Stev. Posamezna Številka 30 vinarjev. V LMui, v mnedeilek, dne c. jantiorta is«. Leto XLVII. »i i iinif mm Volja po polti: tm celo lete nami • > * M'— sa eineiec , .. „ 5,50 pa iiocemstvo . „ 70 — V Ljubljani na dom la s al* leto sapra].. K 58-— rieaaasM „ ,.* 5«-ipivt pilmi nnefes „ J« m Sobotna Izdaja: a pa oelo lata.....K ii laMtaurtv* • • • < „ 15'— Srn- ■ nT1 ' r» Inserati: Enostolpna petltvrsta (M mm široka ta 3 mo visoka ali nje prostor) n enkrat . . . . po SO * aa dva- te večkrat . „ 45 „ pri veČ|lh naročilih primeren popust po dogovora. Ob lobotah dvojni tarit Enostolpna potltvrsia K 1* Iibajt vsak dan Isvsemši aa-dolje in prunike, ob 3. orl pop. Rodna letna priloga rosni red WW Urodaiivo ]a t Kopitarjev* nllsl ktev. 8/HL Rokopisi se ae vraži jo; notrankirana p lsm s ie ne wm rprcjcnijo. — Uredniškega telefona štev. 5<\ «=■ Političen list za slovenski narod. i Upravništvo je v Kopitarjevi nltol št 6. — Račun poitne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bora.-horo. št. 7583. — UprarnUkoga telefona št 50. ttOoi Stibler: O vrednosti papirnatega denarja. i. Še vedno se dogaja, da dvigajo ljudje ^tintam svoje prihranke iz denarnih zavodov, češ, da se boje izgube, ko bo »padel« denaiv Takih ijudi ni najti samo na kmetih, tenr 3Č po mestih jih je celo še več. V mest h žive ljudje na kupu, tam se več razpravlja o vsakdanjih vprašanjih in govorice hitr.eje krožijo. Vsled tega meščani bolj dvigajo denar, kakor kmečko prebivalstvo in ga rkrivajo doma ali pri znancih, pa si domišljujejo, da bodo ti doma ahrs ojeoi ali skrili bankovci — zlatega ali •reb nega denarja se itak no dobi — ob-V*rc vani pred izgubo, kako« da bi jih »kr.rh« ne mogel najti v varnem skrivališču. Da je to prav plitva samotolažba, to Je pač na prvi pogled jasno. Kajti če pride do t cga, da bo papir na vrednosti izgubil, potom je pač vseeno, kje leže bankovci, aH v posojilnici, ali v banki, ali v nogavicah ali v zraku, ali pod zemljo. Razveljavljeni t ali znižanja denarne vrednosti ne more zabraniti nobeno skrivanje. Nasprotno, najbolje bodo odrezali oni, ki imajo avoj denar spravljen v denarnem zavodu. Saj razveljavljenfe ne pride samo od sebe, temveč je k temu potrebna posebna postava ali posebna vladina naredba." Vlada pa se bo, predno izda tak zakon, posvetovala z glavnimi interesenti, in to so v prvi Vrsti denarni zavodi, kajti to so središča is glavni predstavitelji denarn. gospodarstva, glavni zastopniki vlagateljev in dolžnikov. Razveljavljenje denarja se bo torej izvršilo, ako pride do tega, na tak način, da bo denarnim zavodom, tem važnim središčem narodnega gospodarstva, tudi po jckrahu« omogočeno in zagotovljeno življenje in poslovanje. Je potemtakem prav ne-iodpustna kratkovidnost iz bojazni pred splošnim denarnim »krahom«, vzdigovati hranilne vloge iz denarnih zavodov, kajti a tem se vsak vlagatelj sam oropa svoje naravne zaščite, svojega naravnega zagovornika, ako bi res prišlo do poloma. To naj velja v opomin vsem razumnim vlagateljem! Drugo vrsto dozdevno modrih gospodarjev predstavljajo oni, ki menijo, da je bolje imeti blago, kakor denar ter v tem mnenju spremene vse svoje bankovce v blago. Mnogi — to so menda najmodrejši! — najemajo celo posojila in ktipujejo blago in posestva, Se-lt more tako ravnanje pri- * Ta je izšla in prav ta teden sc bodo žigosali bankovci. Naš članek pa je bil pisan prej, predno je naredba izšla. Op. ured. poročati? Poglejmo! Recimo, da se izvede razveljavljenje starega denarja tako, da bomo dobili za dve kroni en dinar ali en frank, torej polovico. Kdo verjame, da bomo potem pod vlado novega denarja za blago, ki danes stane 100 K, plačevali 100 dinarjev ali 100 frankov? Nikoli; temveč pri sicer enakih gospodarskih razmerah bomo plačali za isto blago samo 50 dinarjev ali 50 frankov. Z drugimi besedami: Kakor bi padla vrednost denarja, v ravno istem razmerju se regulirajo tudi cene blagu, tako da nimam prav nobenega dobička, ako danes kupujem blago. Danes ima denar malo vrednosti in moram zato dati veliko denarja za malo blaga; ako denar pade za polovico, bom dal potem za ravno isto blago pač tudi polovico manj novega denarja. Celo prav nevarno je danes iz špeku-lativnih namenov kupovati blago. Zadnja leta je bilo vedno manj blaga, produkcija sc je vedno bolj omejevala, razuntega je mednarodna trgovina vsaj za centralne države in torej tudi za naše dežele popolnoma prenehala. Radi tega je postajalo blago vedno dražje. Vojske jc konec in v doglcd-nem času se zopet obnovi mednarodna trgovina in produkcija. Blaga bo vedno, več. Čim več blaga bo, tem bolj bodo cene padale že po zakonu o ponudbi in povpraševanju po blagu. Zato smemo računati s tem, da bo blago postajalo vedno cenejše. Nikakor torej ni' priporočljivo, danes kupovati blago za daljšo dobo, temveč kupimo le to, kar potrebujemo sproti, bodisi za lasten konzum, bodisi za trgovsko ali industrielno obratovanje. V nasprotnem slučaju jc izguba po človeški sprevidnosti skorajda neizogibna. Vse to velja v še večji meri glede mnogih vrednostnih papirjev, ki stoje danes visoko nad nominalno vrednostjo, n. pr. delnice raznih industrij, bank in zavarovalnih podjetij. Visoki kurzi teh papirjev človeka, ki ne zna gospodarsko misliti, priv lahko premotijo in ga spravijo v nesrečo, Pomisliti treba le, da so tudi kurzi visoki najbolj radi tega, ker je denar postal malovreden. Ako bo denar »padel", bodo padli tudi kurzi in vse vrednosti industrij, bank in zavarovalnic. Za take in podobne špekulacije je danes prepozno. Mi stojimo tik pred preobratom. Valutno vprašanje, vprašanje denarne vrednosti se mora in se bo v kratkem rešilo; na drugi strani moramo računati, kakor že rečeno, z obnovitvijo produkcije in mednarodne trgovine. S tem je razvoj, ki smo ga opazovali glede denarne vrednosti od začetka do konca vojske, ustavljen in zopet sc bo začelo gibanje nazaj v smeri k starim gospodarskim razmeram, kakor smo jih imeli pred vojsko. Zato pustimo sedaj vsako ; špekulacijo! Pred dvemi, morebiti še pred | enim letom je bil za to ugoden čas, danes j jc prepozno. Osobito bo tisti, ki danes kupuje vrednostne papirje po neprimerno visokem kurzu, dvakrat udarjen: Prvič, ko bo denar »padci«, in drugič, ko bodo zopet kurzi padli. Naj nihče ne živi v zmoti, da ostane pri današnjih kurzih! Osemurni deBavnife. Narodna vlada je izdala sledeče navodilo glede izvršitve naredbe osemurnega delavnika. I. Obseg (k § 1. in 2.). Pod »podjetje tovarniškega značaja« razumeva zakonodajalec tudi rudnike. (Omejitev pojma napram rokodelskemu podjetju jc pripuščena v odločitev upravi (§ 2). Opozarja sc, da v obstoječih zakonih ni striktne definicijo za pojem »tovarniško podjetje«, Tozadevne naredbe poskušajo podati za ta pojem znake, ki ga osvetljujejo vsak od svoje strani in sc 'ie smejo smatrati kot striktna definicija. Pri tovarniškem podjetju jc poleg človeškega dela tudi stroj odločilnega pomena. Tovarniški obrat so navadno večja podjetja. Vendar se oznaka. >nad 20 dc-lavcev« nc sme šablonsko uporabljati, ker izolirana označuje bistvo stvari često docela netočno. Pri presoji o tovarniškem značaju podjetja sc je ozirati ne samo na število zaposlenih oseb, temveč tudi na število in kakovost strojev in dela (nevarnost za nezgode, zdravje itd.). V dvomljivih slučajih naj sc obrnejo podjetja, lokalne strokovne organizacije ali pa od delavcev v smislu naredbe Narodne vlade z dne 18. decembra 1918, št. 216 izvoljeni zaupniki na obrtno oblast I. stopnje (glavarstvo) s prošnjo, da se v dvomljivih slučajih v svrho uvedbe osemurnega delavnika tovarniški značaj podjetja ugotovi. II. Delavni čas. V razdobju 24. ur, ki se lahko začenja s katerokoli uro,, se sme delati samo po osem ur. Ni dovoljeno, da bi določilo podjetje enostransko, naj se dela en dan več, zato pa drugi dan manj, čeprav bi znašal delavni čas tudi na ta način na teden samo 48 ur. Sporazumno v pogodbi med delodajalcem in zastopstvom delavstva pa sc to lahko določi. Dokler delavstvo ni strokovno cnolno organizirano, morajo podpisati take' pogodbe lokalna zastopstva vseh delavskih strokovnih organizacij do-tičnega kraja, ali pa zgoraj omenjeni zaupniki dotičnega obrata. To jc edini slučaj, v kojem se da določbe tega zakona pogodbenim potom modificirati. Na prošnjo lahko dovolijo glavarstva podaljšanje delavnega roka ua 10 ur dnevno. Rešitev, velja le za 4 tedne. Če sc prosi za podaljšanje tega roka, se dovoli lahko podaljša* ni delavni čas za dobo 8 tednov, toda le, če se izrečeta za to tako glavarstvo, kakor tudi obrtno nadzorništvo. Pri nesoglasju se smatra predlog za odbit. Taka podaljšanja naj se navadno dovoljuje Ic obratom, ki lahko delajo samo v gotovi sezoni. Ako zadene obrat kakšna nezgoda* jc dovoljeno delati preko postavne izmer.e delavnega časa. Prošnje za eveptuelno izvzetje kake skupine obratov iz določil te naredbe je naslavljati na poverjeništvo- za socijalno skrb in vlagati potom glavarstev. III. Izvršilna navodila. Tovarniška podjetja "morajo urediti od 15. prosinca naprej na lastno inicijativo delovni čas v smislu te naredbe. Ako bi se kako podjetje po tej določbi nc ravnalo, naj se obrne lokalna delavska strokovna organizacija ali pa zgoraj omenjeni zaup* niki na obrtno oblast I. stopnic (glavarstvo s prošnjo, da se uvede v podjetju osemurni delavnik v smislu tozadevne na< redbe. Določil zakona o osemurnem delavniku se razun zgoraj omenjene izjeme potom pogodbe med podjetnikom in delavstvom ne more veljavno modificirati. Občine in vsi javni uradi so obvezani javiti vse slučaje, o kojih zvedo, da sc ta zakon krši. na pristojno glavarstvo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo Narodne vlade SHS. Boji na Koroškem. Obupni ksica s IKoroSksga. Jezersko, 11. januarja. Sinoči jc pri-bcžal znani rodoljub gosp. Tomo Olip, po domače Maže iz Sel nad Borovljami semkaj ter izjavil, da so koroški Svabi in njihovi podrepniki nemčurji ravnokar zasedli naše Borovljc ter zmage pijani drseli v popolnem neredu proti narodni postojanki Scle. Tu so zajeli župnika Vavtija, občinskega tajnika Lokana in dva kmeta, Zupan in ostali kmetje so jo odkurili v smeri proti Obirskcmu. Na svojem begu preko gora je dobil imenovani rodoljub v Kortah slučajno slov, učitelja Jekla iz Apač, ki je moral istotako ostaviti svoje mesto. Temu so žč preje grozili s smrtjo, ako ga dobe. Pravijo, da jc med drugimi umorjen tudi boroveljski župnik Trunk. Če jc to resnica, se ne ve, (Opomba uredništva: Glasom »Narodovega« poročila jc g Trunk ubežal v Tržič!) Kaj počne švabskž druhal osorej v tej gorski vasici, istotako LISTEK ivinor v (Konec.) Nekaj dni po sarajevskem dogodku jc pisala ■ Militarische Rundschau« (z dne 2, julija 1914): »Tudi združenje Jugoslovanov se trajno ne bo dalo zadržati (podčrtal poročevalec), stremljenja, ki gredo za tem, pa more modra in v bodočnost gledajoča politika spraviti v tir, ki naši državni misli in interesu habsburške monanhijc vsaj nc nasprotuje. To spoznanje je imel umrli prestolonaslednik.« (Citat na str. 17.) Mož s takimi nazori in Tisza sev eda nista šla skupaj. Na eni strani prepričanje, da mora vsaka državna oblika temeljiti v zadovoljnosti ljudstva, na drugi strani surova pest. Ljudje pa žive v 20. stoletju, odpirajo se *jim oči in godilo se je to, kar je povedala že 9. julija 1910 Danzers Armec-2eitung«: »Gotovo jc, da je brutalno postopanje ogrske vlade proti narodnostim omajalo njihovo dinastično zvestobo, da so se zrahljale vezi, ki so vezale narodnosti ~ia drŽavo, in da se jc napravila napaka, ki so njene poslcdice nedogiedne.« (Str. 15.) Naj to zadošča kot komeni;' k stavku, da so se prestolonaslednikov^ in Tiszova pola križala — da citiram izvirnik — - zicl-bewuBt, machtig und persdnlich .., Tisza wurde auch von Franz Ferdinand nic empfangen«. Tisza je prišel junija 1914 v položaj, da. mu jc bilo možno, iznebiti se nasprotnika. »Pri mestnem poglavarstvu Budimpešte sc jc prosilo, da se odpošlje v Sarajevo troje do pet detektivov. Mestni poglavar je odgovoril, da to število nc zadošča,* da bi jih moralo biti najmanj 30 ali 40, ki bi vrhu tega morali potovati doli mnogo preje, da bi preiskali terrain. To bi vsekako zahtevalo strošek 7000 K. Na to sc mu jc odgovorilo, da je to mnogo predrago, da bi sc ta vsota mogla izkazati samo za monarha, Tako jc ostalo pri petih detektivih. Brali so liste iz Srbije, ki so namiga-vali neprikrito na umor nadvojvode. Storilo se ni ničesar proti temu. Ko jc potoval I cesar v Bosno, so zaprli vse mesto, zadržali mnogo stotin ljudi v njihovih stanovanjih, za vsakim drevesom je stal vojak s hrbtom proti cesti... Če gospodje hočejo, zamerejo življenje ščititi.« (Str. 9.) Kdo je imel takrat v monarhiji oblast v rokah? Morebiti cesar? Kako brez moči je bil ta proti Ogrom, je. opisal lepo ruski vojaški ataše v svojem porociiu o Avstro-Ogrski: : Skupina bogatih, mogočnih aristokra-tov se jc na Ogrskem združila in s stalno skrito grožnjo z revolucijo ali veleizdajo tako uplašila. dunajske kroge, da se jc krona odrekla na korist tc klike včasi skoro vsaki moči.« (Citat na str. 18.) V poštev prideta šc dva, oziroma trije: Stiirgkh, Bilinski (skupni finančni minister in kot tak minister za Bosno) in Tisza. »Stiirgkh je bil politična navidezna eksistenca (»einc politisehe Scheinexistenz«) brez lastne volje.« ' Takratni skupni finančni minister, ki so ga smatrali za krivega na katastrofi, sc jc čutil dolžnega, da se opraviči, in jc predložil v svoje opravičilo dotično gradivo. (Str. 13.) Ostane še Tisza, ki sc je v ogrski zbornici dne 9. julija 1914 takorekoč sam izdal. (Str. 12.) Dober teden dni po sarajevskem dogodku sem sc peljal iz Ljubljane na Dunaj. Na Slovenskem je bilo šc vse v črnih zastavah; ko je vlak pripeljal v nemške kraje, ni bilo nikjer več žalne zastave. Na Dunaju smo pa slišali, kar smo vedeli žc poprej, da prestolonaslednik zadnja leta svojega življenja »ni bil priljubljen . Očitali so mu versko mišljenje, očitali zakon s Čehinjo, s čimer je prišel brezdvomno tudi v konflikt z dvorom. Koliko so ti špccijalni dogodki, ki smo jih skušali opisati, imeli oporo v krogih nemških in madžarskih nacijonalcev in svobodomislpcev. tega nc moremo tu preiskovati, Naj sklenem ta odstavek z resumejenj, ki je vanj kondenziral dr,- Žibert svoja raz-motrivanja: »Prestolonaslednik je bil zvab-ljcn v past in je padel kot žrtva madžarske ' jugoslovanske politike,« (Str. 25.) ■ * • Sedaj si predočimo brezprimerno zlobo in hinavščino tistih, ki se jim je umor zgodil na veselje, pa so pričeli vojno proti onim, na katere so zvalili svojo krivdo! Poxek in konec vojne sta odgovarjala poštenosti začetka. Mislim, da je bilo teden dni pred dogodkom v Sarajevu, ko sva šla prelepo nedeljo z dr, Krekom na Limbarsko goro. Govorila sva o ljudstvu v Avstriji in rekla, da je pri nas med ljudstvom Ln v javni upravi šc veliko poštenosti in da jc v Avstriji dovolj moralne moči, da ozdravi. Oba sva stavila upanje na prestolonaslednika, ncprijatclja Madžarov, moža,' ki je s svojo poroko dokazal, da ceni človeka po notranjosti in ne gleda na narodnost in dvorne predsodke. V njegovi vernosti sva videla poroštvo njegove značajnosti. Mislil sem večkrat pozneje, da sc je takrat tudi dr. Krek hudo motil — o sebi , niti nc govorim. In vendar so avstrijski na-; rodi res ozdraveli, ozdraveli veliko teme-! liitcie in trajneje, nego sva takrat mislila s ni znano. Vsekakor pa je iz tega razvidno, da pos'aja položaj v slovenskem Korotanu čimdalje resnejši. Sodimo, da je že cel Rož v rokah tolovajskih band in ako se jim ne postavimo ob dvanajsti uri v bran, utegnejo zasesti tudi Spodnji Korotan. Narod je obupan, ker mora pretrpeti spričo samo-zatajevanja grozodejstva s strani krvoločnih tolp, ki ropajo in more, kamorkoli pridejo. Saj so nemčurji hujši od Švabov, kakor so bili svojčas janičarji grozovitejši nego Turki. Očividno se je zaklelo vse od-s'ovlfeno uradništvo proti Slovencem in ves brezposelni proletarijat je prijel za puškina kopita, ki neusmiljeno in barbarsko bijejo po Slovencih. Korošci že tretji mesec pričakujemo zastonj pomoči od svojih bratov onstran Karavank. Ako nas še sedaj pustite na cedilu, ko je ogrožena zadnja gorska vasica, ko je v nevarnosti celo Kranjska, smo docela izgtibljeni. Smelo trdimo, da bi bilo zadostovalo pred par meseci sto mož, ki bi bili izlahka zasedli brez vsakega odpora in krvolitja Celovec. Sedaj si bodemo morali istinito šele priboriti svoje gosposvetsko polje. Vendar Še nismo docela obupali. Naše oči zrejo še vedno v vas, pričakujoč skoro izdatne pomoči. Znraditega vas kleče in s povzdig-njenimi rokami nujno prosimo: Odzovitc se v lastnem interesu nagemu vojnemu klicu, da poženemo z združenimi silami našega trškega župana Nicderdorfcria so že ko naše rodne grude! Kri naših očetov in sinov kliče po osveti! Želena Kaplja, 11.'•januarja. Danes so zapustili naš trg ter odšli preko Jezerskega Vrha med drugimi žunan in poštar g. Drobnič. tajnik belske občine Piskernik ter njegova sestra učiteljica. Na domu bivšega trškega župana Niederhoferia so že vse priprave za dostojen sorejem roparskih Švabov v polnem teku. Bela, 11. januarja. Čuiemo, koro-skki Švabi že gredo preko Sel in Šajde 7*-sest Železno Kapljo ter rešit ondotno kli-ko izpod jugoslovanskega jarma. Ugoden položaj pri Podrožčici. Ljubljanski korespondenčm urad poroča L dne 11. januarja oh sedlih zvečer iz uradnega vira: Včerajšnji zelo resnS «v>-lor-ai pri Podrožčici s® je danes irSolrSal, Srbske čete so zarodi* !*re<*ove r.a n^eh straneh predora. Š*'ri dni «e »-sial ho? ?a predor, za vbod v slovenski K"rot?T>. S*o-tnik M?rtin?«č m njegovi tU 'n častniki in vo'»ki so si prd^HK t^v^o }ugosloya"«-Ve d^movir®. Ves dar* ?ark*n?« z nemškimi patruljami 'n tooniški o*er>?. Izgube nobene. — Na Ljii>">b'ii, n«-! Veli-kovcu in na Štajerskem položaj neizpre-"nenjen. Zahvala junakom. Ljubljanski korespond^rični urad poroča: II. vojno okrožje v Ljubljani ie poslalo stotniku Martinčiču v Pndro7*iei nastopno brzojavko: V imeru naše mlade narodne votske čestitam Vam, gospod stotnik, in Vaši hrabri četi na junaškem odporu pri Podrožčici. Ljubljanski pehotni polk in koroška legija kakor tudi artilje-rifski oddelek nadporočnika Grerforiča so si pridobili s svojim junaštvom zahvalo domovine. Za povel:nika H. vojnega okrožja: Ulmanskv, podpolkovnik. Naši letalci napadli Nemce. Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 12. januarja ob sedmih zvečer iz uradnega vira: Dopoldne so Nemci pri Podro- Krekom. Bog vidi dalje nego ljudje. Tudi Franc Ferdinand je pomagal k ozdravitvi, in sicer s svojo smrtjo veliko več, kakor če bi bil živel in bi se bil trudil, ozdraviti z zunanjim zdravljenjem bolezen, ki je zahtevala operacijo. Do enega prepričanja je prišel va»kdo, kdor jc opazoval razmere v Avstriji v zadnjih letih: da je bil bolni mož ob Donavi tako zrel za testament, da res ni najmanjšega vzroka za kako žalost. Nam so veliki lažniki in hinavci prikrivali njegovo onemoglost, a v odločilnem trenutku je bil mož tehtan in bil prelahek ... Dr. Žibertova knjižica podaja slike iz časa njegove bolezni in njegovih zndnjih ur. Knjižica bo potolažila vse, ki jih je zadela ta »izguba« nenadno, ker so bolnikovi je-robi trosili o njegovem »počutju« vedno napačne vesti iz sebičnih namenov, in sc niso mogli hitro preorientirati. Zmota je deloma razumljiva; saj je tisti veliki kore-snondenčni urad, ki je izdajal o bolniku ob D'navi tendenrne napačne bulletine, imel dve ekspozituri celo v Ljubljani. Čim bolj se je pomikala bolezen bolnikova proti katas^nfi, tem bolj so nzni jeroH hiteli g- biti njegovo premoženje; avstrijski nad-vivode in njih soproge so pri tem kot nn' K^ji sorodrvki pridno sode'oval\ Knjiž: W h- vse dobromislcče spravila z danim po-1 ""m in jih navdala z nekaljenim vese-1 nad novimi razmerami in s podjetno-r na temeljih pravice in demokracije c* i na to, da se bolezen bolnika ob T t ne preseli med njegove — smejoče ščici napadli naše postojanke. Bili so odbiti. Naši letalci so z bombami napadli nemške cele pri } rdrošč.ci in most pri Rozeku. Na Ljubelju, na vzhodnem Koroškem in na Štajerskem jc položaj neizpremenjen. Nastop naših letalcev. Kakor je razvidno iz vojnega uradnega poročila, so .včeraj prvič in sicer z uspehom nastopili naši letalci. Metali so bombe na sovražne vojaške postojanke. Polet je vodil nadporočnik Kos. Pilot Pe-ternelj se je spustil v Podrožčici nizko nad sovražne postojanke, nadporočrik Zupančič je zadel z bombo utrjeno sovražno stražnico pred kolodvorom, ki je letalo hudo, a brez uspeha obstreljevala, • Nemci poročajo. Celovec, 11. (Lj,. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Vojaško poveljstvo v Celovcu objavlja naslednje poročilo: Za severni izhod karavanškega predora se vrše neprestani boji. Tekom teh bojev so se posebno odlikovali dunajski in vrbski mornarji ter prostovoljci iz Ribnice ob Vrb-skem jezeru. Povdarjati je posebno, da so se tudi odlikovali gorski strelski polk št. 1 ter letalski oddelek iz Celovca v bojih za Borovlje. I juti boji za Podrožco. Dobili smo naslednje poročilo o bojih dne 8. januarja, ki je sicer zakasnelo, pa je priobčujemo, da javnost spozna, v kako težkem položaju se naši junaki drže na Koroškem. — 8. t. m. so trajali skoro cel dan krvavi boji za predor v Podrožci. Nemci so navalili z veliko silo in premočjo na slovensko legijo, ki je branila predor. Nemci so prišli našim iz levega krila v bok in so bili že nad predorom, odkoder so metali ročne granate v predor. V tem trenutku pograbi desetnik slovenske legije Gostin-čar svojo strojnico in je, če tudi težko v roko ranjen, tako odločno začel obstreljevati Nemce od spodaj, da so se morali naglo umakniti, rustivši na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Tako je ostal predor in pozicija kraj njega v naših rokah. Gostin-čar je b'l za svojo izredno hrabrost povišan. Zal, da je imela legija tudi nekaj izgub. Težko ranjena sta oetošclec Miroslav Štrukeli in Miroslav PoČkai iz Gorice. (Štrukelj je medtem že umrl.) Ljubljana—Celovec. Celovec, 10. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Deželna vlada v Celovcu je brzojavila Narodni vladi v Ljubljani nastopno: Prejšnji teden je bila z ondotnim glavnim pooblaščencem Smodejem obojestransko domenjena oprostitev v Celovcu zaprtega jugoslovan. nadporočnika Napo-koja in talcev inženirja Stadlerja in poslanca Gailerja, ki so ju odvedli v Ljubljano. Za oprostitev je določen rok 24 ur. Natanko po dogovoru in zaupajoč, da bodo lojalno izpolnjevali obljube, smo ob nazna-čenem roku izpustili nadporočnika Napo-koja in oddali jugoslovanski patroli. Minul je skoraj teden po onem reku, in vendar sta Gailer in Statller še vedno v zaporu in o njih usodi se ne more izvedeti ničesar. Deželna vlada je skrajno ogorčena zaradi postopanja tamošnjc Narodne vlade, ki ne upošteva medsebojne domenitve in zahteva, da se izpolni obljuba glavnega pooblaščenca Smodcja ter da se oproste omenjeni talci. O ukrepu se pričakuje brzojavni odgovor tekom 24 ur. Wilsoa za Koroško. Dunaj, jO. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Po poročilu vlade Ze-dinjer,!h držav bo predsednik V/ilson predložil konferenci, ki se sestane v kratkem v Parizu, predlog o nevtralizaciji spornih koroških ozemelj po ameriških ali angleških četah k natančnemu pregledu. sc dediče, I. D. Pogajanje med Narodno vlado in Nsmško Avstrijo. Gradec, 10. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Z ozirom na vest Ljubljanskega korespondenčnega urada o pogajanjih z odposlanstvom mednarodne aprovizacijske komisije za Nemško Avstrijo zaradi prevoza živil, za Dunaj določenih, iz Trsta preko države SHS ter na ugovor Narodne vlade v Ljubljani, da dela Nemška Avstrija zaradi izmenjave najnujnejših potrebščin največje težkoče in da kljub vsem obljubam ne dobavlja soli, sporoča gospodarski komisar štajerske deželne vlade naslednje: Pri pogajanjih dne 9. do 11. decembra v Ljubljani med nemško-avstrijsko vlado in Narodno vlado v Ljubljani se jc ustmeno dogovorilo medsebojno izmenjavanje blaga v omejenem obsegu. Pismena ugotovitev tega dogovora se je pridržala obojestransko. Blfgovni prometni urad na Dunaju, ki jc imel izvesti to kompenzacijsko pogodbo, je načrt te pogodbe nekaj dni pozneje telefonično sporočil Narodni vladi SHS v Ljubljani. Ljubljanska vlada je obljubila, da bo v svrho končnoveljavne stilizacije pogodbe pos'ala svojega delegata na Dunaj z naroč'om, naj pogodbo sklene. Z nekoliko zamu.'e so sc pote is 'zrn delegatom v tednu pred Božičem končala po- gajanja ter izgotovila kompenzacijska pogodba ustmenim dogovorom primerno, nakar sc je podpisal blagovni prometni urad na Dunaju. Odposlanec Narodne vlade ljubljanske je izjavil, da mora kljub danega mu pooblastila pogodbo, preden jo podpiše, predložiti ljubljanski Narodni vladi in da bo podpis takoj po praznikih gotov. Pri pogajanjih se je takoj predložila druga pogodba, ki se. nanaša zlasti na izmeno soli proti moki in čreslovinskim ekstrok-tom. To pogodbo je podpisal dunajski bla-govn prometni urad. Kljub ponovnemu pri-gahjanju, poslanca ljubljanske Narodne vlade ni bilo na Dunaj, tudi ne v prvem janu-arjevem tednu, za katerega je bil njegov prihod napovedan. — Razvidno je, da je nemško-avstrijska vlada dogovorno z odposlancem ljubljanske Narodne vlade pogodbo pravnoobvezno podpisala in da je edinole obotavljivost ljubljanske vlade kriva, ako ta pogodba še ni mogla stopiti v moč in v izvršitev. Nemškoavstrijska vlada jc pripravljena, nemudoma — kar je razvidno tudi iz tega, da je pogodbo podpisala — poslati izprva določeno blago, zlasti sol, in je istotako pripravljena, omogočiti izvršitev druge, na Dunaju zasnovane kupčije. — Končno bodi še pripomnjeno: Čeprav sc je bilo pri ljubljanskih pogajanjih izjavilo, da radgonskega okraja ljubljanska vlada, ne pridrži sebi, da se neha zasega-nje blaga in da je prosti prevoz na želez-, niči Radgona-Špilje dovoljen, jc ljubljanska. vlada zasegla v tem okolišu vsa dobljena živila in prepovedala njih prevoz. Na to sporočilo je ljubljanska Narodna vlada potom svojega korespondenčnega urada 11. t, m. odgovorila tako-le: Ker so se pri sklenitvi celotnega dogovora delale težkoče in ker. zlasti ni bilo mogoče ugoditi nemškoavstrijski zahtevi po uredbi treh prejemalnic v Brežicah, v Radgoni in v Rogatcu za posredovanje, oziroma omogo-čitev tihotapstva živil iz Hrvatskega, je ljubljanska Narodna vlada stavila predlog, naj bi se začasno sklenile posamne, namreč najnujnejše kompenzacijske kupčije ter je ponudila takojšnjo pošiljatev 25 vagonov moke, ako ji Nemška Avstrija v zameno pošlje 30 vagonov soli. Nemška Avstrija je ta predlog odklonila, češ, da ne kaže sklepati posameznih kupčij in da se je treba držati junktima vseh posamnih delov predloženega kompenzacijskega dogovora. Navzlic temu je ljubljanska Narodna vlada v številnih nujnih primerih brez vsega drugega dovolila izvoz važnega blaga v Nemško Avstrijo. V zahvalo za to jc Nemška Avstrija protipravno pridržala in zasegla sladkor, ki ga je bila Čehoslovaška reoublika odkazala in poslala za slovenski del Jugoslavije. Nemška Avstrija je pokazala očividno tendenco, izrabiti nujno potrebo Jugoslavije po soli na povsem nelojalen način in nanjo pritiskati. Kakor že rečeno, je Nemška Avstrija celo takojšnjo pešiljatev soli v zameno za moko odklonila, d asi ima soli, kakor je splošno znano, v izobilju na razpolaganje. Prav isto taktiko porablja Nemška Avstrija glede ta-kajšnje oddaje vžigalic proti primerni kompenzaciji. Jasno je, da spričo teh dejstev brezhibna izmena blaga ni mogoča edinole po krivdi Nemške Avstrije. Ministri v Belgradu. Belgrad, 11. (Lj. k. u.) Ministri dr. Kramer, dr. Lukinič, Svetozar Pribičevič in dr. Pelričič so prispeli danes zjutraj v Belgrad. Z njimi se je pripeljal tudi bivši poverjenik Narodne vlade v Ljubljani za finance dr. Kukovec. Za visokošolce. Zagreb, 11. januarja. (Lj. kor. u.) Od 26. t. m. vozi iz Zagreba v Prago posebni direktni vlak, s katerim lahko potujejo tudi oni jugoslovanski visokošolci, ki hočejo nadaljevati svoje študije na praških visokih šolah. Prijaviti se je treba v Aka-demičnem podpornem društvu na zagrebški univerzi. Arnavtovičeve politike — konec. Sarajevo, 11. (Lj. k. u. Vsled izpreme-njenega političnega položaja se je razšla mohamedanska politična skupina, ki se je zbirala okoli šerifa Arnautoviča in ki je svoječasno zasledovala Avstro-Ogrski prijazno politiko. Prehrana ostane v državni oskrbi. Zagreb, 11. januarja. (Lj. kor. u,) Pri zadnjih konferencah glede prehrane v Belgradu se je sklenilo, da ostane za enkrat prehrana še v državni oskrbi, Proste trgovine še ni mogoče dovoliti, ker so potrebe blaga večje kot pa zaloge in je solidna trgovina nemogoča. Sistem centralne uprave živil se bo razširil tudi na Srbijo. Vsa prehranjevalna skupna, vprašanja bo reševalo skupno ministrstvo za prehrano v Belgradu. IteSHani na naših tleh- Promet z zasedenim ozemljem Ljubljanski koresponclenčni urad poroča 11. januarja: Poverjenik za trgovino in obrt dr. Triller in poverjenik za javna dela in obrt ing. Remec odpotujeta v Trst, da skleneta ondi dogovor o izmeni blaga, zlasti o uvozu soli iz zasedenega ozemlja v Jugoslavijo. Hkrati se ob tej priliki uredi promet v zasedenem ozemlju kakor tudi potovanje v to ozemlje in iz njega. V Ljubljani se namerava ustanoviti italijanski, v Trstu pa jugoslovanski urad za izdajanje potnih dovoljenje. • Tržaški socialisti odobravajo okupacijo. Trst, 8. januarja. (Lj. k. u.) Zastopstvo tukajšnjih socialistov ali pravzaprav tukajš-njih strokovnih organizacij, obstoječe iz tajnika delavskih organizacij in glavnega urednika lista »II Lavoratore« Passiglija, vodje metalurgične strokovne organizacije Ezije Chiussija in učitelja Nicolaoja je odpotovalo v Rim, da predloži italijanski osrednji vladi zahteve socialistov glede Trsta in Primorske, mimo drugega zahte-vo, naj bi se plače in mezde plačevale z lirami, ne pa s kronami, naj bi se podaljšal rok za moratorij in za odpovedi najemninskih pogodb (to dvoje so medtem že odredile italijanske oblasti) socialne kakovosti. Zanimive so izjave, ki jih je zastopstvo podalo ministrskemu predsednika Orlanau v imenu tukajšnjih 'socialistov v političnem oziru. Glasom poročil italijanskih listov so naglašali trije socialistični zastopniki, da ostanejo sicer zvesti zahtevi njih stranke glede samoodločbe narodov in glede plebiscita da pa smatrajo sedaj okupacijo za srečno izvršeno dejstvo, ki pomenja-osvoboditev za prebivalstvo vseh socialnih slojev Julijske Benečije, Glede sporov z Jugoslovani so izjavili sociaUstiS-ni zastopniki, da so takoimenovane slovanske teritorijalne zahteve umetno gojene po ...ovenskem nacionalističnem elementu in da hočejo, kakor nacionalisti drugih dežel, ohraniti iredentistično gonjo, da čtpajo iz nje svoje politične špekulacije... Vendar mislijo delegati, da bi se utegnili ti »pori rešiti tako-le: Italija nsj si prispoji čim manj Slovencev in pusti kar največ mogoč« malo Italijanov v Jugoslaviji i-! nc j da« oziroma naj doseže za manjšin^ kar najob-širnejšo avtonomijo, ki naj bi p zajamčila zveza narodov. — Mi rad" jujemo našo prejšnjo politiko in odtegujemo delavski element nacionalističnim vplivom. Kolikor uvjstimo slovenskih dela/cev v n-;5a socialistične organizacije, toliko manj jih podjarmi slovenski nacionalizem ... Tem potom razvijamo mi pacifikatorično funkcijo med obema strujama in uspeh gotovo n« izostane , .. Naposled so izjavili zastopniki tvKai&njih socialistov, da opravljajo italijanske oblasti v Trstu svoj posel v popolno zadoščenje prebivalstva, ki pripoznava važ» nost in težkoče tega delovanja. Italijani proti škofu Karlinu. , Trst, 7. januarja. (Lj. k. u.) Italijanski vojaški škof msgr. Bartolomassi, ki ga tukajšnji in zunaj-tržaški italijanski listi trdovratno imenujejo za bodočega tržaškega škofa namesto sedanjega dr, Karlina, j« bival te dni v Trstu in obiskal tudi naiega škofa dr. Karlina. Urednik radikalno-itali-janskega tukajšnjega lista »La Naziona« je hotel v pogovoru z msgr. Bartolom.ssijera izsiliti iz njega potrditev te pobožn j ftelje tukajšnjih Italijanov. Navzlic vsej vsiljivosti se mu to ni posrečilo, kakor mora to sam pripoznati... Na urednikovo vprašanje je izjavil msgr., da ne ve ničesar o stvari. »Vendar mora imeti taka vest kako podlago,« je silil urednik dalje, »saj so jo vendar objavili avtoritativni italijanski listi.« »Podlage?«, je vprašal msgr. Bartolomassi. »Nobene druge podlage nego ono, ki so jo dali listi tej stvari. Popolnoma nemogoče je, da,bi sv, stolica nameravala imenovati škofa tam, kjer je že drug. Res pa se jaz nisem pobrigal, da bi poizvedel, koliko je resnice o teh časnikarskih vesteh.« »Na vsak način je vendar mogoče ...« je poizkušal dalje urednik. »Ponavljam Vam,« je odgovoril vojaški škof, »da jaz ne vem ničesar.« Na nadaljnja vsiljiva vprašanja je izjavil msgr. Bartolomassi, da je problem jako važen in da je prav lahko mogoče, da ga bo treba rešiti, vendar gotovo ne za premirje, nego kvečjemu šele po sklepu miru. Urednik ga je hotel zajeti z druge strani in ga vprašal, ali bi bil zadovoljen biti tržaški škof. Po kratkem molku je odgovoril msgr. Bartolomassi: »To je vprašanje, ki bi me kompromitiralo. Vendar bodite tako prijazni in sporočite, da na to vprašanje nisem hotel odgovoriti.« Naposled je še zavrnil vsiljivega izpraševalca: »Res je, da sem truden in zelo potreben počitka.« Jugoslovani pred italijanskimi sodišči. Trst, 7. januarja. (Lj. k. u.) Italijansko vojaško sodišče jc obsodilo Slovenca Jakoba Kročiča, ki je na cesti zakričal: »Trst mora biti svobodno mesto, živela Jugoslavija!< na dva. meseca zapora in na 50 lir globe. Pravtako je bil obsojen Albert Bric, ki je voil: -V Italiii naredimo inter-nacionalo! Semkaj pride Jugoslavija!« Glasom lista »La Nazione« je bil buzetski notarski kandidat Dušan Scnčar obtožen po vojaškem sodišču, da si je prisvojil avstrijski vojaški avtomobil, ki ga je pozneje izročil Narodnemu svetu v l jubljeni. Zaslišane priče so sicer potrdile oMož':o, vendar pa je sodišče sooznalo za dokazano, da jc Scnčar oddal avtomobil pred 4. lovembrom, torej pred okupacijo. Zatorej s bil Senčar oproščen. Nerednosti tržaške aprovizacije. Trst, 10. jan. (Lj. k. u.) Vsled mnogoletnih pritožb in ovadb proti delovanju [osedanje tukajšnje aprovizačne komisije s gubernijska oblast imenovala posebno ;omisijo, ki naj preišče poslovanje apro-izačne komisije, ne da bi se njeno delo-anje ustavilo. Preiskovalna komisija, se-toječa iz več vojaških članov, med temi inega polkovnika, enega majorja, enega ajnika vojaške intendance ter enega civilnega računskega uradnika, je začela voje delo in takoj zaplenila vse spise in cnjige aprovizačne komisije. Italijani prepovedali pouk francoščine. Split, 11. (Lj. k. u.) Italijanska okupa-ijska oblast je prepovedala na dalmatin-kih srednjih šolah pouk francoščine, ki [a je upeljala dalmatinska narodna vlada iamesto nemščine. Italijani so odredili, da e mora namesto francoščine, poučevati aščina. Jugoslovanske spletke proti Italiji. Trst,'10. januarja. (Lj. k. u.) »Giornale I' Italia od 6. t. m. priobčuje pod senzacio-lalnim naslovom: »Spletke jugoslovanske dade proti Italiji« nastopno vest iz Reke: Jugoslovanska vlada je predlagala ogrski dadi vojaško konvencijo, katere nmen je »1 očitno naperjen proti Italiji. Ogrska dada ni hotela pristopiti temu predlogu in :ato je jugoslovanska vla.da kakor repre-ialijo ukazala izgnati iz Hrvatske vse ogr-ik» železničarje. Ti so bili povabljeni, zapustiti jugoslovansko ozemlje v osmih dneh. Pripomniti je, da so bile hrvatske železnice ;ast ogrske države do poloma donavske nonarhije in da jih je upravljala budim-peštanska vlada; zato so bili mnogi urad-liki in železničarji na Hrvatskem Ogri. Italijanska nasilstva. Zagreb, 11. januarja. (Lj. kor. u.) Italijanska vrhovna vojaška oblast na Reki je 'zdala naredbo, ki grozi vsakemu s petletno ječo, kdor bi poizkušal prekoračiti okupacijsko črto brez posebnega dovoljenja talijanskih vojaških oblasti. Za te prestopke so pristojna vojaška sodišča. Potniki, ki sotujejo z Reke, ne smejo imeti s seboj ni-takega blaga. Ta naredba se izvaja zelo strogo in dosledno. Zato so tudi jugoslovanske oblasti posegle po represalijah in 5 svoje strani preprečile izvoz blaga iz ozemlja SHS na Reko. Nadalje so jugoslovanske pblasti ukrenile, da je potrebno za potovanje z Reke v ozemlje SHS ali preko njega razen običajnega potnega lista, ki ga izdajajo italijanske oblasti, še posebno dovoljenje hrvatskega Narodnega Veča na Sušaku ali kakega hrvatskega občinskega urada. Iz Češke. Wilson Masaryku. Pariz, 12. (Lj. k. u.) Kakor javljajo brezžično čehoslovaškemu tiskovnemu uradu, je predsednik Wilson odgovoril dr. Masaryku kot predsedniku čehoslovaške republike takole: Gospod predsednik! Vala zakasnela depeša me navdaja z velikim veseljem, ker mi dokazuje, da je našel čehoslovaški narod v meni odkritosrčnega prijatelja. — Veselilo me bo, ako bom mogel ostati vedno prijatelj čehoslovaškemu narodu. Upam, da me boste zdaj-pazdaj obvestili, s čim bom po Vaših mislih mogel koristiti Vašemu narodu. Veselim se njega samostojnosti in verujem na njegov procvit. Lloyd George Masaryku. Pariz, 12. (Lj. k. u.) Brezžični brzojav čehoslovaškega tiskovnega urada: Lloyd George je na novoletno brzojavko predsednika Masaryka odgovoril nastopno: Zahvaljujem Vašo ekscelenco za novoletna voščila, ki jih vrača ves narod, Čestitam čehoslovaškemu narodu na samostojnosti in se nadejam, da bo novo leto še bolj ukrepilo prijateljstvo med čehoslova-ško republiko in britansko državo, Češki katoličani za neločljivost zakona. Praga, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: List »Čech« priobčuje na vodilnem mestu današnje številke izjavo narodni skupščini, kjer veli naposled: Zahtevamo, da bodo imeli naši otroci v javnih šolah reden pouk o veronauku, da bo zavarovana svetost zakona in da bode ijegova neločljivost pripoznana tudi po državi. Izjavo je podpisalo, kakor poroča list, 420.000 ljudi. Čehi in jugoslovanski-laški spor. Praga, 11. januarja. (Lj. k. u.) Čeho-«lov. tisk. urad poroča: »Narodni Listy<-nadovezujejo na številne izjave in jugoslovanskega tabora in pišejo: S tem, da je v italijansko - jugoslovanskem konfliktu naše stališče povsem drugačno, kakor pa ono prizadetih strank, s katerimi oba naša naroda vežejo odr.ošaji zavezništva, se naša lanska politika ni izpremcni'a in se tudi ne bo, ker stojimo neomajno na svojih ob-l.ubah, Prepričani smo, da bo sodba pravična. Italijanski ministrski predsednik Or- lando in italijanski kralj sta izrazila željo po jiravični ureditvi. Za soseda želita imeti prijatelja in ne sovražnika, o katerem vesta, da bi v par letih zopet začel vojno. Upamo, da bo sklepni položaj popolnoma drugačen, četudi sedaj ne odgovarja našim željam. Mi sami nismo na Adriji neintere-sirani, ker potrebujemo izhodišča na morje. Naše razmerje do Jugoslavije je: Vztrajamo neomajno na oblubi, ki jo je dal lani dr. Kramaf: Zvestoba za zvestobo na veke. Čehi za spravo. Budimpešta, 10. januarja, (Lj. kor. u.) Dun. kor. urad poroča: »Deli Hirlap« objavlja razgovor praškega poročevalca s predsednikom dr. Masarykom, ki je med drugim izjavil, da bo sporazum z Madžari lahek, ako opuste svoje nevzdržljivo stališče ogrske državne ideje. Madžari na Slovaškem so večinoma madžarizirani Srbi. Požun je nemško mesto; vzlic temu imamo več pravice do njega, ker je ozadje slovaško. Potrebujemo tudi Donavo. Končna odločitev bo padla na mirovni konferenci. Začasno je Clemeceau v imenu entente določil mejo in jo je treba sprejeti do končne odločitve. Z ogrsko vlado se moremo o tem vprašanju pogajati še pred mirovnim kongresom. 0 ustanovitvi Zedinjenih držav vzhodno evropskih ne more biti govora; govoriti moremo sedaj kvečjemu le o sporazumu in gospodarskem združenju. Gledali bodemo, da sklenemo gospodarsko in cventuelno tudi vojaško obrambno zvezo. To pa jc odvisno od stališča Madžarov in Nemcev. Požun ostane češki. Budimpešta, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Tukaj zbuja in-terviev s predsednikom Masarykom o razmerju čehoslovaške republike k vprašanju prihodnje regulacije mej veliko senzacijo. Masaryk je odločno izjavil, da mora zasedba Požuna, sklenjena po ententi, obstati na vsak način. Gospodarska razmotriva-nja, na katera sc opira zasedba, se skladajo popolnoma z demokratičnimi načeli čehoslovaške vlade. Požun je mesto, kjer prebivajo Nemci in Židje poleg velike večine Slovanov. Kot priroden trg in kot donavsko pristanišče vse okolice je Požun velepomemben za čehoslovaško republiko. Ogrska pridobi za to mnogo čeških občin, ki se bodo morale žalibog pripojiti Ogrski. Tudi rusinsko prebivalstvo, priso-jeno za Rumunsko, je sklenilo pripojitev čehoslovaški republiki. Čehi v tešinjskem okraju, Po'jska Ostrova, 11. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Povodom paseta ministra Stanjeka v Moravski Ostro-vi so češki in nemški zastopniki ostrovskih in šleskih avtonomnih oblasti sporočili ministru, da je glavni vzrok sedanjega težavnega položaja v premogovnikih oko'nost, da je premogovniški okoliš deljen. Zahtevali so, naj se tešinjsko ozemlje in posebno okoliš Karvina spoji s Čehoslovaško republiko. Ta okolnost nima za posledico le slabe produkcije premoga, temveč tudi tež-koče v rešitvi mezdnega vprašanja in apro-vizacije. Tem razmeram je mogoče odpo moči le, ako vse ozemlje zasedejo čehoslovaške čete. Prebivalstvo tešinjskega okraja posebno pa Nemci, so za združitev s Čehoslovaško republiko in nestrpno pričakujejo ::ašo aramado, da jih osvobodi poljske okupacije. Čehi zasedajo. Dunaj, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad javlja: Vesti o usmrtitvah v Požunu nikakor niso resnične. Dunaj, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Mažari so se umek-nili iz Vacova. Dunaj, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Čehoslovaške čete so zasedle Murany, letovišče bivšega bolgarskega carja. Razno. Haag, 12, (Lj. k, u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Holandski tiskovni urad doznava iz Bruslja, da je belgijska vlada uradno pripoznala vlado čehoslovaške republike. Praga, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Podjetja, ki so bila v Franciji, Angliji in v Zedinjenih državah zaplenjena in katerih zaplemba še ni bila razveljavljena, morajo to javiti do 25, t. m, trgovinskemu ministrstvu v Pragi. Mažs&ria Grof Karoly predsednik republike, Budimpešta, 11, januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Grof Karolyi je bil danes popoldne proglašen predsednikom ogrske republike. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 11. januarja. (Lj. kor. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Včerajšnji ministrski svet je trajal do enajstih zvečer. Socialistični ministri so vztrajali na svojem stališču, nakar so meščanski ministri podali demisijo, kateri so se potem pridružili tudi socialisti. Ministrski predsednik grof Karolyi je vzel ostavko na znanje in je izjavil, da bo padla odločitev v jutrišnji seji ogrskega narodnega sveta, Mažari poročajo. Budimpešta, 11. januarja. (Lj. k. urad.) Glasom dunajskega kor. ur. poroča vojno ministrstvo: Čehoslovaki so zasedli Lovo, Ipoly-Bag in Nagy Mihaly. — Pri Kamorno so prodirali do donavskega moslu; južno mostišče branijo naše čete — Naša na severnem bregu Mure stoječa posadka pri Letenju je zavrnila bližajoče se hrvatske prostovoljce. Minister Jassy o Masarykovi izjavi. Budimpešta, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Z ozirom na razgovor med predsednikom Masarykom in ogrskim časnikarjem je izjavil narodnostni minister Jassy, da se sklada popolnoma s predsednikom Masarykom, da je narodno glasovanje dvorezen nož. Ako bi na gorenjem Ogrskem odredili narodno glasovanje neodvisno od vsakega terorja in pa vplivanja, bi bil vspeh za Čehe gotovo neugoden. Jasno je, da se skriva za pomišljanjem Masarykovim o politični nezrelosti slovaškega'naroda samo bojazen, da v resnici jako samozavestno Slovaštvo prej-konc ne bo hotelo žrtvovati svojega jezika, svoje kulture in popolne samoodločbe, ponudenc mu po ogrski vladi. Po našem stališču bodi narodno glasovanje popolnoma brez vpliva in brez terorja, tudi kar se tiče Čehov, pod kontrolo mednarodne komisije. Budimpešta, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Predsednik Ka-rolyi je začel danes pogajanja zaradi rešitve krize. Spreje! je dopoldne in popoldne voditelje strank. Mažari m ententa, Budimpešta, 11. (Lj, k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Ententa jc poslala ogrski vladi noto, v kateri ji sporoča, da sc je v belgrajski pogodbi za premirje določila le južna demarkacijska črta. Severna demarkacijska črt^ ni bila ugotovljena in Čehi so upravičeni, da ob-drže začasno zasedeno ozemlje. Končna ureditev meja je pridržana mirovni konferenci. Z oziroin na to, oa nekateri bu-dimpeštanski listi priobčujejo cmenli sovražna izvajanja, so zavezniki zahtevali, naj se uvede cenzura; tej zahtevi bo ogrska vlada morala ugoditi. Podrobnosti tc zahteve se bodo določile v sporazumu s svobodnimi časnikarskimi organizacijami v Budimpešti, Boji v Berlinu, Berlin, 11. jan. (Lj. k. u.) Dun, kor. ur. poroča: Preteklo noč so zapustili v časnikarskem delu po šnartakistih zass.lena poslopja, med temi Wolffov urad, Mossejevo in Uhlstfinovo hišo. Špartakiste so odpustili, rc da bi jim bilo oddati orožja in strelivo. Poslopja so zasedle vladne čete, tako ludi poslopje državnega predsedniška. V •-žlic/dnem delu mesta so mnogo plenili in kradli. Vlada jc razposlala močne patrele, tudi konjeniške, po' ulicah in cestah, da bi preprečilo nadaljnje ropanje. Te varstvene odredbe so namenjene tudi za prihodnjo noč. Berlin, 11," jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča- Poparjeni po osvojitvi poslopja tiskarne »Vorwartsa« po vladnih četah, so se pokazali špartakisli v Uhlsteinovem poslopju pripravljeni za pogajanja. Zahtevali so svoboden odhod z orožjem in odstop vla. de Ebert-Scheidemannove. Ko so vladne čete zahtevale, naj se udajo brezpogojno, so spoznali šparlakisti, da je najbolje, ne-opaženo pobegniti po strehah Markgrafen-strasse in Charlotf.enstrnse, Del teh ubežnikov so ujele vladne čete. Ko so vdrle vladne čete, niso našle nobenqga špartaki-sta več, Špartakisti v Wolffovem brzojavnem uradu so stavili enake pogoje glede predaje, na'posled pa so se udali brezpogojno. Ko so oddali orožje, so smeli odkorakati. Berlin, 11. januarja, (Lj. kor. u.) Dun. k. u. poroča: Vlada je ob 1. popoldne izjavila: Upor Špartakovcev ponehava. Vladne čete imajo iniciativo krepko v rokah. Špartakovci se branijo le šc slabotno. Pričakovati je z gotovostjo, da se bo stvar v tej smeri razvila. Berlin, 11. januarja. (Lj. k. u.) Wolffov urad poroča: Vladne čete so davi zavzele založništvo Biixenstein. Ob 8. uri 15 minut so začele streljali s topovi na poslopje lista »Vorwarts«. Ob enajstih zvečer jc bila bitka odločena. Posadka se jc vdala. Njene izgube so velike. Vladne čete so ujele 300 špartakovcev. Ponekod gore poslopja. Uspeh vladnih čet jc pripisovati zlasti vse uničujočemu učinku plamcnometov. Vladne čete imajo samo mnlo mrtvih. Za poslopje Uhlstcinovo in Mossejevo sc šc bojujejo. Tudi tukaj ie uspeh vladnih čet gotov. Berlin. 12, jan, (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča opoldne: Na raznih mestih Berlina še vedno trajajo boji s Špartakovci. O izidu ni nič znanega. Neodvisna socialista Lede-bcurja in Emesta Meycrja, ki so ju včeraj aretirali vladni pristaši v njihovih stanovanjih, so odvedli neznano kam. Vlada ie v prostorih berlinskega urada Ruske brzojavne agenture odredila preiskavo in našla tamkaj seznamek Špartakovcev, zlasti voditeljev stranke. Ko so včeraj vladne čete vkorakale v mesto, sta jih ogovorila Ebert in Noske in poudarjala, da podpirajo vlado ne samo večinski socialisti, temveč tudi meščanstvo iz vsega mesta Berlina. Boji proti Špartakovcem niso politični, temveč boji proti ropanju in ubojstvu, V Hamburgu je špartakovsko gibanje končano, mesto Essen pa je še v rokah Špartakovcev. Nad Špandauom je proglašeno obsedno stanje. Preki sod v Berlinu, Berlin, 12. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskov. urad poroča: Kakor javlja list »Frei-hcit«, bodo danes proglasili preki sod in obsedno stanje. Špartakovci se pritožujejo /aradi slabega ravnanja z ujetimi Špartakovci. Baje so kratkomalo ustrelili neka-' tere Špartakovce in druge mučili. Špartakovci so imeli danes samo šc Botzovo pivovarno v rokah. Domneva sc, da bodo vladne čete osvojile -še danes poslednjo pozicijo Špartakovcev. Časnikarski del mesta je sedaj popolnoma v oblasti vladnih čet. Pred mirovnim korcgre-som. Prva seja za predmlr. . Pariz, 12. jan. (Lj. k. u.) Agcnce Havas poroča: Danes ob tr.ch popoldne se bo sestal v ministrstvu sa zunanje stvari glavni medzavezniški vojni svet, da sc posvetuje zlasti o podaljšanju premirja. Po tem posvetovanju bodo odposlana odposlancem narodov vabila, da se zbero jutri, v ponedeljek, in da sc udeleže otvoritve razprav za predmir. Prva skupna seja bo najkasneje 20. januarja. Otvoritveni nagovor bo imel prejkone Clemenceau. Vprašanje zveze narodov pride najbrž že pri prvih razpravah na dnevni red. Po načelni odobritvi tega. vprašanja bodo francoski delegati poverili proučevanje o praktičnem načinu njegove izvedbe medzavezniški komisiji. V splošnem se bodo vsi predlogi na konferenci zastopanih narodov morali predložiti pismenim potom, da jih enotna francoska ali ameriška tehniška komisija najprej pregleda. O poročilu te komisije bo potem razpravljala druga komisija, ki ji bodo pripadali člani vseli iu>. l:o\terenci zastopanih narodov. Šele o predlogih te medzaveznišks komisije sc bodo megli izraziti delegati zkonfe-rnco. Pariz, 12. jan. Agcnce Havas poroča: Clemenceau je sporočil Bourgoisu, katerega jc naprosil, naj se z njim udeleži konference," da bc v prvi seji medzavezniških posvetovanj spravil na dnevni red tudi vprašanje zveze narodov. Zahteval bo imenovanje komisije, ki naj bi se pečala s predštudijami. Ako bodo sprejeli ta predlog, bo Francijo v tej komisiji zastopal Bourgeois, p«fiz, 1 L jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad javlja: Kakor poroča -. Figaro.-, se domneva, da bodo pooblaščenci najkasneje v dveh in pol meseca izgotovili vse podrobnost-' za pr^om'r. Seja ameriške mirovne delegacije. London, U. (Lj, k. u.) Poročevalec Keuterjcvega urada v Parizu javlja: Pod predsedstvom predsednika Wilsona bode danes skupna seja. ameriške mirovne delegacije. Ameriški načrt za zvezo narodov je že izgotovljen. Prva seja interaliirane komisije za živila bo jutri. Wiison in Bissolati. Trst, 10. januarja. (Lj. k. u.) Italijanski listi prinašajo naslednjo vest iz Rima od 4. t. m.: Danes je predsednik Wilson povabil bivšega ministra Bissolatija na razgovor, Dasi je ležal bolan na mrzlici, sc je Bissolati napotil v kvirinal. Wilson in Bissolati sta sc razgovarjala sama. Razgovor je trajal pol ure. Vsebina pogovora ni znana; znano jc le, da je bil razgovor zelo prisrčen in če se more tako reči. prijateljski. Ko se je v pozni uri razširila vest o tem obisku, je napravila zelo veiik utis, deloma zaradi tega, ker se jc obisk vršil po inicijativi predsednika Wilsona, deloma ker jc to edini razgovor političnega značaja, ki ga je imel Wilson z možmi, ne pripadajočimi vladi. — Sicer pa je Lilo naravno, dostavlja »Secolo«, da je hotel Wil-son stopiti osebno v stiko z možem, ki jc tekom vojne dobro zastopal duh in namene intervencijonistične demokracije in ki je sedaj predsednik italijanskega društva, ustanovljenega v svrho pospeševanja ideje splošne zveze n cd svobodnimi narodi. Laška, propaganda v Franciji. Trst, 10 jan (Lj. k, u.) Bivši tržaški italijansko liberalni državni poslanec dr. Pitacco, ki biva sedaj v inozemstvu; večinoma v Franciji, da propagira tamkaj italijanske aspiranje, jc podal glasom poročil italijan. listov francoskemu listu Temps-: nekatere izjave, katerih namen jc v prvi. vrsti, pridobiti Italijanom naklonjenost francoskega javnega mnenja in v katerih naglasa z'asti, da piebiscit prebivalstva v odrešenem ozemlju ni Se dovolj znan na Francoskem, Italija — ie pripomnil — a* t Strem 4. SLOVENEC, dne 13. januarja 1919. je pokazala preveč skromna svoje čudo-tvorne akcije. Tako je dovolila nekaterim osebam, ki imajo njej prav nasprotujoče interese, da so maskirale resnico in predstavile kakor manifestacijo pretveznega italijanskega imperializma in prisvojitvene ga duha nekaj, kar ni nič drugega, ko izvršitev etniškega, zgodovinskega iu nacionalnega prava njenega naroda na drugo-stranski obali Adrije. Dr. Pitacco vztraja na »veti pravici do mej, ki bodo zavarovale in zagotovile italijansko kulturo in lastnino. Napoleonska Francija, izvaja dr. Pitacco, je smatrala Dalmacijo za italijansko zemljo in z dekretom od leta 1806. je združila Dalmacijo z Italijo. Francija, ki je razširila javni pouk in odprla mnogo italijanskih šol, je spoznala italijansko čustvovanje dovolj močnim in razvitim, da je odprla v Zadru zavod za višje študije, prvi in edini tak zavod, ki ga poseduje vzhodna obal. Dr. Pitacco zaključuje: Kako bi se moglo dvomiti, da Francoska ne priznava pravic Italije na Adriji in da ne bi hotela ohraniti podlage za krepkejše zavezništvo med obk"oi ceni? Ču!te in strmite: zi 480 K mesečno! t~> ni ode-ruštvo, p^fem ne vemo, kaj naj bo! Ij Javila varnost v Ljubljani. V četrtek okoli 8. ure zvečer je neka ffospa zavila z M;k!i*ičr>ve ceste v temno Frančiškansko ulico. Na vogalu Limona so stali pred raz-svell'er»mi kavarniškimi okni trije vojaki. Ki je b"a gospa od niih nekoliko oddaljena, je ču'a eneča: *Ko bi vedel, kaj ima, bi jo tnkoi nrijell« Tako! Sedaj šc človek ni varen ob 8. zvečer celo orel razsvetljenimi okni (kaj še v temnih ulicah) hoditi po mestu. in sicer mu j»rozi r>evar"0«st baš od do-m^č;h voMtov, ki bi morali biti naši zaščitniki! A'i res ni nobene odnomoči proti takim nas;lrežem? Čemu metati zanje proč denar, katerega morajo plačevati pošteni davkoplačevalci? Kateri so se izkazali, da nočejo biti za nobeno voiaško r?bo več fna Koroško tudi soloh nočejo, ker je poulično pohajkovanje plodonosnejše), proč z njimi, nai gredo domov ali kamor hočejo, ter si rajši s poštenim delom iščejo kruba. lj Zopet uboj, V petek po 9. uri zvečer sta se v restavraciji »Ilirija«- v kolodvorski ulici četovodja Drobnič in neki srbski vojak zaradi malenkosti nekaj sprla, kar je imelo grozno posledico. Drobnič je kuhal tako jezo, da je srbskega vojaka, ko je šel ven, na hodniku v veži do smrti zabodel. Nesrečnega Srba so odnesli,, četovodjo je po vojaška policija aretirala, še preden je mogel ubežati. Zaradi omenjenega žalostnega dogodka je obrtna oblast v soboto kavarno in restavracijo »Ilirija« zaprla. lj Zapiranje gostiln in kavarn. V zadnjem času se je v Ljubljani in okolici pojavila vse meje presegajoča razuzdanost in prav živinsko pijančevanje, kar ogroža v največji meri osebno varnost in last celega občinstva. Z ozirom na te okolnosti in skli-cevaje se na sklep Narodne vlade SHS v Ljubljani v Uradnem listu od 21. novembra 1918, št. 11, točka 112, odre uje oolicijsko ravnateljstvo, da se imajo začenši z današnjim dnem zapirati vse gostilne in restavracije brez izjeme v celem okolišu ljubljanskega redarstva ob 8. uri in kavarne ob 9. uri zvečer. Gostilničarje in kavarnarje, ki se ne bodo strogo držali policijske ure, se bo brezobzirno in najstrožje kaznovalo. — Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 11. prosinca 1919. lj Lokal s stanovanjem se odda na Poljanski cesti št. 7 in ne na št. 8. [j Iz mestnega Šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 19. decembra 1918, prejeli smo nastopno poročilo: Predsednik se spomni v vznesenih besedah Jugoslavije in zakliče slava kralju Petru 1. in regentu Aleksandru. Isti se spomni v toplih bescaah v zadnjem času umrlega zaslužnega učitelistva: stalnih učiteljev Antona Razingcrja in Matije Janežiča jn stalne učiteljice Agneze Zupanove. Obema poročiloma so zborovalci stoje pritrjevali, kar se zabeleži v zapisniku. Zapisnik zadnje seje z dne 14. septembra 1918 se odobri brez ugovora. Pripoznajo se petletnice: nadučitelju Francu Črnagoju šesta, učiteljici Emi Žerjavov! četrta in katehetu Pavlu Zajcu prva. Poročilo o prošnjah za. dovolitev daljših dopustov mestnemu učitelistvu se odobri. Pri podeljevanju začasnih učnih mest na deških šolah je načelno pripoznati predpravico moškim prosilcem. Brezplačnim suplentkara na bivši deški in dekliški mestni nemški šoli je izposlovati običajno suplentsko remuneracijo s pripadkoro. Na znanje se vzame, da je vsled odredbe po-verjeništva _za uk in bogočastje prenehalo posebno okrajno šolsko nadzorstvo za nemške jjudske in meščanske šole v Ljubljani in da se je poverilo to nadzorstvo okrajnemu nadzorniku za slovenske ljudske in meščanske Šole v Ljubljani. Mestna nemška deška in pa mestna nemška dekliška ljudska šola sta vpeljali slovenski učni jezik in sta s tem prenehali biti nemški. Isto se je zgodilo z notranjo trirazre-dno meščansko šolo uršulinsko. Zasebna deška in dekliška šišenska štirirazrednica nemškega šolskega društva z novim letom vsled prepičle frekvence otrok pristne nemške narodnosti preneha. Dečke te šole ima sprejeti zasebna deška štirirazrednica nemškega šolskega društva, ki se iz istega razloga reducira na trirazrednico, deklice pa zasebna dekliška osemrazrednica ljubljanskega šolskega kuratorija, ki se reducira na štirirazrednico. Na obeh zadnje omenjenih šolah se vpelje obvezni pouk državnega jezika od tretjega razreda pričenši v oni izmeri, v kateri se je po dosedanjih učnih načrtih i vezno poučevala nemščina od tretjega razreda pričenši na slovenskih šolah. Prejšnja mestna nemška deška šola se odslej imenuj V. mestna deška ljudska šola, prejšnja mestna nemška dekliška šola pa III. mestna dekliška; mestna slovenska dekliška šola pri Sv. Jakobu bodi I. mestna dekliška šola, že pred leti v načelu odobrena slovenska dekliška Šola na Ledini pa II. mestna dekliška šola. Razpravlja se o bodočem pouku v nemščini in se predlože višjemu šolskemu svetu tozadevni nasveti. Mestni šolski svet pozdravljr. nasvet glede vpeljave učiteljskih tečajev za srbohrvaščino, ki se mu vidijo nujno potrebni, in zavzame svoje načelno stališče k realiziranju omenjenih tečajev, o čemer je poročati višjemu šolskemu svetu. Izreči je pismeno zahvalo tvrdki K. Pollakovi, bivšemu deželnemu odboru, mestni občini ljubljanski in Narodni vladi SHS, oddelek za socijalno skrb, ki so z veledušnimi denarnimi prispevki pri- Eomogli, da se jc tako uspešno realizirala do-rodelua akcija dobave obutvi revnim prvo-obhajancem mestnih ljudskih in meščanskih šol v preteklem šolskem letu 1917/18 in pa dobrodelna akcija dobave brezplačne obutvi revni šolski mladini teh šol vobče v tekočem šolskem letu 1918/19. Na znanje se vzame poročilo o nameravani preuredbi obstoječih ljudskih šol v ljudske in meščanske. Druga mestna deška in prva mestna dekliška šola se imata pretvoriti v petrazredni ljudski in trirazred-ni meščanski šoli. Izvrše naj se potrebne predpriprave in poročati je o tozadevnih nasvetih pristojnim oblastvoni. Končno se stavi več internih predlogov, ki se uradno pojasne, oziroma imajo priporočiti na pristojnem mestu. Potem zaključi predsednik sejo, zahvalivši zbo-rovalce na udeležbi. Vesftnsk S. Zn * Bratom Orlom! Napovedani tečaj, ki bi se imel vršiti te dni, in občni zbor Z. O. smo morali radi dogodkov na Koroškem odpovedati za poznejši čas, ko bodo nastopile zopet normalne razmere. Pretekli teden smo se upali, da se bo mogel vršiti vsaj tečaj. Nastopile so pa. take spremem- be, da smo bili primorani zadnji dan tečaj odpovedati. To smo naznanili s kratko notico v »Slovencu«, razposlali smo pa tudi na vse odseke, ki so napovedali udeležbo, brzzojave. Morda kateri izmed teh odsekov ni prejel brzojavke pravočasno. Naj se nam zato oprosti. Bratje! Koroška jc zdaj naša glavna skrb. Kakor sc nam poroča, naši bratje tam gori vrlo delajo. Sledite jim še drugi Na zdar! Zveza Orlov. Prosveta. pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. opera ^Onjegin« za *B« abone-ment. — V torek, dne 14. t. m. zvečer ob pol 8. »Lahkomiselna sestra« za »A« abo-nement. — V sredo, 15. t. m., ob pol 8. zvečer »Jevgenij Onjegin« za »C« abonement. — V četrtek, dre 16. m., popoldne ob pol 3. dijaška predstava -»Lahkomiselna sestra* izven abonementa. — Zvečer ob pol 8. uri »Laterna« izven abonementa. — Išče seJožetaNemeciz Kron-berga pri Gorici, ki je bivala s tremi otroci v Zistersdorfu na Nižjem Avstrijskem. Ko bi kdo kaj vedel, kje sc nahaja, naj naznan: Jožefu Nemec, Želimlje št. 15, pošta Ig pri Ljubljani. Pogreša se France Budinek, prostovoljec srbske legije. Zvedeli smo. da je bival to leto v Solunu in takratni njegov naslov: 4, četa, II. bataljon, 3. polk, broj pošta 12, Jugoslovanska divizija. Prosimo vsakogar, ki bi kaj več vedel o njem in kje se sedaj nahaja, ds blagovoli poročati na naslov; Rodbina Budinek ova, Kranjska gora, Gorenjsko. Kdo kal ve o Okički Francu, roj. I. 1880. posestniku v Vrhpoljah Bt. 7. Služil je kol prostak že od začetka vojske pri 17. pp., 4. nad stotnija. llil je ob zavzetju Przemysla ujet Baje se nahaja v mestu Samara na Ruskem Ako kdo izmed vračajočih kaj ve, naj blagovoli naznaniti njegovi teti Tereziji Jakše. Bre$ št. 2, Ljubljana. Kdo izmed vrnivših se ujetnikov ve kaj o Janezu Zupančiču, pešp. 8t. 17. ki je bil ujet 10. februarja 1915. in je zadnjič pisal januarje 1917. Imel je naslov: Zupančič Ivan, Tobolsk« gub., gorod Išim, 38 rota. št.. 157, Rusija, Blagovoli naj sporočiti proti povračilu stroškov Ani ZuminčK. na Pelu pri Rledu. Dežnik. Dctičnik, ki je v soboto, U. t. m odnesel iz veže mestne palače » Hospitala- i Lin.garjevj ulici št. 1 črn svilen dežnik z leseno kljuko sc naproša, da ga takoj odda * trgovini J. Češnik v isti hiši. ' Izgubi'a sc je v soboto zlata ovratna verižica. Pošten najditelj sc prosi, da jo odda proti nagradi na policijo. Našla se je v nedeljo poooidne pred glav» nim kolodvorom črr.a usnjata denarnica > manjšo vsoto denarja. Dobi se na Sv. Pctr« cesti št. 49, pritličje. Izgubil se ie v petek poooldne mali črno-rjav psiček. Sliši na ime »Sibsl«. Ako se j< kam zatekel aH če bi vedel, kje sc nahaja, s« prosi, nai proti nagradi blagovoli naznaniti n« naslov: Avgust Repič, Kolezijska ulica št. 18 Trnovo. ■ • Žnn, Dohodnina. Cena nevezani knjižici 2 K, vezani 4 K. Dobi se v Katoliški, sedaj Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ta knjiga jc za sestavljanje k napovedi o dohodnini neobhodno potrebna. Lahko um-ljiva, s praktičnimi vzorci opremljena, nam bo izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdr.!' "a. Malokomu so namreč znane določbe g.cde dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Na delce, ki utegne biti v kratkem razprodano, opozarjamo zla sti prebivalstvo z dežele. Clminilr izvežbau pri parnih strojih. dllUjUlA, Dies'1- motorjih in elektriki tiče službe, najraje v kako električno centralo v Jugoslaviji. — Naslov pove uprava tega lista pod št. 290. Resna Zenllbeno ponudbo. K nič a 30.000 K premoženja v blagu, se Seli v svrho ženitve seznaniti z go-spico ali vdovo. Prednost ima trgovka z domom. Resna pisma s siiko se prosi pod Zajamčena tajnost 1919 na upravo lista. Dira« absolvent državne obrtne šole, nitJUl" (oddelek za rezbarstvo) sedaj v javni službi, i*€e delo kot postranski zaslužek, na primer povečanje rizb ali kaj stičnega. Pismene ponudbe na nv slov I. L Škofljica pri Ljubljani, poste restante. talina ponndba. £ffi?r:5Si zemlje se Želi poročiti s kakim rokodelcem z nekoliko promoženia. Vdovec ni izključen. Ponudbe pod šifro: S. C. H. poš'no ležeče Ponikva ob juž. železnici. ITpa zidana, 8 let stara, obstoječa iz "Mm, 2stanovanj, zzidanimsvinjnkom veliko drvarnico, okoli '/4 or»la \rta in njivami jo na prodaj v Gaberju st 75 pri Celin. 278 Drnria en* Plinov samovar na tri go-rlUUa ilEt rilce in 3 manometri. Štirn, ključavničar Kranj 388 [jpj/jn za hišna dela, ki zna tudi ne-OCiliO koliko kuhati, se spreimc proti dnbri plači, hiam ln oskrbi. Ponudbe je poslati na gospo Vjchosl.avo Frar\ Za-irso, ilica 10. 270 Sslkp, temno moder in smo'i n;i za . sredico p slivo, obe e 5 prf-strvjn m nrsnikom, m lo rahlieno, in ve tU a cevka (915 mi črn*-j[a sn'lc,weiiova cesta 4'II. dc«no, vsak dan popoldna 246 Vlin m 25 do 100 1. špirita rektlf. 01 Mil ili do 95 o/0, rum 100 do 500 1. 38 do 40%. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal it 121. 286 Moitieo lokal S: prosijo na upravo „Slovenca" pod 291. 7PI1Ckn zanesljivo, Učem, ki bi UuuJnU) vozila dnevno 2 do 3 are malega otroka na izprehod. Plačala bodem dobro. Naslov pove uprava „Slovcnca" pod Stev. 277. nov, maniii se proda za 1500 » kron. VpraSa se pri Štefanu Erman, št. Vid nad Ljubljano. (282) Cnjpi* < desetletno prakso išče službe. uUlbl Naslov pove uprava ..Slovenca" pod štev. 283. Clannuanio sc 5 >» kuhinjo. jIDUUVOUjC Stranka bi pomagala pri hiii tudi pospravljati. Ponudbe se prosijo na upravo lista pod iifro ,Soba 287'. I l/annn rDHO ie naprodaj v bližini Med-I IMyU!l itlio vod. Cena po dogovoru. Nasiov pove uprava .Slovcnca' pod it. 289. Koiigovotnjii ?evcmcX 'Sru1 tičnih ra/! m Okroglo 27 oralov. Dražbene dneve določajo nastopno: 1. za nepremičnine v Senčaku in v Gorlincih na ponedeljek dne 20./1. 1919 ob 10. uri predpotdne na licu mesta v Senčaku hiš. &t 7. kjer se bodo najprej premičnine in potem pritikiine in premičnine dražbale. 2. za hišo v Ptuju na torek dne 21. prosinca 1919 ob »/2 3 uri pop. v pisarni sodnega poverjenika Franceta Strafella v Ptuju. 8. Dražba premičnin pohištva, i. t. d. prične se na licu mesta Schilerjev trg št. 2 v Ptuju v soboto dne 25. prosinca 1919 ob 9. uri dopoldne in se bode morebitno nadaljevanje dražbe od sodnega poverjenika naznanilo. Ponudbe pod Izklicno ceno se no sprejmejo. Na posostvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno zavarovane. uediči po gospodu Alojzu Muhitsch ti pridržijo pravico, v teku 14 dni po vsakokratni dražbi nepremičnin najvišji ponudek odkloniti. Dražbene pogoje se lahko vpogleda »notarski pisarni sodnega poverjenika Franceta Stralella v Ptuju, Minorički trg št. 4 med uradnimi uruini. SDS okrajno soim v Plule, dne 8. januarju 1019. Preidealen mladenič, naš nepozabni sin in brat, šesto-šolec II. državne gimnazije v Ljubljani mi Štrukelj, mm je v petek jutro izdihnil svoje blago in nad vse narodno-futečo dušo vsled velike rane, dooljene na koroški fronti, kamor ga je bil zanesel mladeniški val čistega, narodnega navdušenja dne 7."t. m. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne na tukajšnje pokopališče. Prijatelji, spominjajte se ga v molitvi. ZAHVALA. Vsem, ki so zgoraj imenovanega spremljali na zadnji poti in podpisanemu izkazali sočutje na prizadeti boli, izrekam tem potom srčno zahvalo! Posebno sc zahvaljujem domačim gg. 00. frančiškanom za tako častno spremstvo; vojaškim poveljstvom za ljubeznivo ualdonjenost; gospodu podpolkovniku Vidmarju, srbskim in domačim gg. častnikom ter legijonkrjem, ki so tako odlično izkazali pokojnemu toliko zaželjeno vojaško čast. Zahvaljujem se dalje zastopniku višjega šol. sveta g. prof. Vadtijalu, gg. profesorjem in dijakom sošolcem II. državne gimnazije, enako velč. gospodu prefektu Selanu in bivšim pokoj, sošolcem iz zavoda sv. Stanislava. Prav lepa zahvala gg. nadzornikoma Gabršku in Lavtižorju ter mnogim mestnim tovarišem in tovarišicam, kakor tudi domačemu učitelj, zboru, domačim žnpljanom in drugim mnogoštevilnim udeležnikom. VIČ, dne 12. prosinca 1919. Ivan Štrukelj, nadučitelj. Večja manufakturna trgovina išče dobro izvežbanc. moči in zmožne iakoj oddati manufaklurno blago, posebno pa moško sukno. Kaueije zmožni naj se obrnejo ua »Veletrgovino J. UOKOŠINEit, iUA<5I20R." Razglas. V smislu izdanih vladnih naredb odredil je mestni magistrat, da ima Hranilnica kmečkih občin v M&sfoiišanl prevtao in do!-žncžst, «ia žigosa {šlempRša) vStevSi 20. januarja 1919 ves Avstro«ogrski papirnati denar Neonske vrsdnosti. Vsled to naredbe se vabijo vsi njeni vlagatelji in druge stranke, da sc poslu-žijo te udobnosti in prineso od danes do vštevši 20. januarja 1919 vsi svoj doma hranieni Henar, da se žigosa (štempija). Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 2—5 popoldne za žigosanje. Ravnateljstvo Hranilnice limnckili občin v Ljubljani. Draž£>en2 oklic, V peteh, dne 17. prosinca t. L ob 10 url dopoldne se bo potom javne dražbe prodal 12222!! mila v skladišču Balkan v Ljubljani, Dunajska cesta st. 33. Preklic. Podpisani Ivan Založnik izjavljam, da nisva ne jaz ne moja žena plačnika za dolgove, ki bi jih delala najina hči Albina Založnik. 284 Ivan Založnik, Ljubljana. se dobi pri BREZNIK & F3ITSCH, trgovina 2 Zeleznlns v LJubljani, Sv. Petra tasta itev. 17. 5189 Pozor! V sredo, dne 15. jannarja se proda na javni dražbi v Bukovilci 3». 29 nad Škofjoloko na Gorenjskem psesivo z losilo io iroavino. Prodalo se bo event. tudi brez dražbe. Lovske puške cal. 16 in cal. 12, so naprodaj pri F. K. &AISER, puškar, Ljub-iana, Šelenbur-gova ul. 6. Ceniki se ne razpošiljajo. prodaja in dobavlja zopet po nizkih cenah G. Darbo, Ljubljana 132 Mestni trg štev. 15. Povečane slike do naravne velikosti kakor tudi :: oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki fotografiji prvi fotografski in povečevalni zavod -::: V LJUBLJANI :::- KOLODVORSKA ULICA št 34 a. Pristno TOALETNO MILO fino dišeče komad 100 gr 3 kosi K 16-- 6 kos. K 28-— 12 kos. K 52-— Pristno domače suiio PRALNO MILO za kg kron 22-—, pri večiem naročilu popust. Pošilja proti predplačilu M. J t) N KER, izvozna tvrdka Zagreb 39. Petrinjska 3. Hrvatsko. Krasno, cisto 189 PERILO se doseže, mjjn katero si vsaka go-če so rabi lilliU, spodinja lahko In po ceni sama skuha iz kamna za milo in loja ali zaostankov vsakovrstne maščobo. — Kamen se doniva v lekarni v Trž.ču na Gorenjskem in stane poštni zavojček (5 kil) franko po povzetju 75 kron. — Kilo kamna zadostuje na 4 kile maščobe. Stv. 138. ProsMi lavna flraia. Dne 20. t. m. In naslednje dneve se bode v skladišča glavnega carin, skega urada na južnem kolodvora v Ljubljani začenši ob 9. do 12. ure pred« poldne prodajalo na javni dražbi raznovrstno blago zaseženo po Narodni vladi v Ljubljani, kakor: 120 komadov lepih železnih postelj, pločevinasti ovali (tase), železna orala, leseni jarmi, male in velike ključavnice, šarniri, zaponke, vijaki, obeski, žlice, vilice noži, konopne in Žične vrvi, ter razn« druge kuhinjske in domače koviaaste in železne naprave, dalje angležke knjige itd. Izklicna cena posameznim predmetom je po' izvedencih označena sedanja cenil na vrednost. Pod to ceno se blago ne prodaja. Ogled predmetov je kupcom prost v dnevih dražbe. Prodaja se vrši posamezno ali v pripravljenih skupinah (lotih) najvišjemu po« nudniku proti gotovini. Izdraženi predmeti se morajo takoj odpraviti is skladišča. V Ljubljani, 9. januarja 1919. Glavni carinski urad v Ljubljani. Predstojnik: Piščaneo, 1. r. Sirkove METLE v vsaki množini dobavi tvrdka Anton Kalan, Skot jaloka (kolodvor). Veletrgovina industrijskih in obrtnih izdelkov Josip Franiii, Zagreb Martitcva ulica S, telafon 15-54 ponudi iz svojega skladišča: vzvarsko blago kot: uzde, štrau-ge, oglavja, povodce, dalje kristalno sodo, karamel«bonbone. Nabavni vir za svinjsko mast in sušeno meso. Dr. Ernest Dereani strokovni zdravnik za očesne, uSesne, nosne in vratne bolezni zdravi odslej redno dop. in pop. Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih po* trebščin Enim 2. Flntgar VARAŽDIN (HRVATSKO) , dobavlja samo na debelo: umefntf cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje L t. d. Svoji k svojim! it Svoji k svojim! GARJE srbečico, hraste, lliaje, oniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duba in ne maže perilo. 1 loafiek za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpoiilja lekarna Trnk6ca; v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 Kdor potrebuje po ceni luč naj takoj naroči po povzetju, dokler je S^ kaj zaloge, naSo karbldno svetilko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emaili-rane svetilke znaSa K 30-50. — Karbid vedno v zalogi pri K. ta-mernik & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta št. 12. . Pisarniške prostore iz 5 ali več sob išče za takoj ali za svečanov termin najraje v sredini mesta trgovsko podjetje. Ponudbe na ngslov ,GESA" je poslati upravi. PozopI Pozot* I Došlo je večje število amoreznic . trpežne konstrukcije v raznih izpeljavah. Vsak, ki potrebuje slamorcznico, naj si jo pride kupit takoj, ker jc povpraševanje za njimi zelo veliko, V zalogi so tudi vsakovrstni drugi stroji. 275 Franc Hitti zaloga poljedelskih strojev, LJnbljana, Martinova cesta 2. Za Ljubljano, Kranjsko in Južni Stajer sc išče izurjen zavarovalni zu nanj i uradnik za vodstvo glavnega zastopa v Ljubljani, Obširne ponudbe pod šifro: .,Lebens-stellung 00" na Kienreichovo anončno pisarno v Gradcu. 238 izdaja koezersij »i»lw venca«. Odgovorni urednik; Josip Gostinčar v Liiibliani. Katoliška tiskarna v Ljubljani.