim so zadeli okvir vrat, pri dveh priložnosti pa je domači vratar Potpara odlično posredoval. Iz lepo izpeljane akcije je Kaisersberger v 62. minuti rutinirano premagal gostujočega vratarja in poskrbel za končni izid 1:1.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Društveni turnirji v februarju
V februarju se je nadaljeval letni ciklus turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2012 v pospešenem šahu (tempo igre 15 minut po igralcu za partijo) in hitropoteznem šahu (tempo igre 5 minut za partijo po igralcu).
Danilo Polajžer zmagovalec v pospešenem šahu
Na drugem letošnjem društvenem šahovskem turnirju v pospešenem šahu je zaradi boljšega rezultata po sistemu Buchholz 1. mesto osvojil mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je dosegel enako število točk kot drugouvrščeni mladinec Klemen Janžekovič. Tretje mesto je zasedel veteran Janko Bohak, ki je za pol točke prehitel Borisa Žlendra in Darka Dominka na naslednjih mestih. Na turnirju je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu.
Končni rezultati: Danilo Polajžer in Klemen Janžekovič po 5,5 točke, Janko Bohak 5 točk, Boris Žlender in Darko Dominko po 4,5 točke, Martin Majcenovič, Branko Orešek, Ciril Kužner in Milan Fijan po 4 točke, Zlatko Žerak, Igor Iljaž in Andraž Šuta po 3,5 točke, Leon Selišek in Samo Vrabič po 3 točke itd.
Najhitrejši je bil Zlatko Žerak
Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za društveno prvenstvo za tekoče leto je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali štirinajst kol po Bergerjevem sistemu. Najhitrejši je bil Zlatko Žerak, ki je razen enega premagal vse svoje nasprotnike in zasluženo osvojil prvo mesto. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
Zlatko Žerak 13 točk, Anton Butolen 12 točk, Boris Žlender 10 točk, Janko Bohak 9 točk, Igor Iljaž in Branko Orešek po 8 točk, Martin Majcenovič 7,5 točke, Darko Dominko in Ciril Kužner po 7 točk, Franjo Lazar 6,5 točke, Leon Selišek in Ivan Krajnc po 5,5 točke itd.
Janko Bohak
Tenis • 1. zimska liga
Rezultati 8. kroga: TK SUMA-RI - TRGOVINE JAGER 0:3 (Kosi - Majcenovič 2:9, Sternad - Jaga-rinec 5:9, Sternad/Kosi - Križe/ Jagarinec 7:9), STRAF SKORBA -HIŠA KAGER 0:3 (Tkalec - Urbič 1:9, Štrafela - Šabeder 2:9, Štrafe-la/Tkalec - Šabeder/Škrinjar 4:9), prosta je bila ekipa TC Goja.
Ekipa Trgovine Jager se je z zmago 3:0 proti ekipi TK Šumari na vrhu izenačili z ekipo TC Goja in napovedala oster boj za prvaka zimske lige. Straf Skorba je izgubil 0:3 proti ekipi Hiša Kager, ki se je z vknjiženimi tremi točkami približala
vodilnima ekipama.
	igre	gemi
1. TC GOJA	12	142
2. TRGOVINE JAGER	12	140
3. HIŠA KAGER	10	125
4. STRAF SKORBA	9	124
5. TK ŠUMARI	5	105
2. LIGA
PARI NASLEDNJEGA KROGA (SOBOTA, 25. 2.): ob 8.30: TK Štraf - Veterani, Duras Projekt - PSS Ptuj; ob 11.45: TK Skorba Gad - TK Skorba.
JM
Piše: Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Matija Murko (10. 2. 1861-11. 2. 1952)
Ob 150. obletnici rojstva
Slovenci smo največ znanstvenih uspehov v 19. in 20. stoletju dosegli prav na področju slovanske filologije, ne samo iz osebnih vzgibov, ampak iz nekega notranjega narodnega in narodovega poslanstva utrjevanja narodne samozavesti in obstoja. Na tem polju smo dali svetu nekaj velikih osebnosti, poleg Kopitarja in Miklošiča lahko sem štejemo Matijo Murka.
Rojstni dom M. Murka na Drsteljskem Vrhu, KLO Janežovci
Murko je bil slavist v prvotnem romantičnem smislu, prepričan pozitivist in optimistični realist, ki so ga zanimali kulturni pojavi in problemi vsega slovanskega sveta. Blizu Ptuja so se rodili trije največji slavisti polpretekle dobe: Vatroslav Jagic, Fran Miklošič in Matija Murko. V širšem smislu pa izvirajo iz tega zemljepisnega področja ljutomerski Leopold Volkmer, miklavški Štefan Modrinjak, gornjeradgonski Anton Krempl, svetinjski Stanko Vraz, jur-jevski Davorin Trstenjak in tomaže-vski Božidar Raič.
Severozahodno od Ptuja se dviguje vinorodni Mestni Vrh, na koncu katerega je lep razgled na Slovenske gorice do Radgone, na zahod na Kozjak za Mariborom, Pohorje in Konjiško goro, na jugu na gornje Ptujsko polje in Haloze, na vzhodu hrvaško Zagorje. Od Mestnega Vrha se na vse strani spuščajo drugi vrhovi, na severu Drsteljski Vrh nad vasico Drstelja.
Mladost
Pred 151. leti se je 10. februarja 1861 rodil v Drstelji v fari sv. Urbana slavist, primerjalni slovstveni zgodovinar in etnograf Matija Murko. Rodil se je na pustno nedeljo v hiši št. 14 kot sin malega kmeta ali kakor so rekli v Slovenskih goricah - želarja. Župnija sv. Urban je štela leta 1870 3310 duš. Kot je zapisal v svojih spominih (Pameti, Praha 1949), je prinesel na svet nekaj veselosti in optimizma. Drugače pa je bil kot otrok pogosto bolehen, tako da mu je tet-ka že sešila smrtno srajco (smrčak). Krstili so ga po znanem svetniku Ma-
tiji, doma pa klicali za Tiaza po izvirnem Matthias. Oče Martin Murko se je priženil iz bližnjega Ločiča, mati Liza (Elizabeta), rojena Kramber-ger, je bila sedem let starejša in zelo skrbna gospodinja. Imela je devet otrok, en sin in dve hčerki sta umrli še pred Matijevim rojstvom, tako da je bil Matija izmed živih otrok drugi, takoj za deset let starejšo sestro. Vsi trije sinovi so šli študirat.
Murkov je v teh krajih veliko, sodil je, da izvira njihov rod iz srbohrvaških priseljencev na Štajersko, saj je bil sam izrazit predstavnik dinarske rase. Mur pomeni v slovenščini zamorec ali črna žival, v češčini pa črn zagorel človek. Vendar se ime Murko pojavlja že v nekem urbarju severno od Save leta 1404, tako da je zanesljivo slovanskega izvora. Da bi bil v sorodu z Antonom Murkom, znanim slovenskim slovničarjem, mu ni bilo znano.
Rojstni dom je bil lesen, pobeljen z apnom, s stanovanjskim in gospodarskim delom in pokrit s slamnato streho. Okrog hiše so bili vinogradi, polja, dva vrtova za zelenjavo in cvetlice, velik sadovnjak, v katerem so tudi pasli in kosili travo. Svoj gozd so imeli v vurberški župniji. Oče Martin je bil dolga leta župan ali „rihtar", tako so tudi Matijo dolgo klicali „rih-tarjev". Občinska pisarna je bila pri njih doma. Po občini je nosil razglase. Oče je užival spoštovanje, znal je govoriti in pisati nemško, v družbi je bil vesel in se je rad zabaval.
Prvih deset let je imel Matija bogato in pestro življenje vaškega fantiča. Spominja se dobrega učitelja Josipa Horvata in svojega ministrovanja, ki
Sv. Urban pri Ptuju (Destrnik)
Vir: M. Murko. Spomini
je bilo kar naporno, zlasti pozimi, saj je imel do cerkve skoraj eno uro. V ljudsko šolo je najprej hodil pri sv. Urbanu, kjer je leta 1803 devet kaplanov ustanovilo „svetourbansko akademijo", prvo slovensko društvo na Štajerskem. Namenil se je, da bo duhovnik, saj je bil duhovnik v takem okolju „gospod". Do Ptuja je bila ura hoda, tričetrt ure pa po krajši poti pod Ptujskim vrhom čez Meniški klanec. Za Ptuj so rekli, da gredo „v mesto", redkokdaj so ga imenovali Ptuj ali Petava.
Vse življenje pa je bil hvaležen, da ga je oče desetletnega vpisal v četrti razred nemške šole na Ptuju, da bi se prej in bolje naučil nemško. V enajstem letu je vstopil v srednjo šolo in jo s sedemnajstimi leti končal, kar je bila pri podeželskih otrocih redkost. Vedno se je rad vračal domov na počitnice in ob drugih priložnostih, da je lahko užival podeželsko življenje, posebno rad je pomagal ob božiču delati »betlehem«.
Na dom je ohranil prijetne spomine. V tujini je hrepenel po domačem pečenem kruhu, kakršnega je pekla mati, po kislem zelju, kisli repi in svežem sadju. Znamenita posebnost med Muro in Dravo so bile gibanice. Z najmlajšim bratom sta veliko prispevala za vzdrževanje rojstne hiše, ki pa je bila prodana v pijanosti. Ma-
tija je leto za letom prihajal na rodni dom in skrbel za svojo mater, ki je doživela 83 let. Sestrin dom, ki ga je oče kupil starejši sestri na koncu drugega vrha, mu je postal nadomestek za rojstni dom, kamor ni mogel voditi svojih otrok.
Jeseni leta 1871 je šel v šolo na Ptuj, kjer je v prvem razredu realne gimnazije stanoval pri neki vdovi z dvema hčerkama. Oče je za „kvartir" plačeval štiri goldinarje mesečno, od doma je dobil vsak teden kolač črnega žitnega kruha. Neprijeten dogodek se mu je pripetil pri uri petja, ko po kazni ni hotel sam peti, ker to ni bilo v navadi. Posledično ni pel v zboru in se glasbeno izobrazil, kar je pogrešal vse življenje, še posebej pri preučevanju ljudskih pesmi. Ni se razvil v pevca, zanimivo je, da tudi sestri nista peli, kar je bilo na kmetih nekaj posebnega.
V gimnaziji so od tretjega razreda poučevali grščino in francoščino in med „Francozi" in „Grki" so se bili boji bolj kot med Slovenci in Nemci. Izmed nemških profesorjev se spominja Franca Ferka, ustanovitelja ptujskega muzeja in knjižnice, ki jih je učil zgodovino, za zemljepis pa ni kazal zanimanja, tako so imeli za inšpekcijo vse leto pripravljeno Severno Ameriko. Spraševal pa jih je tudi o starinah in narodopisnih predme-
tih, če bi jih še kje doma našli. Izmed slovenskih profesorjev ga je navdušil za naravoslovje, zlasti za botaniko, suplent Anton Derganc. Večina profesorjev je bila slovenskih, saj nemški niso hrepeneli po službi na deželi. Navada je bila, da so se tudi fantje iz premožnih družin učili slovensko, čeprav so doma govorili nemško. Drugače je bilo z dekleti na Štajerskem. Prve izobražene Slovenke so bile učiteljice. Nepozaben je ostal profesor matematike in naravoslovja Jožef Žitek z Murskega polja, ki je šel v petdesetih peš na študij v Prago. Bil je izvrsten profesor, matematične skrivnosti je razlagal kratko in jasno, tako da je od njega pridobil osnove še za višjo gimnazijo. Žal pa ni bilo tako pri fiziki in kemiji. Po sili razmer jih je v prvem in drugem razredu učil slovenščino in je večkrat dal Murku v popravo šolske spise sošolcev. Murkov razrednik je bil učitelj klasičnih jezikov Luka Kunstek iz Haloz, ki je „imel srce za mladino" (MURKO 1933: 70).
Nadaljevanje prihodnjič
Sestavek je nastal v lanskem letu, a ga objavljamo v Štajerskem tedniku šele letos, vendar smo kljub temu ohranili prvotni naslov Ob 150. obletnici rojstva.
Peltau
Kaiser Kran* J osels Gymfläsinm nr.i1 Deirtsclics Studentenheim
Mati Liza Murkova
Vir: M. Murko. Spomini
Destrnik 1902
Stara ptujska gimnazija
Vir: ZAP
Vir: ZAP
Zanimivosti
Korant brez nog?
Kurentovanje - fašenk je zame svetinja, tako kot tudi za veliko drugih Haložanov in okoličanov, saj smo ga predvsem v revnejših področjih Haloz, kjer so družine štele od 7 do 14 otrok, še kako potrebovali za kakšen boljši dan preživetja. Da, res je, potrebovali smo pust. Kaj je dejansko privabljal ali odganjal, prinaša ali odnašal, sploh ni pomembno, vem pa, da so se ljudje ob enem veselili in bali. Tistih namreč, ki so fašenk predstavljali.
Foto: arhiv KFD Podlehnik
Ne zamerite mi, omenjal bom orače, saj sem v to početje s svojim dedkom, očetom, brati in prijatelji sovaščani vpet že od leta 1960. V tistih letih je oračev po vasi kar mrgolelo. Veljale so oračeve zakonitosti tako pri oblačenju kot pri obnašanju. Po petdesetih letih oračevega poslanstva se oziram nazaj in vidim, da nič več ni tako, kot je bilo. Halo-ški korant ni več korant oz. ga je sram biti takšen, kot je bil ustvarjen.
In kakšen je bil korant (tudi markovski; o ptujskem ne bom govoril, ker je zgodba zase)?
Korant je bil na vasi v spremstvu oračev glava skupine. Opravljen je bil zelo skromno! Kožuh je bil narejen le iz toliko kož živali, kolikor jih je čez leto uspel pripraviti sam ali pa jih dobiti od sosedov in prijateljev, torej malo. Kožuh je bil kratek, nad kolenom, tudi ne v enem kosu, sešit na kakšen star suknjič. Da, zelo kratek in velikokrat tudi brez kože na rokavih. Se kdo sprašuje zakaj? Predvsem zaradi lažjega gibanja, hoje in poskakovanja ter živahnosti, ki jo je korant orač potreboval za svoje poslanstvo, pa tudi za obračune med skupinami. Okrog pasu je imel zvonce, vseeno kakšne - prave, uvožene od ne vem kod, narejene iz raznih priročnih predmetov ali kar iz vojaških čutar ali tulcev topovskih granat - važno je bilo, da so bili čim glasnejši, ne čim lepši. Korant je bil obut v usnjene goveje boks škornje, kot smo jim rekli na vasi, nizke čevlje in gamaše ali pa pač preprosto, kar je imel. Kapa je poglavje zase. Bila je strašno
grozljiva, čim bolj grozeča, v roki pa visoko dvignjena mogočna lesena gorjača, obložena z ježevo kožo.
Zakaj zvonci čim glasnejši, zakaj maska čim bolj grozeča in zakaj korant poskočno živahen? Ker naj bi vse to, skupaj s pokarjem, konjiči in sejavcem ter z glasnim vriskanjem in vpitjem pregnalo vse slabo, škodljivo in grdo od hiše, prineslo ali prispevalo pa k prihodu vsega dobrega. Z oranjem, ki so ga opravili s svojim obredom, pa naj bi odgnali zimo in priklicali pomlad, predvsem pa so na dvorišče vsaj za nekaj časa prinesli obilo smeha in dobre volje. Za svoje opravljeno delo so bili nagrajeni z denarjem, klobasami, jajci, pijačo in jedačo. In prav za to je šlo - plačan oz. nagrajen za svoje delo si bil le, če si ga dobro opravil. Nemalokrat smo morali obred na zahtevo gospodarja ponoviti, ker oračeva brazda pluga ni bila dobro vidna.
Pohod smo začeli v nedeljo, končali pa v torek po dvanajsti uri, ko smo si pravično razdelili darove obiskanih domačij. Skupina je prehodila velike razdalje - od Podlehnika, kjer so začeli, preko Strmca, Le-skovca, Pobrežja, Turnišča, vse do Ptuja in nazaj. Prespali smo tam, kjer smo koga poznali, tudi po hlevih in kozolcih. Jedli smo to, kar smo dobili po domačijah čez dan.
In kaj me je pripravilo do tega, da napišem oz. obudim nekaj spominov na že davno pozabljeni pravi fašenk? Koran-ti v spremstvu oračev niso več koranti, ampak neke pojave, ki oponašajo mestnega kurenta, svojega poslanstva pa sploh ne
poznajo, saj povečini sploh nikoli niso sodelovali z orači kot konjiči, kjer se je vsak član skupine učil in kalil. Vsak, ki hoče biti korant, je pač korant, ker si lahko privošči opravo. In seveda - čim daljša, tem lepša, da se nogice ne bi videle! Poleg skupine oračev je tak korant videti kot duhovnik, hodi in obnaša pa se, kot bi ga gledali v počasnem posnetku oz. kot da bi mencal v lastnem blatu. Prav zaradi takšnega početja smo člani KFD Podlehnik že pred leti sklenili, da skupino oračev opremimo s štirimi opravami iz kož domačih živali s krajšimi kožuhi, kar jim omogoča tudi lažje gibanje in lepši korantov skok. Opremo smo izdelali po temeljitih študijah starih fotografij in spominov, strokovno pa jih sešil g. Marko Klinc, s katerim sva predelala ogromno gradiva in se skušala odločiti za najizvirnejšo opravo. Projekt smo uspešno zaključili s pomočjo občine Podlehnik in župana g. Marka Maučiča. A glej ga, vraga (čeprav ga v skupini oračev KFD Podlehnik sploh nimamo), že se je pojavil vseved, ki ne ve nič o fašenku, saj ni nikoli vlekel oračevega pluga, ni bil pokar ali sejavec v skupini. Z mogočno kuren-tovo (ne korantovo) opravo nam zdaj, ko smo skupino nekako spravili v prvotno, čeprav ne popolno stanje, očita, da je korant orač grd, ker se mu vidijo noge. To mi očita nekdo, ki sploh ne pozna zgodovine, pomena, opreme, obnašanja in poslanstva oračev.
Vesel sem, da je skupina na vasi s sedanjim videzom dobila laskave pohvale, in vem, da so sedaj tisti, ki več ne zbujajo za-
nimanja pri turistih in fotografih, zelo užaljeni. Resnica boli, zgodovino pa pišejo ljudje ... a morajo jo tudi razumeti in poznati. Še vedno je bolje imeti kratek kožuh kot kratko pamet. Kratki kožuh lahko vidimo na vseh starih posnetkih, s kratko pametjo pa vse pozabljamo in delamo samo škodo in zdrahe. Pust pa vendarle ostaja; razlika je le v tem, da smo mi v svojih mladih letih pust potrebovali, na žalost pa sedaj pust za svoje preživetje potrebuje nas. Mladih namreč ni ali pa jih fa-šenk v takšni obliki ne zanima, potrebujejo pa ga tudi več ne, saj starši poskrbijo za vse. A zgodovina se ponavlja in težki časi prihajajo nazaj. Verjamem, da bo pust spet postal nuja, da bo odgnal hinavščino, zavist, prestiž in hudobijo, prinesel pa vsaj malo logike in pameti »najpametnejšim«.
Na koncu pa vesel fašenk; vesel bom vsake kritike, pozitivne ali negativne, tako s strani poznavalcev fašenka kot s strani laikov.
Fašenk meni in nam, članom KFD Podlehnik, in verjamem, da tudi večini Podlehničanov in drugim Haložanom še vedno veliko pomeni, zato naj zaključim članek z našim rekom, ki sem ga že pred veliko leti sestavil iz besed dedka, očeta, strica ali čisto naključno sodelujočega v skupini podlehni-ških oračev ob obisku domačij: »Bog vam daj srečepr hiši, na dvoriši, v štali, na poli, pa v gorici, gospodarju pa gospodinji in vsem pr hiši pa še sto let zdravja pa veselja, hup pr moj stokrat, to pač more biti!«
Za KFD Podlehnik: Zlatko Gajšek
Od tod in tam
Ormož • Pustno vzdušje se širi
Foto. Viki Ivanuša
Pustno dogajanje za otroke se je na Ormoškem začelo s pravljično urico in muzejsko delavnico Mali kurent, ki sta jo v sredo popoldne skupaj organizirala Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, enota Ormož. Delavnica je bila namenjena najmlajšim otrokom, ki se jih je v pedagoški delavnici Grajske pristave zbralo okrog 30. Organizatorji so bili z odzivom zelo zadovoljni, končno pa so imeli tudi dovolj prostora, da so otroci lahko sproščeno ustvarjali in se gibali po prostoru. Obisk tovrstnih prireditev v knjižnici je namreč tradicionalno dober, vendar je prostorska stiska tista, ki postavlja meje. Knjigo Mali kurent je napisala muzejska pedagoginja Metka Stergar, otrokom pa jo je približala Leonida Sumenjak. Gre za lepo in poučno slikanico, ob kateri so otroci veliko ustvarjali že med pripovedjo. Mali kurent se izgubi, pri iskanju očeta pa spoznava tipične maske in z njihovo pomočjo najde očeta in se na koncu z ostalimi kurenti odpravi odganjat zimo. Nato pa so otroci ustvarjali in se igrali različne igrice, ki jih je v navezavi na knjigo oblikovala Nina Mertik - barvali so pobarvanke, sestavljali sestavljanke, se igrali spomin, pare in podobno. Organizatorji so bili z dogodkom zelo zadovoljni in že načrtujejo nadaljevanje tega sodelovanja. Naslednja delavnica bo aprila.
Viki Ivanuša
Ljubljana • Ptujski kurenti pred parlamentom
Foto: Dušan Jež
Skupina korantov Florijani se je minulo sredo, 15. februarja, popeljala v Ljubljano. Tam so se najprej srečali s svojima članoma Dušanom in Petrom Ježem, ki sta verjetno edina Ljubljančana, torej Nešta-jerca, ki sta včlanjena v to skupino. Skupino je vodil eden najstarejših ptujskih korantov Peter Zmazek, pri organizaciji mu je pomagal Miran Senčar. Sicer pa so Florijani obiskali poslopje parlamenta ter tekli skozi center Ljubljane do Prešernovega trga in magistrata. Posebej glasni so bili v blagovnih centrih, kjer jih je prijazno pogostil Milan Kneževič s soprogo Zvonko. Na poti skozi Ljubljano so zazvonili pred medijsko hišo RTV Slovenija, obiskali pa so tudi fotografsko razstavo Dušana Ježa o kurentih, ki jo je že petič pripravila Tatjana Guzelj v poslovalnici Foto Siška na Celovški cesti v Ljubljani. Ob tem je Dušan Jež predstavil uradni koledar Evropske unije, v katerem je izšla tudi njegova fotografija kurenta Petra Zmazka pred značilno vedu-to mesta Ptuja.
-OM
Ptuj • Glasbena tekmovanja
14. do 15. februarja je potekalo 15. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Pomur-ja - TEMSIG, ki ga je organizirala Zveza slovenskih glasbenih šol, Konzervatorij za glasbo in balet Maribor in Glasbena šola Murska Sobota. Učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla so se letos predstavili na tekmovanju z dvema violinistoma v I. a kategoriji: Vid Palčar pod mentorstvom prof. Miladina Bataloviča je dosegel odlično srebrno priznanje in 83,33 točk, Neža Fegušpod vodstvom mentorice Sandre Vidovič pa zavidljivo zlato priznanje, 92,33 točk in uvrstitev na državno tekmovanje. Oba je spremljala naša korepetitorka Živa Horvat. Na dosežke naših učencev in mentorjev smo zelo ponosni, saj so bili iz celotnega ptujskega območja edini violinisti, ki so se udeležili omenjenega tekmovanja.
_Klavdija Zorjan Škorjanec
Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (5.)
Dež, dež, dež
Lorena in Alzacija sta francoski pokrajini, ki sta bili skozi zgodovino dolga leta predmet pogajanj in rošad med Francijo in Nemčjb zaradi naravnih bogastev. Poleg tega se na tem območju nahaja tudi nekaj nacionalnih parkov, gradov in razglednih točk, zato smo se že veselili naslednjih nekaj dni. Medtem ko je v Švici vreme za silo zdržalo, pa se je zdaj ulilo kot iz škafa.
Mi trije smo se namenili vso pot prespati v šotoru, zato smo začeli iskati kamp. V naših mapah ni bilo nič označenega in tako smo se pač vozili in razgledovali. Ko se je že temnilo, smo nenadoma na nekem drevesu zagledali majhno označbo za kamp. Super, takoj se zapodimo v tisto smer in kmalu nas označbe pripeljejo do ogromnega starega skednja. Naredil sem se malo domačega, in
ko sem priplezal skozi skedenj, je bilo na drugi strani več kot deset avtodomov in čisto vsi so bili Nizozemci. Kot se je izkazalo, je bil lastnik posestva starejši gospod z Nizozemske, ki si je zaželel privaten kamp, za katerega so vedeli samo njegovi rojaki in kak 'padalec', kot smo bili mi. Hitro smo se dogovorili za dobro ceno.
Ker je spet začelo kapljati, smo hoteli šotor postaviti kar se da hitro. A glej ga, zlomka, nekje smo izgubili vrhnjo kapo šotora. Ojej. Hitro smo poiskali največjo vrečko in pokrili glavno odprtino za prezračevanje, ki je bila prav na vrhu. Večerjo smo imeli kar v skednju, tuši in ostalo pa je bilo delo domačih mojstrov. Čeprav nismo bili 'Holanderji', so nas ostali prav lepo sprejeli in smo čvekali dolgo v noč. Ponoči je deževalo in pihalo za znoreti, a naša vrečka je zdržala.
Naslednji dan je spet ves dan deževalo. Na hitrico smo hoteli pogledati neka jezera v parkih 'Des Vosges' in v 'Des Ballons', a nam ni bilo usojeno. Ko je megla za nekaj minut izginila, smo se odpeljali na vrh nekega hriba, da bi uživali v razgledu, a je bilo vse tako mokro, da je bil vsak vsaj enkrat na riti. Pojdite se solit! Nič, pustili smo parke in se opravili v Strassbourg, ki se nahaja tik ob nemški meji, čeprav tega nismo načrtovali. V Strassbourgu se nahajata Evropsko sodišče za človekove pravice in pa Evropski parlament. Resnici na ljubo, od teh institucij si nismo kaj dosti obetali, morda pa bi bilo lahko tam boljše vreme.
Ko smo prispeli, smo bili že pošteno lačni. Ker vreme še vedno ni bilo stanovitno, smo se odločili za preverjeno 'tipično' jed - kebab. Seveda je bil lastnik kdo drug kot Srb iz Vojvodine, ki jih je bilo v okolici menda kar nekaj, a se je izkazal. Cene so bile enake kot pri nas, le arhitektura je bila čisto germanska. Ogrodje iz lesenih tramov in lesena polkna z rožami na oknih si lahko opazil na vsakem koraku. Nekako ni spadalo k temu mestu. Tudi rečni kanali so poživili okolico. Zanimivo je bilo to, da se v Strassbourgu soočajo z različnimi višinami vode, zato so uporabili enostavno rešitev, ki se uporablja denimo tudi v Panamskem prekopu. Kanale so razdelili v posamezne celice, v katere zaprejo ladjo, potem pa s črpanjem ali izpuščanjem vode ladjo dvigajo ali spuščajo. Interesantno je bilo videti ljudi na ladji, ki včasih niso vedeli, kaj se dogaja, dodatno tremo pa so dobili, ko so ljudje na mostovih neprestano buljili v to čudo. Kakopak smo obiskali tudi Evropski parlament. Izjemno luštna stavba je odmaknjena malo ven iz centra, proti pričakovanju pa ljudi ni bilo kaj veliko; verjetno so že obupali nad celotno institucijo ...
Čakala nas je še ena noč v Franciji, zato smo spet začeli iskati kamp. Ob nekem jezercu v kraju Pont-a-Mousson smo našli super kamp, ki je imel tudi bazen in igrišče za nogomet, a kaj, ko je spet začelo deževati. Mi smo imeli čisto vojaški sistem. Kakor hitro smo dobili prostor, sta dva takoj pripravila šotor, tretji pa je začel kuhati. Še vedno smo s sabo tovorili veliko plinsko bombo, ki so jo še vedno nekateri sumničavo gledali. Nam je bilo pač vseeno.
Celo noč in ves naslednji dan je spet deževalo, pa kaj si nor ... Ekspresno smo morali pospraviti šotor in pobegniti nekam na suho. Zadnje dni je postalo stalnica, da smo vsako jutro na hitro pospravljali, nato pa se čez uro ali dve ustavili, da smo posušili šotor in pripravili nekaj za pod zob. Žal mi je bilo, da nisem mogel obiskati kar nekaj krajev v Franciji, ki so me zanimali. Poleg Lorene in Alzacije smo hoteli obiskati tudi Verdun, kjer se je odvijala znamenita bitka med Napoleonom in Prusijo leta 1792, tam pa še dandanes stoji tudi čudovit dvorec. Nič, potrebno si bo vzeti čas kdaj drugič, nas pa je čas tudi že malce priganjal. Naslednja postaja je bil Luksemburg.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Eden izmed kanalov, kjer z zapornicami in črpanjem vode premostijo višino vode
Foto: Dani Zorko
Celotna ekipa v kampu Pont-a-Mousson
Foto: Dani Zorko
Obilica kanalov in germanskih hiš v Strassbourgu
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Štajerec pred Evropskim parlamentom
Pri nas jo že težko srečaš, v Franciji pa je še vedno zakon
Na valovih časa
Torek, 21. februar
Danes goduje Irena.
Danes je mednarodni dan materinščine.
1893 se je rodil španski glasbenik Andreas Segovia, človek, ki
je iznašel kitaro.
1895 se je rodil danski biokemik Carl Peter Henrik Dam. Z. A. Doisyjem je odkril vitamin K. Za to odkritje sta leta 1943 oba dobila Nobelovo nagrado.
1921 je v Perziji kozaški poveljnik Reza Khan zrušil vlado šaha Ahmeda Mirze in postal vojaški diktator. 1924 se je rodil zimbabvejski politik Robert Mugabe. Sreda, 22. februar
1732 se je rodil ameriški državnik in vojskovodja, prvi predsednik ZDA George Washington.
1834 je dr. France Prešeren objavil v prilogi časopisa Illyrisches Blatt svoj znameniti Sonetni venec.
1882 je Milan II. Obrenovic proglasil Srbijo za kraljevino, sebe pa za njenega kralja.
1942 so Italijani zvečer začeli obdajati Ljubljano z bodečo žico.
Delo so končali naslednjega dne ob 14. uri.
896 je prišel z vojsko v Rim Arnulf Koroški in bil kot zadnji Karo-
ling kronan za cesarja.
Četrtek, 23. februar
Danes goduje Marjeta.
Danes je svetovni dan meteorologije.
1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, kralj
Matjaž.
1910 so Kitajci zasedli Tibet, Dalaj lama pa je moral bežati. Ti-betanci imajo že skozi dolgo zgodovino težave s Kitajci.
1919	je Mussolini ustanovil fašistično stranko Italije. 1949 je postal Peking glavno mesto Kitajske.
1980 je bil za nadškofa in metropolita ljubljanske nadškofije imenovan dr. Alojzij Šuštar. Dr. Šuštar je tretji ljubljanski nadškof in drugi slovenski metropolit. Petek, 24. februar Danes goduje Matija.
1619 se je rodil francoski slikar Charles La Brun, ustvarjalec sloga Ludvika XIV.
1889 se je rodil v Hrastenicah pediater Matija Ambrožič, ki je osnoval prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji. 1897 je izšla v Ljubljani edina številka lista Zarja.
1897	se je v Tolminu rodil slovenski skladatelj Matija Bravni-čar.
1903	se je rodil v Trstu slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bartol.
1920	je Adolf Hitler v Münchnu oznanil program Nacionalne socialistične delavske stranke Nemčije (NSDAP) v 25 točkah. 1946 so izvolili v Argentini za predsednika Juana Perona. 1969 so izstrelili proti Marsu ameriško sondo Mariner 6. Sobota, 25. februar
Danes goduje Sergej
1707 se je rodil italijanski dramatik Carlo Goldoni, ki je ustvaril poseben lahkoten tip komedije. Napisal je čez sto komedij.
1841	se je rodil francoski mojster impresionizma Pierre Auguste Renoir.
1842	se je rodil nemški pisatelj Karl May.
1898	se je rodil v Tolminu slovenski slikar Ivan Čargo. Umrl je leta 1958.
1904	so na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov Sava.
1937 sta Jugoslavija in Italija podpisali pakt o medsebojnem nenapadanju. Ta sporazum ni preprečil kasnejšega napada Italije, ko je to storila Nemčija.
1948 so na Češkoslovaškem prevzeli oblast komunisti. Nedelja, 26. februar Danes goduje Andrej.
1522 je dal španski konkvistador Hernan Cortes obesiti zadnjega azteškega vladarja Cuauhtemoca. 1802 se je rodil francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo.
1846	se je rodil Buffalo Bill, legenda ameriškega divjega zahoda.
1861 je avstrijski cesar Franc Jožef izdal februarski patent, centralistično ustavo.
1909 je Turčija priznala avstro-ogrsko aneksijo Bosne in Hercegovine.
1946 je Skupina duhovnikov tržaško-koprske škofije pred prihodom razmejitvene komisije izdala brošuro z naslovom Razgovori in članki, Primorska duhovščina za SFRJ. 1993 so islamski fundamentalisti hoteli s 550-kilogramsko bombo porušiti stavbo Svetovnega trgovskega centra v New Yorku.
Ponedeljek, 27. februar
Danes goduje Gabrijel.
Danes je svetovni dan gledališča.
280 se je rodil Konstantin Veliki, rimski cesar, ki je krščanstvo povzdignil v državno vero in leta 330 izbral Bizanc (Konstantinopel) za svojo prestolnico.
1738 se je rodil v Zagorici pri Bledu slovenski šolnik in filolog Blaž Kumerdej.
1824 je cesar Franc I. imenoval za ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa.
1847	je kirurg Leopold Nathan izvedel prvo operacijo z narkozo v Ljubljani.
1873 se je v revni italijanski družini z dvajsetimi otroki kot osemnajsti rodil operni pevec Enrico Caruso. 1893 so ustanovili v Ljubljani Slovensko planinsko društvo. 1902 se je rodil brazilski arhitekt Lucio Costa, ki je postal najbolj znan po zasnovi novega brazilskega glavnega mesta Brasilie.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kurenti so letos zmagali
Letos je 1000 kurentov le pregnalo sibirsko zimo, tako da se je »ogrelo« na prijetno ničlo. Zime seveda še ni konec in prav je tako, a vsaj sibirsko nizkih temperatur ni več. Zemlja pa ostaja bolj ali manj zamrznjena.
Kljub temu da se sneg tali, so v takih razmerah iglavci in zimzeleni grmi v nevarnosti. Korenine so še vedno v zmrznjeni zemlji, čez dan pa listje in iglice dihajo in izgubljajo vodo. Naj vas ne prevara, da je podnevi vse blatno in spolzko. To je ravno zaradi tega, ker je popustil samo ledeni obroč na površini, spodaj pa se še vedno skriva zmrznjena zemlja. Korenine tako ne morejo do vode. Zato je nujno, da vsaj rododendrone, ki so najobčutljivejši, pa tudi kakšne občutljivejše iglavce zalivate vsaj enkrat tedensko. Okoli 10 l vode je treba dati za srednje velik, do 1 m visok grm. Zalivamo ob robu grma, ne pri deblu. Korenine, ki potrebujejo in srkajo vodo, so namreč najbolj razširjene tam, kjer so na zunaj razraščene tudi veje.
Setev enoletnic
Zdaj sicer že prihaja čas obrezovanja, rezanja grmičkov in drevja. A ne pozabite: po zamrznjeni zelenici se ne hodi, saj s tem zelo škodujete trati, ki je zaradi nenadnih nizkih temperatur poškodovana. Prav tako je treba počakati, da se zemlja dovolj osuši. Zato je bolje z rezjo še počakati.
Zato se lahko bolj posvetite setvam številnih enoletnic, ki bodo poleti krasile okrasne gredice in preganjale škodljivce tudi iz zelenjavnega vrta. Vemo, da na zelenjavnem vrtu ne smeta manjkati ognjič in žametnica ali tagetes. Običajno je direktna setev teh dve cvetlic, posebej ognjiča, manj uspešna. Veliko bolje je, da si vzgojimo sadike. Začnimo zdaj. Izberemo lončke premera 5 cm,
lahko pa kupimo posebne sejalne multiplošče, kjer so ti lončki sestavljeni skupaj . Tako nam je ravnanje s sadikami močno olajšano. Pikiranje ni potrebno. V vsak lonček posejemo 2 semenki ža-metnice in tri do pet semenk ognjiča.
Vendar opozarjam: seme ognjiča kali na svetlem. Podobno velja za nekatera zelišča (timijan, majaron, kamilica, kumina ...), to pomeni, da mora seme ostati na svetlobi.
Svetlokalilike sejemo tako, da lončke napolnimo z zemljo povsem do vrha, nato jo rahlo potlačimo. Semenke s prsti samo pritisnemo ob zemljo, tako da ostanejo na površini. NE POKRIJEMO z zemljo, kot smo navajeni. Da se setev potem ne izsuši, jo pokrijemo z vermikulitom ali vse skupaj zavijemo v folijo; sama uporabljam kar folijo za živilo. Folijo je treba odstraniti takoj, ko rastline vzkalijo. Danes lahko v posebnih pakiranjih 'semena pridih Azije' dobite seme prav posebej lepega ognjiča močno oranžne barve s temno rdečo/rjavo sredino; sorta se imenuje indian prince. Prav tako lahko poleg številnih pisanih sort žametnice tudi pri nas končno kupimo seme tankolistne žametnice orange gem. Meni je všeč zato, ker ima kompaktne, nizke grmičke, cvetovi so drobni, a številni in živo rumene ali oranžne barve.
Poleg teh dveh rastlin je zelo uporabna tako za našo hrano kakor za razkuževanje vrta in odganjanje škodljivcev tudi kapucinka. Ta rastlina s svojim vonjem odganja koloradskega hrošča,
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Revmatične bolečine (3.)
Veliko ljudi se v življenju sreča z revmatičnimi težavami. Pri lajšanju revmatičnih težav in pri zdravljenju revmatičnih bolezni nikoli brez predhodnega posveta z zdravnikom ne prekinite zdravljenja. Homeopatska zdravila lahko uporabljate skupaj z ostalimi zdravili.
Ledum palustre se uporablja predvsem za akutno zdravljenje revmatizma, ki se začne na prstih nog in gre navzgor po telesu. Sklepi so hladni in otekli. Bolečina se navadno pojavi ponoči in se izboljša s hladnimi obkladki. Ledum se posebej priporoča pri pu-tiki.
Natrium muriaticum -natrijev klorid se uporablja pri revmatičnih težavah, ki so posledica zvina, izpaha ali poškodbe zapestja. Sklepi so škripajoči in otekajo. Prsti so otrdeli, odrevene-li, težko se upogibajo in so tresoči. Noge so težke. Bolečine v hrbtu so zelo hude in se izboljšajo z ležanjem na trdi podlagi in z mirovanjem.
Natrium sulfuricum - natrijev sulfat se uporablja pri bolečinah v sklepih, artritisu, bolečini v križu, ki se seli gor in dol, išiasu na levi strani, ki se seli od kolka do kolena navzdol. Je prvo zdravilo pri travmatski poškodbi glave. Stanje se poslabša v vlažnem zatohlem
prostoru (npr. v stanovanju v kleti).
Causticum se uporablja pri trgajočih revmatičnih bolečinah, ki povzročajo krčenje, otrdelost sklepa oz. omejeno gibljivost in deformacije. Posledično pride do stegovanja in upogibanja udov, kar stanje tudi izboljša. Zanimivo je, da se stanje izboljša ob vlažnem in mokrem vremenu, poslabša pa v suhem in mrzlem.
Silicea - silicijev dioksid se uporablja pri občutku paralize v nogah, krčih v kolenih, zatekanju kolen, krčih v mečih in podplatih, pri revmatičnih bolečinah stopal in gležnjev. Bolečina se širi navzgor in navzven in je najhujša ponoči. Posledica tega je nespečnost. Poslabšanje stanja je tudi v mrzlem, vlažnem ali suhem zraku. Taki ljudje so izredno zebe.
Alumina se uporablja pri bolečinah v rokah in prstih, ko je prisoten občutek teže - roke so kot da bi bile pa-
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
ralizirane in rade »zaspijo«. Tudi noge rade odrevenijo, otrpnejo in posledično nastanejo krči. Pri hoji so pete otrple, podplati pa boleči, kot da bi bili premehki za hojo. Bolnik je omotičen, ima vrtoglavico in motnje koordinacije gibanja.
Pri akutnih revmatičnih bolečinah se najpogosteje uporabljajo Rhus toxico-dendrum, Bryonia alba, Arnica montana, Dulcamara in Apis mellifica. Katero vrsto homeopatskega pripravka bomo izbrali, je odvisno predvsem od vzroka nastanka bolečine in kaj nam stanje izboljša ali poslabša. Vedno je treba upoštevati tudi splošna navodila, skrbeti za dobro fizično in psihično pripravljenost ter uravnoteženo prehrano.
Smiljana Markež, mag. farm. Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
škodljive metuljčke, v zemlji pa nematode in zmanjšuje tudi število strun. Ob sajenju zgodnjega krompirja ali pa ob ogrinjanju poznega krompirja jo posadimo v jarke med vrstami ali pa vsaj na rob gredice. Kapucinke v jeseni zadelamo v tla še zelene, tako bodo še dodatno koristne v boju s talnimi škodljivci. Tudi kapucinko že lahko po-sejete.
Naštete enoletnice sodijo med najkoristnejše na zelenjavnem vrtu. Rastejo naj kar po celem vrtu, seveda pa ne smejo izpodrivati zelenjave. Prvo leto jih posadite v vrstice med zelenjavo: rastejo naj na robu gredic paradižnika, paprike, krompirja, korenčka, čebulnic ... V naslednjih letih vse naštete lepotice poženejo kar same, včasih so nekaterim celo v nadlego. Pa se ne jeziti. Podarite sadike tistim, ki jih še nimajo. Nujno pa
naj bo pisano in dišeče v okolici rastlinjaka. Tam so cvetlice v bistvu vaba za koristne žuželke, ki bodo pazile, da se v rastlinjaku škodljivci ne bodo mogli preveč razmnožiti.
Na vrtu naj ob cvetlicah dišijo tudi enoletne di-šavnice. Med njimi je najpomembnejša bazilika. Tudi baziliko posejemo že zdaj. Potem jo seveda vse poletje uporabljamo v kuhinji, saj je nepogrešljiv del različnih mediteranskih jedi, paradižnikovih jedi in omak, sama pa jo uporabljamo kar povsod. Najbolj poznamo vsi tisto z bleščečimi, gladkimi listi, mnogim pa je všeč tudi rdeča barva listov rdečelistne bazilike. Obe sta zelo občutljivi za vzgojo, težave pa imate tudi v vlažnem poletju. Manj občutljiva je sveta bazilika, še manj pa tajska bazilika. Obe rasdini sta sicer večji kakor bazilika, ki jo poznamo, a ju dež in vlažno vreme ne motita tako. Za tiste, ki pa imate radi kaj posebnega, ali tiste, ki imate majhen vrtiček, pa bo prišla prav posebna drobnolistna bazilika picolino. Če jo pustimo na miru, je njena rast kompaktna in ostane v obliki žogice, kar je seveda lahko tudi lep okras. Tisti, ki pa radi kuhajo z domačimi zelišči, jo bodo seveda redno obtrgovali in takrat se bo ta kroglasta rast žal uničila.
Bazilika naj obvezno raste ob paradižniku, tudi v rastlinjaku. Posadite jo kar ob rastlino, da se bodo korenine rastlin prepletale. Prav tako naj raste ob bučkah, kumarah, papriki in jajčevcu. Izločki korenin bazilike dvigujejo odpornost naših vrtnin rastlin. Cvetoča bazilika pa je tudi odlična čebelja paša. Pravijo, da naj bi bile čebele tudi odpornejše, če se pasejo na cvetoči baziliki.
Če boste vzgojili sadike cvetlic, se boste veliko prej veselili cvetja na vrtu. rastlinam lahko tudi odmerite dovolj prostorja, kar potem olajša njihovo nego, pa tudi rezanje. Zato svetujem, da si poleg sadik vrtnin sami vzgojite tudi sadike cvetlic in zelišč.
Miša Pušenjak
Midva • Zakonski in družinski center
Bivši moz manipulira s hčerko
Pred meseci sva se z možem ločila. Odšel je zaradi druge ženske. Imava tri leta staro deklico, ki ga sedaj redno obiskuje. Problem je njegov odnos do mene in hčerke. Hčerki kupuje gore igrač, jaz se pa komaj preživljam.
Ker je dokaj premožen, si lahko privošči veliko več kot jaz. Punčka, ki bo kmalu stara štiri leta, me sprašuje, zakaj ji jaz ne dovolim toliko televizije, računalnika kot očka in zakaj ji jaz ne kupujem toliko igrač. Bojim se, da prek igrač, ki jih prinaša domov, doživlja, da je jaz nimam rada toliko kot očka. Kaj lahko naredim? Do ločitve je skoraj ni poznal, sedaj pa mu je postala neskončno pomembna in ji obljublja gradove v oblakih, ki jih ne bo zmogel nikoli uresničiti. Vse to pa otroka zmede. Razmišljala sem že, kako preprečiti stike med njima, saj ga imam resnično dovolj. Prav smeje se mi v obraz, medtem ko se jaz komaj preživljam. Da o grozi, ko jo odpelje in je cel vikend ne vidim, sploh ne govorim. Preprosto mu ne zaupam hčerke.
Lepo pozdravljeni!
Lahko razumem vašo stisko, saj imate ob sebi deklico, ki vam pomeni vse na svetu. Skrbite zanjo po svojih najboljših močeh, jo učite zdravih vrednot v življenju, medtem ko ji oče kupuje gore igrač in vi ob tem doživljate, da se vam smeje v obraz, saj kot pravite, se sami težko preživljate.
V prvi vrsti se osvobodite
krivde. Niste vi odgovorni za ločitev, niti za njegovo vedenje. Vsak je zase in za svoje vedenje odgovoren sam. Bivšega moža ne morete spremeniti, saj nimate te moči. Prav tako ga ne morete nadomestiti v njegovi starševski vlogi. Težko je gospa, vem, ker se prebujajo najtežja občutja osamljenosti in bolečine. Ločitev prinaša in prebuja na telesu vse, kar je bilo boleče, vso krivdo, jezo, bes, zamero. Smiselno je, da vse to prečutite in zjokate, drugače boste večna ujetnica jeze in sovraštva do bivšega moža. Predvsem pa se umirite in resnično razmislite, kaj je tisto, kar vi želite. Kje si vi želite biti naslednja leta svojega življenja? Razmejite vajin odnos od hčerkinega odnosa z očetom. Lahko se z njim pogovorite in mu poveste, da njegovo vedenje ne vpliva pozitivno na njen razvoj in naj razmisli, kaj je tisto, kar bi ji resnično lahko dal. Vendar mora on začutiti, da si želi biti oče, ki ga hčerka potrebuje. Povejte hčerki, ko vas bo
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
vprašala, zakaj ji ne kupujete toliko igrač kot očka, da jo imate radi. Vzemite si čas zanjo, skupaj rišita, pojta, se igrajta, plešita, ustvarjajta. Naj bo čas, ki ga z njo preživite, planiran in cilj vsakega dne posebej. Vi veste, da je otroku pomembna pozornost, ki jo dobi skozi vaše odzive. V tej pozornosti, v kateri otrok čuti, da je sprejet in ljubljen, pa je toplina in ljubezen.
Poskušajte se čim manj odzivati na čutenja, ki prihajajo prek otroka do vas. Vsekakor pa ta igra, ki se odvija, ni zadosten razlog, da bi hčerka ostala brez očeta. Govori le o njegovi očetovski vlogi, o krivdi, ki jo doživlja ob tem, ko je moral zapustiti otroka.
Umirite se v sebi in poskrbite za svoj del odnosa s hčerko. Vi ste mama in čutite to punčko, to pa je največ, kar ji lahko daste. Mamo, ki ji bo v življenju vedno stala ob strani. Potrebuje vas, da ji v tem obdobju daste čim več objemov in topline, vse ostalo se bo sčasoma uredilo samo. Nimamo vpliva na vse, kar se dogaja v našem življenju, lahko pa sami naredimo veliko, če si dovolimo dati največ od sebe tam, kjer imamo vpliv. Verjemite vase in v svoje materinstvo in vse dobro vam želim v prihodnje.
Sabina Stanovnik
S svetovne
glasbene
scene
Grammy 2012
Od letošnje podelitve najpomembnejših nagrad v glasbeni industriji (Grammy 2012) je minilo že kar nekaj dni, kljub temu pa današnji sestavek namenjamo podrobnemu pregledu nominirancev in zmagovalcev. Tokratni Grammyji so bili pričakovano v znamenju britanske pevke Adele in v znamenju spomina na pokojno Whitney Houston.
Absolutna zmagovalka večera, ki je potekal v dvorani Staples Center v Los Angelesu, je bila že omenjena britanska pevka Adele, ki je domov odnesla kar šest grammyjev. Zelo uspešno leto je tudi za člani ameriške rok zasedbe Foo Fighters, ki se lahko pohvalijo s petimi osvojenimi kipci. Po številu osvojenih nagrad se je na tretje mesto s štirimi grammyji uvrstil raper Kanye West. Med številnimi nastopajočimi zvezdniki, ki so obogatili slavnostno prireditev, smo izpostavili pevko Jenifer Hudson, ki je v spomin na Whitney Houston odpela eno izmed njenih največjih uspešnic I Will Always Love You.
Foo Fighters
Foto: wordpress.com
Pregled najpomembnejših Grammy nominacij in zmagovalcev: Naj album leta:
Adele - 21
Foo Fighters - Wasting Light Lady Gaga - Born This Way Bruno Mars - Doo-Wops & Hooligans Rihanna - Loud Naj posnetek leta: Adele - Rolling In The Deep Bon Iver - Holocene Bruno Mars - Grenade Mumford & Sons - The Cave Katy Perry - Firework Naj debitant leta: The Band Perry Bon Iver J. Cole Nicki Minaj Skrillex
Naj skladba leta:
Kanye West, Rihanna, Kid Cudi and Fergie - All of the Lights Mumford & Sons - The Cave Bruno Mars - Grenade Bon Iver - Holocene
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	STRONGER (WHAT DOESN'T KILL YOU) - Kelly Clarkson
2.	SET FIRE TO THE RAIN - Adele
3.	WE ARE YOUNG - Fun ft. Janelle Monae
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
2.	TITANIUM - David Quetta ft. Sia
3.	T.H.E. (THE HARDEST EVER) - Will I Am/ Jagger/Lopez
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
2.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
3.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
Adele - Rolling In The Deep Naj pop solo izvedba:
Adele - Someone Like You Lady Gaga - You and I Bruno Mars - Grenade Katy Perry - Firework Pink - F***in' Perfect Naj pop duo/skupinska izvedba:
Tony Bennett & Amy Winehouse
-	Body and Soul
The Black Keys - Dearest Coldplay - Paradise Foster The People - Pumped Up Kicks
Maroon 5 and Christina Aguilera
-	Moves Like Jagger Naj rok izvedba:
Coldplay - Every Teardrop Is a Waterfall
The Decemberists - Down By
the Water
Foo Fighters - Walk
Mumford & Sons - The Cave
Radiohead - Lotus Flower
Naj rok album:
Jeff Beck - Rock 'N' Roll Party
(Honoring Les Paul)
Foo Fighters - Wasting Light
Kings Of Leon - Come Around
Sundown
Red Hot Chili Peppers - I'm With You
Wilco - The Whole Love Naj hard rok/metal izvedba:
Dream Theater - On The Backs of Angels
Foo Fighters - White Limo Mastodon - Curl of the Burl Megadeth - Public Enemy No. 1 Sum 41 - Blood In My Eyes Naj alternativni album: Death Cab for Cutie - Codes and Keys
Foster the People - Torches My Morning Jacket - Circuital Radiohead - The King Of Limbs Bon Iver - Bon Iver Naj tradicionalna R&B izvedba:
Eric Benet - Sometimes I Cry Cee Lo Green and Melanie Fiona - Fool for You
R. Kelly - Radio Message
Raphael Saadiq - Good Man
Betty Wright and the Roots -
Surrender
Naj R&B album:
Chris Brown - F.A.M.E.
El DeBarge - Second Chance
R. Kelly - Love Letter
Ledisi - Pieces of Me
Kelly Price - Kelly
Naj rap album:
Jay-Z and Kanye West - Watch
the Throne
Lil Wayne - Tha Carter IV Lupe Fiasco - Lasers Nicki Minaj - Pink Friday Kanye West - My Beautiful Dark Twisted Fantasy Naj rap izvedba: Chris Brown, Lil Wayne and Busta Rhymes - Look at Me Now
Jay-Z and Kanye West - Otis Lupe Fiasco - The Show Goes On
Nicki Minaj and Drake -Moment 4 Life
Wiz Khalifa - Black And Yellow Naj solo country izvedba:
Jason Aldean - Dirt Road Anthem
Martina McBride - I'm Gonna Love You Through It Blake Shelton - Honey Bee Taylor Swift - Mean Carrie Underwood - Mama's Song
Naj country pesem:
Thompson Square - Are You Gonna Kiss Me or Not Blake Shelton - God Gave Me You
Trace Adkins - Just Fishin Taylor Swift - Mean Vince Gill - Threaten Me With Heaven
Kenny Chesney (featuring Grace Potter) - You and Tequila Naj country album:
Lady Antebellum: Own the night Naj blues album: Gregg Allman - Low Country Blues
Marcia Ball - Roadside Attractions
Warren Haynes - Man In Motion
Keb' Mo' - The Reflection
Tedeschi Trucks Band -
Revelator
Naj folk album:
The Civil Wars - Barton Hollow
Steve Earle - I'll Never Get Out
of This World Alive
Fleet Foxes - Helplessness
Blues
Eddie Vedder - Ukulele Songs Gillian Welch - The Harrow & The Harvest
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Načelnost
Kar vsi so te čase načelni. "Ne podpiram potrošništva, zdi se mi nesmiselno", pravi ena, medtem ko s trgovinskih obešalnikov vlači osmi pulover, ker so pač razprodaje. Spet druga se oglasi, da je tudi okolje preobremenjeno z nami, pa kljub temu dan za dnem v odtok spušča na litre detergentov, šamponov, mehčalcev, čistil in vsega, kar je te sorte. "Saj veš ... ne zdi se mi prav, da so trgovine ob nedeljah odprte", pravi tretji. Ampak ravno tisto nesrečno nedeljo v hladilniku zmanjka mleka in napoti se v trgovino. No, če pa je že tam, pa lahko vzame še štruco kruha, pa gel za tuširanje, tudi čistilo za linolej bo morda kdaj prav prišlo.
Ampak načeloma pa se s tem nihče ne strinja ... V besedah ali pa na papirju se razume. Kajti takšen je ta svet. Načelnost je na žalost (vsaj pri večini ljudi) samo prazna beseda. Tudi če so načela utemeljena v umu, to ne koristi nikomur. Seveda se vse začne v glavi, ampak brez uresničitve v tem svetu to nima vrednosti. Začetek je v razmišljanju, vendar treba je preiti k dejanjem. Tako se namreč spreminja svet. Z vsakim individu-umom posebej. Z vsakim malim dejanjem posebej. Skupine le redko dosežejo kaj večjega, saj v njih slej ko prej zavlada enoumje.
Svet se spreminja tako, da rečeš jaz pa tega ne bom in tega ne narediš. Ni druge poti. Ali si slučajno kdo zamišlja, da se bo industrija naenkrat odpovedala krznu in prenehala živali žive slačit iz kože kratkomalo zato, ker ima gospa pač dobre namene? A kdo čisto zares verjame, da bodo Kitajci (z vsemi otroki vred) dobili kakšne človekove pravice in dostojno življenje kar tako, za dober dan? Medtem ko se vsa proizvodnja seli v Azijo izključno z namenom izkoristiti poceni delovno silo, zahodnjaki pa s(m)o pač navajeni, da vsakih nekaj mesecev kupimo nove kavbojke za pet evrov ...
Verjetno je tako pač najlažje in najelegantneje ... besede namreč nič ne stanejo, nič ne bolijo. Samo z besedami se ni treba ničemur odpovedati, požreti poželenja in s težavo iti mimo. Odločiš se pač za tisto, kar je fajn, in ne za tisto, kar je prav. Kajti "prav" ni kar tako, prav stane in za "prav" jih, znabiti, dobiš po glavi. Žal je tako vsepovsod.
Načeloma preziramo razne šeriatske režime in diktature; no, ne ravno, če so dovolj bogati. Načeloma se tudi marsikomu zdi, da se v mestih čisto preveč dušimo v izpustih, ampak tretji, četrti avto vendarle krvavo potrebujemo. Sicer pa, mnogo (vsaj tisti, ki sploh o čem premislijo) ljudi je tudi načeloma načelnih.
Matic Hriberšek
www.rad¡o-ptu¡.s¡
1.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
2.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye feat. Kimbra
4.	BRIDGE OF LIGHT - Pink
5.	GOOD FELLING - Flo Rida
6.	DOMINO - Jessie J
7.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Mur
8.	STRONGER (WHAT DOESN'T KILL YOU Clarkson
9.	KISS THE STARS - Pixie Lott
10.	WITHOUT YOU - David Gueta & I
11.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. < Harris
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Kelly
Kaj bomo danes jedli
narežemo. Dušimo ga na olju, da ovene. Za bešamel stalimo maslo, na njem 5 minut pražimo moko in zalijemo z mlekom. Začinimo s soljo in poprom ter kuhamo 10 minut. Pekač na-mastimo, po dnu nadevamo polovico rezin krompirja, rahlo solimo, položimo nanj na rezine narezan paradižnik, polovico dušenega mletega mesa, prelijemo s polovico bešamela in po-tresemo s polovico pora. Postopek ponovimo. Po vrhu potrese-mo na kocke narezan sir feta. Pečemo pri 170 stopinjah okrog 10-15 minut, da feta rahlo porjavi.
**Torta pavlova
TOREK
sladko zelje, krompir v kosih, kranjska, krof SREDA
musaka s porom*, radič z gorčičnim prelivom ČETRTEK
pašta fižol, jabolčni kompot PETEK
pečena postrv, krompir v kosih, blitva SOBOTA
rižota s puranjim mesom, rdeča pesa NEDELJA
goveja juha, svinjski zrezki v omaki, kruhova štruca,
solata, torta pavlova**
PONEDELJEK
špinača, pire krompir, govedina (iz nedeljske juhe)
*Musaka s porom
Sestavine: 70 dag krompirja, 2 stroka česna, olivno olje, 50 dag mletega mesa, 2 žlički origana, sol, poper, 4 paradižniki, 3 pori, 20 dag na kocke narezanega sira feta; za bešamel: 5 dag masla, 5 dag moke, 1 l mleka.
Krompir skuhamo in narežemo na rezine. V posodo damo nekaj olja in na njem rahlo pražimo nasekljan česen. Dodamo mleto meso, ga začinimo po okusu (sol, poper, origano) in podušimo. Por prerežemo po dolžini, dobro operemo in nato
Sestavine: 7 beljakov, 35 dag sladkorja, 300-400 ml sladke smetane, 300-400 g gozdnih sadežev (lahko tudi samo borovnice ali jagode ali maline).
Beljake stepite v trd sneg in mu postopoma dodajajte sladkor. Mešati je treba tako dolgo, da sneg postane trd in se lepo sveti. Sneg nabrizgajte (ali namažite) na peki papir v obliki dveh ali treh enakih krogov (lahko tudi v kakšni drugi obliki). Sušite ga v pečici pri 90 ali 100 stopinjah približno 3 ure, potem vzemite ven in odstranite papir. Ko se ohladi (lahko tudi naslednji dan), premažite prvo plast s polovico stepene smetane in potresite s polovico sadja (če je sadje zmrznjeno, ga lahko pred tem malo zdušite s sladkorjem in cimetom, svežega pa ni potrebno). Na vrh dajte drugo plast testa, ponovno premažite s smetano in potresite s sadjem ter pokrijte z zadnjo plastjo testa. Po želji lahko tudi zadnjo plast premažete s plastjo smetane ali pa jo poljubno okrasite. Potem postavite za kakšno uro v hladilnik, da se plasti malo zmehčajo, ker se potem lažje reže.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
POVABILO
Srečala sta se lesna črva in eden je povabil drugega: »Greva k starinarju na kitajsko večerjo? Slišal sem, da je dobil pohištvo iz Hong Konga.«
»Tehnika bo konje povozila, osli bodo pa vedno ostali.«
OPOZORILO
Mati miška je opozorila hčerko:
»Ne hodi na cesto, ker lahko pride velik črn maček!« »Pa kaj? Saj nisem vraževerna!«
PREPEČENEC
Kengurujka skače po deželi. Nenadoma se zaustavi, se popraska po trebuhu in odskaklja naprej. Nato se spet ustavi, se popraska po trebuhu in nadaljuje skakanje. Končno se zaustavi, iz vreče povleče svojega otroka, ga udari po riti in reče: »Kolikokrat sem ti že rekla, da ne jej prepečenca v postelji!«
DOPUST
Mucek si je nekaj časa ogledoval izložbo turistične agencije, nato pa je le vstopil in rekel: »Zanimam se za počitnice na Kanarskih otokih!«
HISA
Krava in polž sta se poročila, toda kmalu je polž ugotovil, da ga krava vara z bikom. »Se mi je kar zdelo, da me je vzela zaradi hiše,« je žalostno dejal polž.
KONJ IN OSEL
Konj in osel sta se prepirala, kdo je več vreden. Konj je bil ponosen na svojo preteklost, osel pa na svojo prihodnost:
ZA BRUHAT
Gospa gre na poti v službo mimo trgovine z živalmi. Naenkrat zasliši: »Hej, ti!«
Gospa se obrne in zagleda papigo v kletki, ki ji reče: »Tako izgledaš, da bi kar bruhala, ko te vidim!«
Gospa gre jezna naprej v službo. Vračala se je po isti poti in pri trgovini z živalmi doživela popolnoma enak dogodek. Ko je prišla domov, je klicala lastnika trgovine in se pritožila nad vedenjem papige. Naslednje jutro je šla ponovno v službo mimo trgovine z živalmi. Naenkrat zasliši: »Hej ti!« Ko se obrne, ji papiga reče: »Saj že veš, kaj mislim, kajne!«
UGANKARSKI SLOVARČEK: IVANEC = kraj pri Varaždinu, KOVRAN = star naziv za ptiča krokarja, kavran, KSILIT = lesni lignit, PRINČIČ = slovenski zgodovinar, arhivist (Jože, 1951-), ROČIN = uradni dan, SENAD = muslimansko moško ime, TITEL = mesto ob reki Tisi, vzhodno od Novega Sada, ZEI = slovenska novinarka, komunikologinja (Lada, 1941-).
■ejeu 'eopi 'jueue 'peuas 'Jajn^s
'l!l!s>i 'eoeio)\ 'ubjao^ 'ojdof 'sj^ 'iuje|/\| 'e|oioiu 'ni 'eun 'subab 'uegey 'aja 'gz 'gigujJd szop 'uoi 'luosjdei 'dod 'epaoaqe 'euuo^jo %iedeun| 'Ae^jeds 'lam 'a^ado 'jeiuei 'd|ois :ouAoiopoA "3>HNVZId>l 31 A3HS3d
Foto: ASV
Foto: ASV
Govori se ...
... da so baje srednjeveški tla-čani malo pretiravali, ker so se puntali že zaradi pičle desetine, ki so jo morali plačevati svojim vladarjem. Danes plačujemo svojim vladarjem tudi po petkratno desetino, pa moramo biti tiho in preživeti. A pozabljajo, da če bomo od lakote umrli mi, bodo umrli tudi oni.
... da so se vrli Holermoužani pri štetju svojih fašenkov malo zašteli - kljub razvpitemu in matematično zelo dobro podkovanemu nekdanjemu poslancu.
... da bi po mnenju številnih Poetovioncev zadeli v črno, če bi etno festival in karnevalsko povorko enostavno združili v eno. Potem ne bi bilo treba pretiravati ne pri številu nastopajočih in še manj pri številu obiskovalcev.
... da pogled v sporočilno vsebino letošnjih pustnih povork jasno kaže, da so lahko te pristne in zabavne tudi brez občutljivih političnih tem. Pa tudi brez viso-kozvenečih imen prvakov političnega in javnega življenja.
... da ima ravnateljica poeto-vionske gimnazije različne kriterije za kulturnike in športnike, kljub temu da oba resorja spadata pod isto ministrstvo. Eni lahko po prireditvi točijo rujno kapljico, drugi pa rujni sok.
. da so dornavski cigani ob prihodu na šterntalski fašenk po navodilu enega od znanih ciganov svoje dragocene predmete in denarnice pustili v dobro varovanem avtobusu. Baje za vsak slučaj, kajti šumari so
šumari.
... da se pri svetem Urbanu sprašujejo, kateri izračun za kanalizacijo je bolj pravi. Številnim domačinom je baje najbolj pri srcu cenejša varianta.
Vidi se ...
.. da se v nadvse občutljivi šterntalski občinski vladi po zaslugi prvega moža kmalu obeta nova, ruskosredinska koalicija. Tako naj bi bile seje še krajše in zabavnejše.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno fotografijo nam je poslala Vesna Sodec Grula, naslovila pa jo je: »Pustno veselje na snegu«. Snežaka - kurenta lahko vidite, če se peljete iz Ptuja proti Vidmu.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Davorin Voglar, Ob Rogoznici 9, 2250 Ptuj.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8 ° 98.2° 104^3
www.radio-tednik.si
Foto: Vesna Sodec Grula
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
s		i		s				
e		s					e	
				i				e
i					1			
				2		s		
	s	2	i					s
			2				s	
e		s						
		4	s			i		2
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	CCC	O
Bk	V	©©©	C	OO
Dvojčka	V	©©	CCC	O
Rak	VVV	©©	CC	O
Lev	V	©	CCC	OO
Devica	VVV	©©	CC	O
Tehtnica	VV	©©©	C	OOO
Škorpijon	VVV	©©	C	O
Strekc	VV	©	CC	OOO
Kozorog	V	©©	CCC	OO
Vodnar	V	©©©	CC	OO
Rbi	VVV	©	CC	O
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 21. februarja do 27. februarja 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Nikoli nisi tako srečen niti tako nesrečen, kot si predstavljaš.« François de La Rochefoucauld •kick
»Današnji ljudje so tako neuravnovešeni, da se počutijo nesrečni že, če samo enkrat niso srečni.« Graham Greene •kick
»Tudi sreča se utrudi, če nekoga predolgo nosi na svojih plečih.« Kurt Fischer
•kick
»Čudno, kako malo je treba, da bi bili srečni; še bolj čudno pa je, da nam prav tista malenkost manjka.« Ivo Andric •kick
»Dokler bo človek svobodno živel, bo tako ali drugače iskal tisto, kar ga osrečuje. Toda iskati še ne pomeni najti... Sreča temelji na bogastvu življenja, in to je tisto pravo...« David Starr Jordan
•kick
»Nauči se biti zadovoljen z malim.« Latinski pregovor •kick
»Nekaj takšnega kot lov za srečo sploh ne obstaja, obstaja le odkritje radosti.« Joyce Grenfell •kick
»Nobenepravice nimamo, da bi uživali srečo, ne da bi jo ustvarjali; kot da bi uživali bogastvo, ki ga nismo ustvarili.« George Bernard Shaw
•kick
»Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega.« Georges Bernanos
•kick
»Sreča je biti v prijetni druščini prijateljev.« Pam Brown •kick
»Sreča je kot metulj, ki ga ne moreš uloviti, če pa mirno obsediš, lahko sede nate.« Nathaniel Hawthorne
Majšperk • Uspela trinajsta pustna povorka
Nastopilo 600 maskiranih otrok in učiteljev
Lepo, sončno, že skoraj pomladno vreme, je spremljalo tudi 13. pustno povorko v Majšperku, v kateri je na pustno soboto sodelovalo okoli 600 maskiranih iz vrtca in osnovne šole, 5 društvenih skupin ter koranti iz Lancove vasi.
Tradicionalna pustna povorka je v soboto, 18. februarja, tudi letos pričela svojo pot nekaj po 13. uri na Bregu pri Majšperku. Okoli 600 našemljenih otrok in zaposlenih iz vrtca in osnovne šole Majšperk s podružnicama Stoperce in Ptujska Gora se je ob motoriziranih skupinah petih društev v občini ter ob zvonjenju skupine 21 korantov iz Lancove vasi napotilo peš proti centru Majšperka. Med potjo je šega-vo pustno povorko spremljalo okoli 2500 obiskovalcev iz Majšperka in bližnje okolice, največ pa jih je bilo v centru Majšperka in pred osnovno šolo, kjer so posamezne skupine in pustne like tudi podrobneje predstavili.
Foto: M. Ozmec
Skupina Zamorci iz prve triade OŠ Majšperk je prejela prvo mesto med otroškimi skupinami.
Nastope 10 maskiranih šolskih in 5 društvenih skupin ter korantov iz Lancove vasi je pozorno spremljala komisija, ki so jo sestavljali predstav-
niki osnovne šole in Občine Majšperk ter društva Ustvarjalec. Med odraslimi skupinami maskiranih so 1. mesto prisodili skupini Baceki iz KUD
Na platoju, kjer so lansko jesen oživili tržnico, so se v čudovitem sončnem vremenu na pustno sobotno dopoldne zbrali številni Kidričani in okoliški obiskovalci, ki jih je privabila zabavna pustna glasba in živopisan pustni živžav. Okoli 60 našemljenim otrokom iz kidričevskega vrtca in osnovne šole so se pridružile tudi odrasle maske in etnografske skupine. Za presenečenje je poskrbela skupina oračev s kurenti, pokačem in rusami iz Njiverc, ki so se poimenovali „Jiverški pubeci", najglasnejša in najbolj množična pa je bila skupina dornavskih ciganov, ki je s seboj pripeljala tudi svoj ciganski ansambel, ob katerem sta zapeli mladi ciganki Nuša in Sandra.
Zbrane maškare in kakih
200 domačinov je nagovoril župan Anton Leskovar, ki je bil vesel, da se po dolgem času v Kidričevem spet veselijo na pustnem rajanju. Za veselo razpoloženje in animacijo zbranih pa so poleg zgovorne miške Tatjane poskrbeli še klovni in rokohitrci, brata Malek in Nelej Brunčič. Med najprisrčnejše otroške maske so razdelili 15 sladkih nagrad, da bi k sodelovanju pritegnili tudi druge krajane naselja Kidričevo, pa so se maskirani v povorki podali med bližnjimi bloki. Da želodčki mask in obiskovalcev povorke niso ostali prazni, pa so poskrbeli prizadevni člani turističnega društva občine Kidričevo s krofi in toplimi napitki.
Vsekakor je tokratno pusto-vanje v Kidričevem lepo uspe-
Foto: M. Ozmec
Za animacijo našemljenih otrok sta v klovnovskih oblekah poskrbela brata Malek in Nelej Brunčič.
Foto: M. Ozmec
Med odraslimi skupinami maskiranih so prvo mesto prisodili skupini Baceki iz KUD Majšperk.
Kidričevo • Ponovno obudili pustovanje
Nastopilo 200 fašenkov
Občina Kidričevo je v sodelovanju s tamkajšnjim turističnim društvom na pustno soboto poskrbela, da so po krajšem premoru v tem kraju spet veselo pustovali, za presenečenje pa so poskrbeli „Jiverški pubeci".
lo, zato bi po mnenju občanov bilo prav, da bi ga pripravljali tudi v bodoče.
-OM
Majšperk, 2. mesto skupini Turki na Slovenskem iz Sovič in Dravcev, 3. mesto pa sta si delili skupina Lovci in vrane Folklorne skupine KPD Sto-perce ter skupina Omeriksi in Omerine iz Omer (Hamre v Majšperku) in Rdeče kapice iz PGD Breg pri Majšperku. Med otroškimi skupinami so 1.me-sto prejeli Zamorci iz prve triade OŠ Majšperk, 2. mesto sku-
pina Praljudje iz podružnične OŠ Ptujska Gora, 3. mesto pa skupina Indijanci iz podružnične šole in vrtca Stoperce ter Rimljani iz OŠ Majšperk.
Po živo pisani in razigrani pustni povorki so se vsi udeleženci skupaj z organizatorji in občinstvom zbrali pred gasilskim domom v Majšperku, kjer so opravili svečano razglasitev in podelili nagrade, nato
pa so članice aktiva kmečkih žena iz društva vinogradnikov iz Stoperc za vse pripravile domačo pustno južno z napitki. Sledilo je skupno pustno rajanje. Denarne in praktične nagrade je tudi letos prispevala Občina Majšperk, ki je bila tudi generalni pokrovitelj letošnje pustne prireditve v tej obhaloški občini.
-OM
Ljutomer • Otroški parlament
0 junakih našega časa
Na 22. medobčinskem otroškem parlamentu, ki ga je pripravilo Občinsko društvo prijateljev mladine (ODPM), je sodelovalo štirinajst mladih iz osnovnih šol Ivana Cankarja Ljutomer, Mala Nedelja, Janko Ribič Cezanjevci, Stročja vas, Ver-žej, Razkrižje in Križevci. Tokratna tema je zajemala junake našega časa - kdo so in zakaj?
Foto: M. Ozmec
Okoli 60 maskiranih kidričevskih malčkov in šolarjev so posebej navdušili dornavski cigani.
Mladi parlamentarci so v dveurni delavnici izmenjali svoje poglede na dokaj zahtevno temo in se pripravili na uradni del zasedanja, ki so se ga udeležili tudi številni ugledni gostje. Na parlament so bili povabljeni častni občan Ljutomera in svetovno priznani kegljač Miroslav Steržaj, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Ljutomer Leonardo Markovič, predsednica Društva za osteoporozo Ljutomer Vlasta Markovič, sekretarka ljutomerske organizacije Rdečega križa Maša Germšek, prostovoljka leta Karitasa Mala Nedelja Sara Munda in predstavnica staršev Damjana Kar-ba Fekonja, povabilu pa so se odzvali še ljutomerska županja Olga Karba, regijski koordinator pri Zvezi prijateljev mladine Murska Sobota Bojan Nemec ter ravnateljice osnovnih šol udeleženk parlamenta. Kot je povedala predstavnica otroškega parlamenta pri ODPM Ljutomer Mateja Leskovar, so mladi parlamentarci ugotovili, da so pozitivne lastnosti
junakov dobrodelnost, prosto-voljstvo, zelo dobrodošlo pa je tudi dejstvo, da se otroci iz risank in filmov naučijo tujih jezikov. Mladim so pomemben vzor odrasli: starši, sorodniki, učitelji in trenerji. Od starejših pričakujejo vzor v besedah in dejanjih - še zlasti v slednjih, kot je zmerna vožnja, ločevanje odpadkov, pozdravljanje in medsebojna pomoč. Področja, o katerih bi se želeli
pogovarjati prihodnje leto, so: ohranjanje narave, zasvojenost in prosti čas, otroci v Afriki, problemi v družini in pravilno razumevanje sveta. Predlogi so bili posredovani Zvezi prijateljev mladine Slovenije, mlade pa bosta na nacionalnem parlamentu v Ljubljani zastopali Jana Kovačič (OŠ Stročja vas) in Kleja Gregorinčič (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer).
NŠ
Kdo so junaki našega časa in zakaj, so poskušali odgovoriti mladi parlamentarci.
Foto: NS
Prireditvenik
Torek, 21. februarja
09:00
10:00 10:00
14:00 14:00 14:00 15:00 15:00 16:00 17:00 20:00 22:00
Ptuj, Mestni stadion, ŠD Mladika in telovadnica OŠ Ljudevita
Pivka: Hura prosti čas - zimske počitnice; športne aktivnosti za
osnovnošolce; Zavod za šport Ptuj
Lenart, pred vrtcem: povorka in rajanje Vrtca Lenart
Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: Vesele počitnice za
osnovnošolce
Bukovci, pri Zmazku: 15. fašenk v Bukovcih Ormož, tradicionalna povorka po mestnih ulicah Stojnci: 13. fašenk po Stojnsko
Cirkovce: 20. cirkovški fašenk s kronanjem fašenskega carja
Podlehnik, krajevna dvorana: pokop pusta
Spodnja Polskava: pustni karneval
Ptuj, Mestni trg: pokop pusta in predaja oblasti
Ptuj, karnevalska dvorana: Čuki, Kingston
Cirkovce: zadnji zven korantovih zvoncev
Sreda, 22. februarja
09:00 Ptuj, Mestni stadion, ŠD Mladika in telovadnica OŠ Ljudevita
Pivka: Hura prosti čas - zimske počitnice 10:00 Ptuj, CID: zimske počitniške delavnice za osnovnošolce z likovnico Saro Ferčič
10:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: Vesele počitnice za osnovnošolce
Četrtek, 23. februarja
09:00 Ptuj, Mestni stadion, ŠD Mladika in telovadnica OŠ Ljudevita
Pivka: Hura prosti čas - zimske počitnice 10:00 Ptuj, CID: zimske počitniške delavnice za osnovnošolce z likovnico Saro Ferčič
10:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: Vesele počitnice za osnovnošolce
18:00 Ormož, grajska dvorana: literarni večer in pogovor s svetovno
popotnico in pisateljico Aleksandro Veble 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Marjana Videnška iz zavoda Preporod o zdravem življenju
Petek, 24. februarja
09:00 Ptuj, Mestni stadion, ŠD Mladika in telovadnica OŠ Ljudevita
Pivka: Hura prosti čas - zimske počitnice 10:00 Ptuj, CID: zimske počitniške delavnice za osnovnošolce z likovnico Saro Ferčič
10:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: Vesele počitnice za osnovnošolce
19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer; gost
večera vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: Starobistriški večeri
kulture - Večeri Jožeta Groblerja in gostov; igralec Ivo Ban 21:00 Ptuj, CID: koncert skupine Adam
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 21.2.
SREDA 22.2.
8:00 Ob kulturnem prazniku na Destmiku 8:30 Fašenk iz preteklosti 10:00 Polka in Majolka 11:00 Ujemi sanje 12:00 Pustna oddaja 2012 12:15 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 19:40 Pustna oddaja 2012 20:00 Pustna povorka Ptuj 2012 23:20 Video strani
8:00 Prireditve ob dnevu kulture na Hajdini 9:40 Pustna oddaja 2012 10:00 Mesečna kronika iz občine Hajdina 11:20 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Hajdina - S pesmijo v novo leto 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 23.2.
8:00 Fašenk po Domavsko iz preteklosti 9:55 Ob dnevu kulture v OŠ Domava 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 20:00 Fašenk po Domavsko 2012 21:45 Domava - Iz domače skrinje 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
PTUJSKA TELEVIZIJA
pena
Torek 21.2.
8:30 Prodajna okno
9:00 Dnevnik TY Maribor-pon.
9:25 Hrana in vino
9:59 Ptuj v pustu -19. oddaja - pon.
10:10 Modro
10:45 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:99 Ptujsfia kronika
12:25 Ptuj v pustu-11. oddaja
12:50 Prodajno okno
13:05 Info kanal
15:35 Hrana In vino - pon.
10:99 Ptujska kronika - pon.
16:30 Prodajno okno
17:00 Sportfno)
17:39 Moto scena - 8. oddaja
13:00 Ptujska kronika - pon.
13:25 Ptuj v pusto -11. oddaja - pon,
13:45 Slovenija plava - plavaj z nami - pon.
19:15 lirfo kanal
29:00 Ptujska kronika-pon.
29:25 52. mednarodna pustna povorka
na Ptuju - pon. 23:40 Info kanal Sreda 22.2. 3:39 Prodajno okno 3:99 Dnevnih TV Maribor - pon. 3:25 Hrana in vino
3:50 Predstavitvena oddaja o kartlngu - poi
19:00 Ptujska kronika-pon.
19:25 Ptuj v pustu -11. oddaja - pon.
19:45 Modro
11:20 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:99 Info kanal
12:59 Prodajno okno
13:95 Poslanski utrip - pon.
13:45 Ptuj v pustu -12. oddaja
14:05 Info kanal
15:35 Hrana In vino
19:00 Sport(no)
19:39 Prodajno okno
17:99 Cista umetnost-pon.
17:20 Slovenija plava - plavaj z nami - pon.
17:50 Predstavitvena oddaja o kartingu - por
18:99 Povabilo na kavo
18:35 Epk na poved nik - pon.
19:05 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
29:00 Ptujska kronika - pon. 29:25 Ptuj v pustu -12. oddaja-pon. 29:45 Moto scena - 8. oddaja - pon. 21:15 Beach master 2011 - pon. 21:25 Povabilo na kavo-pon. 22:09 Ptujvpustu-12. oddaja-pon. 22:29 Reji TV Goriinioa 23:20 Info kanal
Četrtek 23.2. 8:30 Prodajno okno 9:00 9nevnikTVMaribor-pon. 9:25 Hran In vino
9:50 Ptuj v pustu -12. oddaja - pon. 10:10 Spoznaimose.com 11:05 Modro 11:40 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:99 Ptujska kronika 12:25 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Povabilo na kavo-pon. 13:40 Info kanal 15:35 Hrana In vino-pon 10:99 Ptujska kronika - pon. 18:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:20 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. ■ 13:25 Kultura na dlani-pon. 19:10 Sport(no) - pon. 13:49 Ptujske odrske deske - pon. 29:00 Ptujska kronika - pon. 29:25 Poslanski utrip-pon 21:95 Kultura na dlani-pon. 21:50 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. 22:09 Ptujska kronika-pon. 22:25 Info kanal
www.petv.tv
iflsl ei fiis lahle spfiml jate liKli ih T2 in SIQL TV
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
IZOLACIJSKE FASADE iz fasadnega stiropora že od 24 evrov/m2, tudi iz kamene volne, termo ometa. Splošna gradbena dela, notranji, zunanji strojni ali klasični ometi, slikopleskarska ter suhomontažna dela. V prednaročilu dodaten popust, brezplačna strokovna pomoč pri pridobivanju subvencij Eko sklada. NOVO - za vas po ugodnih cenah izvajamo gradbeni nadzor nad obrtniškimi deli, priskrbimo vam najugodnejšega izvajalca, uredimo pogodbena razmerja, vodimo postopek od ideje do izvedbe. Pokličite za brezplačni predračun na tel. 040 327 668, Ciril Beranič, s. p., Apače 111, Lovrenc na Dravskem polju.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAJA BUKOVIH drv na paleti, 180 x 100. Cena samo 110 C/paleta. Tel. 041 723 957.
PRODAJA BUKOVIH drv z razrezom na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
BUKOVA DRVA, razžagana na 25 in 33 cm z dostavo, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM večje število prašičev, težkih od 30 do 100 kg. Tel. 051 335 017.
PPRODAM dve svinji, težki 160 in 200 kg. Tel. 753 51 01.
PRODAM svinje domače reje, težke od 160 kg. Tel. 031 222 887 ali 031 869 817.
KUPIM VSE vrste krav in telic, plačilo takoj. Tel. 040 727 779.
PRODAM brejo ovco in ovna. Tel. 031 825 470.
PRODAMO mlado kravo simental-ko za zakol ali menjamo za telico. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 599 567.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI za osebna in tovorna vozila - totalna razprodaja in ugodne cene do odprodaje zalog. Vul-kanizerstvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel 02 629 62 77.
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant)
SPOMIN
Danes, 21. februarja, mineva 10 let, odkar nas je v cvetu mladosti zapustil naš dragi
Jožef Čeh - PEPI
IZ PODVINCEV 109
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala za vsak ustavljen korak ob njegovem grobu, prižgano svečko ali podarjen cvet.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
SPOMIN
Minilo je leto žalosti, odkar te dni več med nami, draga mama, babica in prababica ter sestra
Jožefa Kokol
IZ MESTNEGA VRHA 72
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njen dom rože krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Žalujoči: tvoji najdražji
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi
Olge in Franca Šamperla
IZ VITOMARCEV 4 b + 7. 2. 2012 + 14. 2. 2012
Iskrena hvala vsakomur in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani.
Vsi, ki vaju pogrešamo
Kam odšel si dragi mož, kliče žalostno srce. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal.
ZAHVALA
Po hudi bolezni smo se v ponedeljek poslovili od dragega moža, očeta, dedka, pradedka, prijatelja, soseda in znanca
Antona Toplaka
IZ GRAJENE 9
Domači se zahvaljujemo g. župniku iz župnije sv. Jurij za opravljen obred in mašo zadušnico, pevcem za odpete pesmi, podjetju Javne službe Ptuj za opravljene storitve, podjetju Talum Kidričevo, domu upokojencev ter vsem, ki so darovali za cvetje in sveče ter izrekli ustno ali pisno sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
RAZNO
VABIMO EKIPE, da se prijavijo na prireditev Avto kreš, ki bo junija v Skorbi. Informacije po tel. 041 646 662.
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
^J-^oitulajti nai na iuztounzm ijitztul
RADIOPTUJ
«t*, dfaletu^
www.radio-ptuj.si

Markovci • Na 21. Fašenku 2000 mask in 4000 obiskovalcev
Nagrade za Miki miške, Želve Franček in Lego city
Po obdobju zelo hladnega vremena je bil letošnji 21. Fašenk v Markovcih na pustno soboto, 18. februarja, v znamenju lepega sončnega vremena, ki je v korantovo deželo privabilo okoli 2000 mask in okrog 7000 obiskovalcev.
Zabavni del fašenskih prireditev je tudi letos potekal v velikem pustnem šotoru, ki so ga postavili v obrtni coni Markovci, v njem pa so se odvijale prireditve od četrtka, 16., do pustnega torka, 21. februarja. Danes, na pustni torek, bodo pusta pokopali po povorkah v Bukovcih in Stojncih ter na številnih vaških zabavah po vaseh.
Ob tradicionalnem 21. Fašenku v Markovcih je v soboto, 18. februarja, nekaj pred poldne-vom župan Milan Gabrovec v prostorih Občine Markovci pripravil sprejem za številne goste in predstavnike gostujočih skupin, nato pa so si skupaj ogledali markovske pustne običaje v 21. fašenski povorki, ki se je tudi letos pričela nekaj po 13. uri v Zabovcih. Letos je sodelovalo kar 40 različnih skupin z območja Dravskega in Ptujskega polja ter sosednjih Haloz z okoli 2000 maskiranimi udeleženci, predstavile pa so se tudi tri gostujoče skupine: Hunski vitezi iz Madžarske z bruhalci ognja, Košutini koledniki iz Folklornega društva Košuta Poljčane ter tradicionalna pustna skupina Prforcenhaus iz Kostanjevice na Krki, s katero Markovčani sodelujejo že vrsto let.
V povorki, ki je vodila skozi Zabovce in Markovce, so se tudi letos izkazali tradicionalno gostoljubni domačini, saj skorajda ni bilo hiše, pred katero ne bi nastopajočim pa tudi gostom ponujali domačih jedi, pustnih krofov in raznih napitkov. Posa-
mezne etnografske, pustne in karnevalske skupine ter druge maske so predstavljali pred občinsko stavbo v centru Markov-cev. Po zaključku povorke so se vsi nastopajoči skupaj z domačini in gosti zbrali v karnevalskem šotoru, kjer so razglasili najboljše skupine in maske ter vse pogostili.
Fašenska komisija, sestavljena iz predstavnikov občine, turističnega društva in društev v občini, je imela težko nalogo, saj so ugotovili, da so skupine iz leta v leto kvalitetnejše in bolje pripravljene. Prvo nagrado je prejela skupina Miki miške iz Stojncev, drugo Želve Franče-ki iz Bukovcev - Nagošajncev, tretjo skupina Lego city iz Male vasi, četrto Vampirji iz Markov-cev, peto Ameriški nogomet iz Bukovcev, šesto Grozdje iz Jur-šincev, sedmo Lutke iz skrinjice iz Stojncev, osmo skupina Čira čara Bukovci, deveto Medvedek Pu iz Stojncev in deseto Hu-dički iz Borovcev. Posebno nagrado za najboljšo etnografsko skupino je letos prejela skupina Nagušajnski piceki iz Nove vasi pri Markovcih.
Vsekakor je bil tudi letos dosežen glavni namen najstarejše pustne prireditve na Dravskem in Ptujskem polju, saj je Fašenk v Markovcih, v domovini koran-ta, tudi letos poskrbel za ohranjanje izjemno bogate kulturne dediščine etnografskih in karnevalskih likov ptujsko-dravske-ga območja.
M. Ozmec
Po mnenju številnih obiskovalcev je bila izredno lepo pripravljena tudi skupina Lutke iz skrinjice, ki so ji prisodili sedmo mesto.
Foto: M. Ozmec
Tudi letos so izstopale domače etnografske skupine iz Markovcev in okoliških vasi.
Foto: M. Ozmec
Prvo mesto je markovska fašenska komisija prisodila skupini Miki miške iz Stojncev.
LEI NA
ESTO!
080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si
C zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Osebna kronika
Rodile so: Nina Perkovič, Sta-rošince 19, Cirkovce - deklica Melani; Martina Kronvogel, Čr-mlja 7, Trnovska vas - deček Aljaž; Dragana Gajšek, Spole-nakova ul. 23 a, Ptuj - deklica Žana; Vanja Jelena Polanec, Majska ul. 9, Šentilj v Slov. goricah - deček; Urška Šenveter, Kurirčkova ul. 4, Miklavž na Drav. polju - deklica Anne; Darinka Vodnik, Kočice 45, Žetale
-	deček Matic; Marija Vaupotič, Stanošina 13 a, Podlehnik - deklica Lea; Mojca Hebar, Mestni Vrh 78 a, Ptuj - deček Rok; Olga Vrabl, Senčak pri Juršincih 29, Juršinci - deček Marsel; Klav-dija Hrast, Ul. Veljka Vlahoviča 73, Maribor - deklica; Patricija Kramberger, Smukova ul. 9, Miklavž na Dravskem polju - deklica Ula; Natalija Rep, Belšakova ul. 15, Ptuj - deklica Ela; Beate Pesek, Slovenja vas 19 a, Hajdi-na - deklica Larissa.
Umrli so: Jožef BOMBEK, Ho-temež 16/a, Radeče, roj 1922
-	umrl 12. februarja 2012; Marija BELE, roj. Zupanič, Pobrežje 163, roj. 1916 - umrla 11. februarja 2012; Ana KLJUČEVŠEK, roj. Simonič, Gorkega ul. 57, Maribor, roj. 1920 - umrla 27. januarja 2012; Anica KUNČNIK, Kvedrova ulica 2, Ptuj, roj. 1951
-	umrla 11. februarja 2012; Anton BEZJAK, Orešje 75, Ptuj, roj.
1933	- umrl 24. januarja 2012; Terezija PINTARIČ, roj. Emeršič, Pohorje 34, roj. 1933 - umrla
12.	februarja 2012; Alojz PAPEŽ, Dolena 40, roj. 1958 -umrl 7. februarja 2012; Anton LUBEJ, Spodnje Jablane 9, roj. 1924 - umrl 1. februarja 2012; Olga ŠAMPERL, roj. Suhač, Vi-tomarci 4/b, roj. 1931 - umrla
7.	februarja 2012; Štefanija KUMER, roj. Arnuš, Svetinci 38, roj. 1927 - umrla 4. februarja 2012; Neža CVETKO, roj. Šilak, Hlaponci 53, roj. 1928 - umrla
8.	februarja 2012; Marija KOZEL, roj. Drevenšek, Ložina 31, roj. 1921 - umrla 9. februarja 2012; Franc ŽMAVC, Novinci
13,	roj. 1945 - umrl 7. februarja 2012; Ana KURBOS, roj. Osterc, Vlahovičeva ul.1, Kidričevo, roj.
1934	- umrla 10. februarja 2012; Janez NOVAK, Stoperce 50, roj. 1949 - umrl 10. februarja 2012; Marijan ŠAMPERL, Ulica Lackove čete 27, Ptuj, rojen 1937 - umrl 12. februarja 2012; Alojz ZIDARIČ, Cunkovci 4, roj. 1933 - umrl 12. februarja 2012; Franc EMERŠIČ, Čopova ul.1, Ptuj, roj. 1935 - umrl 12. februarja 2012; Marija KOPŠE, roj. Pulko, Žetale 17, roj. 1934 -umrla 13. februarja 2012; Frančišek ZAJC, Apače 14, roj. 1929
-	umrl 14. februarja 2012. Poroke - Ptuj: Miha MASTEN, Gabrnik 62 a, in Evelin PODVR-ŠEK, Gabrnik 62 a.
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
Petra stol (22.) mrazi, zima še
Foto: M. Ozmec
V korantovo deželo je ob stoti obletnici potopitve priplul tudi legendarni parnik Titanik.
Danes bo ponekod v osrednji in jugovzhodni Sloveniji nizka oblačnost, drugod bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Burja na Primorskem bo prehodno oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -12, na Primorskem malo nad 0, najvišje dnevne od 2 do 5, na Primorskem okoli 10 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno jasno, na Primorskem bo pihala zmerna burja. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Topleje bo.